itev. 332
TRST, v četrtek 30. novembra 1911
Te&aJ XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pminifne štey. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-
ičini, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.)
OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka udaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-taanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JEdinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožtjivo v Trstu.
GPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
nV edinosti je moi/"
NAROČNINA ZNAŠA
xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroentna n* n«đ«IJako lsdanj« „EDIHOSTZ" ata.n« : it o«lo Uto Kron 5'20, ik pol Ut» Kron J 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ns vrafisjo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulic* Giorgia Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T skarna .Ed'noit*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po!tno-hran!lni?nl ra2un Jtev. 841-652. TELFF0M It 11-57
DRŽAVNI ZBOR
odšel ob viharnem ploskanju čeških in jugoslovanskih poslancev.
! Hrup je trajal še dalje. V zbornici so poslanci vsi razburjeni razpravljali o do-
Jostični minister Ur. Hochenburser opljuvan In izgnan iz zbornice.	"SFTim £
(Izvirno telefonično poročilo.)
DUNAJ 25. V današnji zbornični seji so se dogodili prizori, kakoršnih ž? ni tako kmalu videla avstrijska zbornica. Češki poslanci so z vso vehemenco napadli justičnega ministra Hochenburgerja, ga izgnali iz zbornice, ga opljuvali in obkladali z najogorče-nejšimi medklici, med katerimi nekateri pre-jasno označujejo njegovo delovanje, kakor n. pr.: „o s k r u n j e v a I e c justice!" Ogorčenje je bilo posebno viharno med češkimi poslanci, katerim pa se je priključila tudi velika večina drugih slovanskih poslancev, ki so tudi odobravali njihovo ravnanje.
Tako cinično, tako nemško radikalno še ni nastopil noben avstrijski minister justice, kakor je to storil justični minister dr. Hochenburger, na tak ekstremen nemško-nacionalen način se še ni upal govoriti noben tajni svetnik cesarjev, ki je ob enem tudi njegov visoki uradnik.
Justični minister dr. Hochenburger je vzpostavil danes princip, s katerim se je postavil na skrajno stališče nemškega radi-kalstva, govoril je o „Deutschbohmen", deželi, kakoršne avstrijska ustava ne pozna, rabil je izraz, ki ga pač more rabiti kak nemško-nacionalni poslanec, ne pa justični minister.
Ta izjava justičnega ministra je napravila na zbornico tak vtis, da se je na prvi hip videlo, kakor da bi bila s tem zapečatena usoda ali vlade, ali pa parlamenta.
Ko se je prekinila seja, se je v kuloar-jih govorilo o najdivjejših kombinacijah. Govorilo se je, da je justični minister dr. Hochenburger že podal demisijo, drugi pa so trdili z vso gotovostjo, da bo zbornica odgodena. Treznejši parlamentarci pa so takoj bili mnenja, da ne gre zaradi enega dr. Hochenburgerja upropaščevati parlamenta, in so takoj začeli pogajanja z ministrskim predsednikom.
Prišlo je res do kompromisa in ministrski predsednik grof Stiirgkh je prisilil justičnega ministra dr. Hochenburgerja, da se je opravičil, da s svojim „Deutschbohmen" ni mislil nič zlega.
Spor je torej navidezno poravnan, a vendar se splošno smatra, da je stališče justičnega ministra dr. Hochenburgerja pod-kopano, in da pomeni današnji dan siguren konec njegovega ministrovanja, da je njegova demisija edino le še vprašanje časa
in da mora vlada po \sem tem priti do spoznanja, da je njegov odstop absolutno potreben, če hoče, da nastanejo v parlamentu res zdrave razmere.
Današnji nastop justičnega ministra dr. Hochenburgerja je dokazal, kako upravičeno je stališče Slovanov, ki ga zavzemajo napram njemu, ki zakone nadomešča z običaji, da obvaruje takozvani nemški „Besitzstand", ki je uvedel v justično upravo celo korupcijo najgrše vrste.
Posl. dr. S t r a n s k y je v današnji seji namreč odkril senzacijonalno afero, kako je bil imenovan nemško-nacijonalni poslanec M a r k h I za višjega deželnosodnega svet-
poldne.
Ko podpredsednik C o n c i zopet otvori Obenem pa vlada umika svoje prejšnje se:0> vlada v zb0rnici popolen mir. Justični predloge glede na delno zvišanje aktivitetnih minister nadaljuje svoj govor in izjavi, da ni doklad.	rabil besede „Deutschbohmen- (nemško
Minister je iztical koristi časovnega na- češko) v državnopravnem smislu, temveč da predovanja, omejenega po činovnih razredih, je hotel stem označjti je 0ni del Češke, kjer zlasti pa to, da programatično določena pretežno bivajo Nemci. Nato je nadaljeval pravica časovnega napredovanja zagotovlja svo: g0vor, le tupatam so ga prekinjali uradništvu onih kategorij, katerim se prizna mec5k:licf
to napredovanje, ob vsaj zadovoljivi kvali- j justični minister je poudarjal, da je med fikaciji m napravljenih predpisanih izpitih, l227 sodniki na Češkem samo 297 Nemcev, pravico do vživanja prejemkov prihodnjega medtenl ko bi jih baje moralo biti po pre-višjega činovnega razreda, kakor hitro jim bivalstvu okrog 452, po nujni potrebi v poteče v predlogi natančnejše določeni na-. nemgkih jezikovnih okrožjih pa vsaj 408. predovalni rok, ne da bi se s tem izpreme- Rekel :e> da vzbu:a nameščanje čeških sod-nilo njihovo po činovnem razredu določeno ■ nikov v nemških krajih nezaupnost, ker se službeno mesto.	j smatra to za politične odredbe.
Za to časovno napredovanje, ki torej; Veliko težav dela pri nameščenju sodni istovetno 3 takozvanim časovnim avanzma- j nikoy na £eškem tudi pomanjkanje potreb-jem, je določenih pet skupin, po stopnji nega jezikovnega znanja. Javna tajnost je, zahtevane predizobrazbe, v katerih se na- f da večina nemških sodnikov In sodniških preduje in sicer v prvi skupini do prejemkov j kandidatov sploh aii pa vsaj dovolj ne zna VII. in v zadnji skupini do prejemkov IX. i čegkf ravno tako pa Je tudi že prav tako činovnega rafcreda v smislu dotične lestvice' službenih let.
S to akcijo pa zvezuje vlada tudi kolikor mogoče jasne določbe o pravicah in dolžnostih državnega uradništva, pri čemur pa se je treba držati v teoriji in praksi ustaljenega pojma uradniškega prava in vedno imeti pred očmi, da se državno službeno razmerje kot razmerje javnopravnega značaja načelno razlikuje od pravnega razmerja, nastalega potom privatnoprav-nega dogovora in da prvega ni mogoče urediti po pravnih nazorih, ki veljajo za drugo.
Minister je povdarjal, da vlada pri ugotovitvi pravic drž. uradnikov ni bila malenkostna in ozkosrčna, temveč da je skušala kolikor !e mogoče ugoditi upravičenim željam.
V nadaljnem je izvajal minister, da nove predloge značijo za državne finance veliko obremenitev, ki se ne more pokriti z rednimi državnimi dohodki. Vlada torej pričakuje, da ji zbornica odpre v to potrebne nove vire dohodkov, ker sicer bi bila izvedba uradniške predloge nemogoča. Predloga — izvzeti so železničarji, za katere je
poskrbljeno v okvirju železniških potrebščin ____ __ ______
— bo zahtevala že v prvem letu 25 milijo- ] Markhla"za "v7šTega sodnega svetnika" nov K.	1
Končno izraža minister upanje, da bo
uradništvo tudi nadalje visoko cenilo svoje dobre tradicije, in prehaja molče preko „obžalovanja vrednih pojavov" v zadnjih časih. Priporoča zbornici, da sprejme pred-logo, prepričan, da se taki dogodki ne dogode već, in zatrjajoč, da bo vlada vedno
javna, morda le čudna tajnost, da tudi precej čeških sodnikov in sodniških kandidatov ne zna dovolj nemški. Zato se ni mogoče pri imenovanju sodnikov ozirati na veliko število nemških in čeških sodnikov in kandidatov.
Vlada je skušala takim sodnim uradnikom udovoljiti z imenovanjem za sodnike extrastatum, kar se pa sedaj ne more več zgoditi, ker to že itak dela prevelike težave sodni upravi. Za vlado, ki si je zapisala na svojo zastavo popolno nepristranost, je bila prva skrb, da pritegne kolikor mogoče nemškega naraščaja, da kolikor mogoče omeji premeŠčenja čeških sodnikov v nemške kraje in da pospešuje obojestransko dvojezičnost.
Minister prosi zbornico, naj zavrne nujni predlog posl. Kornerja. Nemci so seveda sprejeli njegov govor z odobravanjem.
Nato se je razprava o predlogu prekinila.
K poročilu še dodajamo, da je bil posl. S p a ček tisti, ki je opljuval ministra dr. Hochenburgerja, predno je ta odšel po onih burnih prizorih iz zbornice.
Na koncu seje je posl. dr. S t r a n s k y vložil interpelacijo zaradi imenovanja posl.
Za državne nameščence.
(Izvirno.)
DUNAJ 29. V parlamentnrnih krogih se zatrjuje, da znaša skupnu svota, ki jo je namenila vlada za zboljšanje gmotnega po-
ložaja državnih nameščencev z vštetimi že-storila svojo dol? lost in po svojih najboljših lezničarji vred, okrog 50 milijonov kron. močeh pospeševala namene, ki so zvezani s
Uradniška predloga.
DUNAJ 29. Danes predložena vladna
predloženo uradniško predlogo.
Ko je zbornica nato več manjših pred log izročila odsekom, se je nadaljevala raz- uradniška predloga se v splošnem naslanja prava o nujnem predlogu poslanca K o r-' na službeno pragmatiko, ki je bila predlo-nerja v zadevi zapostavijanja čeških žena parlamentu že I. 1907, ozira pa se v sodnikov.	| nekaterih važnih točkah na zahteve, ki so
K besedi se oglasi justični minister dr.: bile izražene v parlamentu. Taka novost je nika, dasiravno že celih pet let ne opravlja :H o c h e n b u r g e r, ki pravi, da se klic po napredovanje uradnikov, ne da bi bilo stem službe in je preteklo še le pet let, kar je! rešitvi nacionalnih pravic posebno živahno prizadeto njihovo mesto, ki jim gre po či-bil imenovan za deželnosodnega svetnika in!oglaša iz nemškega Češkega.	novnorazrednem načrtu,
je tudi že tedaj preskoč 1 30 izvrstno kvali- i Posl. Komer: „Nemškega Češkega i Predloga razlikuje po predizobrazbf, ki ficiranih prednikov. In to vse se je zgodilo | ni!« Živahni ugovori pri Nemcih, proti- je predpisana za dotične službene panoge, kratkomalo kot darilo temu nemškonacijo-; klici pri Čehih. Češki radikalci skušajo pet uradniških skupin.
nalnemu poslancu za usluge, ki jih je tekom 1 prodreti proti mestu justičnega ministra, ki | Uradnik s popolno srednješolsko in vi-
svojega poslančevanja storil vladi
Pod vtisom teh sejnih dogodkov je sto-
stoji na skrajni levici ministrskih sedežev, sokošolsko izobrazbo doseže po največ 22 Poslanci dr. Gross, Albrecht, Wedra in vračunljivih službenih letih prejemke VII. či-pilo v zbornici popolnoma v ozadje dejstvo, Brunner so se postavili kot straža pred mi-lnovnega razreda, z absolvirano srednjo Šolo da je vlada, predlagajoč zbornici danes svojo' nistrsko klop, da Čehi niso mogli naprej, in visokošolskimi tečaji in enim državnim novo uradniško predlogo napravila junktim Hrup je tolik, da minister ne more nada-! izpitom na visoki šoli po največ 19 služ-med to predlogo in davčnimi predlogami. Ijevati.	' benih letih, z absolvirano srednjo šolo po
Nova uradniška predloga ni bila danes za- : Podpredsednik Conci zvoni na vso 22 službenih letih, s 4 razredi srednje Šole radi tehničnih zaprek, kakor smo že napo- |močj Klici: Abzug Hochenburger I Heil! in posebnim strokovnim izpitom prejemke
na levici in klici: Govorite
vedali včeraj, razdeljena v zbornici.	|— Ploskanje
Jutri najbrž ne bo plenarne zbornične dalje! seje, ker se vrši skoraj gotovo tekom jutr-j Justični minister šnjega dneva sodni lokalni ogled v zbornici (samo za stenografe. V v zadevi Njeguševega procesa.
V sledečem poročilo o današnji seji.
VIII. činovnega razreda in končno z izobrazbo, ki presega ljudskošolsko, z 19 leti prejemki govori nekaj časa IX. činovnega razreda.
zbornici se ne čuje j Napredovalni roki se skrajšajo in pri-nobena beseda. Cehi hrupno kličejo: „Ko-!bližno odgovarjajo meseca aprila t. 1. uvede-nec!" Posl. Fresl začne priskati na sireno, inim na pređo valnim razmeram železniških
V današnji seji državne zbornice je mi- j Nemci mu ironično ploskajo. Pred ministr-! uradnikov.
pred- skimi sedeži
nister notranjih zadev baron Heinold ložil vladne uradniške predloge. V daljšem j in
so se dejansko spopadli Nemci. Videti je dvignjene pesti.
