L3to 511., štev. 273
l>.ftala ob 4 zjutraf.
i.'.iine mesečno IO— Din s.a inozemstvo vO-— m
Oglasi po -rarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st. 16/t Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnf&tro;
Ljubljana, Prešerno** ul. št 54 Telet it *
Podružnice:
Maribor, Barvarska e&c*
št. L TeL št 22. Celje. Alekszndr.
Račun pri pošto, eokpr. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 16. novembra.
Včeraj je bil v zakonodajnem odbora sprejet zakon, ki spada sicer ne formalno. pač pa po svoji važnosti med temeljne postave naše države. Mirovne pogodbe, so določile granice našega državnega ozemlja, določile torej Jugoslaviji njeno zunanjo obliko, ustava nam je dala notranje ustrojstvo, organizacijo državnega naroda, drugi /-ikoni urejujejo subjektivne odnošaje državljanov napram drŽavi. Kdo pa je jugoslovanski državljan, to do danes ni bilo še pozitivno in brezdvomno ugotovljeno. Ravnali smo se doslej po r>sČelnih določbah mirovnih pogodb, > piošno veljavnih principih in pa po Specijalnih predpisiR predvojnih zakonov v posameznih pokrajinah. Pomanjkanje enotnega zakona o državljanstvi pa je povzročilo veliko pravno !;t.sigurnost v tem vprašanju in prav h;nogo prebivalcev Jugoslavije do da-ne ve, kateri državi pripada. Že pod prvim jugoslovanskim kabi-fv-iom leta 1919. je bil izdelan projskt /k t:ona o državljanstvu. Vsled negoto-v o n. kaj nam prinesejo v tem oziru hiirovne pogodbe, je bil predlog, ki se V nahajal že v parlamentu, odgoden in ie potem zaostal med drugim zakonodajnim gradivom.
Sedanji zakon je zgrajen na nekoliko drugi osnovi, strinja pa se seveda - -plosnove!javnimi načeli Dauka o ' /M.vljanstvu. V treh važnih točkah je . on za nas novotarija. Domovinska vira v občini za sprejem v držav-ir-nstvo ni več bistvenega pomena. Druga važna določba je ta. da je rento pridobivanje jugoslovanskega državljanstva potom sprejema ustav-ivjo. odnosno se prične šele decembra 1925. Tretja odredba se nanaša na , ičetek državljanstva. Državljanske ;: -avice onih. ki so sprejeti y jugoslovansko državljanstvo, pričenjajo ne že j ootičnim dekretom, temveč šele s po-VSitvijo državljanske prisege, katere inrmula je v zakonu točno predpisana, i Vumalna posebnost novega zakona je ?■ dalje-, da pozna tudi pridobitev dr-'.<''janstva potom aneksije, kar spali:.. pravzaprav v mednarodno pravo. • Radi važnosti predmete, naj navedete o najvažnejše določbe novega zako-r.a. Po členu 1. se pridobiva jugoslovansko državljanstvo originarno: po r. ;.'.stvu. zakonu in potom aneksije. Za-tknski otrok postane Jugoslovan, ako ji oče za časa njegovega rojstva naš '■') zavljan. Nezakonski otrok sledi v aavljanstvu materi, če je pa oče . i! a n. sledi očetu. Nezakonska otrok J vjroslovanke, katerega oče je n. pr.
strijec, postane Avstrijec, narobe 1 akonski otrok Avstrijanke, čigar e je Jugoslovan, postane jugoslovan-.: državljan. Najdenčki so Jugoslovani. akc. so bili najdeni na našem državnem ozemlju. Žena sledi v držav-l/.nstvu svojemu soprogu.
Tuji državljani morejo postati redo-v it-Jm potom pripadniki Jugoslavije, :'o prebivajo v naši državi neprekid-ro najmanj sedem let, ako so se dno lojalno in korektno obnašali in :i i:o v tem času niso imeli nobene po-d, miške zveze s svojo staro domovino. Ta sedemletna doba pa pričenja teči f <-. 1 e s 1. d e c e m b r o m 1918. državljanstvo podeljuje z dekretom minister notranjih zadev, ki odloča diskreciionarno. To pravilo ima dve i/jemi: Po mirovnih pogodbah so postali jugoslovanski državljani vsi oni, k: so se priselili v naše kraje iz katerokoli pokrajine bivše avstro - ogr-; '-:<? monarhije ali Bols-arijp ter stekli T-rod 1. januarjem 1910 v naših krajih i .movinsko pravico. Za druge take r iselience. ki so stekli domovinsko r-ravičo po 1. januarju 1910. pa velja, da imajo že danes pravico prositi za :.-;še državljanstvo in so torej napram r stalim priseljencem favorizirani. Sedemletni rok pričenja teči z dnem stal-v», naselitve, torej tudi pred 1. decem-loom 1918. za one tujce - Slovane ki ■ o pre(j srbsko evakuacijo leta 1915.
naselili v bivši kraljevini Srbiji in P1' za one Neslovane ki so za časa vojne služili v srbski vojski ali držav-p: službi.
Izvzetno lahko končno postanejo r'n-ši državijani — pred potekom _se-di-mletnega bivanja — tujci, ki _ jim Državni svet na predlog notranjega : inistra zasigura sprejem v naše dr-i.ivljanstvo in ki na podlagi tega odloka izposlujejo odpust iz tujega državljanstva. Za jugoslovanske in ruske begunce ne velja predpis, da si morajo priskrbeti odpust iz tujega državljanstva. Izvzetni sprejem v državljanstvo se izvrši potom posebnega kraljevskega ukaza. S soprogom dobiva naše državljanstvo tudi žena, z očetom mladoletni otroci Da t u d i p e 1-
ZA
Uradniško vprašanje v ministrskem svefu
ENERGIČEN NASTOP MINISTRA PRIBIČEVIČA IN ŽERJAVA TAKOJŠNO ZBOLJŠANJE URADNIŠKIH PREJEMKOV.
Beograd, 16. novembra. (Izv.) O vče-. precej kasneje, zato se v finančnem mi-rajšnji seji ministrskega sveta je še po- j nistrstvu pripravlja zakon o povišanju mJnJctAr nrnevpip Sv-Ptozar i nekaterih indirektnih davkov, katerih dohodki so namenjeni za nabavni prispevek. Za njim je minister socialne politike dr. Žerjav pojasnil stanje uradništva in govoril o finančni možnosti za nabavne prispevke, s katerimi bi se moglo od-pomoči državnemu uradništvu, dokler se
siram icsa v^o^..^ .u _____ ne uveljavi pragmatika. Vsi demokrat-
takoj preskrbi za potrebne kredite. Pra-j ski ministri so se pridružili zahtevi va demagogija je izjavljati se za uradni- j ministra Pribičeviča, ki je izjavil, da ški zakon, ne da bi se pri tem skrbelo i ne bo mogel prevzeti odgovornosti
ročati, da je minister prosvete Svetozar Pribičevič z ozirom na debato o uradniškem zakonu izjavil, da se mu zdi v tem trenotku primernejše od vsega drugega rešiti gmotno stran uradniškega vprašanja ter je zahteval, da se pragmatika reši najprej, v kolikor se tiče gmotne strani tega vprašanja in naj se zato
za potrebna sredstva. Finančni minister ' je na to izjavil, da bi, četudi bi bil njegov predlog za izenačenje direktnih davkov nemudoma sprejet, mogla priti potrebna sredstva v državno blagajno šele
prt vladnih posliii. ako se ne najde kritia za uradniške zahteve. — Danes opoldne sklicana seja ministrskega sveta, ki bi se imela baviti s proračunom, ie bila odgodeiia.
Razvaline blokaške politike
OPTIMIZEM DRJA DRINKOVIČA.— «POJDIMO V BEOGRADU
ostre mere za, vzdržanje dosedanje po-
Zagreb, 16. novembra. (Izv.) Današnji »-Hrvate prinaša na uvodnem mestu članek o konferencah delegatov Hrvatskega bloka v Beogradu: Delegati so informirali vse predstavnike opozicionalnih skupin in neke glavne predstavnike srbskega pokreta za sporazum s Hrvati o stališču hrvatskega bloka z ozirom na neznosne razmere pod Pašič-Pribičevič-evim režimom, kakor tudi z ozirom na veleresen mednarodni položaj. V razgovoru da se je doseglo: 1.) soglasno mišljenje, da vse razmere zahtevajo skupno hrvatsko-srbsko politično orijen-tacijo, a ne le začasno parlamentarno kooperacijo; 2.) da se razgovori nadaljujejo takoj te dni na skupnem sestanku vseh omenjenih predstavnikov, kjer se udeleži razgovorov od strani Hrv. bloka, i njegov predsednik Stjepan Radie-
Na drugem mestu objavlja »Hrvat* razgovor svojega sc-trudnika z dr. JI. Drinkovičem. Dr. Drinkovič navaja vse politike, s kojimi so se delegati razgovarjali. Vsi politiki da so pripravljeni »zrušiti današnji režim in stvoriti temelje za zdrave odnošaje v naši državni z°ajednici». Dr. Drinkovič je »slišals, da je Pašič pripravljen na vso mogoče
litike in režima. Zato da ni imelo ztni-sla, da bi delegati govorili z nosilci tega režima, ker so Hrvati kat eksohen »nosilci borbe proti režimu*. Govorili so pa z g. Stoj. Protičem, z grupo okoli »Nedeljnega Glasnika*, z B. Markovi-čem. Ljub. Mihalovičem, z demokrati Vojo Veljkovičem, Ljubo Davidovičem, dr. Iv. Ribarjem, dr. Sumenkovičem, Sečerovom in Angjelinovičem: z zemlio-radnikom La/.ičem; od muslimanov z dr. Hrasnieo; od klerikalcev z Baričem in
Volitve na Angleškem
PORAZ LLOYD GEORGOVE STRANKE. — VELIKA ZMAGA KONSERVATIVCEV.
London, 16. novembra, t. Izv.) Zma^a ! njo zbornico. Tako uteo biii ir vol jeni konservativcev prekaša vsa. pričakova- | član Bonar Lawovega kabineta eir Ar-nja,. Se danes dopoldne je prevladalo j tur Griffith-Boseaven, vodja delavsko mnenje, da bo Bonar Law ime! zelo tež- \ stranke Henderson. biv"i državni tajnik ko stališče t-er je bilo še zelo negoto- za Indijo Montague, državni podtajnik vo. ali bo dobil večino. Tekom dneva, v notranjem uradu polkovnik^ Stanle?-. pa se je položaj zelo izpremenil. Do sed- Doseds.i sta izvoljeni le dve ženski, is mih svečer je bilo znanih 586 izidov, sicer lady Astor in miss_ Wintringheint. Konservativci so dobili S40 mandatov, Eno uaivečjib presenečenj pa je izvoE-dolavska stranka 130. neodvisni liberal- jtev Indijca Saklatwala. enega-najbolj ci 59. nacionalni liberalci 42. Petnajst | rdečih komunistov, ki je bil izvoljen T mandatov je razdeljenih msd maniše 1 večino 2000 glasov v londonskem pred-skupine. Konservativci imajo torei do- mesfjn Battersea.
seda.i 94 trlasov več kot vse drage j London, 16. novembra. (Izv.) Lisfi po-štranke skuoa;. Manjka še 45 rezultatov, j ročajo predvsem presenetljive uspeh« Vendar pa ti izidi ne bodo mnogo izpre-I delavske stranke ter neodvisnih liberrf-meuili skupnega rezultata. Poleg zmage i cev ter poraz Llovd Georgevih kandidat konsorvative-ev so za. te volitve značilni ] tov. eMorning Po«t» meni, da bo prišla uspehi, ki jih je delavska stranka do- i v sptidnji zbornici do kombinacije med segla na, Škodo Llovd Georsr^ve stran-| Asquitbovimi liberalci in delavsko stra« ke nacionalnih liberalcev.	i ko. ki bi imela večino. Nobena izmed
Ta dva dejstva dokazujeta, da so ro- ; treh strank ne more imeti večine, ak« lilci. od katerih so se zlasti ženske v j se no zveze z eno ostalih strank, veliki množini udeležile volitev, glaso- ! Pariz, 1K. novembra. (Izv.) Francoski vali proti politiki, ki hoče zaradi vpra- j listi komentirajo s previdnostjo dosedaj sanja Orien<a povzročiti novo vojno, znane izide volitev na Angleškem. Pe-Zlasti je znafilou poraz Churchilla, ki jzdravljajo uspeh konservativcev, ven-se smatra kot eden najbolj fanatičnih j dar pa uspeh delavske stranke ntfcolifco vojnih hujskače v. Tudi več drugih po- j omejuje njihovo veselje. liričnih voditeljev ne pride več v spod- !	—
Reševanie vladne krize v Nemčifi
Korošcem; od disidentov zemljoradni- j prc(jSednik je generalnega ravnatelja kov z Avramovičem: s socialistom Div- i jjapaga (Hamburg-Amerika-Paket-A. G.) uem in republikanoero Gjonovičem. ! Cnnoa poveril s sestavo kabineta. Ka-
. _ .. !kor poroča glasilo ljudske stranke Zagreb, 16. novembra. (Izv.) Tudi tZsit>? ;e Cuiu> sprejel poverjeno mu cSvobodna Tribunam prinaša informacije na]c^0> " cuno namerava, sestaviti svoj in izjave dr. Drinkoviča. Koncem teb j kabine't ne da bi 6topil r 3tik s stran-izjav pravi: Hrvatski blok ie sklical za | 25. novembra svoj plenum. Vendar pa bi se mogle Tri?ne Hredbe izdati že poprej ker je pred letom dni glavni odbor hrvatske republikanske radičeve stranke sklenil, da morejo člani stranke na poziv predsedništva vsak čas oditi v parlament.. Potemiakem moremo z optimizmom pričakovati tozadevnih odlokov vodstva bloka.
