Posamezna številka 10 vinarjev. Siev. 289. If [Migi, v petek, 18. flecemira 1914. Leio XLIL Velja po pošti: 5 Za oelo leto napre) . , K 26-— ia en meseo „ . . „ 2*20 ca Remčl|o celoletno . „ 29-— ta ostalo Inozemstvo . „ 35 — V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . . K 24'— xa en meceo „ . . „ 2'— I opravi pre)sman meseCno „ 1*70 &E5 Sobotna Izdaja: = ia celo leto........ V— za Nemčijo oeloletno . „ O'— a ostalo inozemstvo. „ 12-— Dar Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol itev. 6/QL Rokopis! se ne vračajo; nelranklrana pisma so ne =» sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. i Iuseratl: Enostolpna peUtTrsta (72 mm): u enkrat . . . . po 18 T ia dvakrat .... „ 15 „ ia trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. Poroena nmiiii. nttiluMn Iti.: enostolpna relltvrsta po 2 J vin. i ; Poslano: ' enostolpna peUtvrsta po 40 vin. Isbaja vsak dan, isvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Toni rad, Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188. Im Namen Seincr Majestaet des Kaisers! Das k. k. Landesgericht Wien fiir Strafsachen hat gemaii der die Hauptverhandiung anordnendeD Verfiigung vodi 14. Oktober 1914 am 4. November 1914 unter dem Vorsilze des k. k. OLGR, Dr. Altmann im Beisein des k. k. OLGR. Dr. Gerstmann des k. k. LGR. D. Kiinstler des k. k. R. Dr. Fuhrmc \> alj Richter und des Rp. Weninger als Schriftfiiiirers in Gegegnvvart der Privananklagerin Camilla Theimer und ihres Vertreters Dr. Franz Kdrner in Abwesenheit des Angeklagten Michael Moskorc, jedoch im Beisein des Verteidigers Dr. Mataja olfentlich iiber die Anklage vernandelt, die die Privatankliigerin Camilla.Theimer gegen: Michael M o š k o r c wegen Vergehen gegen die Sicherheit der Ehre nach §§ 487, 488, 491 St. G. erhoben hatte und iiber die vem Ankliiger gestellten Antrag auf ' Schuldspruch im Sinne der Anklage und auf Ver-offentlichuug des Urtei'es in den Tagesblattern »Slovenec« uud »Reichspost« am 6, November 1914 zu Recht erkannt: Michael Moskerz, 42 Jahre alt, katholiseh, verheiratet, Redakteur in Laibach, ist schuldig, I. im Mai und Juni 1913 zu Laibach in Druch-Schriften durch Mitteilung erdichteter oder doch entstellter Tatsachen die Camilla Theimer einer bestimmten unehrenhaften Handlung besehuldigt zu haben, welche sie in der offentlichen Meinung verachtlicb zu raacbcn oder doch herabzusetzen geelgnet war; II. eben damals und ebendort die Camilla Theimer in Druckschriften dem offentlichen Spotte ausgesetzt zu haben, indem er als verant-vvortlicber Redakteur der in Laibach erseheinenden Zeitschrift »Slovenec, in der Nummer 111 vom 17. Mai 1913 die beiden Artikel »Die Geisteskranke Camilla Theimer, Mitarbeiterin des »Slovenski Narod* und »Szene wert der Feder eines Cervantes« und in der Nummer 129 desselben Blatles vom 9. Juni 1913 den Artikel »Die Pseudologia Fantastica. einor hysterischen Frau« durch den Druck veroffent-lichte, in welchen Artikeln insbesondere folgende Stellen enthalten sind: 1.) ln dem Artikel »Die Geisteskranke Camilla Theimer Mitarbeiterin des »Slovenski Narod«, a )..............»Die Geisteskranke Camilla Theimer Mitarbeiterin des »Slovenski Narod« ........ b )..............Im Verkehre zeigt die Camilla Theimer sofort Symptome einer sehr stark entwickelten Hysterie, sodass man leicht einsehen kann, dass man es nichl mit einer normalen Per-son zu tun hat.