Čehi Službena doba uradnikov in praktikan-Cela tov pred uveljavljenjem službene pragmatike
govoru je povdarjal minister, da poleg teh j vrsta poslancev se zastonj trudi napra-predlog, ki zadevajo državno uradništvo in' viti mir.
služabništvo, predloži vlada že v najbližjih ' Končno prekine predsednik Conci sejo dneh analogne določbe o službenem raz- ob 2.15 popoldne.
merju sodnih uradnikov in državnega Ministrski predsednik grof Stiirgkh in učiteljskega osobja na srednjih in drugih naučni minister Hussarek zapustita dvorano, šolah.	I Justični minister je izpregovoril grede s svo-
Minister je povdarjal, da je vladajjega prostora par besedi napram Čehom, ki vkljub raznim tehničnim težkočam skušala so se obrnili vs skrčenimi pestmi proti mini-čimprej poskrbeti za parlamentarno rešitev i strski klopi. Čehi kličejo: Abcug! Justični teh stvari.	I minister je Še nekaj časa postal in potem
se bo primerno upoštevala pri ugotovitvi napredovalnih rokov, kakor se bo tudi urad-nikom-certifikatistom deloma vpoštela prostovoljna vojaška službena doba.
Določbe v zadevi uradniških pravic in dolžnosti so skoraj istovetne o prejšnjim načrtom.
Določbe glede sodelovanja pri društvih so posnete po tozadevnih določbah bavarske službene pragmatike.
ZboljSanje prejemkov služabnikov, pod-
uradnikov, varnostne in finančne straže, orožništva, pogodbenih uslužbencev in državnih delavcev se izvrši administrativnim potom.	_
Češko-nemška sprava.
(Izvirno).
DUNAJ 29. češko - nemška spravna konferenca, ki bi se bila morala vršiti danes, se je pod utiskom dogodkov v današnji zbornični seji preložila *na prihodnji teden|
Proti jezikovnim nezmožnostim sodnih tolmačev.
(Izvirno.)
DUNAJ 29. Čudni način, kako je tekom današnje porotne razprave proti Njegušu zapriseženi sodni tolmač dr. Kraus lomil srbohrvaščino, je vzbudil v jugoslovanskih poslanskih krogih veliko ogorčenje. Zlasti se je povdarjalo, kako more biti človek, ki nima pojma o jeziku, tolmač v slučaju, v katerem gre za življenje in smrt.
Jugoslovanski poslanci, katerim se najbrž priključijo tudi socijalni demokrati, bodo zahtevali, če bo treba tudi potom parlamentarne akcije, eventuelno interpelacije, da se odstrani dr. Kraus kot sodni tolmač srbsko-hrvatskega jezika.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 29. Zbornica je nadaljevala glavno debato o brambnem zakonu. Posl. Ivan Benedek (Justova stranka) Je izjavil, da odklanja predlogo, ker noče glasovati za armado, ki je Ogrski tuja. Poslanec Benedek je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva odpravo ženitbenih kavcij za častnike, prepoved dvoboja in možnost, da za-morejo polagati častniški izpit podčastniki. Prihodnja seja jutri.
Novi kardinali.
RIM 29. (Ag. Štefani) Danes ob 3 30 popoludne je papež v konzistorijski dvorani novoimenovanim kardinalom izročil kardinalski baret.
Tržaški aviatik ponesrečil.
DUNAJSKO NOVO MESTO 29. Danes je tu ponesrečil tržaški aviatik M o s c a, ki se je izučil v Pordenonu v Italiji in se je učil sedaj letanja tukaj. Zlomil si je pri padcu tilnik.
Anglija privolila v maroško pogodbo.
BEROLIN 29. Angleška vlada je v noti državnega tajnika Greya z dne 27. t. m. na nemškega poslanika privolila v maroško pogodbo. _
Italijansko-turška vojna
Vprašanje blokade Dardanel.
CARIGRAD 29. Korak Rusije ob vprašanju eveutuelne blokade Dardanel in priključenja vabil k temu koraku ne namerava ovirati vojskujočih strank in zato tudi Turčija nadaljuje, da bi ukrenila vse, kar se jej vidi potrebno za obrambo morske ožine. Zato nadaljuje tudi s polaganjem min. Velesile zahtevajo le, da morejo trgovske la-dije nevtralnih držav tudi nadalje neovirano vzdrževati promet. Iz tega razloga bo Turčija skrbela za to, da bodo turški piloti vodili trgovske ladije skozi mine.
PETROGRAD 26. Iz ministrstva za vnanje stvari se naznanja, da Rusija ni izdala nikake note ob vprašanju blokade Dardanel. Vešili so se le pogovori, iz katerih je Rusija dobila nado, da bo Italija spoštovala svobodo prehoda skozi Dar-danele.
Da-Ii se pa Italija vzdrži vojnih činov v onih vodah, je seveda drugo vprašanje. Glede blokade Dardanel so vse velesile edine z Rusijo.
Italijanske vojne ladije pred Bajrutam.
BEROLIN 29. Iz Bajruta javljajo : V zadnjem času so se zopet pojavile sovražne vojne ladije v bližini obrež.a. Potrjuje se, da je v predminuli noči vozila neka italijanska ladija noter v luko, ter izmenjavala znamenja s francozkim parnikom „Gimbetta", ki leži v pristanišču. Neko poročilo pravi, da je v prihodnjih dneh pričakovati blokade Bajruta.
Rusija pritiska na Turčijo, naj sklene mir ?
CARIGRAD 28. Ruski poslanik Čarikov je imenom svoje vlade nujno svetoval porti, naj čimpreje stopi z Italijo v pogajanja radi sklenitve miru, da se prepreči morebitne nedogledne posledice italijansko - turškega konflikta.
Italijani streljajo ujete turške častnike.
CARIGRAD 29. Kakor se čuje, je preki sod v Tripolisu dva ujeta turška častnika radi nekega nemišljenega poskusa, da bi
5 11.
EDINOST žt. 332
V Trstu, 30. novemDf*
ljudstvo nshujskaia proti Italiji, obsodila na smrt. — Častnika sta bila takoj ustrežena.
Gibanje v Albaniji.
DUNAJ 29 „Vaterland" poroča iz Ce-tinja, da je Hasan bej, albanski poslanec mesta Prištine v parlamentu, predložil turški vladi memorial, v katerem zahteva hitro iz-vedenje po Albancih zahtevanih reform. — Sicer da se dvigne celo albansko prebivalstvo in stori enkrat za vselej konec turškemu gospodstvu na balkanskem polotoku. Bitoljski vali se je podal v Dibro, da bi se tam pogajal z albanskimi Malisori, ter jih pregovoril, da polože orožje. Vrnil pa se je, ne da bi se mu bilo posrečilo pregovoriti voditelje, da položijo orožje in sprejmejo mladoturške predloge. Iz Prizrena je odšel v Djakovo transport orožja in živil, ki je bil napaden od Albancev. Albanci so pobili transport spremljajoče vojake ter se polastili orožja in živil.
Premestitev vilajetskega sedeža iz Tripolisa.
CARIGRAD 28. Ker je po mnenju porte razun nekaterih toček ob tripoliški obali, ki so jih zasedli Italijani, ves tripoliški vilajet pod dejansko upravo Turčije, je porta sklenila, dokler Italijani — kakor pravi porta — ne ostavijo mesta Tripolis, preložiti sedež vilajeta v Sian ali kak drugi kraj ter povabiti vlasti, da premestijo začasno tudi sedež konzulatov.
Boji med Italijani v Beduini.
RIM 29. „ Ag. Štefani* javlja iz Tripolisa : Predvčerajšntm je moral rekogniscijski oddelek konjištva prestati ojstri boj s puškami od strani neke velike čete Beduinov. Pri tem je na naši strani bil usmrćen en ^ mož. Odposlana je bila konjiška kolona, ki je prišla neopaženo v bližino sovražnika, ter ga je napadla. Prišlo je do močnega, precej dolgo trajajočega boja, ki je končal s porazom Beduinov. Skoro vsi Beduini so ostali mrtvi na bojišču. Naše izgube še niso natančno znane. Iste utegnejo znašati deset mrtvih in trideset ranjenih.
CARIGRAD 29. Vojno ministerstvo objavlja sledečo brzojavko poveljnika v Tripo-lisu od 27. t. m.: Kombinirana italijanska brigada je včeraj jutro začela napad v smeri proti Ain Zeri, da bi prerezala našo umi-kaino četo. Vsled našega trdovratnega odpora se je sovražnik zvečer umaknil v svoje prejšne pozicije. Ker je bila naša umikalna četa ugrožena, smo pustili, da so se naši bataljoni vrnili v Sukel Džuna. Sovražna kolona je v tem območju dospela do Henija. Zgube naših patrolnih čet so bile neznatne. Sovražnik je imel velike izgube.
RIM 29. — Na podlagi ministerskega sveta je vlada danes dovolila, da osnujeta Banco d' Italia in Banco di Sicilia podružnici v Tripoliju in Bengaziju.
CARIGRAD 28. — Kakor je izvedel „Ikdam", je ruski poslanik včeraj izročil velikemu vezirju odgovorno noto italijanske vlade, iz katere je razvidno, da se vamerava Italija odpovedati vsej akciji v Dardanelah. Poslanik je prijateljski izjavil, naj Turčija prične pogajanja za rešitev tripolitanskega vprašanja.
RIM 28. „Ag. Štefani" poroča danes iz Tripolisa: V boju dne 26. t. m. smo imeli 16 mrtvih in 104 ranjenih, med temi več težko ranjenih.
Obstreljevanje „Marthe Wa-shington".
Odličen funkcijonar Austro-Amerikane je v nekem razgovoru z enim naših urednikov izjavil, da ravnateljstvo družbe sicer ni dobilo nikakega uradnega poročila o obstreljevanju „Marthe Washington", pač pa da je trgovec g. Nikola Zar, brat kapitana „Marthe Washington" g. Ettore Zar-a, dobil od tega pismo, ki potrjuje v polnem obsegu naše tozadevno včerajšnje poročilo. Obrnili smo se na g. Nikola Zara, ki pa je izjavil, da ne ve ničesar. No, z ozirom na našega informatorja in obliko, v kateri je bila gori-omenjena izjava podana, moremo z vso gotovostjo izjaviti, da naša včerajšnja vest odgovarja popolnoma resnici.
Sicer je pa ta vest popolnoma potrjena tudi s tem, da je italijanska mornarica v Tarentu dne 20. t. m. popoldne odplula na široko morje in je torej popolnoma verojetno, da se je ta eskadra srečala z „Martho Wa-shington".
Koliko je tem dementijem verovati, se razvidi iz sledečih stavkov v včerajšnji „Trie-ster Zeitung" : „Italijanska vlada se je, kakor se je govorilo za časa Bismarka, te dni oblekla v dementijske hlače. Dementirala je pred vsem kriva morska poročila glede obstreljevanja „Marthe Washington" Austro-Amerikane in o spopadu med vojvodo Abruškim in avstrijsko eskadro, kar seveda ni bilo težko"._
Nov položaj.
Trst, 29. novembra.
V Avstriji imamo vsak dan drugačen položaj. Enkrat grozijo z opozicijo Nemci, drugi dan zopet Čehi, "a sedaj so se izrekli za opozicijo Jugoslovani, med tem ko so že
Cehi skoro z obema nogama prešli v vladno večino. Slike se menjajo kakor v kakem kinematografu, da človek — in naj se že tako temeljito bavi z dnevno politiko — večkrat ne ve, pri čem da je. Cehi so na potu v vladno večino. Ne vemo, kaj jim je grof Stiirgkh obljubil za to • dejstvo je, da je češki enotni klub sklenil glasovati za proračun. Če se to zgodi, potem je zmaga Kramareve pozitivne politike gotova stvar. Čehom nikakor nočemo očitati tega koraka. Saj bi bilo smešno zahtevati od njih, da naj ostanejo v, večni opozicij?. Čehi so pač oportunisti. Če upajo, da od Sturgkhove vlade res dosežejo tisto, kar zahtevajo, potem je tudi opravičeno, da gredo vladi na roko s tem, da stopijo v njeno večino. Kaj poreko Nemci, to je zopet druga stvar. Saj je vedno dovolj časa za izstop, če bi Nemci nasprotovali češkim zahtevam. Ali za nas navstaja težko vprašanje, kaj bo z nami Slovenci? Konflikt med slovensko-hrvatskim klubom in češkim klubom je povodom proračunske debate jasno stopil na dan. Težka so bila očitanja
—	četudi preveč pesimistična — ki jih je bil izrekel posl. dr.^Korošec v proračunskem odseku na adreso Čehov. Očital jim je za-hrbtnost, ker se hočejo združiti v vladni večini z Nemci, našimi najhujšimi sovražniki in hočejo pomagati oni vladi, ki je najhujša zatiralka in germanizatorka Slovencev. Jedro Koroščevih izvajanj je pač resnično. Toda Čehom tudi ne smemo toliko zameriti, ako tirajo politiko, ki vsaj po njihovem mnenju koristi njim. Ali pa imajo Čehi morda kake obveznosti do Slovencev ? Ali so morda žnjimi združeni v kaki skupni parlamentarni organizaciji, kakor je bila svoječasno „Slovanska Enota" ? Ne, vsega tega ni in onih naivnih dušic, ki bi se morda sklicevale na „slovansko vzajemnost", ali kaj sličnega, je med nami malo več. Gre samo za to, Kako stališče naj zavzamemo mi Slovenci nasproti Stiirgkhovi vladi ? Od nekdaj smo mi hodili za Čehi in smo tudi mi zahtevali, naj se oni ozirajo na nas. Kakor je to v teoriji lepo, tako je v praksi precej težavno. Češki problem je od slovenskega zelo različen; od Čehov smemo pač zahtevati, da nas podpirajo tam, kjer ne prihajajo v poštev njihovi posebni interesi — toda to je tudi vse. Stiirgkh-Hochenburgerjeva vlada je nam sovražna, vsaj toliko, kolikor Biener-thova. O tem ne dvomi nihče. Toda Čehom ni še pokazala zob, kakor jih je nam. Narobe, pokazala se je pripravljeno, da vsaj kolikor toliko upošteva njihove zahteve; in Čehi, seveda, menijo, da je v njihovem interesu, ako vstopijo v vladno večino. Mi Slovenci, oziroma Jugoslovani, ne moremo in ne smemo w kaj tacega ; zato pa je naša jeza nad Čehi popolnoma neplodna.