S SESTAVO VLADE POVERJEN RAVNATELJ «HAPAGA» CONO.
Berlin, 16. novembra.. (Izv.) Državni
kami, in sioer -paradi tega, da čimprej doseže rešitev krize. V popoldanskih urah st> že imenovali gotovo osebe, ki bi evcutualno prevzele kako ministrstvo. Po teh govoricah bi postal poštni mi-
nister član bavarske ljudske stranke StiecrL Raurner bi prevzel gospodarsko, dr. KSster pa. notranje ministrstvo. Pravosodni minister ostane Radbrucb. Zunanje ministrstvo bi sa ponudilo pariškemu poslaniku dr. Mavru.
Berlin, lb- novembra. (Izv.) Generalni ravnatelj -.•Hapagas Cuno, ki je od državnega predsednika dobil nalog, da sestavi novo vlado, je daffes popoldne sprejel voditelje posameznih parlamentarnih frakcij.
Izfava Mussolinijeve vlade
GLEDE IZVRŠITVE POGODB SI PUŠČA ODPRTA VRATA. — NEZADOVOLJNOST Z ANTANTO. - ZA POLITIKO MIRU.
Rim, 16. novembra. (Izv.) Na dana- se tiče gospodarske obnove _Evropc. do-šnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Mussolini podal izjavo vlade.
Izjavil ie med drugim: Drugič — prvič , ......- ,------------------.
je to bilo meseca maja 1915 — je itali- I vršijo brezplodne^ velike konference. Kar
sedanje metode niso prave. Boljše bi bilo, da bi se sklenile pogodbe samo med dvema prizadetima državama, kot da sa
janski narod strmoglavil vlado ter si določU vlado, ne glede na to. katere osebe bi designiral parlament. Da bo vedel ves svet, izjavljam: Tukaj sem, da branim uspeh revolucije fašistov, katerega hočem izrabiti kot vir moči za razvoj ln napredek ter kot faktor za ravnotežje naroda. Vendar pa sem si sam stavil meje. Tudi po svoji zmagi vas nočem za nobeno ceno zapustiti. Sestavil sem koalicijsko vlado ne v to svrho, da dobim v parlamentu večino, ki ie ne potrebujem, temveč da preko vseh strank združim vse one, ki hočejo rešiti narod v nevarnosti.
Kar se tiče naše zunanje politike, menim, da bo po mojih besedah izginila marsikatera bojazen. Naša zunanja politika bo slonela na nastopni podlagi: Mirovne pogodbe, naj bodo dobre ali slabe, se morajo, ker so že podpisane in ratificirane, izvršiti. Ako bi se pri tem pokazalo, da so te pogodbe absurdne, se more misliti na možnost ponovnega proučevanja gotovih pozicij. Dogovori, ki so se z Jugoslavijo sklenili v Santl Mar-gheriti, so se predložili parlamentu. Kar
se tiče Italije hočemo voditi politiko časti in narodne koristi. Formula za to je zelo enostavna in se glasi: »Nič za nič!» Kdor hoče od nas praktičnih dokazov prijateljstva, nam mora sam dati take dokaze. Kakor fašistovska Italija noče, da se sklenjene pogodbe ne bi upoštevale, tudi noče zapustiti svojih zaveznikov izza zadnje vojne. Vendar pa zahteva Italija od zaveznikov, da izprašajo svojo vest glede tega, kar so storili od premirja naprej. Sklenil sem, da bom pri svojih razgovorih z ministri Francije in Anglije z vso jasnostjo načel problem antante v vsem svojem obsegu in s tem tudi problem stališča Italije v antanti. Iz tega razpravljanja bosta izšli dve možnosti: ali bo ozdravljena antanta v resnici homogen blok ravnotežja, v katerem bodo imeli vsi iste pravice In dolžnosti, ali pa je bila zadnja ura antante in Italija bo zopet dobila proste roke v svoji politiki. Želim, da bi prišlo do prve eventualitete, ne glede na orientsko vprašanje in vedno večje intimitete med Turčijo, Rusijo in Nemčijo. Hočemo voditi politiko miru, ne pa politiko samomora.
f rine Jurši
Beograd, 16. novembra. (Izv.) Včeraj se ie princ Jurij preselil v dvor, kjer je dobil svoje posebne apartemente. V kratkem odpotuje v Švico, kjer se bo zdravil. S seboj bo vzel samo adjutanta in osebnega tajnika. Trdi se, da bo kraljevič v kratkem povzdignjen v čin polkovnika. Kraljeva rodbina je danes s princem Jurijem posetila predstavo v gledališču, kjer je bila prisrčno aklami-rana.
noletni otroci, ako posebej na to pristanejo.
To so najvažnejše določbe novega zakona, ki bo sedaj s posebno reso'u- iu narcuoc o z.av<nw«>..j" cijo predložen plenumu parlamenta v julija 1922 ter znižal prispevek za neformalno odobrenje.	1 zeodno .-a varovan i e od 8 odst na 6 odst
SPREMEMBE V NAŠI ZUNANJI SLUŽBI.
Beograd. 16. novembra. (Izv.) Dosedanji naš odpravnik diplomatskih poslov v Berlinu dr. Borko Lazarevič je premeščen v Isti funkciji v Prago. Dosedanji celovški konzul Vojlslav Rašlč je odpoklican v ministrstvo, a na njegovo mesto pride bivši tajnik našega poslaništva v Rimu Svetozar Rašič.
ZA OLAJŠANJE ZAVAROVANJA DELAVCEV.
Beograd, 16. novembra. (Izv.) Minister za socialno politiko je na predlog Zveze industrijcev, da olajša zavarovanje delavcev v slučaju nezgode, Izpremenil § 10 naredbe o zavarovanju delavcev od 3.
Datii*!ž*va proslava I skupščinsko^predsedništvo
Beograd, 16. novembra. (Izv.) Danes Zagreb, 16. novembra. (Izv.) Danes ob j ob 18. ie kralj Aleksander sprejel nov
uri popoldne je bila v tukajšnji akademiji znanosti in umetnosti svečana seja v spomin 401etnice smrti velikega srb skega filologa Jurija Daaičiča. Seji je prisostvoval tudi pokrovitelj akademije, zagrebški nadškof dr. Ante BaueT, mnogo učenjakov in vsenčiliških profesorjev, vsi v Z3grebu stanujoči člani akademije ter zastopniki vlade in vojske. Slavnostno predavanje ie imel dr. Tomo Marečič, ki je naslednik dela, katerega je započel Dauičie. urednik velikega riječnika akademije. Dr. Marečič je poudarjal ogromne zasluge Daničiua za našo znanost in za naše narodno edinstvo. Daničie je kot 211etni mladenič sprejel boj z vso tedanjo srbsko inteligentno javnostjo za pot katero je začrtal Vuk Karadžič in se je vse življenje boril za ta svoj ideal. Postal je
predsedništvo narodne skupščine. Sprejema so se udeležili predsednik dr. Lukinič, podpredsodniki in vsi tajniki.
VOJNA ODŠKODNINA.
Beograd, 16. novembra. (Izv.) Odbor za vomo odškodnino je končal svojo delo in je poslal svoje poročilo skupščini, ki ga bo obravnavala v soboto.
SLAB ZAČETEK ZASEDANJA
MADŽARSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 16. novembra. (Izv. Danes se je narodna skupščina sestala k svojpmu zimskemu zasedanju. Že n? prvi seji. ki je bila bolj formalnega značaja, je prišlo do velikih škandalo-. med skrajno desnico in opozicija
Sorsa
Zagreb, devize: Dunaj 0,084
P.080.
v Zagrebu tajnik akademije in je začel i Berlin 0.74 — 0.94, Budimpešta 2.40 — izdajati imenovani filološki riječnik. Bil ; 2.70, Milan 280 — 286, London 273.50 -ie prvi. ki je proglašal, da so Srbi in j 278.50, Newvork 61 — 62, Pariz 405.50 Hrvati kar se tiče jezika isti narod, j _ 410, Praga 198.50 — 201.50, Sofiia Njegovo veliko osebnost smatrajo i Hr- j 40.75, valute. dolar 60 — 61, avstr. ktone vatje in Srbi za svojo, kar je dokazal j o.07, češke krone 195.50 — 198.50, mar-tudi njegov pogreb. Tako sijajnega po- ' ke 0.86, levi 38JO — 40.50, leji 38 erebnesra sprevoda v Zagrebu še nikoli j 39.50, lire 275 — 280. .......... . ......3 " 1 Praga, devize: Berlin 0.37 — e.41:.
ni bilo. kakor je bil žalni sprevod za Daničičem pred 40. leti na kolodvor, odkoder eo truplo prepeljali v Beograd, kjer je bilo svečano pokopano.
ZA ŽRTVE BOLGARSKIH GROZOM-TOSTI.
Beograd, 16. novembra. (Izv.) Predsedništvo Kola srbskih eestara je o priliki poseta Stambolijskecra obiskalo zunanjega ministra in zahtevalo od njega, naj deluje na to. da bo Bolgarska gotovo izvršila nevillvskc _ pogodbo, to je. kaznovala zločince, ki so povzročili vojne grozovitosti. Bolgarska vlada naj da toliko odškodnine, da se bo mogla šolati deca očetov, ki po padli kot žrtev bolgarske zahrbtposti. Zunanji minister je obljubil storiti vse.
DUNAJSKI ŠAHOVSKI TURNIR.
Dunaj: Današnji izidi dunajskega šahovskega turnirja: Spielmann je premagal Kmocha, Wolff Samischa, Aljošin Takacsa, Grfinfeld Maroczyj%, Vukovlč Kftniga, dr. Tartakower Bogoljubova, dr. Tarasch je remisiral proti Rubinstelnu. Rettl danes nI Igral. Od včeraj v'seči Igri K8n!g proti Bogoljubova ln Takacs proti Maroczjju afl dan« tista nad ali ev ali.
Curih 574.75 — 577.75, Milan 141.25 — 142.75, London 139.37 — 140.87, Ner -york 31.20 — 32.60, Beograd 48.50 — 4?. Sofija 22.30 — 22.70. Dunaj 0.0375 — 0.0475, Varšava 0.1450 — 0.2450, Budimpešta 1.22 — 1-32, valute: nemške mark-0.40 — 0.50, dolarji 31.1750 — 31.5750. avstr. krone 0.037 — 0.047.
Duna}, devize: Zagreb 289.75 - 290.2: Beograd 1159 — 1161, Berlin 9.45 — 9.75, Budimpešta 30.35 — 30.45, Londot 328.500 — 329.100, Milan 3341 — 334'J Newyork 73.675 — 73.825. Pariz 4894 -4906, Praga 2347 — 2353, Sofija 531^
—	53J.50, Varšava 4.55 — 4.65, Curi: 13.505 — 13.535, valute: dinarji 73^5«
—	73.550, bol g. levi 510 — 514, n. mark. 9.35 — 10.35, funti 328.000 — 329.00=' franc. franki 4835 — 4865, lire 3307.50 -3323.50, dinarji 1153 — 1157, polj. mark-4.35 — 4.65, leji 469 — 471, švic. franki 13.420 — 13.480, češke krone 2335 2345, madž. krone 29.20 — 30.10.
C<iib: Beil ji 0.0725, Newyorfc 544.7? London 24.31, Pariz 36.35, Milan 24.9; Praga 17.35, Budimpešta 0.2150, Zagrc 2.23, Bukarešta 3.50, Sofija 3.8S, VarSr. va 00350, Dum! 0.0j<7|, a*s*rliilK kro«-
<un»
Za jugoslovansko
mssijiisio v €?Ski
Menda se je prvinrat v našem parlamentu govorilo o zahtevi, da sc naša vlada pobriga za — jugoslovansko narodno manjšino v Grški. Prvikrat se je naglasila potreba, da naša država prevzame brigo za to. da bodo Grki izvrševali določbe, ki jim jih nalagajo mednarodne {»godbe glede notranje politike napram narodnim manjšinam. In vladni zastopnik je izjavil, da je bila skrb za jugoslovanske sonarodni-ke v Grški v resnici na dnevnem redu v pogajanjih s Politisom, vnanjim ministrom nove grške vlade.