« . ......... c )............. . Diese Geisteskranke (st jetzt Mitarbeiterin des »Slovenski Narod« ge-worden, welche bisher 2 ihrer Zuschriften verof-fentlicht hal, voli von Liigen, Einbildungen, iixer Ideen, dummbloder Angrifie auf einzelne hervor-ragende Personen,«.......... . d )............ , , »Es versteht sich, dass ftiemand mit einer geisteskranken Person polemi-sieren wird, wir bewundern aber den Geschmack und die Geistesscharfe der R.edaktion des »Narod«, •vvelehe sich leicht noch mehrere ahnliche Mitar-beiter bechaffen kann und zwar in der Nahe von Laibach in Stude«ic. Das bild ware nicht ganz, ■vvenn wir nicht bemerken, dass dem geisteskranken Fraulein auch >.Dan« und die »Zarja« auf-gesessen sind und wir zweifeln gar nicht, dass auch noch andere geisteskranke s>iidslavische »frei-heitliche Biatter« aufsitzen werden, sodass die ganze freiheitliciie siidslavische Israel untem dem geistigen Einfluss einer Geisteskranken steht«. 2.) In dem Artikel »Szene, wert der Feder eines Cervantes, ...........« Eine Szene, wert der Feder eines Cervantes. bat sich gestern im Wiener Ackerbauministerium abgespielt. Eine Camilla Theimer lauft in Wien bei allen hohen Herren herum, veroffentlicht in Zeitungen Artikel, in welchen sie sich lobl und in den Olymp erhebt; jetzt ist es ihr aber nočh in den Kopf eingefallen, dass sie eine Art Chefin im Ackerbauministerium werden wili. Weil aber das Dekret nicht kommt und nicht kommt, raste sie vorgestern in das Ackerbauminisrerium, einen Herrn urgieren, wa-rum es so lange kein Dekret gibt, welches die ! T h e i m e r i n ~zur Sektionschefin des Ackerbau-ministeriums ernennen wiirde. Sie polemisierte und stritt, schliesslich ficl sie zusammen und weinte bitterlich. Die Beair.ten liefen zusammen und brachten nur mit Muhe die ungluckliche Kan-didatin, fiir dic Stelie einer Sektionschefin, aus dem Ministerium." — 3.) In dem Artikel -.Pseudologia Fantastica einer hystcrischen Pran*: a) ......»Pseudologia Fantastica einer hysterisch'en Frau bliiht in den Spalten des »Slovenski Narod« uppig weiter«...... • b ).........»Die phantastischesten Liigen, notorisclie Verleumdungen, nur dass sie sich gegen einen Ehrenmann richten, welchcr dem sloveni-schen Volke lieb und teuer ist, — alles ist lhnen recht«....................... ,, , , c )..........»Liigen und Verleumdungen sollqn leben«. Er ha t hiedurch das Vergehen gegen die Sicherheit der Ehre im Sinne der §§ 493, 488 und 491 SL G. begangen und vvird hiefiir gemaB § 493 unter Bedacbtnahme auf § 267 und unter Anvvendung der §§ 266 und 261 des St. G zu einer Geldstralc von sechshundert Kronen (600 K) im Nichteinbringungsfalle zu 2 Monaten Arrest, sowie gcmaO § 389 St. P. U. zum Ersatze der Kosten des Strafverfahrens und Strafvollzugcs verurteilt. Der Angeklngte Michael Moškem ist 5 c h u 1 d i 4 dieses Urteil ohne Grtinde, auf selne Kosten binncn einer Woche nach Zustellung einer, mit der Rechtskraftsklausel versehenen Urteilsausfer-tigung in der zu Laibach erseheinenden Zeitung »Slovenec« auf der ersten Seite dieses Blattes zu veroffentlichen.l Das Begehren um Veroffentlichung des Ur-teiles in der zu Wien erseheinenden »Reichspost« vvird abgevviesen. • Vsled vojnih dogodkov na severu naše domovine je moral velik del prebivalcev Galicije in Bukovine začasno zapustiti svoja domovja ter pobegniti v druge kraje, ki niso ogroženi od sovražnika. Del teh beguncev je po oblastveni odredbi nastanjen