Mi moramo v opozicijo, moramo, ker nas vlada provocira dan za dnem. Ako tirajo Čehi samostojno politiko brez ozira na nas, zakaj bi je ne tudi mi? Za ono Češko-slovensko vzajemnost ostaja še vedno dovolj polja v drugih, n. pr. kulturnih stvareh. Ob takih razmerah nam ne preostaja druzega, nego da nastopamo samostojno. Ali doslej smo v slovenski politiki pogrešali nečesa, kar je neizogibno, ako se hočemo uveljavljati — pogrešali smo resnosti. Ni prvič, da so se Jugoslovani izrekli za opozicijo. Dr. Šusteršič je imel že neštevilo-krat strašansko opozicijonalne govore, a Še vsikdar je v danem momentu — odnehal. Take opozicije se vlada seveda ne bo strašila. Da je to resnica, je indirektno povedalo glasilo S. L. S. samo, ko je pisalo, da so se razna nemška imenovanja zgodila v času, ko so bili klerikalni Slovenci v opoziciji. Tedanja „opozicija" je torej dosegla ravno nasproten uspeh in nam je — po „Šloven-čevi" pisavi — škodovala. Take opozicije nočemo, temveč opozicijo, ki bo vlado silila, da se bo ozirala na naše zahteve. Zato pa je treba enotnega nastopa vseh Jugoslovanov in tega danes, žallbog, nI. Dr. Šusteršič pravi, da se čuti njegov klub dovolj močnega za samostojno politiko v zbornici. Mi pa pravimo, da je to precenjevanje lastne moči in zavajanje volilcev, ki bi vendar enkrat radi videli one uspehe, ki jim jih dan na dan napoveduje „Slovenec", a pri tem pa meče polena pod noge političnemu nasprotniku, ki vlaga interpelacije proti germanizatoričnim tendencam iste vlade, kateri je slovensko-hrvatski klub napovedal boj. Še nikdar se ni čutila potreba po enotnem nastopu Jugoslovanov v taki meri, kakor danes, ko smo j ločeni od Čehov, ko Hochenburger odobrava Elsnerjeve fermane in ko z dalmatinskimi železnicami ne bo nič, vsaj za sedaj ne. Mesto tega, kaj vidimo? Eden slovenskih poslancev, dr. Ravnihar, se nahaja v češkem klubu in bo moral tudi on v vladno večino, ako prej ne izstopi, kar pa menda stori, ako bo hotel biti dosleden. Dr. Gregorinu in dr. Rybaru pa se je celo očitalo, da nista slepo posnemala dr. Ravnikarja in šla za njim v češki klub. Ona d/a pa sta slutila
—	in dejsjtva potrjajo njih slutnjo — da priplavajo Čehi do vladne vode, kjer za Slovence sedaj ni še prostora. Naša poslanca sta torej dobro vedela, kaj delata; zato tudi nista hotela slediti kolegu dr. Ravniharju. Zato so zadnji dogodki v parlamentu za njiju najlepše zadoščenje.
Jugoslovani so Stiirkhovi vladi napove-
dali boj brez ozira na stališče Cehov, ki tirajo samostojno, sebi koristno politiko. Pustimo na strani vse rekriminacije in — posnemajmo jih v tem! Postavimo se tudi mi na lastne noge, ne proti Čehom, temveč proti vladi in za-se t Pri tem pa sklenimo se v eno vrsto in tirajmo slovensko in ne strankarsko politiko ! Sicer • bo imela najnovejša opozicija ravno tako žalostne vspehe, kakor opozicija proti Bienerthu. To nas uči izkušnja.	_
Volitve na Hrvatskem.
Zagreb, 28. XI.
—C— Volilno gibanje postaja od dne do dne živahnejše — od dne do dne se množe kandidature. V Zagrebu se je že začelo : kandidature so proglašene za vse tri okraje. Koalicija kandidira v Zagrebu: v I. volilnem okraju bivšega pcdbana Nikolića ; v II. grofa Kulmerja, dosedanjega poslanca tega okraja. Pravaši kandidirajo: v I. okraju dr.a Horvata, vil. poslanca Hrustiča. „Mun-kači" kandidirajo: v I. okraju bana pl. To-mašiča; v II. vseučiliščnega profesorja dr.a Spevca.
Glede izida predstoječih volitev se širijo mnoge prognoze. Vspeh pa bo mnogo odvisen od tega, kaka sredstva, oziroma na-silstva bo uporabljala vlada na volitvah ?!
V zagrebških političnih krogih smatrajo kakor najsigurnejo * prognozo" Šupilo vo, ki Je bila natisnena v nedeljski številki „Reškega novega lista". V tej prognozi sta označena minimum in maksimum mandatov, ki jih utegnejo priboriti posamične stranke. Mislimo, da bo tudi čitatelje „Edinosti" zanimal ta račun. Zato ga tu objavljamo :
Minimum:	Maksimum :
Koalicija	25	40
Pravaši	25	40
Viadinovci	1 (Ruma)	20
Kmečka stranka 5	15
Srbski radikali 0	8
Osječani	0	6
Socijalisti	0	1
Na volitvah nastopijo vse stranke brez kompromisa. Kompromisi pridejo do veljave še le na ožjih volitvah, na katerih bodo vse opozicijonalne stranke glasovali proti vladni stranki.
Viša sodnija je v polnem obsegu potrdila obsodbo bivšega poslanca dr. Lorkoviča. Dr. Lorković kandidira v svojem dosedanjem okraju Valpovu.
Radića iščejo orožniki po vsej Hrvatski, toda doslej brezvsoešno. Glasom izjave njegove soproge se Radič nahaja v inozemstvu, od koder marljivo pošilja članke za „Dom", glasilo kmečke stranke.
Skupno za skupne cilja!
i.
„Soča" je priobčila v svoji števiki od 11. novembra tale članek:
Napredovanje Slovencev v Primorju je edina svetla točka v tačasni zgodovini našega naroda.
Obupane vrste pot'ačenega Slovenstva dvigajo sklonjeni tilnik in postajajo ponosne, ko vidijo zmagovalni razvoj Slovenstva v Trstu. Nenavadni vspeh l:udskoštevne revizije v Gorici je druga taka &rečna dogodba, ki je povzročila, da našim zaničevanim množicam bije srce glasneje in v njih utrjuje upanje v lepšo bodočnost.
A pri tem vspehu se ne smemo ustaviti I Ne smemo zdaj zaljubljeni v lepo številko prenehati, dokler ne dosežemo Slovenstvu v Gorici v deželni in mestni upravi njega številu in gospodarski sili primerne dostojne pozicije.
Ni nobenega dvoma, da je skupno nastopanje obeh slovenskih strank obilo pripomoglo k ugodnemu vspehu ob državno-zborski volitvi in sedaj h krasnemu rezultatu ljudskega štetja.
Če se mi mestni Slovenci koljemo pred očmi nasprotnika, nam to veže moči in nam kvari tisto veselje do dela in navdušenja, ki je za naš boj v mestu tako neobhodno potrebno. Kako naj se borim, če mi naenkrat odreče brat svojo pomoč, če mi v hrbet prileti puščica? Kako bom zaupal sobojevniku, če si lasti vsak vspeh in mi s tem odreče vsako sposobnost ?
Seveda, če pade ena netaktnost z ene strani, pride odgovor z druge strani! In začne se nepotrebna bitka. Vrste se začudene manejo, če so prav videle, kako si gg. voditelji leže v laseh...
Skratka: opozicija Slovencev, njih boj v Gorici je nemogoč, če si lojalno ne podamo rok. Nobena stranka ne zapusti svojih principov, družijo pa nas gotove točke, ki jih proglasimo za neutralna tla : Bila bi to za enkrat vsa goriške občine se tikajoča vprašanja in volitve v trgovsko zbornico. Ob enem se odrečemo vsaki hvali, ker eni in drugi vršimo le svojo dolžnost.
Glede netaktnosti pazimo, da jih ne bo ; če pa bi se kakšna pripetila, bodimo manj občutljivi in skušajmo se poravnati.
Mislimo, da pri napredni stranki nihče ne bi bil proti takemu pomirjenju. Makar se prepirajmo zunaj, bojujmo se, a proglasimo Gorico za nevtralno I
Zato ostanemo vsi enako dobri na-prednjaki ali pa pristaši „S. L. S." : gre se
, nam za ekzistenco, za Šolstvo, za slovensko uradovanje, za vpliv v municipiju — za same st*. ari, ki ene in druge enako bole in | si jih vsi v Gorici želimo. Gre nam za trgovsko zbornico, kjer je ključ naše dež^ie !
Mali ljudje pred velikim momentom ! Tako bi pravilno označili to nesložnost.
Ves naš narod zre na goriški boj. Usoda dežele in občine goriške je v naših rokah. In mi naj bomo nezreli?
Torej brez strupa in grenkobe, brez zahrbtnosti, jasno, odkrito in pošteno proglasimo nevtraliteto g!ede vseh naših mestnih manjšinskih zadev in trgovske zbornice ter se podajmo v boj do končnega vspeha.	Sagitta.
Domače vesti.
Imenovanje. Konceptni praktikant c. kr. pomorske vlade dr. Nikolaj M a r i n o v i ć je imenovan koncipistom te vlade.
Jean Renier — svojevoljno resigni-rani župnik. Znano je, iz kakega razloga je bivši državni poslanec S. L. S. dr. Janko Hočevar odložil mandat: obubožal je! Umrla mu je teta, znana bogatinka Josipina Hočevarjeva v Krškem, ki ga je več ali manje podpirala in od katere se je nadejal bogate dedščine ; mesto tega pa, ne-le, da ni ničesar podedoval, temveč je moral še celo zapuščinski masi vrniti 50.000 kron, ki mu jih je bila pokojnica posodila. To, za dr. Janka Hočevarja tako neugodno oporoko se je pripisovalo vplivu bivšega župnika v Krškem, Jenna Renierja, kateremu je Josipina Hočevarjeva tudi zapustila večji del svojeg* premoženja. Te dni pa je „Si. Narod- poročal, da je župnik Renier prestopil v pro-testantizem in da se misli oženiti. Na to „Narodovo" poročilo odgovarja župnik Renier v znanem glasilu luteranskih pastorjev, „Gra-zer Tagblattu", da se je njegova sestra, ki je udova in mati par otrok, mislila poročiti. Da jej izbije iz glave misel na ženitev, jej je pisal eno — ironično pismo. Ni pa nikdar resno mislil, da bi zapustil vero svojih očetov. Glede premoženja, ki mu je je zapustila Josipina Hočevarjeva, ki je po njegovi izjavi „redka nemška žena", pravi župnik Renier, da se smatra le za upravitelja istega. Konečno meče kamen na deželo, ki ga je rodila in o kateri pravi, „da je najbolj obžalovanja vredna kronovina v Avstriji" in, da bi pomagal dvigniti kulturni nivo te dežele, daruje 300 kron za namene nemškega nSchulverelnaH na Kranjskem. Podčrtati moramo, da župnik Renier označa pokojno gospo Hočevarjevo kakor „redko nemško ženo" ter da očita duhovščini na Kranjskem, da ga ni zadostno jemala v svojo zaščito 1
S tem svojim nastopom je dokazal „svojevoljno resignirani župnik" Jean Renier:
da je čuden duhovnik, ki žuga z ženi-tvijo; da je zelo dvomljiva njegova zvestoba do „vere svojih očetov", ko išče zaščite pri J ljudeh, ki so notorično protikatoliŠkega mišljenja, in daruje za šolsko družbo, ki zasle-
protiverske namene, za kar js najbolji dokaz dejstvo, da so uverjeni nemški katoliki ustanovili drugo, posebno šolsko družbo;
da je tudi čuden človek, ki 1) ne ljubi resnice, ker sicer ne bi trdil, da je bila pokojna Hočevarica „eine deutsche Frau", in 2) ne pozna najprimitivnejih pojmov hvaležnosti, ker sicer ne bi insultiral dežele, ki mu je nudila gostoljubje in dajala kruha in v kateri je — obogatel, da more sedaj udobno živeti na nemškem Dunaju, in ne bi dajal materijalne podpore njenim najhujšim sovražnikom, ki jej hočejo ugrabiti najvzviše-neje etično dobro — nje narodnost, nje jezik!