T0 vsekakor niso malopomembm dogodki. Saj jugoslovanska manjšina v Grški ni neznatna; šteje okrog iri-stotisoč ljudi, in njen teritorij spada med najrodovitnejše predele Balkanskega polotoka. Vrh tega leži ta teritorij ravni na sever, obrežju Solunskega zaliva, torej tam, kjer vodijo najboljši dohodi s kopnega na Solun. Materijalnih razlogov dovolj, da imamo interes na tem, da se nam ne raz-narodi ljudstvo, ki je najožje sorodno prebivalstvu južnega dela naše kraljevine. Moralni razlogi, ki govore za podpiranje naših rojakov, niso manj tehtni. Veže nas nanje skupna narodnost; ako smo priključili svoji državi ostale makedonske Jugoslovane, smo prevzeli s tem tudi moralno obveznost, da se brigamo za one njihove dele, ki so ostali za enkrat izven naših državnih meja. Kdo pa naj se drug briga zanje. ako ne mi! Bolgarija, ki bi na podlagi starih tradicij za to prihajala v poštev, se ne more in ne sme smatrati za neposredno za njih zaščitnike, kajti t tem, da je resignirala na našo Makedonijo, se je morala odreči tudi grški Makedoniji. Drug na se ne bo nihče potegoval za usodo južnih Makedoncev. Preostane nam tedaj narodna moralna dolžnost, da vodimo račun o jugoslovanskem prebivalstvu grške Makedonije.
Prizadeto prebivalstvo samo se zaveda, da more dobiti narodno pomoč samo od nas. Ko je med svetovno vojno čez južno Makedonijo potekala velika frontna črta, s0 videli prebivalci na eni strani Bolgare, na drugi pa med srbskimi zavezniki tudi Ameri-kance, pred katerimi so imeli največji respekt. Saj so prihajali, Slovencem podobno, v velikem številu v Ameriko za delom. Takrat je marsikateri bivši bugaraš spremenil svojo politično ori-jentacijo ter se približal srbofilskemu stališču; taki pojavi so se med vojno gesto opažali. Od takrat jih je realna politika še nadalje učila, pričakovati svoj narodni spas v naslonitvi na srbstvo. na Jugoslavijo.
Diplomatsko se je zadnji? govorilo tudi o zaščiti grških rojakov v nasi kraljevini, kar naj bi kazalo na nekako reciprociteto. Grkov v nasi državi sploh ni, pač pa imamo malenkostno število politično in kulturno grško orijentiranih pravoslavnih, največ Cm-earov in pravoslavnih Albancev, pa tudi Jugoslovanov, v Bitolju. Djevdje-liii ter Dojranu. Ti si res hočejo vzdrževati grške šole, saj pa igra ob p ki meji grški jezik res precejšnjo vlogo. Toda sicer nam ti »Grki* pac ne morejo biti nevarni: pri reciprocitetnem postopanju v zaščiti narodnih manjšin bomo' imeli tedaj lažje stališče nego Grška.
OlltlCllS
-f Klub demokratskih železničarjev je imel sinoči širši sestanek članov, na katerem sta govorila predsednik kluba in predsednik stranke dr. Puc. V odbor so bili izvoljeni še nekateri Slani. Udeležili so se sestanka tudi predstavniki penzijonistov - demokratov. za koje se bo klub zlasti inte-
resiral.	, ,
-1- Zaupni sestanek gospodarskega naprednega društva v Šiški se je vršil sinoči v gostilni pri gosp. Eabjanu. Otvoril ga je gosp. predsednik Bajzelj.
O politiSnem položaju je poročal gosp.
Ražem, ki je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Sestanek se je zaključil ob splošnem navdušenju, ki je privedlo v demokratske vrste lepo število novih somišljenikov.
Primorski volilni odbor ima v petek, dne 17. novembra ob 8. zvečar sestanek v restavraciji «pri Ljubljanici* na Žabjeku št. 3. Poroča g. dr. Puc. Pridite zanesljivo!
-f- Opozarjamo člane JDS na današnji volilni sestanek, katerega priredi šentjakobsko napredno in gospodarsko društvo ob 8. zvečer v gostilni »pri Ljubljanici*. Žabiak št. S.
-f Gospodarsko in izobraževalno društvo JDS za dvorski okraj vabi svoje člane in somišljenike na sestanek, ki ga priredi v soboto, dne 18. t. m. ob 8. zvečer pri »Zlatorogu* v Gosposki ulici št. 3. Poročajo gg. doktor Kramer, prof. dr. Vidmar, dr. La-pajne in inženir Gulič.
-j- Občni zbor SKS. Kakor javlja »Kmetijski List», se vrši občni zbor Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo v pondeljek. dne 27. novembra v veliki dvorani »Mestnega doma» v Ljubljani.
-f Zanimiv preobrat klerikalcev v protidraginjskem vprašanju. Klerikalce silno peče. da smo razkrili njihovo hinavščino, ki jo uganjajo glede prehrane. Sedaj postaja bolj in bolj jasno, zakaj se je klerikalni »Jugoslovanski klub* naenkrat začel aktivno mešati v protidraginjsko akcijo in zakaj je vložil dve nasprotujoči si interpelaciji v tej zadevi. Iz dobro informiranega kroga smo izvedeli, da je nepričakovan preokret prehranjevalne politike klerikalcev posledica pritiska interesov ^Gospodarske zveze*, ki ima velikanske zaloge najraznovrstnejše robe. pa jo ne more prodati, razven z veliko izgubo. Glavnem v interesu tega pod jetja, ki ničesar druzega ne predstavlja'kot veletrgovino, ki le izkorišča za družno firmo v špekulativne svrhe. so iznesli klerikalci protidraginjsko akcijo na občni zbor Kmetske zveze, posl. Brodar pa je vložil interpelacijo ter zahteval, da se od ministra dr. Žerjava započeta akcija, ukine. Da bi svoj pran namen prikrili ter da vržejo ljubljanskim volilcem. zlasti pa komunistom, ki so se ž njimi zvezali, nekaj peska v oči, vložila sta še dr. Gosar in Gostnčar svojo interpelacijo, ki zahteva nadaljevanje dr. Zerjavove pre hranjevalne politike. Ker sta Gosar in Gostinčar v klerikalnem klubu osamljena in je ves ostali klub na strani Brodarja in dr. Korošca, je že po tem — ne oziraje se, da njuna interpelacija sploh ni resna — jasno, da hočejo klerikalci za vsako ceno navrtati vladino prehranjevalno politiko. Dobro je le to. da imajo klerikalci v parlamentu toliko vpliva, kolikor — maček v cerkvi
-f Od stopnje do stopnje. Klerikalci se čim dalje bolj potapljajo v brez-verstvo. V Ljubljani so se zvezali s komunisti," ki so po svojem programu nroti vsaki konfesiji in hujši kot anarhisti, v Zagrebu pa hrepene po zvezi z Radičem in Hrvatskim blokom, katerega voditelji so na glasu najhujših framazonov Ako bo šlo tako naprej, bodo klerikalci v Sloveniji prvi začeli metati Boga iz cerkve. Kam je sicer prav všeč, da se klerikalizem, la bazira na farizejstvu in lažikrščanstvu, razguglje. Zanimivo je pa vendarle, kako daleč lahko zabrede stranka s svojimi principi, ako so ji načela le za to tu, da vara ž njimi ljudstvo sicer pa ima pred očmi le utilitaristično koristolovstvo-	w ..
-f Besede in dejanja. Včerajšnji «Slovenec« piše. da je pijančevanja največ kriva vlada. Kad vrati naših glavarstev, da bi se lahko napisalo »Urad za pospeševanje pijančevanja*. Le ne tako, gospodje! Duhovščina je največji krivec čezmernega uživanja alkohola. Po najbolj klerikalnih hribovskih vaseh najdeš v nedeljo po gostilnah štiri, pet fantov pri litru žganja, ne pri litru vina. »Slovenec* na-
pada vlado in vse druge radi pijančevanja, duhovščina pa je letos v žup-niščih skuhala neštete polovnjake žganja, ki je sicer namenjeno v prvi vrsti za njihove posle in delavce, a se tudi drugim daje. Tudi v škofovih zavodih eo letos sadje pokuhali v žganje. Če je v takem zavodu žganjekuha, potem ni čudno, če feldcajsrmajster svete vojske gosp. Kalan zastonj meče bob ob steno. Teorija in praksa je pri klerikalcih vedno nekaj druzega.
+ Skjoen shod komunistov, klerikalcev in Zelenega kadra se je vršil sinoči v Mestnem domu. Zbralo se je okrog 100 ljudi, ki so začudeno gledali poleg predstavnikov klerikalne liste razne korifeje iz »centralnega volil nega odbora Jugoslov. zajednice*. Izkazalo se je, da sta obe stranki za sinoči sklicali v isto dvorano vsaka 6voj shod. Zajedničarji so prišli vsi, ker so um vabila zabičevala da je »radi velike važnosti udeleži a dolžnost*. Kmalu so zajedničarji uvideli, da so »ta kratkega "potegnili*. Radi tega so pozvali "ravnatelja pogrebnega zavoda gosp Šapljo, ki je z znano veščino opravil svoj posel ter prepeljal Zajei-nico v njeno domovino, prostore Centralnega volilnega odbora, V Mestnem domu je medtem gosp. dr. Jelene predaval o odpravi smrtne kazni, ki jo no ruskem vzorcu zahtevajo predvsem komunisti. Razpoloženje med poslušalci pa ni bilo zelo enotno. Takoj po Je-lenčevem govoru se je dvignil neki železničar ter je pričel prav podučno razlagati opasnost klerikalizma; Večina zborovalcev mu je burno pritrjevala. Končno je pozval navzoče, naj pridejo jutri na sestanek, kjer se bo razpravljalo o goljufivosti klerikalizma.
-f Velik državnik. Odkar je vložil posl. Brandner na predsednika narodne skupščine interpelacijo radi nekega računa »Delniške tiskarne* v Ljubljani. ki je bila po njegovih navedbah za 17.000 Din nad tarifom, v resnici pa še daleč pod normalo beosrrajske tarife. je voditelj bivše NSS in sedanjega Zelenega kadra dobil glas posebno velikega državnika. Dokazal je. da res visoko pojmuje svoje poslanske naloge. Včerajšnji »Slov. Narod* bi o Brandnerjevi interpelaciji ter o računu Delniške malodane prinesel uvodnik. Bilo bi orav pametno, da sedaj »Na rodna tiskarna* naftavi gosp. Brand-nerja kot izvrstnega tarifista za pregledovanje vsaj onih računov, ki jih ona pošiija mestnemu magistratu, da prihrani prihodnjemu demokratskemu občinskemu svetu pri odobritvi računov delo. Pa se gospod pri »Narodni tiskarni* ne sme tako blamirati kot se je v parlamentu.
Pot Hrvatskega bloka v Kanoso. Zagrebška »Riječ* pravi, da 3e Postal blok zelo elastičen in je odnehal že skorai v vseh vprašanjih, ker je menda prišel do prepričanja, da jo je s svojo dosedanjo taktiko popolnoma »polomil*. Samo v eni točki blok še vedno ni odnehal: v svojem republi-kanstvu. To bo najbrže zato. ker mu tega še niso svetovali njegovi inspira-torji izven bloka, ki tega namenoma ne storijo, ker ako bi blokaši priznali monarhijo, bi lahko vstopili tudi v vlado in potem bi bilo v vladi premalo mest za inspiratorje in zato ti inspira-torji nočejo svetovati blokašem, da bi opust:li tudi republikanstvo. In ravno to bi jim njihovi pristaši najmanj za merili ker so se že vsi prepričali, da je republika brez davkov, brez vojaštva in brez »gospode* nemogoča. Sicer pa n tčo — kakor v pa znamenia kažejo — nobena stranka v Beogradu delati bloku zlatega mostu za prihod v parlament in blokaši se prav nep>
bodo tudi vstopili v odbor. Ta odbor!član Narodnega gledališča v Ljubljani, naj bi bil nekaka makedonska vlada v j Predstava se vrši v prid nagrobnemu
eksilu. a la črnogorska.
! spomeniku naših vrlih umetnikov Ign.
Italija in Reka. Italijanski posli- i Borštnika in Ant. Verovška. Poživljamo nik je prejel nastopno brzojavko od 'avnost, da si pravočasno preskrbi vstop rimskega Presbiroa: Vest iz Beograda, i niče. V nedeljo dne 19. novembra po-
da so imeli fašisti na Reki skupščino in zahtevali aneksijo Reke Italiji in da se je te skupščine udele?il tudi zastopnik Italije, je netočna. Prosimo, da se dementira.