na Kranjskem. Položaj, v katerem so ti pomilovanja vredni ljudje patrijotičnega mišljenja, je nad vse žalosten. Brez lastne krivde so bili primorani kar najhitreje zapustiti svoja posestva in vse svoje imetje. Največ beguncev v naglici ni moglo rešiti drugega kakor to, kar so imeli v trenutku pobega na sebi. Mnogo rodbin je bilo na begu ločenih od svojih rednikov. Država se je sicer na dalekosežen način zavzela za te nesrečneže; plačuje stroške njih vzdržavanja v pribežališčih ter jih ob svojih stroških preskrbuje z najpotrebnejšimi oblačili. Toda ta državna oskrbovalna akcija, dasiravno zahteva ogromne vsote, vendar nikakor ne more preskrbovati beguncev z vsem tem, kar neizogibno potrebujejo za vsakdanje življenje. Podpisani pomožni odbor, ki si je stavil za nalogo, da na Kranjskem nastanjenim revnim beguncem po možnosti olajša njih usodo, se obrača do občinstva z iskeno in nujno prošnjo, naj mu nakloni darila v denarju ali naturalijah, da se beguncem preskrbe zimske obleke, čevlji, odeje, životno in posteljno perilo, jestvine, kurilo in druge vsakdanje potrebščine. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Darovi naj se blagovolijo oddati pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, I. nadstropje, vrata št. 40, ali pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Rudolf grof Chorinsktj s. r., c. kr. dvorni svetnik. Leopold baron Liechtenberg s. r., deželnega glavarja namestnik. Dr. Karel Triller s. r., deželni odbornik, podžupan ljubljanski. Dr. Evgen Lampe s. r., stolni kanonik, deželni odbornik. Ivan Sušnik s. r., stolni kanonik. Kazimir Eljasz s. r., gimn. ravnatelj. Mjpduniia Prva balkanska zveza, ki je izrezala Turčiji lepe kose mesa iz njenega telesa, je imela namen, v kolikor pride Balkan vpoštev, predvsem okrepiti in ojačiti Srbijo, Bolgarijo in Grško. (O širši politiki, katero je zasledovala trozveza oziroma ententa na Balkanu z balkansko zvezo, tu ne govorimo.) Srbija kot glavni eksponent Rusije na Balkanu naj hi dobila Albanijo, prost dostop do morja in pa del Macedonlje, Bolgarska tudi del Macedonije, Grška istotako. Koliko in kaj naj bi pa vsaka izmed teh držav dobila, o tem pa ni bilo že spočetka n i k a k e edinosti, in to je bila ravno smrtna kal za prvo balkansko zvezo žc pri njenem rojstvu. Vsak je imel proti svojim prijateljem zahrbtne namene. Priznanje albanske neodvisnosti na londonski konfcrenci je pn napravilo preko teh lepih računov debolo črto. Srbi so rekli, da so za lep del svo- jega pričakovanega plena oškodovani, in zato se pogodbe kratko malo niso hoteli več držati, ampak so jo zavrgli. Od Rusov diktirana srbska politika je tolmačila pogodbo po svoje, svojim sebični mželjam primerno in srbsko tolmačenje so Rusi popolnoma odobravali: v zvezi z Grki so planili ne samo po onem delu Macedonije, ki jc bil namenjen njim, ampak po celi Macedoniji ter isto proglasili kot srbsko ozemlje, j brez ozira na versko in etnografične i razlike niacedonskega prebivalstva. Grki so zasedli Solun in Kavalo in Rumuni so brez strela zasedli najlepši in najrodovitnejši del Bolgarije. Bukare-ški mir, medsebojna pogodba v zaščito »zmagovalcev«, naj bi ohranil in osi-gural bogati plen. Ta nehvaležnost do Bolgarov, ki so po splošnem priznanju celega sveta nosili na svojih ramah težko breme vojske proti Turkom, je imela, za posledico razpad prve balkanske zve?;e, zbližanje Bolgarije in Turčije in pa prijateljstvo