Gospod župnik Jean Renier bodi uverjen, da ga po tem njegovem nastopu v najstru-penejem graškem listu ne more bili več poštenega človeka na Slovenskem, ne liberalca, ne klerikalca, ki ne bi si prisvajal sodbe o njem, kakor smo jo napisali tu gori.
Stavbena In stanovanjska zadruga „NaŠ dom", reg. zadr. z omenim jamstvom v Trstu, naznanja, da je do danes pristopilo že ,ko!i 150 članov. Poslovni delež znaša K 200. Na vsak poslovni delež mora član pri vstopu plačati najmanj K 20, ostanek pa v mesečnih obrikih po K 5 za vsak poslovni delež. Vstopnina znaša glasom sklepa občnega zbora K 2, ki jo je plačati takoj pri vstopu. Priglasitve članov vsprejema, dokler nima še zadruga svojih uradnih prostorov, „Tržaška posojilnica in hranilnica" (Narodni dom), kjer se dobivajo tudi vsa natančneja pojasnila.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč, vabi vse delavce iz proste luke na javni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. decembra t. 1. ob 9. in pol uri dop. v veliki dvorani NDO ul. sv. Frančiška št. 2.
Dnevni red :
1.	Poročilo delegatov o vložitvi spomenice.
2.	Poročilo g. drž. poslanca dr. O. Ry-bara.
3.	Slučajnosti.
Tovariši! Iz dnevnega reda je razvidno, da je predmet, ki je na dnevnem redu največje važnosti, zato je zelo potrebno, da se tega javnega shoda udeležite v obilnem številu.	Vodstvo.
ZOR!! SžMMffl Križmančič i Bretfak, Trst, ulica Hm 37.
V Trstu, 30. novembra 191.1,
Književnost in umetnost.
Odgovor na „odgovor". Resnim ljudem se bo morda zdelo smešno, da^ odgovarjam na izvajanja g. R. K. v včerajšnji „Edinosti", in povem naj le v opra-j vičbo napram njim, da sem spisal te vrste v prav posebnem namenu.
Quem dii odere, „žurnalista" fecere, zlastfpa pri naši „Edinosti". Dokler vih-; tiš kadilnico, si priljubljen, te nosijo na, rokah, skratka si persona gratissima; kakor pa se „predrzneš" povedati komu košček neprikrite resnice, potem se pa le pripravi, da ti pridejo s svinjanmi, tepci, osli itd. Občutljivost je pač res nekaj zelo, človeškega, je zato tudi kolikortoliko opravičljiva, toda če gre tako daleč, da bi morala vsled pretiranega samoljubja posameznikov trpeti stvar, resnica : ne, potem . pa „Edinostni" žurnalist „merkt die Absicht vvird aber n i c h t verstimmt".
Predvčerajšnjim je priobčila „Edinost«
—	„priznanje našemu gledališču", izrečeno po nekem znanem ljubljanskem kritiku na podlagi ocene uprizoritve „Živega mrtveca" v rEdinosti". In glejte čudo ! Pri nas so se"pa nekateri ljudje strahovito razburjali,! češ da je ocenjevalec v „Edinosti" prav ; tako strahovito raztrgal uprizoritev, in v j „odgovoru" stoji črno na belem, da je I tudi prevod „uničujoče ocenil", tako uni-' čuj oče, da so bili prevajatelj R. K. primorani — da uporabim, kakor se pač spodobi tu, „spoštljivo govorjenje" g. R. K. j
—	odgovoriti na njegova izvajanja.
G. R. K., povejte vendar, kaj briga; mene, ocenjevalca uprizoritve „Živega: mrtveca", kake težave je Vam delal pre-j vod te „globoke in težke drame" ! In kaj ste Vi hoteli ohraniti v prevodu, je za: ocenjevalca tudi precej brezpomembno, ; vem le edino to, da je dober edino le tisti slovenski prevod, iz katerega veje slovenski duh, duh slovenj skega jezika. Vidite, kdo drug, ki bi bil robatejši od mene, bi dejal: Če ti je stvar pretežka, pa jo prepusti drugim, ki jim je lažja, in ne obešaj potem svojih pogreškov na vrat drugim !
O „onikanju" ali „spoštljivem govor-; jenju" imajo pač ljudje, ki poznajo slo-! venski jezik, nekoliko drugačno mnenje, kakor pa g. R. K., od katerega bi bilo morda preveč zahtevati, da bi pojasnil, j kako je zašla ta spaka v slovenščino, ko j je absolutno ne pozna stara slovenščina; in je prav tako ne priznava za pravilno j noben moderni slovanski jezik. Ali pa j morda vedo povedati R. K., kdaj je kar zviška zadel Slovence tak vphv^„spošto-; vanja", da so začeli .onikati". Ce vpra-j saj o kakega jezikoslovca, jim pove prav: gotovo, da je vbil Slovencem v glavo ta' „vpliv spoštovanja" — bič nemških valp-j tov in drugih podobnih oznanjevalcev miru j
in ljubezni.	j
Obširneje govoriti o vplivu nemščine j na ruščino je pač nepotrebno. Prav rad j verjamem g. R. K., da se mu kakor po- j znanemu ljubitelju ruščine godi prav tako, i kakor zaljubljencu, ki na svojem dekletu ne najde madeža, če bi ga prav lahko otipal z roko. Vsa čast mu ! Toda če sem ponovil, kar z vso upravičenostjo trde] dobri poznavalci ruščine, zato še ni treba take razburjenosti, saj se vendar g. R. K. ■ ne bo hotel prištevati tistim „poznaval { cem" ruščine, ki so bili v celem svojem življenju cele pol ure v kakem ruskem kružoku" (sic!) in obstoji vsa njihova ruščina v tem, da so se prelevili iz naših, janezev v „ruske" „Janeze Janezoviče". J
„Levca" poznam prav dobro, ^ tudi j § 533. in le prepričan naj je g. R. K., da sem „pograbil" za „izjeme", ki niso izjeme. Isto velja tudi za svojilni zaimek, j
*KBTNOST' ** 332.
Stran Hi.
Pravilno ga postavlja slovenščina za samostalnik le v nagovoru; če si dovoljujejo pesniki svoje „poetske licencije", jim tega ne štejemo toliko v zlo, v prozi pa je stvar drugačna. Ker mi pa g. R. K. svetuje z nekim posebnim poudarkom, da naj vzamem v roke naše pisatelje, mu povem le toliko, da delam to tudi brez njega prav rad in da sem delal prav tako tudi že tedaj, ko se g. R. K. najbrž še niti sanjalo ni o naših pisateljih.
Glede na „nemško slovenščino" v citiranem, iz daljšega stavka iztrganem stavku in prav posebej na besedo „izko-rigirati" pa opozarjam g. R. K. na istega Levca §§ 444 in 448.
Toliko torej v odgovor na »odgovore. Veseli me, da g. R. K. priznava sam, da njegov prevod ni popoln in da je potreben tupatam poprave, ter da obljublja, da ga popravi. Ta namen je tudi imela moja tako izkritizirana kritika, in to mi zadošča. Ako g. R. K. ne popravi »Živega mrtveca« po mojem okusu, no, na tem se pač ne spotikam : da ga le popravi tako, da bo prevod res slovenski, pa bo prav ! In s tem konec debate !	—r.
Porotno sodišče,
Ubojstvo na Opčinah.
Včeraj se je vršila razprava proti 22 letnemu dninarju Alojziju Bortolutti pok. Mateja, doma iz Trsta, in sicer radi zločina ubojstva, izvršenega na osebi Ivana Tavčar v noči od 20. na 21. maja t. 1. na Opčinah.
Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča vit. Perišič. a vo-tanta sta bila deželnosodni sv. Pahor in dr. Pollanz. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravduika dr. Tomičić, a branil je toženca dr. Rossi.
Obtožnica opisuje dogodek sledeče :
Okolu polunoči dne 20. maja t. 1. so pok. Ivan Tavčar, Alojzij Sosič in Alojzij Vremec sedeli na nekem zidu blizu cerkve na Opčinah. Pogovarjaje se tam med seboj, so videli, kako je po glavni cesti prišel obtoženec Alojzij Bortolutti, ki je pre peval na vse grlo, tako, da so se celo čudili, da ga niso še žandarji vstavili. Ker se je tudi opotekal, so sodili, da mora biti pijan. Bortolutti je šel mimo njih. ne da bi jih pozdravil, ter se napotil proti hiši Mihaela Škrlavaja, kjer so pa že vsi spali. No, Burtolutti je začel trkati, na kar sta prišla na okno Škrlavaj in njegova žena, ter mu povedala, da je ura pozna in da so šli že vsi spat. Bortolutti je na to prosil za oproščenje in odšel. Pot ga je zopet vodila mimo onih treh, ki so sedeli na zidu. Šel je mimo njih, ne da bi kaj rekel, le prepeval je zopet na ves glas. Ko je bil on nekoliko korakov od njih, so tudi oni vstali, hoteči se podati domov. Prvi je šel pokojni Ivan Tavčar, ki je šel kakih šest korakov za Bortolut-tijem, sledil mu je Sosič v razdalji treh korakov, a zadnji je prihajal Vremec, ki je pa takoj zavil v stran, proti svoji hiši. Šli so tako nekoliko korakov, ko se je Bortolutti na enkrat vstavil in se obrnil. Tavčar je šel svojo pot naprej. Ko je pa prišel vštric Bortoluttija, je ta planil proti njemu in ga vdaril v rebra ter se potem takoj spustil v beg. Sosič in Vremec sta takoj priskočila k Tavčarju, ki jima je povedal, da je ranjen. Prenesla sta ga v Vremčevo hišo, kamor so pozvali zdravnika dra. Belena, ki ga je dal nemudoma prenesti v bolnišnico v Trst, kjer je dne 22. maja zvečer ob 7 in pol uri umrl.
Obenem je pa bilo obveščeno orož-ništvo in še tisto jutro, dae 21. maja, je orožnik Ferdinand Muller na podlagi dob-
ljenih podatkov v gostilni „pri obelisku" na Opčinah aretoval Alojzijia Bortoluttija.
Po prečitanju obtožnice je predsednik zaslišal obtoženca, ki je doma s Trstenika ter je obiskoval 3 leta italijansko šolo v Barkovljah.
Na vprašanje, da-li se priznava kri vim, je obtoženec izjavil, da ne. Onega dne, bila je sobota, je delal v mestu. Popoludne je šel na Opčine na pijačo. Vstavil se je na Belvederu, kjer je spil nekoliko piva. Mej potjo se je vstavil tudi pri Piščancih, kjer je z {Ivanom Marija Piščanc spil dva litra vina. Na Opčinah se je najprej vstavil v tamošnji kavarni pri kolodvoru, kjer je pil pivo. Za tem je šel v društveno krčmo, kjer je zopet pil vino. Ni pa bil še pijan, ker se vse spominja, kar je počel do tu. Iz te krčme je šel v krčmo pri Kalinu. Ve, da je tudi tu pil pivo, a ne ve, kaj da je počel druzega, ker je bil zelo pijan. Od tu je šel nekoliko na zrak, da mu je prešla pijanost, in slednjič je šel zopet pit pivo k nekemu vinotoču. Ko je odšel iz te poslednje pivnice, se je vstavil dober četrt ure na zraku in tako se je popolnoma streznil. Hotel je iti vasovat k Škr-la vaje vim, kjer sta dve hčeri. Potrkal je na vrata, a povedali so mu skozi okno, da je že kasno in da so šli spat.
Na to se je podal proti Trsteniku, da bi šel domov On ni videl nikogar na zidu. Na enkrat je stopil k njemu od strani človek visoke postave, ki ga on ni poznal, in ta ga je vdaril s pestjo po tilniku. Videč, da so bili v bližini še drugi, in ker so ga bili že enkrat mladeniči na Opčinah napadli radi deklet, se je spusf.il v beg, ne da bi reagiral.
Mesto da bi šel domov, se je na to podal v Trst v neko tolerančno hišo, a zjutraj rano se je vrnil na Opčine, kjer je bil aretovan.
Na predsedniško vprašanje, či je poznal pok. Tavčarja, je rekel, da morda ga je poznal, a da ga ne pomni. Sosiča in Vreraca je poznal, a ni imel ž njima nikdar posla.
Na to je pričelo zaslišavanje prič, kijih je bilo 15.
Prvi je bil zaslišan Alojzij Sosič, ki je povedal, kakor je navedeno v obtožnici. On je bil kake tri korake za Tavčarjem, ko ga je Bortolutti ranil. Ce bi Tavčar prej vdaril B jrtoluttija, bi bil on to videl. More pa pod prisego izključiti, da bi bil Tavčar kaj storil.
Alojzij Vremec je izpovedal ravno tako.
Orožnik Ferdinand Muller je bil ono noč v službi. Ravno, ko se je izvršil zločin, je on videl človeka, ki je bežal; tekel je za njim, a ga ni mogel ujeti. Mislil je, da je kak tat. Na to je prišel k njemu Ivan Sosič, ki so ga bili poslali, da obvesti orožnika, ter mu je povedal, kaj se je dogodilo Tavčarju. Šel je v Vremčevo hišo, kjer sta mu Vremec in Sosič povedala, da je Tavčarja ranil neki „Dži-dži s Trstenika". On je šel na Tistenik, kjer je zvedel, da se je bil ravnokar vrnil domov neki Alojzij Ferlin. Aretoval je tega in ga odvedel na Opčine. Tu so mu pa povedali, da ni Ferlin oni, ki je ranil Tavčarja. Še le zjutraj inu je nekdo povedal, da je zločinčev priimek Bortolutti in da^se isti nahaja v gostilni pri Obelisku. Šel je tja in ga aretoval. Bortolutti mu je rekel, da je sicer imel opraviti z nekom, ki ga je vdaril v tilnik, a da ni mogoče, da bi ga bil on ranil.