SVeill
— Draginja v Avstriji. Paritetlčna
komisija na Dunaju je ugotovila, da so se stroški za življenje od 15. oktobra do 10. novembra znižali za 6 odst. Zlasti so padle cene obleki in čevljem, dočim so se mesu, sladkorju in slanini le malo znižale. Glede plač in njihovega znižanja oz. zvišanja imajo v Avstriji zelo kompliciran aparat: paritetična komisija j rjmsko-katoliški cerkvi vsak mesec izjavi, za koliko so se cene spremenile nakar se naslednji mesec znižajo oz. zvišajo plače uradnikom za rav-notoliko procentov. Prejšnji mesec je komisija zabeležila padec cen za 8 odst , ta mesec za 6 odst., kar Imajo za dobro znamenje — da se namreč kupna notranja sila avstrijske krone vendarle jači.
slednjikrat v sezoni veseloigra »Maška-rada* z gdč. Debelakovo v glavni vlogi.
Dr. Josip čerin priredi s svojim orkestrom v pondeljek dne 20. novembra v veliki dvorani hotela Union svoj I. sinfonični koncert v tekoči zimski sezoni z zelo zanimivim sporedom. Natančnejši spored javimo jutri Vstopnice za ta koncert pa se bodo prodajale od srede 15. novembra dalje v trgovini Gias-bene Matice na Kongresnem trgu (poslopje Filharmoničnega društva).
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 20. novembra predava predsednik društva g. vladn. svetnik Lilek »O odnošajih južnih Slovencev napram in rimskim pa-
pežem v srednjem veku, zlasti v prote-stantovski dobi*. Predavanje bo v srbo-hrvatskem jeziku.
Tečaj za fresko-slikanje, ki se vrš; sedai v poslopju Tehniške srednje šole vzbuja med našimi umetniki-slikarji vse Število onih. ki se va-
večje zan'man;e.
di'"o v tej lepi tehniki, se še vedno vr-— Rusko-italijanski Incident ie re-; Mojster Ocrrin si pa tudi prizadeva, šen. Ugotovilo se le, da zadnji napad da" totaa6; udeležencem kolikor možno ~.....1	*• •• ' tar 0 potrebno za pravilno in so-
lidno izdelovanje slik. Sedaj šele postaja jasno, kako je bilo koristno in po-j trebno. da se je naš mojster odzval va-
fašistov na rusko poslaništvo v Rimu ni ime! političnega, ampak čisto osebni značaj, nakar so Rusi izpustili zaplenjene italijanske ladje.
—	Omejen premet na madžarskih progah. Vsled velikih težav pri nabavi premoga bo na progah madžarskih državnih železnic z 20. novembrom omejen osebni promet za polovico. Tovorni promet pa se bo vrši! dalje v nezmanjšanem obsegu.
—	Potres v Cfeile se je v toTek zopet ponovil. Sedaj sta najbolj trpeli mesti Carigel in Constituzion, ki sta obe popolnoma v razvalinah. Vsega skupaj je ponesrečilo kakor poročajo zadnje vesti, do 5000 oseb.
Pros vela
Ljubljanska Vratna.
Petek, 17.: »Svatba Krečinskega*. B. Sobota, 18.: »Ploha*. Izv. Nedelja, 19.: Ob 15. »Krojaček-junaček*.
Izv. — Ob 20. »Jack Straw». Ponedeljek, 20.: »Ploha*. C.
Liublianska opera. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: »Carmen*. E. Nedelja. 19.: »Seviljskl brivec*. Izv.
Ponedeljek, 20.: Zaprto. .
*
Mariborsko gledališče. Petek, 17.: »Hoifmanove pripovedke*. C
Sobota, 18.: »Namišljeni bolnik*. B. *
Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 8.: »Mladost*, ljubezenska drama. Gostovanje g. Zeleznika v ulogi Ivana.
Nedelja, 19.: »Maškarada*, veseloigra. ♦
Ljubljanska drama. V soboto dne 18. novembra se vrši v dramskem gledališču premiera vesele vaške igre priljubljenega hrvatskega dramatika Petra Petroviča »Ploha* z damami Vero Danilovo, Jnvanovo, Rogozovo, Rakarjevo in Miro Danilovo ter gospodi Skrbin-škom. Plutom in Ločnikom. Režijo vodi g. Rogoz. — V nedeljo dne 19. novembra popoldne &e ponovi mladinska igra »Krojaček-junaček*.
Koncert gospe Ade Poljakove v Liubljani. V torek dne 21. novembra se vrši v opernem gledališču koncert znamenite pevke gospe Ade Poljakove. Ve-iezanir Iv: spoied obsega več pesmi prvovrstnih ruskih, francoskih, staroitali-
skladate-
zumevanja* za 'blokaške načrte . . . i^v. Vstopnice so na pronaj od danes T Makedonski komite. Iz Sofije po-! naprej pri blagajn, v opernem gledah-' Dne 20 novembra se sestane | šču od 50 do pol 1. ure dopoldne in od ........ do 5. ure popoldne.
bilu »Probude* in se odločil dati svoje bogato izkušnjo na polju slikanja na, svežem zidu na razpolago mlajšim slikarjem. Ravnatelj Tehniške srednje šole gosp. Iv. Šubic je dovolil uporabo zidu na hodniku v suterenu zavoda. Ta hodnik je postal sedaj shajališče za one Ljubljančane, ki se zanimajo za delo naših umetnikov. Zlasti učeča se mladina zasleduje pozorno, kako nastaja na steni slika za sliko. Ker so motivi tem slikam zelo različni, je celotni vtis že sedaj kaj pester in verjetno je, da- ta hodnik ostane trajna zanimivost v poslopju Tehn. srednje šole, če so tudi vse slike samo študije in se seveda niso vse posrečile. Nove prijave se ie vedno
sprejemajo.
Anton Melils: Jugoslavija II. del, I.
snopič. Pota in cilji 11.—12. zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. Strani 296. Cena broš. 21 Din. po pošti 1.30 Din več. Drugi del Melikove »Jugoslavije* je pravkar izšel in prinaša v prvem 'snopiču podroben popis pokrajin in mest v Sloveniji, Istri. Hrvatski in Slavoniji. Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini.' Popis ostalih pokrajin naše države izide v drugem snopiču še pred Božičem. Delo se odlikuje po točmh m natančnih podatkih na podlagi ljudskega štetja iz leta 1921 ter bo dobro služilo ne samo šolam, marveč tudi trgovcem in vsakomur, ki hoče spoznati našo državo. Finejša izdaja celega drugega dela izide pozneje. Knjiga se uaro-ca pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Pr& šernova ulica 54.
voljno izražajo n. pr. o gosp. Davidovi- v0vrs<mh ruskih, francoskin, ču češ da ne pol azuje nobenega »ra-j janskih klasičnih m modern.h ' 7* W»*Wa načrt* . . . ljev. Vstopnice so na prodaj
ročajo: ---- —
komite emicrrantov iz Makedonije, da voli nov odbor za bodočo avtonomno Mak
ja n„. ,------------------... ...
ški komite. Člani teh aveh komitejev
Iz pisarne šentjakobskega glcdališ-
Sckol I. V Ljubljani. Prvo predavanje v tej sezoni se vrši v soboto t. m. r.a Taboru. Govori dr. I. Lah: Naši nacijcnalni iesenski spominski dnevi (Ku .nanovo. Rapallo).
Telovadna akademija meskih oddelkov ljubljanskega Sokola, ki se vrši v soboto, 18. t. m. ob 20. v telovadnici Narodnega doma, bo obsegala sledeče točke: člani: drog in proste vaje: naraščaj: miza. boks in »Naprej*; deca: irre z žogo. Vstoonina: sedeži po S m 5* Din, stojišče 2 Din. Predprodaja vstopnic vrši se v četrtek in petek od 6. — 7. ure zvečer v odborovi sobi in v sosc-to cd 7. ure naprej pri blagajni.
iBori
Gise. Šl-fdssm!:
Se^ilsl
v arhiv. Takrat so pač
ni mogla na našem odru držati prvovrstnega pevca
gim drugim operam, ki so najprej pro-. .	padle, a so nato postale slavne ter ži-
ve kot- neumrljive umetnine še dandanes. Danes ne pozna nihče več Rossini- f ko^ se jeve sijajno uspele »Elizabete*, njegovega »Brivca* pa cenijo po vsem svetu kot vzor komične (buffo) opere.
In pojo jo povsod z največjim uspehom. Dražestna porednost, iskrena ve-
selost ter prisrčna ljubeznivost dajejo ^ ^ pomnožila tej operi, pravi zakladnici lepih melodij, trajno svežost. Uvodni zbor, nastop grofa in nastop Figara, finale 1. dej.. krasni andant-e v Mozartovem stilu, bri- j ^ ^ _
ljantni stretta, sekstet, finalni tercet in j viIno'7ažumevaIo In ga resnično uZivaV.. _	vn_, i Basilijeva arija «La calunia* (kleveta), , y tQrek je predstava v novi, lepi opre-
JTuristu 1 50 S!asbeni biseri na'Jveu!iiv;e umt;n,5ke ml pod dirigentstvom g. Neifcta dose-VJSr^nnUene. In orkestralni part ima ob vsej |	h. pcvski p2rt zahtev:
drami. Današni
občinstvo je »Brivca* pra-
Tudi opere imajo čudno usodo. Rossi-nijeva opera »Elizabeta, kraljica angleška* je bila dosegla kolosalen uspeh. Zato je vojvoda Sforza Cesarim, podjetnik gledališča Argentina v Rimu. naročil pri Rossinija novo opero, štiristo tolarjev mu je obljubil, ako mu jo napiše do dne 20. januarja 18-16. In Rossini je ugla-sbil »Seviljsltega brivca> v 13 dneh ter bil ob premieri izžvižgan.
Komponist Paesiello, ki je uglasbil opero istega naslova, je še živel in bi! j ogleden. Njegovi prijatelji so zato vpri-zorili grdo spletko. Ker so ee tenoristu Garcii strgale strune na kitari in je don Basilio na odru padel ter si razbil nos. je nastalo po dvorani krohotanje in žviž ganje. Tekom 1. finala je spustil nekdo preko odra mačko in vsa publika je
IL kritik »r.i .Brivca. j • SS^MKSg ti v gledališče; ostal je doma v družbi ter je bil mnenja, da bi jo morali izva-1 Aimaviva je gamn«_______ , „„
prijateliev. Naenkrat je nastal na ulici množica je vdrla v Roseinijevo
Službena oblava L. S z. S. Redni le+ni občni zbor Lahkoatletičnega Saveza za Slovenijo, se vrši dne 28; t. m. Natančen čas in kraj zborovanja se pravo-I časno objavita. Vsak včlanjen klub ima | pravico in dolžnost odposlali ko dva za-katera se morata izkazati s iih klubov. sekcija S. K. 'Jadra-igralca. G. Levar n a* ima dne 18. t. m. ob 20. uri sestanek nobe^na "opera" preko treh štirih reprU j je bil v paTadni »logi Titte Ruffa in Bat- j v gostilni pri Lozarju. Udeležba obvez-
Orzelski. Ranč, Za^ Ri^va h Kj.bnMj	i Sa j SSnl S So
do-1 r.a.
STE!	roja-1 garo"pa le bii" ves večer kot živo s,e-| zbor. ki
Odbor S. S. K. »Svaria* v Ljubljani klicu je za sredo 29. t m. izredni oben, se vrši v Prešernovi sobi re-«Novi svet* ob pol 19. ori.
bele po prevratu »c -	■ ~ - - - -	kot' stavracije »Novi svet* od po.
kov iz okupiranih pokrajin m iz nem- b.o ter ie spicsno ugaj	^ bil Člani se opozarjajo, da brez kli
ških mest pomnožila r.aša izobražena , dr. Ba.to o zasluzi	! !:„.,. .. rf
gledališka oublika tako, da ie omogoče- | je v igri in P«=tiu povsem n;i nes,Moz L	iimptniško delovanje operi in se lepo razvija. Mod yscn.se , odnko
I va! g. Betetto kot acn Basil:G. l o je
klubove v-
Mož ; kaznice nihče" ne bo imel glasovalne pra vice.
Nogometne tekme zadnjih dni v> Ja-Vardar : Concordia
navidezni preprostosti vse
c-io:
odlike gra-
velike kulture gla-
glas, to je petje! Užitek ga je poriušati. | gostaviji: Bfogmd:	3 .