Ostale priče so izpovedale o raznih okolnostih. Sploh so skoraj vse, tudi Vremec in Sosič, trdile, da je bil Bortolutti pijan, dočim je on trdil, da je bil isti hip popolnoma trezen.
Zadnji je bil zaslišan kakor priča pokojnikov oče, Mihael Tavčar, ki je izjavil, da ne zahteva nobene druge odškodnine, nego povrnitev' pogrebnih troškov: „Sina mi tako nihče ne more plačati!" — je dejal.
Obtoženec se je tekom vse razprave vedel skrajno arogantno in surovo.
Branitelj dr. Robba je predlagal, da se zasliši kakor pričo preiskovalnega sodnika dr.a Abrama glede nekega protislovja neke priče, in drugih 18 prič, ki bi pričale o dobrem vedenju obtoženca. Sodišče je pa predlog odklonilo.
Na to je branitelj predlagal, naj sodišče stavi porotnikom dopolnilno vprašanje glede pijanosti v smislu § 523 kaz. zak. Zastopnik drž. pravdništva se je pa izrekel proti temu vprašanju, ker obtoženec sam trdi, da ni bil pijsn.
Ob 2. uri pop. je predsednik prekinil razpravo do 5. ure zvečer.
Z bojnega polja.
Velecenjeni g. urednik !
Zdaj pa kar molčite vi, neverni Tomaž, ki skozi ves teden skušate v „Edinosti" podreti to, kar sem jaz s trudom in težavo sezidal v nedeljo. Molčite in pojdite na — božjo pot pred izložbeno okno „Piccoia". Tam so namreč dokazi, pravi pravcati dokazi, ki sem jih jaz poslal iz Tripola v Trst. Ves Trst je ves teden stal pred to izložbo bojnih trofej, in ves Trst je ves teden zabavljal (t. j. občudoval) na ta račun. Sredi trofej ste zapazili prav gotovo turško kapo. Pa ne, da bi mislili, da je ta kapa ponarejena, ali da sem jo jaz celo kupil pri starinarju Abrahamu Majerju v tripolškem starem mestu. Nikakor, kapa je avtentična, ona je prava pravcata kapa pravega pravcatega baši-bozuka. Kako sem prišel jaz do nje, bi radi vedeli? To je enostavno !
Ko je ponehala zadnja povodenj, ki nam je odnesla trinceje in vojake, pa sem šel neustrašeno na sprehod po tripolški zelenici ali oazi. Mislil sem si, da so naši to zelenico že do dobrega ščistili turške golazni, ko je vendar ta zelenica presneto malo večja, nego li gozdič na Trsteniku. Ali zmotil sem se. Ko sem se namreč tako polagoma sprehajal med in pod palmami, sem vam zagledal pristnega turškega častnika, ki je rožljal s sabljo ter kadil prav smrdečo špansko cigaro, eno tistih, ki bolj plamene, negoli tle. Razume se, da sera se v prvem hipu hotel takoj potajiti v naj bližnjem grmu, ali krvoločnik me je bil že zagledal. Zato sem si izmislil takoj vojno zvijačno. Napel sem hrbtišče, da je bilo grbi slično, pošepal z eno nogo, snel klobuk in markiral gluhonemega in od rojstva slepega berača.
Turek je prikorakal naravnost name.
„Kaj delate tu?" je zarjul name v francoskem jeziku.
Ponižal sem svoj glas in odgovoril : „Monsieur, donnez moi votre čik !" ter mu stegnil klobuk naproti.
„Kaj? Moj čik bi rad, ti potepin! Moj čik je še predober zate ; sploh niti čik ni, ker je še tričetrtine cigare. O čiku torej ni niti govora. Ti imaš druge namene !" je vzrojil ter me tako bistro pogledal, da sem si v dnu srca želel, da bi bila naša tripolška pitna voda tako bistra kakor njegov pogled. Kako ga prepričati o svoji neškodljivosti, ko nisem znal mnogo francoskega? Ponavljal sem torej, uboga reva, svojo molitvico:
„Donnez moi votre čik !"
PODLISTEK.
Jug
Historičen r«mao. — Spisal Prokop Chockoiouiek. • Poslovenil H. V.
„Nehaj, mati, nehaj 1" je zavpii Tomaševič; njegovo lice je nagloma obledelo, udje so se mu — v ne malo začudenje Vo-jakcije — tresli kakor listje Irepetlike.
„Kaj ti je, sin ?" je strmela mati. „Vpreti se hočeš turški meči, a sedaj se naenkrat treseš biez vzroka?*
„Brez vzroka?" se je zasmejal Toma-ševlč divje.
Trenotek je Vojakcija zrla nanj opazo-vaje, potem je zmajala z glavo ter pripomnila temno tja pred-se: „Če imaš vzroka, potem mora biti to grozen vzrok; in bolje bo, da niti jaz, tvoja mati, ne izvem ničesar.14
„Dopovej, kar si hotela prej povedati ?" se je zadri Tomaševič.
Čez trenotek je rekla Vojakcija, zmaje-vaje z glavo: „To sem hotela še povedati: hočeš poskusiti, da pridobiš popolno samostojnost svoje krone, kar je vse možno izvesti; da, ti zamoreš celo odbiti turške tolpe od obmejnih krajev svoje države, in po vrhu še pridobiti zopet doto svoje žene — toda vse to samo tedaj, če boš spajal hrabrost z zvijačo."
„Kar govoriš, mati moja, pazljivo po-
slušam in verno se bom ravnal po tvojem nasvetu!"
„Pravil si, da vojvoda Radič ljubi vdovo kralja Štefana ? Govorilo se je o tem, da kralj Štefan ni bil prva ljubezen Kosarevne; no torej ? Glej, da se ta ljubezen obnovi. Če Kosarevna postane vojvodkinja, tedaj boš smel računati na vsako pomoč mogočnega Košarica Hercegovaškega."
„Ta nasvet je dober," je pritrdil Tomaševič, „in ravnal se bom po njem."
„Brez odloga pa pošlji poslanca k sultanu v Drinopolj, obljubi mu zvestobo, obljubi mu dosedanji davek, stori vse, samo da pridobiš časa, pripraviti se na boj za prestol in krono, ali pa na boj za življenje in smrt."
„Tudi to storim," je rekel Tomaševič, „toda izpolniti obljube Turku?"
„J«h boš izpolnjeval tako," je odgovorila Vojakcija, „kakor bo on izpolnjeval svoje obljube."
„To se pravi," se je nasmehnil Tomaševič, „obljube ostanejo samo sapa, ki veje od ust, se dado torej z vspehom prelomiti."
„TaLo je," je pritrdila Vojakcija, „vera proti veri, prevara proti prevari, enako orožje naj odloči boj med križem in polu-mesecem. Vendar pa se čuvaj vzbuditi prezgoden sum bisurmana," je svetovala modra Vojakcija dalje, „in radi tega bi bilo dobro, da bi se tvoj poslanec sploh ne pokazal na dvoru ogrskega kralja Korvina; Matijaževe obljube so tako in tako samo dim; zanašaj se samo na samega sebe in proslaviš svoje
ime, kakor nobeden izrned tvojih prednikov !"
„To je vse pametno povedano, in boljega sveta ne najdem nikjer," je premišljal Tomaševič; „samo, kje najdem tako zvitega poslanca, ki bi znal s peskom zaslepiti oči premetenemu Turku ? Nimam nikogar, izven vojvode Radiča, a ta se sedaj — tudi če bi se nebesni obok sesul na-nj — ne bo hotel ganiti od svoje davne ljubice."
Vojakcija se je nasmehnila, rekoč: „Če mu bo Kosarevna privoščala en edin žark upanja, bo letel, in če tudi bi bil poslan na konec sveta."
„Dobro ; skrbel bom za to, da bosta mogla skupaj govotiti; in potem, če se vnovič vzbudi ljubezen v njenem srcu, naj on sedia konja. Morda odjaha že jutri!"
xWtd tem, ko sta Tomaševič in njegova mati govorila med seboj o tako važnih rečeh, je stopila Kosarevna v svojo izbo; zaduhlo in tesno pa se ji je zdelo med ozkim zidovjem, in šla je na samostanski vrt, kjer je stalo sadno drevje v polnem cvetu, napolnjujoč z dišečo vonjavo okolico. Lahen vetrič, ki se je igral z vejicami drevja, je stresai cvetje na tla ter je raznašal po ozimini in stezah samostanskega vrta.
Vtopljena v misli je korakala Kosarevna po ozimini in po stezah brez namena, kar tja v en dan, in se je vedno bolj oddaljevala od razsežnih zgradb samostana; včasih se je vstavila, ker ji je ugajalo padanje cvetja, ki je letalo v vetru kakor igrav metulj. Tedaj je, hoteč iti spet naprej, pogle-
dala pred se, zavpila glasno, in stopila korak nazaj. Vojvoda Radić je stal pred njo. Ob njenem kriku je silna bolest zvila mišice njegovega obraza in celo zarosila njegovo oko.
„Vojvoda Radič!" je šepetala kraljica poluglasno.
„Vojvoda, dal" je odgovoril ta trpko, „ki je pozabil, da mu ne pristoja zastavljati kraljici pot. Odpusti, jasna gospa, mojo predrznost, da sem porabil razdaljo, ki naju deli; pozabil sem, da nisem več na gradu •tvojega očeta, na trdnem Blagaju, kjer se nisi prestrašila mojega prihoda. Ah, minole one blažene dobe, niti spomin na nje se ni J ohranil v tvoji notranjosti; ti si kraljica, in ;jaz sem vojvoda, čegar zunanjosti se plašiš sedaj, jasna gospa 1"
Njegov glas je pretresal njeno dušo ; saj je v njenih prsih še sedaj počivalo nekaj, kar je njegovim besedam v odmevu odgo-jvarjato, in njegovo oko, ki je bilo tako bo-ilestno in s takim hrepenenjem vprto na-njo,
1 ji je sililo v srce ter ji je tam s čarovno močjo vzbujalo vse spomine minolih let, da je srce hrepeneče vstrepečalo in da so ji prsi valovale, kakor dva vala na jezerski gladini.
„Nisem te kanila razžaliti, vojvoda," je dejala zarudevši, in poluglasno, na da sem se prestrašila, ni čuda pri tvojem tako nepričakovanem pojavljenju !"
(Pride še.)
Stran IV.
> EDINOST c št. 332.
„Eno figo!4* je zavpil on. „Čik bo moj, pa ne tvoj ! Sicer.....lu in zagrabil je za ročaj sablje.
„Donnez moi votre čik!*4 sem vpil tudi jaz ali le v smrtnem strahu in pot slednje ure me je oblil, ker za svoj vrat nisem dal niti toliko, kolikor daja onor. Mrach za vladno revizijo ljudskega štetja v Trstu. „Allons, en avant!* je zarjul name kakor brez uma. Stopil sem za dva koraka nazaj. Sedaj pa je vzdignil desno svojo nogo ter mi prisadil eno v
—	Kalabrijo, da sem zvezde videl. Razume se, da sem jo popihnil. On za mano ! Ali tu se je izkazala moč kulture, ker vedno bolj je zaostajal za mano. Videčega to. ga je jeza popolnoma premagala ; zgrabil je svojo čepico in mi jo je vrgel v hrbtišče. Ne bodi len, sem to čepico pobral in jo nesel v naš tabor. In zdaj paradira ta čepica v izložbenem oknu „Piccolovega44 uredništva.
Zakaj da smo jo poslali „Piccolu", bi radi vedeli. To je pač naravno. ,,Piccolo" berači milodare za ranjene italijanske vojake in je dosedai s pomočjo — ičev in
—	čičev nabral že okoli 40.000 kron. Ker pa po naših brzojavnih poročilih italijanska armada v Tripolu do danes nima ne več ne manj negoli samo štiri ranjence, pride na vsakega 10.000 kron. Zato smo sklenili poslati to imenitno turško kapo „Piccolu".
Morda se mu posreči tudi, spraviti pod njo vse tržaške Slovence. Dal Bog ! — V „Piccolovi" razstavi zagledate tudi razne topovske kroglje, razpočene in nerazpo-čene bombe itd. Opozarjam vas posebno na ono krogljo ki je bila namenjena poveljniku turških čet, pa ga ni zadela ; ta presneta kroglja, ta! Večina krogelj pa je del onih, ki smo jih pozabili doma, ko smo hoteli (pa samo hoteli !) bombardo-vati Dardanele.
In zdaj porečete, da je to šarlatan -stvo, in da bije to človekoljubju v lice, da razstavljamo take reči. Ali prosim vas, reklama mora biti, že radi pobiranja dobrovoljnih doneskov. Sicer pa so Turki in Arabci še pred nami razstavljali in to prav v Trstu. Ali morda niste opazili trum arabskih in turških žen in otrok, ki so se pregnani iz Tripola po naši vojni upravi vlačili bedni po tržaških ulicah ? Ali jih wste videli, ki smo jih iz njihove lastne domovine, iz mesta Tripola, izgnali ml_ zmagoslavni sinovi 2000 letne kulture ? ! Če oni na ta nemi sicer, ali prezgovorni način demonstrirajo pred javnostjo, čemu bi mi ne razstavljali šrapnelov in turške kape v oknu „Piccolovega" uredništva ? Je-!i razumete ?
(F
inr
Izreden izbor
GRAČ in PUNČK

po res nizkih cenah
novi trgovini drobnarij
ulica e«o št. 17 »Si
Vaš
Giordano Brkovič, mazziniano.

Atentator tllegus pre
(Izvirno brzojavno poročilo)
Dunaj, 29. novembra
Danes je pričel pred dunajsko poroto senzacijonalni proces proti atentatorju Nikolaju Njegušu, ki je, kakor znano, v parlamentu streljal na ministra Hochenburgerja. Bilo je med govorom dra. Adlerja, voditelja socijalne demokracije, ki je v kričečih barvah in na drastičen način slikal tužne razmere, nastale vsled zgrešene vladne gospodarske politike. Ta z vsem ognjem govorjeni govor in pa dejstvo, da se je Njegušu zdelo, da se ju stični minister Hochenburger zaničljivo smehlja pretresljivim izvajanjem posl. dr. Adlerja sta tako razvnela mladega Dalmatinca, nahajajočega se na galeriji, da mu je vzkipelo v srcu in zavrelo v glavi : naperil je revolver proti justičnemu ministru Hochenburger j u ! Zadoneli so štirje streli po dvorani. Zaslišana bosta dva ministra in prideta tudi mati in sestra obtoženca iz daljne Dalmacije. Ta proces je torej senzacija prvega reda.
Danes sedi Njeguš na zatožni klopi pred dunajskimi porotniki radi poskušenega umora, prestopka proti telesni varnosti ter prestopka orožnega patenta. Dvorana je nabito polna poslušalcev, med temi je seveda tudi mnogo poslancev ^n žurnali-stov, tu- in inozemskih. Po izvršenem iz-žrebanju porotnikov so justični vojaki priveli v dvorano — obtoženca. Njegov nastop ne kaže nikake predrznosti, nič — anarhističnega. Izraz njegovega lica ne kaže niti kake posebne energije, kakor-šnega bi človek pričakovat pri atentatorju. Je sicer etično defekten človek, ali odgovoren je za zločin, za katerega ga čaka težka kazen.
Državno pravdništvo toži mizarskega pomočnika Nikolaja Njeguša, roj. dne 14. decembra 1886 v Šibeniku in pristojnega v Drniš, brez konfesije, radi zločina, oziroma prestopkov, kakor že gori rečeno.
Obtožnica slika zelo razsežno ves dogodek : streljanje, velikansko razburjenje v parlamentu in aretacijo obtoženca. Pripoveduje, kako je obtoženec na vprašanje predsednika zbornice dra. Svlvestra odgovoril mirno : „Socijalni demokrat sem. Jezilo me je, ker se je Hochenburger smejal Adlerjevim izvajanjem. Zato sem streljal nanj. Dva dijaka, ki sta opazovala Njeguša, sta izpovedala, da je obtoženec po oddanih strelih zaklical : Živel socijalizem !
Obtožnica pravi, da je obtoženec streljal ostro in da so streli zadeli deloma ministrsko klop, deloma pa tribino za predsedništvo, oziroma stenografe in referente. Eden strelov, ki je zadel ob tribino za referente, je odletel nazaj na prvo galerijo, kjer je padel (toda brez moči) v naročje gospe dr. Adlerjevi. Obtožnica trdi, da so bili streli namenjeni justičnemu ministru ter da je zahvaliti le srečno naključje, da streli niso zadeli nikogar od njih, ki so bili v kritičnem trenotku navzoči pri predsedniški tribini.
Pred preiskovalnim sodnikom je obtoženec priznal, da je hotel ministra umoriti. Mislil si je: „Če se minister smeje taki stvari, pa se ne bo več dolgo sme/al r
Minister je v preiskavi priznal, da se je ob zaključku Adlerjevega govora nasmehnil neki frazi in da je obtoženec bržkonejjto smatral za zaničljivo roganje.
Iz prejšnjega življenja obtoženčevega pripoveduje obtožnica: Njeguš je sin v|I.
1899. umrlega gostilničarja, a mati njegova je kmalu po smrti svojega moža prodala gostilno, razdelila dedščino med osmerico otrok ter se preselila na Reko. Nikolaj ie v mesecu juliju dvignil svojo dedščino 3390 K ter jo vložil v šibeniški hranilnici. Obtoženec je obiskoval le ljudsko šolo ter se potem izučil za mizarja. Bil pa je inteligenten in je pri vojakih že v prvem letu postal korporai. Ze v vojaških letih se je zanimal za delavska vprašanja ter se navzel socialističnih idej. Bil je tudi kaznovan pri vojakih radi udeležbe pri neki socijalno-demokratični demonstraciji. Odsluživši vojake v letu 1910. je vstopil kakor pomočnik pri nekem mizarskem mojstru v Šibeniku in se je tam živo udeleževal političnega življenja kakor navdušen agitator za socijalno-demokratične ideje. Temperament mu je bil zelo živahen : bil je trdovraten, nasilen in pristopen frazam. Radi tega je prišel večkrat v konflikt s kazenskim zakonom. Poleti je dvignil iz hranilnice 2000 K in odšel iz Dalmacije. Obiskal je hrvatske dežele, Belgrad, Srbijo, a ko mu je pošel denar, se je vrnil v Šibenik. Dne 25. septembra pa je brez odpovedi zapustil mojstra v Šibeniku in odšel v Spljet. Nekega dne je videl pri svojem znancu iz vojaških let, naredniku Bailo, nov amerikanski revolver. Ponudil je svoj samokres v zameno, v kar je Bajlo privolil. Njeguš je kupil na to potrebne patrone in je od tedaj vedno nosil nabit revolver pri sebi. Iz Spljeta je preko Zadra podal v Trst in od tod na Dunaj. Od tod je potoval foto grafije v slovo : materi, bratu, sestram, in nekemu prijatelju. Pravi, da je te fotografije že v Trstu pripravit in da tedaj ni še mislil, potovati na Dunaj. A v Trstu je pozabil jih oddati in jih je zato poslal z Dunaja. Ostanek dedščine, ki ga je dvignil pred odhodom iz Šibenika, je zapravil v Zadru, v Trstu in na Dunaju. Iska1 je razvedrila tudi v družbi veselih žensk. Nastanil se je na Dunaju v precej elegantnem hotelu.
Leta 1909 se je seznanil s tajnikom lesne zveze Josipom Pavlinom, ki je ustanavljal po Dalmaciji socijalnodemokratične delavske organizacije. Tega prijatelja se je spomnil na Dunaju. Šel ie k njemu in je dne 4. oktobra obiskal žnjim dalmatinsko vinarno v Gudrunstrasse. V razgovoru o parlamentu je Njeguš izrazil željo, da bi obiskal parlament, ki se je sešel naslednjega dne. Pavlin mu le pre-skrbel vstopnico na drugo galerijo. Šla sta s Pavlinom v zbornico in opazovala vrvenje v dvorani. Pavlin mu je razkazoval ra mere in ga opozarjal na poedine poslance ter mu pokazal tudi justičnega ministra. Tedaj je začel govoriti dr. Adler. Pavlin se je preselil bolj proti sredini, da bi bolje cul govornika ter je potem pozval tudi Njeguša, naj stori isto. Toda ta po slednji — ne evoljen, da ga Pavlin moti — je odkimal : strastne geste govornikove in krasna njegova izvajanja so popolnoma prevzela obtoženca. Psihologična uganka pa je, kdaj je v obtožencu dozorel strašni sklep. Psihijatri so izjavili, da je Njeguš sicer dedno obremenjen, defekten etično in nasilen, ali da ga ni smatrati umobolnim in da tudi v momentu zločina niso bila njegova čustva tako motena, da bi se mogla Izključiti njegova subjektivna krivda.
Po prečitanju obtožnice je vprašal predsednik sodnega dvora — dvorni svetnik W a c h, že znan izza Friedjun-govega procesa — vprašal Njeguša : „Ste li razumeli ? Ali se čutite krivega ?w
Trst, ulica San G i ovan ni 6 in 2 TELEFON Štev. 11-85
Pcdrnžnica v Zadrn.
Zaloga
m\M peči in štedilnikov isas
lastnega izdelka.
Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Car I Mayer*s Sohne, Blansko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za štedilnike,
najeli«, peči Izdelane za Ji trajen ogenj, u po rab 1J l to tudi na plin 372

ANTON SANCIN, Sledenj 302
(pri leicsrni)	priporoča slav. občinstvu svojo	P" iekarnl>
§ trgovino iimiiu-
dktnrnega bla&'i
n-—»
• Crasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
hb^* Prevozno podjetje 1 '
o. kr. »TBtrlJsklb dri. iel*xmU	2051
Sprejme razcartflanje tatarlfl8iasiWi Maja iz mitsic, iestaruanje sa lom.
POŠILjATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
§ar Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
Podpisani priporoča slavnemu ocČinstvu svojo
pekarno in sladščičarno
Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni)
Pr daja ves dan svež kruh vsake vrste in sl&dčice ZALOGA *10KE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečanol (Biscottini).
JOSJP VATOVEC.
: Postrežba : tudi na (lom.
TOVARNA C-ASOV1RJEV
Pečar & Saksida
v Trstu, ulica della F »mace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi-janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglaše-Vanje izvrstno in točno po nizkih eenah.
5
m
Tovarna zrcal P. REVEL
odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado
TELEFON 313, rim. II. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II.
Kristali zrcalu, stekla, brušenje, posrebrcuanle, smirkanje, pregibanje, dekorarije na kislino in smirek.
VELIKA ZALOGA. Malega stekla in Sto, npitin in Dnštni& šip n kočije in popolna aiMilske epme.
Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture —	kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. -
V Trstu, dne 30. novembra 1911.
^EDINOST« št. 332.
Stran V.
, N j e g u š : Dh ! V nadaljnem podajamo nekaj važnejših vprašanjih in odgovorov iz zasliševanja obtoženca !
Predsednik: Kako to, da ste takoj šii prve dni, ko ste prišli na Dunaj, v parlament ?
N j e g u š : Prišel je Pavlin pome in Šla vsa v parlament, da mi v parlamentu pokaže različne stranke in poslance, in kje sede ministri.
Predsednik: Ali vam je pokazal
tud:, kje je justični minister.
N j e g u š : Ne !
Predsednik: Kako to, da ste šli v parlament takoj prvi dan, ko se je otvoril parlament ?
N j e g u š : Slišal sem o otvoritvi parlamenta in hotel sem si to pogledati.
Obtoženec slika nato, kako se je izvršil celi dogodek. Videl je posl. dr. Adlerja in ga slišal govoriti. Ker se pa na dotičnem prostoru ni čulo dobro, je šel Pavlin drugam in je tudi njega poklical, naj pride za njim. Od tam je videl justičnega ministra dr. Hochenburgerja, kako se je smejal. V tem je slišal reči tudi nekega soseda, ko je rekel: „Ta se še smeje poleg vsega tega!"
„Na vse to", pravi obtoženec, „sem si mislil: Pomagam sem takoj, da se ne bo več smejal! In kar naenkrat sem
ustrelil !tt
Predsednik: Ali ste že prej vedeli,
da je to justični minister ?
N j e g u š : Ne ! Izvedel sem Še-le pozneje, ko je oni rekel, da se minister
smeje !
Predsednik: Ali ste merili nanj ?
Njeguš: Držal sem revolver samo v tisti smeri. Videl sem samo glavo in bele prsi !
Predsednik: Ali ste imeli namen usmrtiti ga?
Njeguš: V tistem trenotku nisem nič mislil!
Predsed nik: Kaj ste zaklicali?
Njeguš: Zaklical sem dvakrat: Živela socialna demokracija!
Nato se je razvil zelo živahen disput med predsednikom, obtožencem in njegovim braniteljem glede vprašanja, ali je obtoženec priznal že v predpreiskavi, da je hotel usmrtiti ministra ali ne. Takoj nato pa je prišlo do še živahnejših kontroverz med sodnim tolmačem dr. Krausom ter obtožencem in njegovim braniteljem.
Sodni tolmač dr. Kraus, ki je kot tak slabo znan že iz zloglasnega Friedjungo-vega procesa, je namreč po vsej sili hoteli izprevrniti tekst onih razglednic, ki jih je obtoženec poslal svojim znancem in prijateljem iz Trsta in z Dunaja domov v Dalmacijo.
Na eni teh razglednic, ki je bila naslovljena na nekega Ivana Balkaša, je stalo do-bedno napisano: „Prijateljima i drugovima : Sada odlazim!"
Zapriseženi sodni tolmač dr Kraus pa je prevel te besede v nemščino tako-le: „Heute mache ich mich daran", oziroma : „Heute geht es los l" V slovenskem prevodu bi se to glasilo : „Danes se lotim", oziroma : Danes se začne lu
Tolmač je hotel s tem krivim tolmačenjem dokazati, da se je obtoženec odpeljal iz Dalmacije z namenom, da usmrti justičnega ministra, in da je prišel prav v tem namenu na Dunaj in da je imel gotovo kom-plice v Dalmaciji.
g g Obtoženec je odločno zavračal tako krivo tolmačenje in izjavil: „Vi ste gospod profesor, ne znate pa prav nič!" (Smeh !)