Arijo o klevetanju je zapel grandiozno. 1 : 1. Novi Sad.	■
Da ie v igri dovršen, je samo ob sebi Varaždin: Drava umljivo. Ta ekscelentna partija Saljapi-j Odcepitev nova
je goto tudi ena najsijajnejših Be- i nih društev od Dunaia .st.	Smoler*'-"'"	in ■ fieavstriiska nog^.i--'"
Banovca in
: Cakovski Š. K. 3 : 2. -ažjeavstrijskih nogomet-V soboto je ni-tna zveza imeh
tettovih. Beria ge. Smolenskaje^ ta; ^^zbor. nekaterem ^ Moskle
šum.
Stanovanje ter odnesla skladatelja
tati operetni pevci" Kajpada ni moglo j Rozine je pisana za mezzosopran a se nih godbenkih. jat. operetni pevci.. ^aJP	. „ i kasnejc premeniIa v čisto koloriran | večjih odrih.
.............sopran, ki zahteva briljantne koloratur-
ie oel »Brivec j ke velike osebne graciie In humornosti. i bra m se
' "	. i _ . . . — i- .. ns.cn.Hj- 1 (jovoljna.
20 recitativno: le ton modernega klavirja naj bi priredili za clavicello.
(Baj
na v L
! Dunaju. Po tekmah zadnje nedelje v ft ch-pna tabela v Se-
biti razumevanje tega umotvora pri na-1 šem občinstvu večie, nego pri »kritiku*, j:
Biauuvcu™ ------—	»rlro. Takn *e ie zeodiln da se ie De »Brivec i Ke veillte OSecnc	.............. ~
gledališče, kjer »a j ob^ns tvo 9 J_ Tako « ie z* as^pe. ^J a	nas ic v igri preseneča: |,
S SSomuSvI^:"Uormno-!nim solistom , G urednik. B^U,:ocvka vidno ™>reuux v a^-sti. Do-.
i ra tretje mesto. Pred njim sta Red Stnf a i- mia V sciosneni w - j * Ostmark 12. cz. 11 točkami. V jnžr,. L ZI S zelo za-! skupini je ostal Slovan r.a prvem mestu. 1 razhajala publika	, Jeprav nj .gral 2adnjo nedeljo nober.:
Drvenstvene tel<me.
ICJUl	.
Predstava je bila v splošnem prav ao-
• za-
omače vesfi
•	Kraljevič Gjcrgje na dvoru. Predvčerajšnjim jc bil kraljevič Gjorgje zopet na obedu pri kralju Aleksandra. V prisrčnem razgovoru s kraljevičem mu je kralj odstopil na dvoru apartman, v katerem bo kraljevič stanoval do svojega odhoda v Švico.
*	Debata o projektu jovega kazenskega zakonika. Kakor znano, je po-sebna komisija našega zakonodajnega odbora izdelala načrt za nov kazenski zakonik, ki bo stopil v veljavo v celi kraljevini. Pri nas v Sloveniji in Prekmurju je kakor znano v veljavi še stari kazenski zakonik iz bivše Avstrije. Ministrstvo pravde je roslalo te dni osnutek novega zakonika vsem sodiščem v pretres. Vršijo se povsod obsežne debate, tako posebno v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu, kjer bo v nedeljo pre ia val tamošnji znani univ. profesor dr. Šilovič. znan po svojem delu »Kazneno pravo*. Za ta nov zakonik vlada, nele v pravniških, ampak tudi v širših plasteh našega naroda veliko zanimanje. O diskusijah v Ljubljani poročamo na drugem me=tu.
* Jugoslovansko - češkoslovaška Hga. Te dni se je vršila v Pragi skupščina češkoslovaške - jugoslovanske lige. kateri je predsedoval profesor Dvorsky. Liga ima sedaj na Češkoslovaškem že dva sedeža ter šteje nad 3000 članov. Na zadnji skupščini je bila sklenjena definitivna organizacija lige in izvoljen je bil tudi centralni odbor. Ker je glavni cilj lige kulturno zbliževanje obeh bratskih narodov.^ se prirejajo redno predavanja in izleti v obe državi. Tako bo imel v kratkem jugoslovanski polkovnik Maksimovič v Prasri zanimivo predavanje o balkanski "vojni. Razen tega bo liga skrbela tudi za zboljšanje gmotnega položaja jugoslovanskih dijakov, ki študirajo na Češkem in ustanovila oosebno jugoslovansko knjižnico. — Za predsednika lige je bil izvoljen minister Hodža, za podpredsednika pa praški župan dr. Baksa. V centralnem odboru se nahajajo predstavniki obeh narodov.
* Pomemben juMej v Splitu. Kakor smo že poročali, je Split dne 9. t m. na slovesen način obhajal 401etnico svoje narodne zmage, ko je bil leta 188? izvoljen prvi hrvatski župan dr. Rendič. Mesto je bilo omenjenega dne vse v narodnih in državnih zastavah. Mestni občinski svet je imel slavnostno sejo. na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se v mestni hiši vzida spominska plošča z imeni takratnih članov mestnega zastopa ter da se se-
slugi se dovršuje popolno izenačenje vseh invalidov. Smešno je, če so daj tisti, ki niso za invalide ničesar storili in niti njihove organizacije niso hoteli poznati, sedaj psujejo one. ki so se žrtvovali v korist organizacije in ki so se toliko pehali po raznih uradih, dokler ji niso priborili upoštevanja. Demokratska stranka je tudi pri pred-stoječih občinskih volitvah pokazala, kako uvažuje invalidske interese Pojdimo v boj ob strani onih. ki so nam vedno pomagali in nas vedno podpirali. — Gosp. Anton S a 111 e r nam piše: »Slov. Narod» mi očita, da sem »povojni invalid*. Kaj mislijo gospodje s tem? Mar smatrajo za vojne invalide samo tiste, ki so služili v avstro-ogrski armadi, nam, ki smo postali invalidi v bojih za domovino na Koroškem leta 1918] in 1919., pa ne priznavajo pravice, da dobivamo od Jugoslavije invalidnino? »Naprejevci* napadajo demokratsko stranko. Naj nam invalidom raje povedo, kaj so storili socijal-ni demokrati za invalide vsaj takrat, ko je bil njihov sodrug Korač minister za socijalno politiko! Kdor je objektiven, bo. pa naj si bo socijalist, klerikalec ali zajedničar, priznal, da je demokratska stranka največ storila za nas invalide.
*	p0 «Sokolstvu» — «Glasber.a Matičar,. Pod tem naslovom skuša včerajšnji »Slovenski Narod*, ki je glavni up" za zajedničarski u=peh pri volitvah stavil na to. da zloTabi izrazito narodne in kulturne organizacije, demontirati našo vest o odborovi seji 'Glasbene Matice*. Ali imate res drzno čelo, negirati, da ni odbor »Glasbene Matice* sklenil poslati k ministru dr. Žer-iavu v Beograd deputacijo s prošnjo za nujno pomoč? Ako hočete. Vam tudi lahko imenujemo gospoda, ki sta bila v deputacijo izbrana. Razumemo, da »Slov. Narodu* ni všeč. da smo objavili poročilo o tem sklepu. Bolj bla-mabel situacije si res ne moremo predstaviti za gospoda, ki je predrzno sekal glavo — ministru Žerjavu, potem pa predseduje seji, na kateri resno skrbni možje prihajajo do sklepa, da je ravno ta minister Žerjav s svojim velikim razumevanjem za velikanski pomen »Glasbene Matice* v našem kulturnem življenju, s svojim ugledom in r- svojo energijo morda edini človek, kateremu bi se moglo posrečiti, da pridobi naši Matici rešilno državno pomoč! Konsekvence iz take situacije ee izvajajo povsem drugače, nego s pisanjem lažnjivih notic v glasilu Zelenega kadra.
*	Umor g. Štritofa. »Slovenec* poa tem naslovom neprestano namiguje, da bo »Jutro* odkrilo »skrivnosti Štritofo-vega umora*. Prosimo gospodo klerikalce, naj ne mešajo našega lista z zadevo, s katero se nismo pečali Naj raje povedo, kako se sami hvalijo, da imajo o stvari na podlagi sodnih aktov zbran material, ki je sposoben razčistiti zagonetno afero. Nimamo nobenega vzroka tajiti, da se širijo o tem umoru razne verzije, ki se vse odtegujejo kontroli javnosti. Nam akti niso dostopni in kolikor so prizadeta sodišča, pač ne more biti o njihovi korektnosti nobenega dvoma. Ako je kdo o nasprotnem prepričan mu je prosta pot. da vloži po svojih poslancih v skupščini interpelacijo. Za take svari je posebno pripravljen pesi. Branrlner, kateri sedaj lahko dobi pojasnila pri svojem tovarišu dr. Kavni-harju. ki je bil takrat poverjenik za pravosodje. ko je bila sodna preiskava ustavljena
*	Proti omejevanju politične svobode. Pod tem naslovom se je sedaj tudi »Slovenski Narod* po vzorcu »Nove Pravde* in »Jugoslavije* skopal na nas. Ker smo ga zadnjič na njegovo »sijajno* poročilo o našem sestanku odločno zavrnili, poizkuša sedaj še on z denuneiant-stvom. očita nam teror in kliče vlado na pomoč, čoš da kršimo temeljna ustavna načela, ker baje pobiramo podpise in silimo svoje ljudi, da naj glasujejo za demokratsko stranko. Pozivamo »Slovenski Narod*, naj nam dokaže z enim samim primerom, da smo skušali koga terorizirati, če' pa tega ne more, naj rajši požre svojo jezo nad našimi uspehi. Prav zato, ker smo za politično svobodo, smo se otresli prejšnjega naziranja. po katerem ja*-ni nameščenec ni smel pokazati politične bane. in smo se strnili v demokratsko vrsto, vedeli pa smo že vnaprej, da nam politične svobode drugi ne bodo priznali. Dasi se zavedamo. da smo zares državotvorni, s to besedo med tovariši ne operiramo, ker jo je ravno »Siovenski Narod* v svoji preteklosti vsa rroveč obrabil, čeprav se sedaj druži z onimi, ki so za revizijo ustave. — Demokratski poštarji.
*	Za poštenost ter za korenito iztrebitev koruptnosti iz javnega življenja! Pod tem glavnim geslom je šla Zajednica v volilni boj. Včeraj smo opozorili zajedničarje na g. Kravosa, ki je eden glavnih njihovih agitatorjev. »Slov. Nar rod* odgovarja, da se za privatne stvari ne zanima, dasi ve, da smo že svoj-čas v »Jutru* napisali, da je g. Kravo s kot uradnik ministrstva trgovine defrav-diral, odnosno ogoljufal državo za 00 ti-
v dokaz, koliko so zajedničarska načela v praksi vredna.
*	Dr. Milko Gnezda t. V Ljubljano je dospela žalostna vest. da je umrl dne 4. novembra v okrajni bolnici v Nišu dr. Milko Gnezda, sin. pok. nadzornika juž. žel. g. Ivana Gnezde iz Ljubljane. Pokojnik je bil že v svoji dijaški dobi navdušen narodnjak-Jugoslovan in se je tudi v svetovni vojni udeležil kot do-brovoljec bojev v Dobrudži in na solunski front L Pred kratkim je bil kot zdrav nik nastavljen v Nišu, kjer ga je napadla kruta bolezen, kateri je nenadoma podlegel. Bil je tamkaj splošno priljubljen. o čemur priča tudi veličasten pogreb. ki mu ga je priredilo niško prebivalstvo. Bodi hrabremu borcu in zvestemu narodnjaku bratska žemljica lahka!
•	Smrtna kosa. V sredo dne 15. novembra je umrla v Mariboru gospa Emilija Pavlič, vdova po pokojnem poštnem nadkontrolorju Francem PavUčem. Blag
ji spomin!
•	Umrl je v Ljubljani nenadoma dne 15. novembra ob pol 8. uri zvečer gosp.
Josip Umnik v 63. letu starosti. Pogreb se vrši v soboto dne 18. novembra ob 2. uri popoldne iz dežel, bolnice k Sv. Križu.
♦	Zlato poroko obhajata v Višnji gori gosp. nadučitelj v p. Kaspar Gaspe-rin in njegova soproga Elizabeta, Na mnoga leta!
*	Poročil se je v četrtek dne 15. novembra v Laporju pri Slovenski Bistrici gospod Alojz Šifrer. trgovec v Laporju. z gospodično Lojzko Vehovar, hčerko veleposestnika Franca Vehovar-ja iz Videza Čestitamo!	.---- „
*	Novo odvetniško in notarsko tarifo okraju. Akcijo za pokončavanje volk«-je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, i je pričsio okrajno glavarstvo že p-erf Lična brošurica velia s poštnino vred par leti in letos .je odredila menda tudi
danji Vočni trg prekrsti v »Trg 9. no vembra 1882*. Sprejet je bil tudi na svet. da mestna občina razpiše natečaj ?a delo »Zgodovina mesta Splita*, v kateri namen je bil dovoljen kredit 100.000 kron.