Njeguš je pripovedoval nato, kako je bilo življenje v njegovi domači hiši, kako je bil oče vedno pijan in je v svoji pijanosti streljal z revolverjem, kakor neumen.
Branitelj dr. Pressburger obtožencu : Ali se niste že tudi svoj čas hoteli umoriti samega sebe?
Obtoženec: Da !
leti in da je porodila 15 otrok. Oče otrok, njen mož, ki je bil neozdravljiv alkoholist, bil je pijan vsak večer, streljal je z revolverjem in pretepaval otroke. Tudi pričin oče je bil alkoholist. Na nedelikatno vprašanje predsednikovo, zakaj je vendar vzela takega človeka za moža, je žena odgovorila odločno : „Zsto, ker je bil fest fant sem ga vzela, četudi sem vedela, da je pijanec \u
Nadalje je bil zaslišan obdolžencev brat Peter Njeguš, ki je izpovedal o obtožencu, da je bil vedno jako ljubezniv brat, ki je odkrito ljubil svoje brate in sestre, s katerimi se ni prepiral nikdar. Predno je šel k vojakom, je bil vrl srbski patriot, pozneje je, žal, postal socijalni demokrat.
Dva mlada človeka, ki sta se vozila skupaj z obtožencem iz Zadra do Trsta in potem tudi do Ljubljane, sta smatrala obtoženca za nenormalnega človeka. V kupeju ju je prepričaval o socialni demokracij5, in ker sta mu oba oponirala, je zrastel tako zelo, da jima je zagrozil z zaušnicami. j
Nato je bilo prečitanih več spisov, na kar se je razprava preložila na jutri. Vpra- i šanje, ali se vrši jutri lokalni ogled v parla- j mentu, še ni rešeno. Ce se bo vršil ogled, se bo vršil ob 5. uri popoludne. Sodba se proglasi Še le pozno v noč.
Jutri bodo zaslišani kot priče : ministrski predsednik grof Stiirgkh, justični minister dr. Hochenburger, zbornični podpredsednik Jockel, poslanca Diamand in Kuranda, sekcijski svetnik Kowi ter nekateri zbornični uradniki in sluge.
Razpisana služba. Pri zavarovalnici proti nezgodam na delu v Trstu je izpraznjeno mesto potujočega uradnika z začetno plačo 3160 kron, odgovarjajočo V. (predzadnjemu) plačilnemu razredu.
Službene pogoje določa tozadevni poslovnik, ki se na zahtevo izroči. Poleg splošnih kvalifikacij, ki so navedene v imenovanem pravilniku, se zahteva za razpisano mesto tudi posebne pogoje in zmožnosti, ki dokazujejo vsposobljenost prosilca za neposredno zastopanje zavoda pri oblastnijah, zavodih in interesentih v svrho določitve zavarovalnih premij in odškodnine zavarovancem. Prošnje je vložiti do konca decembra t. I.
Trst, 16. novembra 1911.
*
* *
Ta razpis čitamo v uradnem listu samo v italijanskem jeziku. Gospodje, ki zapovedujejo pri tem zavodu, so s tem ponovno pokazali, da se niso ničesar naučili in da niso ničesar pozabili. Oni še danes nočejo vedeti, da je zavod namenjen za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, torej za dve izključno in eno pretežno slovansko deželo, marveč bi hoteli zavodu, ki je namenjen po ogromni večini slovanskemu delavstvu, podajati izključno italijanski značaj. Zato razpisujejo službo samo v italijanskem jeziku in ne zahtevajo od prosilcev niti poznanja slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Pa kaj se bomo čudili, da gospodje pri zavodu tako gospodarijo, ko je vlada, ki ima nadzorstvo nad njim, mirno dopuščala, da je iz tega zavoda postalo znano gnezdo italijanskega šovenizma. Nič ni pomagalo, da so jim zadnje volitve tako temeljito dokazale, kakega mnenja je ogromna večina pri zavodu zavarovanega delavstva!
Prosimo slovenske časopise, naj ponatisnejo gornji razpis, da bodo tudi naši ljudje, ki ne dobivajo uradnega lista, mogli vložiti prošnje za to službo.
Evropska konferenca za železniški vozni red. V veliki dvorani trgovske in obrtne zbornice se je vršila včeraj pred-poludne prva glavna razprava evropske konference za vozni red, na katero so prišli namestnik princ Hohentohe, ob enem tudi kakor zastopnik trgovinskega ministra, župan dr. V a i e r i o in predsednik trgovinske in obrtne zbornice di Demetrio in drugi častni gostje. Zborovalce je pozdravil
"V
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecc sia 38,
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. ——— SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. -
Na obroke I JAKOB DUBINSKY Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Btev. 1, D. nadstropje — Trst
M izUora izMM oM za moSe in lanoTaMeia blap
ter moške in ženske suknje.
UGODNI POGOJ! ZA PLAČILA NA OBROKB.
107
Cene brez konkurence, r.
p<>- L-
je res — čudovito !
„Jaz operem z njim svoje perilo v polovici časa, s polovico truda in s polovico množine mila!" — —
Opustite kuhanje in drgnjenje, ker milo :: Sunlight:: popolnoma samo odpravi : nesnago.
Komadi po 30 in 16 vinarjrr.
Ker v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa"; zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko
iT. stbfa:
Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST
»Nk
O
<
S
8)
3
0)
ox
J{ans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRST ul. della Zonta št. 7. I.
1995
m&fim
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biSkotov. posebno za čaj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemta vina in likeri v steklenicah. Bezplačna
postrežba na dom. Kruh ln slaSčloe ae iz dolnjo lgicničklm električkim strojem
Nato se je vršilo zaslišavanje prič, od j ravnatelj državnih železnic v Trstu dvorni ih je bil prvi zaslišan poročnik Ljubic! svetnik Galambos, nakar je namestnik v
.m	v	ii	. * t	S —	« " 1 Aflf I HTJC^MIOITO VtIoH A	r rt rrl o r i 1 bnvvfnonn^A
katerih _ __.	.	..
od 22. pešpolka, pri katerem je služil Nje- imenu avstrijske vlade proglasil konferenco
guš kot vojak. Poročnik Ljubic je izpovedal, da je bil Njeguš zelo priden in vesten vojak in da je bil vsled tega večkrat celo javno pohvaljen. Kaznovan je bil pri vojakih Njeguš dvakrat in sicer prvič, ker se je kot rekrut vsled domotožja vsedel na parnik in se odpeljal domov v Šibenik, drugič pa, ker je ob priliki neke demonstracije hrvatskih dijakov klical: Živela socijalna demokracija !
Častniki so začeli Njeguša opaževati po tej kazni, a niso našli, da bi bil res socijalni demokrat. Splošno so sodili, da ni prav normalen. Pravil pa je tudi sam častnikom, da je nesrečna natura, da se bo sam ustrelil.
Druga priča, narednik B a j 1 o, od katerega je dobil Njeguš revolver, s katerim je streljal na ministra, je očrtal obtoženca tudi kot najpridnejšega in najvestnejšega vojaka. Njeguš je prišel koncem septembra k priči v Split in je tu slučajno videl oni revolver, ki ga je takoj hotel imeti. Priča mu
za otvorjeno, nato sta pozdravila zborovalce tudi župan Valerio in predsednik trgovinske in obrtne zbornice di Demetrio. — Konferenca je sklenila, da se bo prihodnja združena konferenca za vozni red in dostavo vozil vršila meseca junija 1912 v Amsterdamu prihodnja evropska konferenca pa meseca novembra 1912 v Hamburgu.
Predavanje NDO. „Izobr. odsek NDO* priredi danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Frančiška 2. II. predavanje o predmetu: »Razvoj socijalne misli", predava dr. Vekoslav Kisovec, vstop svoboden. Poživljamo tovariše, da se udeležijo tega predavanja v obilnem številu.
Društvo „Ruskoje zerno" želi prihodnje spomladi zopet poslati nekoliko kmečkih mladeničev iz Rusije na Slovensko, da se izuče tukaj racijonalnega gospodarstva. Obračam se zatorej do vseh onih posestnikov in kmetovalcev, ki bi bili pripravljeni jed-nega ali druzega teh mladeničev sprejeti v
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, nsj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 paru moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K !>0.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakova 11. 240
irme se zamenjati in ae vrne denar.
Guerrino Marcon
Trsi, via Belvedere št. 13. Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
je tudi dal revolver. Priča pripoveduje, daj delo, da mi to javiti blagovote Objednem je bil Njeguš tak altruist, da mu je tedaj, ko "*	'
je prejel dedščino, sam popolnoma prostovoljno poslal večjo svoto, Češ, da se mu (priči) tako zahvaljuje za podporo, ki jo je imel pri njem, dokler je bil vojak.
Posebno ugoden vtis je napravila ob- ; toženčeva mati 48-Utna Marija Njegu-i ševa. Izpovedala je, da se je omožila s 16
bi prosil naznaniti mi, bi-li pripravljeni bili plačevati dotičnikom poleg stanovanja in hrane tudi kakošno posebno nagrado, ter pripominjam, da so vsi gojenci „Ruskega zerna" sposobni za vsakoršno, tudi najtežavnejše kmečko delo.
V Ljubljani, 8. 11. 1911.
Ivan Hribar.
Razpisuje se ovime natječaj za mjesto lječnika Kotarske bolestmčke blagajne u Voloskom - Opati ji za područje Volosko - Opatiju.
Placa je ustanovljena na K 3000 godišnjih, plativih posticipatno u mjesečnih obročih.
Zahtjeva se poznavanje hrvatskog i njemačkog jezika.
Molbe sa potrebitim prilozima pri-, poslati je podpisanoj najkasnije do 15 decembra 1911.
Pobližje upute može ee dobiti uredu podpisane blagajne.
Predsjednik: Dr. Matko Trinajstič m. p.
u
Čistilo za snaženje čevljev
Zastopstva in zaloga:
£ngen Jurčev, Crst, ulica yicque5otb st. 9.
TELEFOS 276 IV.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmetač
SPREJEMA V IZVRŠITE.V i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HlšE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE. CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd.
Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene.
Parketna tvornica ^TnuTpJke"^
ščice Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I
Struarsti oUelet iinii u t stnuarsto stroto spadajoče izielle. - JAMSTVO!
Vaa dela mo solidno in strokovnjaSko izvedena. — Obisk strokovnjaka - Interesentom brezplačen.	32«
8traa VI.
»EDINOST« št. 332.
Trstu, dne 30. novembra 1911.
Na velikem dobro dolnem koncertu,
ki ga priredi „Dijaško podporno društvo* dne 7. decembra v korist ubogi mladini, bo izvajal gospod Anton Trost, prvi slov. pianist z Dunaja, dve Chopin-ovi skladbi in sicer Nokturno in Scherzo.
Nokturno je krasna večerna pesem, izražena v tonih. V začetku slika mirni poletni večer in se stopnjuje kontrapunktično (srednji stavek) do vroče in iskrene ljubezni pri oknu čakajočega vaškega dekleta.
Scherzo. Prvi tema je energičen staccato — motiv v oktavah. Drugi tema — legato motiv — v sočnatih akordih pozavn in rogov ter zadnji s pedalom vzdržani akord vsake fraze, splava v krasnem zvončnem efektu z višine kot lahna tančica deljenih akordov. Ves scherzo je fantazija na ta dva imenovana motiva.
Sankališče v Bohinjski Bistrici. Za bližajočo se zimsko-sportno sezono popravilo se je sankališče po vsem tiru, obnovili nasipi in zavarovali ovinki z zemljo. Da se ustreže željam začetnikov in dam, izkopalo se je popolnoma novo zabavno sankališče, ki teče paralelno z športnim sankališčem. Ta novi tir ima v prvi vrsti namen, da se na njem izuri novinec in tisti, ki mu je športno sankališče prestrmo. To novo sankališče je dolgo 400 metrov in ima lahek padec 5%-
Veliko pozornost se bo obračalo letos ski-sportu. Preskrbelo se je za novo markacijo na novih terenih Rudnica-Mostnica-Uskovnica in je tako dana prilika smučarjem, prirejati krasne izlete proti Bohinjskemu jezeru. Natančno poročilo o zimsko-sportnem vlaku in o zimsko-sportnih listkih za športna društva se objavi kasneje.
Otroški vrtec v Vrdelci priredi v nedeljo dne 3. decembra ob 5. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva* z obširnim vsporedom „Miklavžev večer".
Olepševalno društvo na Prošeku odda po štirjaškem metru napravo 300 do 400 lukenj za nasaditev drevja. Ponudbe je poslati na odbor olepševalnega društva na Prošeku do 3. decembra 1911.
Miklavžev večer Sokola. Nobeden resničen prijatelj „Sokola" in dobre zabave ne zamudi prilike „Miklaževega večera", ki ga priredi tržaški „Sokol" v veliki dvorani „Narodnega doma" v soboto dne 2. decembra t. 1. Poleg raznovrstnega programa pride ta večer tudi med uboge zemljane sam sv. Miklavž s svojim vesoljnim, nebeškim in peklenskim spremstvom.
Zavod sv. Nikolaja, ta eminentno človekoljubna in narodna naprava, vrši svoj težavni posel že štirinajsto leto. Tiho, skromno, brez bobnečih fraz, se vrši človekoljubno delo, katero pomaga tisočem in tisočem neizkušenih deklet, ki prihajajo v velikomestno ozračje brez zaslombe in vodstva. V to treba veliko duševnega napora, a še več denarnih žrtev. Le poredko je zavod moledoval za podpore, zato upamo, da ne bo sedaj njegova prošnja brezvspešna, če prosi, naj pride sleherni, kdor ima Ie^kaj srca, v nedeljo 31. t. m. k predstavi „Šivilja", ki se bo vršila v korist zavoda v prostorih N. D. O. v ul. Sv. Frančiška št. 2, II. nadst.
Nase gledališče.
Prihodnjo nedeljo se za popoludansko ljudsko predstavo ponovi Vojnovićeva narodna igra
„SMRT MAJKE JUGOVIČEV"
prve letošnje predstave.
Zvečer se ponovi krasna Zellerjeva opereta
„PTIČAR".
Medtem se naštudira med drugim slav-noznana drama Maksima G o r k e g a :
„NA DNU".
Tržaška	kronika.
Regnikolsk: čini. Tulij Salvato, star 23 let, čevljar iz Vicenze, je bil zaposlen v čevljarnici Jakoba Loy na Acquedottu. Radi pijančevanja so ga odpustili. Salvato pa je včeraj prišel nazaj in začel žugati gospodarju, da ga ubije, ako ga ne sprejme nazaj v službo. Delal je sploh tak kraval, da so morali poklicati redarja, ki je končno od vedel nasilneža.
Odmev z umora v ul. Veltro. Pred-sinočnjem so redarji šentjakobskega komi-sarijata aretirali 28-letnega dninarja Antona Ceglarja, ki je na sumu, da je on ubil z nožem Antona Gerželja. Ceglar taji.
Regnikolske »šale". Včeraj zvečer se je nahajalo več regnikolov v neki gostilni v ul. Conti. Ti so na spreten način vkradli svojemu rojaku Casagrande listnico, v kateri je bilo 110 K. Ko so bili aretirani, so izrekli, da jim je šlo le za šalo I
Utopljenec s parnika „Romagna". Italijanski trabakel „Geltrude" iz Riminija je predvčeraj popoludne šest pomorskih milj dalečod Vrsara potegnil iz morja moško truplo, ki je imelo rešilni pas z napisom „Romagna-Italia". Truplo 'so prepeljali v mrtvašnico vrsarskega pokopališča. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je utopljenec umrl pred okoli 90 urarni. Ker so na perilu utopljenca bili začetni črki A. R. in je truplo bilo oblečeno v moder delavski jopič, se sodi, da je to truplo strojnika Arduina Rosine, ki je ponesrečil, ko se je ladija pogreznila.
Ubil ga komad opeke. Štefan Gut-man, star 36 let, stanujoč v Škednju Št. 950, podajač, je delal včeraj zjutraj v tovarni „Linoleuma". Med delom mu je padel s strehe (13 metrov globoko) komad opeke na glavo ter mu prebil lobanjo. Gutman je bil takoj mrtev. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je ugotovil smrt in dal prepeljati truplo v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Sprevodnik padel z vlaka. Josip Kos, star 33 let, sprevodnik drž. železnice je šel sinoči z istrskim vlakom do Kopra. K malo za miljsko postajo je pa po nesreči padel z voza ter si pri tem zlomil desno ključnico. Ranjenca so sinoči s kripico pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico.
Oparila se z vrelo vodo. Poldrugo-Ietna Pavla Zanterlo stanujoča v ul. sv. Vida, si je včeraj, ko ni bilo nobenega v kuhinji izbila lonec vrele vode po sebi in se hudo oparila. Ker niso domači poklicali zdravniške pomoči, je Pavla sinoči ob 9. uri za opeklinami umrla.
Cirkuška jahalka ponesrečila. Gina Dellastro, stara 20 let, cirkuška jahalka se je sinoči ob 10 30 v cirkusu Zavatta na ozemlju Madonina producirala na napeti vrvi. Nakrat je izgubila ravnotežje in je padla več metrov globoko. Pri padcu se je ranila na raznih krajih telesa in so se jej pretresli tudi možgani. Prenesli so jo v mestno boinišnico.
Loterijske Številke, izžrebane dne 29. novembra 1911 :
i Brno	24 35 88 7 11
i Inomost	46 32 25 89 84
Koledar I« vreme. — Danes: Andrej ap. — Jutri: Eligij, Šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 1 •+- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo, deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko :
Večinoma motno. Hladno. Lokalni vetrovi.
• -
Porotno sodišče.
(Zaključek poročila v prilogi o razpravi proti Bortoluttiju).
Ko je popoludne ob 5. uri predsednik zopet otvoril razpravo, je najprej javil, da je sodišče sprejelo braniteljev predlog,' da se porotnikom stavi tudi dopolnilno vprašanje, dali je obtoženec izvršil zločin v pijanosti? Vsled tega je sodišče stavilo porotnikom glavno vprašanje, da-li je obtoženec kriv zločina ubojstva, in gori rečeno dopolnilno vprašanje.
Govorila sta na to zastopnik državnega pravdništva in branitelj, na kar je predsednik reasumiral vse rezultate razprave.
Na to so se porotniki vmaknili v svojo posvetovalnico ter so se po skoraj tričetrt-urnem posvetovanju vrnili v dvorano, kjer je njih načelnik proglasil pravorek, s katerim so porotniki soglasno pritrdili glavnemu vprašanju, a zanikali dopolnilno z 8 ne in 4 da. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Alojzija Bortoluttija na 4 leta težke ječe, poostrene s postom vsake tri mesece.
Proglasivši se še enkrat nedolžnega, je Bortolutti izjavil, da vsprejema kazen.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst" opozirja vse člane na navadno vajo za mešani zb^r.
Pevski zbor podr. Glasbene Matice.
;Drevi ob 8. uri vaja za soprane in alte.
Šentjakobska Čitalnica. Danes četrtek ob 8. uri izobraževalni večer. „Miklavžev večer se bo vršil dne 8. decembra. Darove 'sprejema družina Firm (nad Čitalnico).
Javna knjižnica posluje ob torkih in so-| botah od 7. do 9. ure. Izposojuje knjige ; vsakomur, tudi če ni član društva. I Glasbena šola: Danes od 7 30 do 9 30 , teorija.
Sokolski pevski zbor. Vsled nepred-'vidjene zapreke odpade današnja pevska ivaja. Zato se bo pa vršila glavna skušnja jutri (petek) ob navadni uri v prostorih „Trgovskega izobraževalnega društva", ul. sv. Frančiška 2.
1	Ker je to zadnja in glavna vaja za sobotni nastop, so naprošeni vsi bratje pevci, da se polnoštevilno udeleže te vaje. — Na zdar! Veselični odsek.
DAROVL
—	Popravek. Včerajšnji izkaz o darovih za magdalensko podružnico popravljamo na prošnjo v toliko, da g. Lavrenčič ni daroval
2	stot. in torej tudi ni zahteval, naj se objavi.
—	Narodna zbirka XX. septembra. Pola št. 64 (g. Milan Kolar). Darovali so: po 5 kron g. I. Caharija, župan v Nabrežin|. Po 2 K gg.: M. Kolar, Medič, žel. prist., Sipek, I. Grom, N. Berginec, O. Dell' Cottova, G. Russbach, Senekovič, J. Grilanc, E. Squarni, strojevodja. Po 1 K sledeči gg.: Tinta, Ma-kuc, R. Ferluga, žel. as, F. Deschmann, žel. rev., A. Radovic, I. Terčon, Št. Pertot, A. Balog, A. Tance, uč., I. Tance, gost., J. Pust, Iv. Šiškovič, trg., Anija Podberšič, Maks Milič (Repno) Jellen, strojevogja. Po 20 vin.: Metlikovič. Skupaj 40 K 20 vin.
—	Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Vrdelci so darovali: g. Ivan Cula 6 K in g. Nikolaj Gropajc 5 K.
TRŽAŠKA. GLEDALIŠČA.
PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči.
Modistka b™L?%legantne° najnoVej^mode l^l^Dll Cl^OO
«« ppni SnrftiAma tudi t DODravo. Ul- Nuova 45. I- Mm ML Vil	m
—------'V — ---— "—D— — ——7--J--J---—--
do ceni. Sprejema tudi v popravo. Ul. Nuova 45, I Trat.	2112
9 fl lo+na gospodična, govori čeSko, nekoliko £U"ltHlla slovenako, i50e službo pri manjSi drnžini ali pa gOBpe. Ponudbe pod „št. 2113" na inser. oddelek Edinosti.	2113
PntnilfO zmožnega hrvatskega in italijan-rUlIlIKd, skega jezika, išče neka tvrdka na d« želi. Plača po dogovoru. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod št. 2096.	2096
|#nunA dobi takoj stahn zaslužek. Več pri Ant. ItUVdO Turku, Šepulje p. Dutovlje.	2106
riflhrn izurJena kuharica, do sedaj v aristokra-UUUrU tiČnih hišah z dobrimi spričevali in z lepim obnašanjem želi vstopiti v kako župnišče. Naslov pri ins. oddelku Edinosti.	2107
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 v« 1 edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov koč'].
Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša In najekonomlfinejla kar Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10—11, Tel. 1734
Velika centralna garage, ulica del Bsohl 16, vogal iilloa Boaohett) TELEFON 2247. BTOCK FNEUM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na posodo po zmerni oenl.
Varatvo in TtdrieTanje avtomobilov,--Solidna poetretba
QnroimP 86 ta^°J trgovski pomočnik, vešč v oprejme prodajalni slanine, dobra plača. — Kje, pove ins. oddelek Edinosti.	2108
7alnfl9 čuvala moškega, ženskega in otroS-fcdlUlJCl kega na izbero po nizkih cenah. — Avgust TauČer, ulica Belvedere §t 34.	-017
Mdlsi Snovanja Be oddajo v najem v Rojanu. mCt^Cl Vpraša naj se v žganjarni via Geppa št 16.	2070
Uinninn briškega vina. Ulica S. Giacomo in vinuiub Monte št 11.
li<88
M fotograf le Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 1. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Clilfav« VllPotio podučuje risanje, slikar-Ollliai vUuuliu stvo v svojem stanovanju
ulica Giulia 35. III.	2094
Slovanske igralne karte ""SS*.
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & C., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica lndustria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva.	1472
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. 2ma edii.o AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje
fn debeio.b- Postrežba na dom.
IE3D:
;oca
*
STRUCHEL & JERITSCH
manufakturna trgovina
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
NOV PRIHOD faštanja, baržuna, kožnhoTine, mali j, rokavic, ženskega In moš kega blaga. — Odeje prešite ln jolneae, svila, modrci, svila, okraski in drobnarije.
inn	nn w
GOKILNA K D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Moka „O"
„griffig" lil dvojni „griffig" na drobno 38 vin. kg.
Zdrob (gris) za polento	I. vrste
po 26	vin. kg
Oves I. vrste K 20 80	100 kg Oves II. „ „ 19-— „ Seno ,, 7'— ,, ,,
Baruch in drug
Zrst, nI. deli j Ratfineria št. 7.
Hans Scheidler
= zobotehuik =
KM Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II.
m ©
<6
& Sf
a
Sf
Prodajalni« manufakturnoga blaga
Enrlco de Franceschi
Trst, ulica delle Poste št. 10
(vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževine, trliža, faštanja, volnenemu blaga, izdelanega moškega in ženskega perila in drobnarij
::: po najzmernejših cenah. :::
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
lOiiOHOiionoi V GOSTILNI lonoiionoitot
^tf due
v Trstu, ulica Crosada št. 3
se točijo izvrstna ISTRSKA ln VIPAVSKA VINA po zmernih eennh, preiskan* od ce». kr. poakuševaliSča za živila v Gradcu v smislu § -i. zakona z dne 16. jan. 1896. 5t. 89.
Za mnogobroien obisk Be toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi
JOSIP ČERMELJ, lastnik.
ioooooooc:o;xi)ocxxx%
Otvoritev nove trgovine ^
v Trstu, ulica Nuova 41
AMEUA HARTINICO
— BOGAT IZ BOK —
izgotovljeuih oblek za ženske in punčke, W ženske vestalije, bluze in izbrano perilo.
Vsprejemajo is naročila t« meri. ^V
Najzmernejše cene NajzmernejSe cene.
\exxxxxxx o
ALEKS. FRANC MATER - TBST
žgalmca kav©
TELEFON 1743.
Vajboljftft Tir u dobivuje p*6»« kav«.
Očali
najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej, čudeži I
V9HeloetiaM9 ul. Barrlerii 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga plošč s slovanskimi komadi od K 2*— naprej.
Zaloga obuvala
= in lastna delavnica -
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Illzklli = lu zmernih cenah. =
Eliksir Iz kine In koke
pospeSuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena : Kron 1*20 steklenica.
Lekarna ,AL GALENO'
Trst, ulica S. Cilino. ai
Bogomil Fino
— = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bell i ni St. 13
lakoti cerKTB n. Aitoti loreaa
Bogat Izbor ur
TFake vrtite, kakor tudi uhanov, prstanov i dijamanti in brez dljaman-tov, ženske »erlžice, zlate in srebrne za mofike, vse po konkurentnih cenah.