*	Pokret jugoslovanskih akademikov v Nemčiji. Dne 25. in 26. t. m. se bo vršil v Berlinu kongres delegatov organizacij jugoslovanskih akademikov, ki obstojajo na univerzah v Nem-ciji.Kongres ima namen realizirati idejo o jedinstveni centralni organizaciji jugoslovanskih akademikov v Nemčiji. V Berlinu študira letos nad 100 naših akademikov, v Frankfurtu 40_ a na ostalih nemških univerzah tudi preko 100. Centralni savez bo razdeljen na dva cntralna odbora: v tehnično-eko-notnski, ki bo dajal našim akademikom vse potrebne informacije gled9 študija v Nemčiji in skrbel za gmotno stanje dijaštva. ter v kulturni odbor, ki bo skrbel za kulturno udejstvova-njp naše omladine.
*	«Orjuna» v Mariboru. Kakor poroča »Vidovdan*. glasilo vojvodinskih Orjunašev. se tudi v Mariboru baje v kratkem osnuje organizacija jugoslovanske nacionalistične omladine. »Or-juna* šteje doslej nad 20.000 planov.
*	Moravske učiteljica v Osijek«. V pondeljek zjutrai so dospele iz Novega Sada moravske učiteljice v Osijek. Ob prihodu je moravske učiteljice prisrčno pozdravilo oriješko učiteljstvo in ravnatelj tamošnje opere gosp. Palic, Zvečer je zbor priredil svoj koncert, ki je tudi tu sijajno uspel.
*	Fašistovski izleti. Kakor poročajo iz Volč na Goriškem se ie te dni pripeljala tjakaj večja gruča oboroženih fašistov. Tolpa je pobrala vse slovenske napise, vdrla v prostore pevskega in bralnega društva, kjer je pobrala vse slovenske časopise in note. Škoda znaša nad 200 lir. Fašisti so -*-išli od Kobarida in nadaljevali not proti Gorici. vozeč s seboj »vojni plen*.
*	Vojni invalidi in stranice. Pred par dnevi je »Slovenski Narod* objavil dopis »organizacije vojnih invalidov*. v katerem skuša omalovaževati zaslmre JDS za vojne žrtve ter blatiti demokrat, kandidata invalida Roša in predsednika invalidskega sestanka pri Mraku Sattlerja. Dotični dopis je bil navaden falzifškat. »Slov. Narodu* je z vnemo sekundiral »Naprej*. Z ozirom na te napade nam piše gosp. E. R o š: Na vse napade naj odgovorim s kratko orinombo: 2e od mladih _ nog sem pristaš napredne, sedaj demokratske stranke. Ostal sem ji zvest tudi
kot invalid. Ravno JDS je bila poseb- ------ --------------- .
no pri nas tista stranka ki je pripo- eoč kron. Tožbo, ki jo je proti nam vlo Ha razvoju invalidske organizacije, žil g. Kravos z ozirom na to obdolži
**	. ~ _ ~ ....	» • i__j-	C_____ ~	iimnlrni
kot dokaz, da je prosilec v resnici novinar. Prošnje se pošiljajo poljskemu poslaništvu v Beogradu.
•	Celjska Glazija je del mestnih jav-nih prostorov, kjer se šeta celjsko občinstvo v prostih urah. Zlasti v solnčnih jesenskih dnevih nudi drevored ob igrišču prav primerno šetališče za otroke. Zadnji čas pa se vršijo na tem prostoru tik ob mestu strelne vaje tukajšnjega vojaštva kar seveda vzbuja mnogo nepotrebne razburjenosti. Tudi stoji v neposredni bližini tega prostora javna bolnica, v kateri leži mnogo težko bolanih pacientov. V splošnem javnem interesu se obrača celjsko občinstvo do vojaške komande s prošnjo, da prireja strelne vaje na primernejšem prostoru.
•	Industrijsko podjetje »Mariborske lesne Industrije* last dr. Irgoliča in Sla-novca je kupil te dni industrijalec Alojz Domicil iz Rakeka. Zaradi tega je dobila »Mestna hranilnica* poplačane svoje terjatve napram dr. Irgoliču. zaradi katerih je pred kratkim iz zlobne škodoželjnosti proglasila »Straža* vloge hra-niteljev za ogrožene — kot je »Jutro* kratko poročalo. Klerikalni denarni zavodi ki bi se radi polastili vlog Mestne hranilnice, so torej zastonj svarili po »Straži*. Poslovanje hranilnice je pregledal pooblaščenec mestnega magistra ta; državno nadzorstvo pa ima okrajni glavar dr. Lajnšic.
•	Volkovi na Kočevskem. V širnih kočevskih gozdovih so se že pred de setletji zaredili volkovi. V nekaj letih so domala pokončali vso divjačino in se potem pretegnili drugam. Divjačina se je pomnožila šele po več letih. Enaka usoda grozi sedaj znova kočevskemu
8.80 Din.
Usposobljenostni izpiti v Mariboru.
K usposobljenostnim izpitom pred izpra-ševalno komisijo v Mariboru se je priglasilo letos v jesenskem roku 37 kandidatov in kandidatinj. Izpiti so se vršili v času od 3. do 9. novembra pod predsedstvom g. ravnatelja Matije Pirca. Izmed kandidatov in kandidatinj so napravili uspešno: a) meščansko-šolski izpit: gg. Mlinarič Josipina (II. skupina), Tominšek Helena (I. skupina, z odliko); b) ljudskošolski izpit: Kurnik France. Blažič Štefan. Apamik Gojmir. Hasl Dragotin. Maner Lavoslava. Ceh (Štan-cer) Marica Unger Tilica, Kravarič Janko. Gradišnik Stanko. Križman Josip. S. Bemadeta Novačan. Resman Jakob, Vo-došek Marjeta. Lebič Ivan. Sokol fZa-pletnikl Antonija. VTittine Josip. Trebše Terezija CiČek Franjo. Rainer Milko. Ferk Bogom in cl dopolnilni ljudskošolski izpit: Ferjančič Antonija, Tratnik Ana ter prekmurski učitelji in učiteljica Habacht Ivan. Pojbič Julij. Maver Gizela, Vukan Koloman. Zver Matija in Hajdn Mareta: č) specialni izpit iz francoščine: Mirovič fGlobočnik) Josipina (z odliko). Reprobirana sta bila dva kandidata pri strokovnem izpitu iz telovadbe za ljudske in meščanske šole. en kar-didat pri ljudskošolskem in dve kan-didatinji pri dopolnilnem ljudskošolskem izpitu.
* Reviziia na mariborskem okr. glavarstvu. Pokrajinska uprava je poslala v Maribor dvornega svetnika g. Kre-menška. da revidira urade marib. okr. glavarstva. Blagajniške posle sta revidirala dva uradnika pokr. računovodstva in končala svoje delo. Ostala okrajna
pokrajinska up va pogone na »«j'knve. Lr>kaln> orbor za p končavanje roparskih z.vali v Kočevju je sicer prilio na de.u. to.Ji padli sta letos šele dve volkulji in ena medvedka: skupno v Istih 1021 in 1922 je padlo 15 volkov... Ako se bodo zvezala ogrožena lovišča s telefonskim vodom — koraki za to so -e baje že storili — se bo moglo, ko pade sneg, preganjanje volkov uspešneje nadaljevati. To je potrebno, ker so volkovi že dosedaj raztrgali več ovac in krav. pozimi pa bi bila ogrožena tudi osebna varnost.
*	Beg blaznega profesorja. Beograjski listi poročajo, da je tjakaj prispel iz Zagreba profesor Stjepan Ilijaševič. Pobegnil je iz blaznice v Stenjevcu, kupil vozni listek ter odpotoval v Beotrrad Xa beograjskem kolodvoru so spoznali, da je bolan ker .je prav čudno pozdravljal vse in vsakogar, ter so ga odpravili v Zagreb nazaj.
*	24 miiijonov Din v plamenu. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka predvčerajšnjem sežgala novčanice po 5 Din, oziroma 20 kron emisije, ki je bila vzeta iz prometa, v nominalni vrednosti 24.826.650 Din.
*	Divji lovec. Posestnik Franc Ritnar v Žetalah je velik ljubitelj divjačine. Ob polnoči je vstaial in bil na straži do štirih zjutraj. Kot izboren poznavalec vseh potov, po katerih so hodile piano srne. ki je znal zbrati prostor in nikdar ni prišel domov brez zaželjenega plena. A za njegove nočne ekskurze se je za čelo zanimati tudi orožništvo ia sedaj čaka Rižnar v zaporih okrajnega sodišča cel!skesra na svojo nadaljnjo usodo.
*	Še nekaj o škartiranih milijonih.
glavarstva so bila že revidirana	! Poročali smo te dni o škartiranih mili-
* Poštno osobje in službena obleka, i jonih novčanic po 25 par v zagrebški Konfekcijska tovarna, ki je napravila tvornici papirja. Zaradi razpečavanja teh
službene obleke za poštno osobje. nam .je poslala z ozirom na pritožbe poštnih nastavljencev sledeče pojasnilo: Vse obleke so bilo izdelane točno po naročilu poštnega ministrstva v predpisanih velikostih in sicer v vojaških številkah. Seveda pa se po vojaški številki napravljena obleka ne sme in ne more primerjati obleki, izgotovljeni po meri. Tovarne same ne zadene niti najmanjša krivda, ako obleke posameznikom ne odgovarjajo, kar je bilo tudi pričakovati.
• Obleke za železničarje. Iz Zagreba nam poročajo: Po sklepu ministrskega sveta imajo* dobiti železničarji v najkrajšem časti nove predpisane službene obleke. in sicer: nsčelniki postaj in pro-
novčanic so bili aretirani tovarniški delavci Josip Kovačič, Vid Peruš in Anton Pintarič, ki so odpru kotel, v katerem so se nahajale novčanice. Delavci so potem planili po bankovcih — vzel jih je vsak po 5 do 6 kilogramov. Od cele množine novčanic je prišlo policiji v roke samo približno 40.000 kron, vse druge so b-'le že razpečane ali pa uničene. ko se je izvedelo, da se vrši v zadevi preiskavi. Aretirani delavci so bili izročeni sodišču.
* Razne nezgode. Alojzija Zalokar, žena rudarja iz Hrastnika, katero je orožnik eskortiial v Ljubljano, je nameravala niti oboroženemu spremljevalcu. V ta namcu ?e je vtihotapila na stranišče ter
metnl uradniki po 2 čepici, eno'bluzo in I je na progi Laze-Zalog skočite skozi
mo,---------------
Ze leta 1919. je bil ravno gosp. minister Žerjav tisti, ki je podprl našo omahuiočo stanovsko organizacijo. Pozneje sta on in dr. Kukovee se z uspehom trudila, da nam pridobita neka} skromne podeore in do njuni za-
tev, je g. Kravos brezpogojno umaknil ter obljubil, da izgine iz javnosti in celo iz Ljubljane, ako ga ne bomo več omenjali. Storili smo to, sedaj pa ima g. Krnvos smelost, da nastopa med generali Zeleneča kadra. To navajamo le
hlače, eno bluzo in hlače od platna, en plašč in par čevljev. Načelniki skladišč dobro po eno čepico, bluzo in hlače, en plašč in par čevljev. Vlakovodje, sprevodni'. maninulanti nadzorniki postaj, nadzorniki prog. brzojava. tunelov in mostov, skladiščniki, nadzorniki skladišč in vozov dobijo: eno čepico, po eno bluzo in hlače za zimo in poletje, plašč, par čevljev in kožuh. Vse to osobje dobi obleke prve vrste, opremo pa dobijo tudi vsi drugi uslužbenci in sice' brezplačno. Obleke izdeluje »železniška za-drusa* in njeni krojači bodo žo te dni jemali mere po večjih posta ;ah.
* Ko'edar »Družbe sv. Cirila in Me-toda» za leto 1P23 je izšel in se je začel razpošiljati. Opozarjamo na to, da ima letošnji koledar tudi narodna imena svetnikov. Vsem onim. ki so zahtevali prostor za beležke, je s to izdajo ustreženo. Poletr životopisov veleurrlednib blagopokojnikov ima koledar tndi lepo
okno iz vlaka, Zadobila je težke poškodbe. — Hlapec Pavel Hribar je skupno sedel v postilni Antona Burkeljca v Lazah z Ivanom Tratnikom. Nekoliko časa sta popivala, potem pa je prišlo, kakor navadno pri pijancih, do pretepa. Tratnik je pograbil ooleg ležečo sekiro ter udaril Hribarja tako močno po roki. da mu jo je skoro odsekal. — Ana Ivane, postrežnica v Ljubljani jo pomivala okna Po nesreči je padla raz n;e-ia ter si poškodovala desno nego. — Lovro Pirnat, trgovski sluga pri tvrdki I. C. Maver, je hotel spustiti dvigalo. Ker se pa ni bit"3 umaknil, ga ie dvigalo močno udarilo po glavi. — Vsi se zdravijo v ljubljanski bolnici.
♦ Drobne vesti Kakor znano, je bivši krojaški mojster S. Potočnik nenadoma pobesmil iz Lhibljane. Stranke, katere so dale pobeglemu krojaču obleko v popravilo. naj se zglase v I. kriminalnem oddelku ljubljanskega policijskega rav-
uiairopDSOiiiihuv ima	mu.	— ---------	, . ,,
slovno vsebino, poročilo vel. skupščine, nateljstva. kor se je izsledilo nekaj oble
bilanco.
* Vozni listki za novinarje na Polj
ke _ V tukajšnji tovarni »Transformator* sta b;la ukradena dva ventilator-
lljiAi na »»v » i«.-	IIU » v*-.
skem Poljsko prometno ministrstvo je motorčka in nekoliko drugih stvari v odobrilo brezplačne vozne listke za vse vrednosti 15.000 kror..
Gospodarstvo
IZNOS VALUT PRI POTOVANJU
ČEZ INOZEMSKI TERITORIJ. Tranzitni potniki. — Iznos valut onih
ki so optirali za drugu države.
Generalna direkcija carin je v sporazumu z Generalnim inšpektoratom z odlokom št. 304 od 13. t. m. glede iznosa valut izdala pojasnilo, da smejo potniki, ki potujejo iz enega kraja našega ozemlja čez tuji teritorij v drugi kraj naše kraljevine, iznositi iz naše kraljevine samo 1000 dinarjev mesečno. Ta znesek se mora vpisati v potno listino ali objs-vo tako, da ne more nikdo od takih potnikov iznositi v enem mcsecu več kot 1000 dinarjev. Če se vsota od 1000 dinarjev ne iznosi naenkrat, temveč v manjših zneskih v presledkih, se morajo tudi ti zneski vpisovati v potno listino v svrho evidence, koliko je v enem mesecu iznošeno in pa radi kontrole, da sc ne prekorači vsota od 1000 dinarjev.
Glede tranzitnih potnikov velja pojasnilo Generalne direkcije carin v odloku štev. 305 od 13. t. m., ter se za tranzitne potnike imajo smatrati vi oni, inozemski državljani, ki prihajajo v naše ozemlje, da ga prepotujejo brez zadrževanja ali pa da se gotov čas zadržijo na na šem teritoriju.
Taki potniki nimajo pravice, iznositi iz naše kraljevine več denarja kot pa so ga prinesli v kraljevino, zaradi tega morajo carinarnice v vsakem slučaju vpisovati unošene valute v potno listino. V izjemnih slučajih daje dovoljenje za nakup deviz Generalni inšpektorat.
Osebe, ki so na temelju opcije izgubile naše državljanstvo, in ki se izselijo v ono državo, ki so zanjo optirale, ne morejo za izkupiček za prodano posest v naši kraljevini kupiti niti čeka, niti valute, dokler za to ne dobe dovoljenja Generalnega Inšpektorata.
HMELJ.
Nemški hmeliski trg. NOrnberg, 14. novembra. (XXIII. brzojavno tržno poročilo.) Prodanih 300 bal za 5000 mark cencje. (Znižanje cen je povzročilo v glavnem zboljšanje nemške valute. Op.)
Češkoslovaški hmeliski trg. Žatec, 15. novembra. Radi močnega povpraševanja po blagu so cene ponovno narasle. Zadnje dni se ie tržil hmeli 700 do 750 Kč za 50 kg (od okoli 110 — 120 naših kron za 1 kg). Prvovrstni hmelj se je tržil že po 800 in celo 850 Kč za 50 kg (od okoli 130 — 140 naših kron). Kmetje na deželi zahtevajo ceno 800 Kč za 50 kg. Računa se. da je že okoli 90 odst. vsega pridelka oddanega iz prve roke.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški tedenski sejem dne 15. t.
m. je bil bolj slabo obiskan. Povprečne cene za kg žive teže v kronah: voli l 30 — 36 (32 - 36), II. 24 - 28 (28 -30) III. 16 — 20 (20 — 24); krave I. 3C
—	34 (28 — 30), II. 20 — 23 (22 — 24), III 16 — 20 (16 — 18); mlada živina
— 32 (30 — 34), teleta I. 40 — 46 (54 — 58), II. 34 — 38 (50 — 52), svinje I. 62 — 66 (66 — 70), II. 53 — 5S (55 - 60). Konji lahki so se tržili po 8000
—	12.000 komad. Cene krmi: seno 700
—	900 (700 — 950), detelja 900 — 1000 (IP00 — 1100), slama 450 — 500 (500 — 560) za 100 kg. Številke v oklepajih pomenijo cene prošlega sejma. Kakor je iz poročila razvidno, so cene znatno nazadovale.	.
Sotnborski žitni trg (15. t. m.) Živahno povpraševanje po blagu in slar-dovozi. Zato so cene narastle. Pšenica se trži po 1500 K, moka št. 0 po 2200 K stara koruza po 1280 — 1300 K. Vrenv je za setev ugodno.
= Centralna organizacija vseh indu striialcev v naši kraljevini se bo osnovala na zborovanju industrijalcev dn« 4. decembra v Beogradu.
= Pospešenje transporta reparacijskt živine. Ker se dogaja, da reparacijska živina zaradi dolgega potovanja zboli, je železniška direkcija, zapovedala vsem postajam, da ne zadržujejo transportov.
= PoVedelska razstava v Beogradu se je otvorila dne 15. novembra v poslopju Srbskega poljoprivrednega društva. Razstavili so večinoma zemljoradniki iT vračarskega sreza.
= Za znižanje uvozne carine na vino v Češkoslovaški Organizacija češkoslovaških vinskih trgovcerv je predložila vladi predstavko, v kateri zahteva zn:-žanie carine na uvoz tujih vin.
=* Delničarji Avstro-cgrske banke imajo dne 19. novembra v poslopju banke na Dunaju skupščino. Na dnevnem redu je: Za-šČita delničarskih interesov ir. sklepi v svrho odvrnitve grozečega oškodovanja.
= Olajšave v avstrijskem deviznem nrometu. Z Dunaja poročajo, da se namerava obenem s konstituiranjem nove notne banke izdati odredba ki bo nekoliko olaišala devizni promet.
= Dan,lir,ki mednarodni sejem se vrši spomladi 1923 od 18. do 24. marca,
= Obtok bankovcev v Avstriji se j-v prvem tednu novembra pomnožil za 8.4 milijarde na 2979.3 milijarde. Pomno-žitev bankovcev je v primeri s prejšnjimi izkazi malenkostna.
"= Avstrijski indeks je od 14. oktobra do 14. novembra zopet padel za 6 od«..
= Obtok bankovcev v Nemčiji se je v zadn:em tednu oktobra pomnožil za 47.6 milijarde na 517 milijard mark.
poliske železnice vsem zastopnikom inozemskih novinarskih udruženj, odnosno časopisom pod pogojem, da priporoča dotične orožnie oristoina organizacija.
Gospodinje! Kupujte samo čajne mešanice znamke »Buddha«, ker so najboljše in najizdatne;še. Dobe se povsod. Za htevaite tmvodilai
Odgovorni urednik F r. B r o z o v i č. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LinbJiani.
Objave
■ • Sokolsko društvo Ljubljana II. prlre-3i. za svoje člane in članice ter po njih upeliane goste dne 18. novembra ob 8. uri zvečer družabni večer v salonu gostilne »Pri Mraku«, na Rimski cesti.
•	J. A. D. <Triglav> v Ljubljani. V soboto dne 18. novembra priredi »Sokol Ljubljana* ob osmih zvečer v telovadnici v Narodnem domu telovadno akademijo, pri kateri sodeluje tudi pevski zbor J. A. D. »Triglava« pod vodstvom tov. iO. Vilka Rusa. Odbor poziva aktivne Triglavane in cenjene starejšine, da se v kar največjem številu udeleže te sokolske prireditve in sicer s trakovi. Zdravo! — Odbor.
•	Draštvo »Soča» v Ljubljani vabi svoje člane, prijatelje in drugo občinstvo r.a predavanje, ki se vrši v soboto 18. t. m. v salonu »Pri Levu«. Predava višji šolski nadzornik gospod Wester o temi: »Dr. Alojzi! Gradnik, slovenski poet«. — Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vstop prost.
•	Čitalnica v Slovenski Bistrici bo, kakor lansko leto tudi v zimBki dobi 1922/33 uprizorila več gledaliških predstav. Tako se vrši prva predstava v soboto dne 18. novembra ob 20. uri zvečer v dvorani hotela »Beograd« in se otvori s trod«jauko »Pereant možje*. V nedeljo dne 19. novembra ob 15. uri popoldne ee bo ista igra ponavljala. Ker vlada za take prireditve vedno zanimanje, upamo, da bo dvorana, kakor navadno, polna.
•	Kmetijska srednja šola v Mariboru. ki se je te dni otvorila, je sprejela 27 učencev. Med njimi je največ Srbijan-«ev, ki imajo le nižjo kmetijsko šolo in bodo morali zato polagati še sprejemni izpit. Vodil bo šolo g. ravnatelj Zmavc; poleg njega sta nastavljena še dva in-ženjerja: g. Svigelj in g. Sadar. Za ostali pouk bodo skrbeli honorarni učitelji iz mariborskih srednjih in meščanskih šol Pouk bo trpel na pomanjkanju učnih sredstev, ker je tozadevna postavka v proračunu prenizka.
•	Knjižnica za vodmatski okraj. Knjižničar napredno političnega in gospodar
skega društva za Vodmatski okraj opozarja svoje člane, da posluje vsak torek od pol 7. do 8. ure zvečer in namesto v petkih pa vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne pri g. Draščeku v Bohoričevi
ulici 9-	• u
*	Predavanje o kumanovsfd bitki V nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri priredi načelnik generalštaba Dravske divizijske oblasti podpolkovnik gosp. Aleksander Stojanovič v veliki dvorani »Kazine« predavanje: »Kuinanovska bitka«. Vabijo se vsi gg. rezervni oficirji k polni udeležbi. Obleka: po volji.
*	Občni zbor Narodne Čitalnice v Celju se vrši v soboto, 18. novembra ob S. uri zvečer v Čitalnični dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. poročila funk-cijonarjev, 2.) volitev odbora in 3.) slučajnosti. Čitalničarje uljudno vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
*	Mariborska gradbena akcija ima v soboto 18. novembra v kazinski dvorani ob 18. uri svoj ustanovni občni zbor.
na katerega dnevnem redu je čitanje pravil in poročilo o dosedanjem delu in o uspehu ter volitev odbora in posameznih odsekov.
*	Podružnica «Kola jagoslovenskih sester v 2ireh» priredi dne 19. novembra 1922 zabavni večer s plesom v gostilni Oostiša. Začetek ob 19. uri. Vabljeni vsi.
•	Vsem zdravnikom. Poročajo nam: Pod okriljem slovenskega zdravniškega društva se je osnoval na sestanku dne 8. novembra t. 1. znanstveni odsek s profesorjem dr. Šlajmerjem na čelu, ki ie prevzel nalogo prirejati redna znanstvena predavanja združena s demonstracijami in diskusijami o aktivnih vprašanjih zdravniške vede. K sodelovanju in udeležbi vabita izvoljeni odsek in podpisani odbor vse zdravnike: kajti poleg strokovne vsebine imajo ti sestanki tudi namen utrjevati kolegljalne stike med zdravništvom. Predavanja se vrše na medicinskem oddelku splošne Javne bolnice v Ljubljani. Prvo predavanje Je v
sredo dne 22. novembra 1922 ob petih popoldne. Predava prof. dr. Zalokar o Symphyseotomia, in dr. Gregorc o Cor-pus alienum esicae. — Odbor slovenskega zdravniškega društva.
*	Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. Jutri, dne IS. t. m, bo na sestanku društva »Pravniki gospod dvar. svetnik in podpredsednik deželnega sodišča Fr. Regaliy nadaljeval svoje predavanje: •Kazen in nje odmera po načrtu kazenskega zakonika«. Predavanje se vrši, kakor običajno, v dvorani št. 79. pravosodne palače.
*	Izgubila se je 31. m. m. v Ljubljani rujava torbica z zlato uro in nekaj vsote denarja. Pošten najditelj naj odda proti dobri nagradi na upravo »Jutra«.
*	Izgubil se je v Ljubljani lep mlad pes volčje pasme, brez usnjenega ovratnika. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi na naslov Rakovcc, Cesta na Gorenjsko železnico 20.
Krsna sfsv^ost II. arti* Herojske podoficirske ioSe v Mariboru
se je obhajala 14. novembra na pri-prost, a zelo prisrčen način. Za ta domači praznik si je šola izvolila dan, ko Je bila ustanovljena. Za 10. uro je bilo napovedano bogoslužje, nato sečenje kolača. Točno ob tej uri Je prišel na slavnostni prostor, na dvorišču podafi-cirske šole, okrašene s številnimi držav* nimi zastavami, komandant, podpolkovnik Margetid. Pričakovali so ga že V kareju gojenci šole ter odposlanstvo in-ženjerske podoficirske šole. Odprta stran kareja je bila določena za goste, med katerimi so bili: mestni komandant polkovnik Miladinovič, okrajni glavar dr. Lajnšič, župan Grčar, vodia policijskega komisariiata Kerševan, zastopniki raznih državnih uradov, dcputacija Sokol-stva v civilu ter večie število častnikov in njihovih dam. Sredi kareja je bil na štirih topovih, ovitih v državne zastave, postavljen oder z mizo, pri kateri se ie vršil verski obred in rezanje kruha. K prisrčnosti slavlja Je doprineslo tudi to, da sta pri verskem obredu stala ob strani komandantu Srbu kot domačinu en podčastnik Slovenec iti en gojenec Hrvat. Po verskem obredu, med katerim I je pel pevski zbor 45. pešpoika Je komandant razložil gojencem petnen slav-! ia ter svoj govor zaključil z vzklikom i na kralja in domovino, čemur ie sledP.a I državna himna, izvajana po voiaški go-d-i bi, ter salva osem topovskih strelov, i Nato so bili prečitani brzojavni pozdra-' vi in čestitke šoli k njeni siavi od Njeg. ! Veličanstva kralja, od vojnega ministra in več drugih. Po strumni difilaciii so bili gostje počaščeni z običajnim »kolačem« iz kuhane pšenice ter nato z malim prigrizkom. Med pogoščenjem js svirala vojaška godba ter je recitira! neki gojenec inženjerske podoficirske šole pesem, ki opisuje avstrijsko grozo-vitost, katera ni dopuščala Srbu niti slaviti »slave«. Nato se je razvilo vse-obče veselje, ki Je trajalo do poznih popoldanskih ur.
Vremensko poročilo
.	. r./v-\	I !nkll«n* -SI
Ljubljana 30R m nsd morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
Ljabljana . i Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . ]; Beograd . j; (>unaj . . [f Praga . . j: Inomost. .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7724 772-2 774-8 772 2 769-4 774 3 777-1 7759	2-0 7-0 30 40 10 30 1-0 1-0	sever rt brezvetra vzhod brezvetra sev. up. « brezvetra	Teč obL jasno dež megla oblačno » »	1-0 2-o : 40 30
V Ljubljani barometer višji, temper. srednja. Solnce vzhaja cb7 04, zahaja ob 16-26
ga pritiska, ki se raztegne do nas
Po dolgem času Je zavladalo pri nas zopet lepo vreme. Prinesel nam ga Je, kakor vselej, visok zračni tlak, ki se je razširil preko vse Evrope. Velik maksimum, to je velikanski kolobar visokega zračnega pritiska, ie namreč dne 10. novembra prodrl nad srednjo Evropo Iz Rusije, se raztegnil v naslednjih dneh se dalie in zavzema sedaj celo Evropo. Nizek zračni tlak se drži samo še na skrajnem evropskem severu, v severni Skandinaviji, in na skrajnem jugu, nad Tirenskitr. morjem in južno Italijo. Zato vlada v vsej Evropi jasno, mrzlo vreme, povečini brezvetrno.
Sedanje lepo vreme je takorekoč im-port iz Rusije. Prileze se nam tem bolj, ker že vso letošnjo jesen skoro da nismo imeli tako lepih dni. Moremo pa po dosedanjem razvoju vremenske situacije
........__ ________________Iz
vzhodne Evrope, prinaša navadno daljšo dobo lepega vremena. Letošnji november smo imeli že dvakrat poskuse lepega vremena, okrog 1. novembra in pa okrog 5. — 6. t. m.; obakrat pa ga nam je prinesel visok zračni tlak, ki se je premaknil k nam od jugozapada, od Pirenejskega polotoka. Te vrste maksimum ne kaže nikoli toliko stanovitnosti, kakor ruski, in tudi pretekle dni je bilo tako.
Ako bi bila danes Evropa pokrita s primerno debelo ali vsaj znatnejšo snežno odejo, tedaj bi bilo pričakovati te dni hudega mraza. Tako pa nam Je zemlja še dovolj topla in ponočno izžarevanje vendar še ni preobčutno. Zato imamo dneve še zelo tople. Enaka vremenska situacija s sneženo podlago nam bi na primer v januarju ali decembru po-
Tačunati, da nam lepih dni ne bo še ta ko hitro konec. Kajti maksimum zračne- 1 vzročila najhujši mraz
Nosile zatf&df
• • -4	•<£	4 0 4 « 4
n) ibovih velikiB
Poslano.
Odprto pismo go?p. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju.
Pred par tedni se je pojavila v Mariboru na poslopju »Slovenske banke* napisna tablica »Ljudska preskrboval-nica* d. z o. z. Pred kratkim pa je objavil mariborski mestni magistrat vest, da je dobil od češke tvrdke Stein & Comp. več tisoč metrov zimskecra blaga, ki se bo prodajalo po znižanih cenah. Istočasno je to lepo novico sporočilo tudi okrajno glavarstvo podrejenim občinam s pri|>oročilom. da pridejo to ceno in dobro blago kupovat občinarji v mariborsko podražniso »Ljudske preskrbovalnice*. Pritisk in priporočilo oblasti je imelo tak usneh, da ima »Ljudska preskrboval niča > dnevno ogromen obrat nad 200 000 K. Kupci tega blaga pa so jezno razočarani, ker predvsem blago ni ceno kot pri trgovcih. Na tozr.devno vprašanje trgovskega gremija je mariborsko okrajno glavarstvo odgovorilo, da je res priporočilo »Ljudsko preskrboval-nico* občinam po naročilu predsedni-štva pokrajinske uprave. Po naših informacijah je kupčija čisto zasebna špekulacija prizadete »Slovenske banke* ki je odstopila podjetju v Mariboru tudi Jokale, in ljubljanske tvrdke Tekstilia. ki je imela že dalje časa ogromno zalopro blaga, ne da bi jo moda razpečati trgovcem.
Vprašamo terei. kako more predsedništvo pokraiinske uprave na škodo mariborskih trgovcev - davkoplačevalcev potom svo,iih podrejenih državnih organov na ta način privilegirati gotovo zasebno podjetje, ne da bi imela od te<»a javnost kako posebno korist? Maribor. 16. novembra 1922.
Trgovski grem i j v Mariboru. Fredsf dnik: W e i x 1.
«t».|. M eo t>M«<« Olft. 3--. '»»tih «d.lt«|l» 6 3«.<t> • C*«. - Trgo«»tt *9lm«. «OB ««»"<•■ ,r.n.I*,l.. «. SO »..o« 5 Oin.. ...HI. «d.l|»|ll. • B...dl S Olm. - Pl.e. «	'
— cnamlc.h.) N. .cr.i.n). u «150»»n. I« »k. 1* «Br»i««|. prllel«. «■»«*• «» odgo""- -
Službo ISče,
da izpremeni mesto, poštna pomočnica z večletno prakso, reflektira le na mesto, kjer bo dosti zaposlena. Nastop februarja ali marea Cenjene ponudbe >0 20. novcmKra pod 1 »Zan sljiva moč 111» na □ pravo »Jntra>. 3934
kupi. Več se poizve v upravi »Jutra«.
Vinsko seaaljko 3 '32
g cevmi in pipami, dobro oiiranjeno, kupim Janko Ko lovšik, Šmarjeta, Dolenjsko.
Išče se:
za večjo delikatesno trgovino, združeno z bufetom (zajtr-knvalnico) z nas-opom 15. januarja prodajalka, prv vrstna mnč delikatesne stroke; plačilna natakarica, zmožna kavcije; pomožna natakarica N ponudbah je navesti dosedanje lužbovanje in plačilne zahteve ter priložiti sliko, ki te vrne. Na-dov: Poštni pre dal št 5, Celje. 3936
TAURIL
ploče za zgoščevanje
(3ichtungsplatten) priljubljene
flneriki in na Angleškem.
Sobe se
Gospodična
s prakso, vešča strojepisja, išče siužiie pri notarju ali odvetniku Sprejme tudi me sto blagajuiiarke 1'ouudbe se prosi pod »Vestna* ua upravo «Jutra». 3903
Gospodična 3922
z gimn. maturo, vešča v lesni trgovini, korespondence in strojepisja, išče primernega mesta, najraje v Beogradu Ponudbe ped »Kje, kam in kod« na upravo »Jutra*.
Prvovrstno apno,
garantirano dobro žgano, iz vodnega kamenja (krogla), več vagonov, za takoj njo ali poznejšo dobavo, po zmercib cenah. Istotam vagon smrekovih plohov, oO mm debeline. Več pove Štefan Gruden, trgovec z lesom in aom uo Stranje pri Kamniku. 39.'4
blaga, prodam. Cena z inventarjem Din 130 000-—. Naslov v npravništvn »Jutra«.
Na Bleda
se pro 'a, hotel »Esropa« s 30 kompletno opremljenimi sobami ter opremljenimi restavracijskimi prostoi i, nadalje tudi vila s tremi sobami, kuhinjo, pritiklinarui in parkom. Pojasnila daje Kendova grajs-a uprava na Bledu. 392£
Kobila.
uporabna z« vsako vprego, z i opremo ter voz (breg) se i proda. Anton Jeler, Sevnica ob Savi. 3940
Lepa, lSletna poredetoa
želi korespondence z isto-takim gospodom. — Naslov: »Zlati otrok«. poštnoležeče, Celje. 2931
Majhna blagajna
(Wertheimcrica), ročua blagajna in avtomat se prodadc. Ravnotam se sprejme pekovski vajenec. M. Belle, Unec pri Rakeku. 3937
Prevzamem vožnjo
j -ra par ali dva para konj. i Naslov pove uprava »Jutra*.
Bukovih drv,
200 vrgonov, fraako postaja Bi"tnca Bohinjsko jezero, se proda. — Naročila sprejema Feliks Trojar. Bohinjska Bistrica, Slovenija. 3905
Gospodična,
trerevsko naobrjžena, žen vstopiti kot kompanjnnka k trgovskemu podjetju s kapitalom 150 000 K, eventueino prevzame v najem trgovino na deželi. Dopise je poslati pod »Ugodnost* na upravo »Jutra*. 3933
Pisalni stroj
HiSo z vrtam 3933 v sredini trga savinjske do-
3330 ~
zn*m: e »Undenvood. ali <Re- bne, na prometnem kraju miugton«, dobro ohranjen, se 1 katerem je trgovina mešanega
Zsli se pouka
v rumunščini. Naslov v uprav^ ništvu »Jutra«. 3927
Prijatelji vrtnarstva
se vabijo k pristopu v društvo »Vrtnarska šola». s9,n
IlllllifSP
smrekovih, jelkinib ali boroveevih, od
. . . , . ! 7V, do 10 metrov dolžine in 12 do za prevažanje lesa knpi takoj ssssj '»	. • <" w
v vsakem boljšem tehničnem obrata.
Zimska sežija!
Velike množine zisiske^a blaga!
ravnokar došle. 84/l\ j Ljubljana
Pridobivajte -Jutru" nove naročnike!
114 cm v
Vremero; kupuje E.W. 5401 j|i g £ SftSbSFnO Mestni trg 10
Kalovec Eo., Straža, Bolniško. iv botelu «UBSon" Ljubljan,£
Soliden gospod j
išče za takoj ali pozneje 3941 \
mesečno sobo
proti dobri najemnini.
Ponudbe pod „WnJno" na Anončno družbo Aloma Companj", Ljubljana, Kongresni trg 3.
za dame, gospode in otroke
po znižanih cenah. pri f. Šinbvic nasl. JC. Soss
Sjubljana, Mestni tro st. 19.
vsak ča^
po nainiiših cenah
pri
B. VAJDA
izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjlmurje
Brzojavi: Vaj d* Cakoveo
Telefon štev. 59.
94/1
e za
J. Sorli: Čirimurci. Povest s slikami. Broš. D 16—, vez. D 21- ,
po posti D 1-25 vee,	, . TI ,. _
Fr i*iiGlnski: Tolova' Mataj. Pravljice s slikami. II.natis. Cena broš D 15-—. po pošti D 150 vee.	. ^ „
j. Sorli: Bob in Tedi. Dva nengnanca^ Pojest s slikami. Bros.
D 10 —, vez. D 15-—, po pošti D l^o vee. j. Waschtetova: Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Vez. D 18"-,
po pošti D 1"25 več. Cika lova: Pisani oblaki. Vez. D 12 -, po pošti D 1— vee. _ Cika lova: Kalamandarija. Vez. D 10--, po pošti D 1— vee.
Vse te knjige se naročajo pri
TisM zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
a