Bolgarov do trozveze. katere diplomacija ni nikakor odsekala Bolgarom njihovega prava in njihovih aspi-racij na Macedonijo. Ker se pa vsakemu, ki trpi škodo, svet po navadi še posmehuje, zato se je tudi srbsko časopisje Bolgarom smejalo. To se je godilo baš takrat, ko je bila Bolgarija od ostalega sveta popolnoma odrezana in ni bila v prijetnem položaju sc braniti. Danes pa stoji stvar drugače. Vkljuh finančnemu bojkotu, katerega je proglasila Francija nad Bolgari, in kljub ruskemu rovarenju se je že za mrtvo spoznana dežela vsled pridnosti in treznosti bolgarskega ljudstva polagoma okrepila, dobila jc pri Avstriji in trozvezi potreben kredit, reorganizirala je svojo armado in stoji danes na Balkanu jaka in močna, torej kot faktor, s katerim se mora računati. Hočeš-nočeš se je morala diplomacija entente Bolgarom zopet bližati, in z vsemi sredstvi obdclavajo Bolgare, da se priklo-pijo sporazumu in pomagajo Srbom oziroma ententi. Obetajo jim denar, topove, vojake, da, celo d e 1 Macedonije, tja do Vardarja, ampak šele za pozneje! Bilo bi naravnost razžaljenje časti, če bi smatrali bolgarske državnike za tako nespretne, da ne bi prav dobro uvideli, kje jih čaka večji dobiček. Trozveza pravi: Cela Macedonija vam bo padla sama v naročje, kadar pride čas; — ententa pa obeta le d e 1 Macedonije, a tega le, če ga Bolgari vdrugič odkupijo s potoki krvi, in katerega bi morali na vse zadnje kljub vsem obetanjem še izvojevati. V takih razmerah odločitev za Bolgare pač ni težka. X BOLGARIJA IN TROJNI SPORAZUM. Sofija, 16. decembra. Tukajšnji poslaniki trojnega sporazuma so pred nekaterimi dnevi predlagali: 1. Trojni sporazum obeta Bolgariji, da se ji kot odškodnina odstopi nekaj ozemlja, če Bolgarija razširi svojo nevtralnost tudi nasproti Rumuniji in Grški, če bi navedeni državi posegli na strani trojnega sporazuma v vojsko. 2. Odškodnina se znatno poviša, če Bolgarija izjavi, cla nastopi aktivno proti Turčiji ali proti Avstro - Ogrski. Bolgarija v tem slučaju lahko računa na denarno pomoč Velike Britanije. Bolgarska vlada je pa kljub pričakovanju trojnega sporazuma ponudbo odločno odklonila, ker je natančno poučena, da Srbija, Grška in Rumunija niso voljne odstopiti ozemlje, ki ga Bolgarija zahteva. Države trojnega sporazuma jih ne morejo prisiliti, da bi odstopile ozemlje. Bolgarsko ljudstvo se tudi noče vojskovati z Avstro-Ogrsko in s Turčijo; še manj je pa voljna pomagati Srbiji. Ponovni poizkusi trojnega sporazuma, da bi ustanovili balkansko zvezo, ki bi jI pristopile države Rumunija, Bolgarija in Grška, so se zdaj izjalovili, ker sta Rumunija in Srbija voljni le malo ozemlja odstopiti. Grška pa noče o kakem nastopu ničesar slišati. Rusko umikanje. Vojaški sotrudnik graškega lista >Ta-gespost« piše: Splošno umikanje Rusov je v polnem teku. Umikanja v Galiciji in na južnem Poljskem od nas poraženih štirih ruskih armad so se sedaj pridružile tudi prva, druga in peta ruska armada, ki so stale nasproti Hindenburgu. Odločitev topot ni padla na Poljskem, ampak v zahodni Galiciji, torej na levem ruskem krilu. Velika bitka pri Limanovi, v kateri je pod vodstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda stoječa četrta armada in še neka druga avstrijska vninn skupina Ruse odločilno premagala, je provzročila najprej rusko umikanje v zahodni Galiciji in nato še na južnem Poljskem. Rusko voj[- no vodstvo se je balo, da bi mu ne bilo za-branjeno urejeno umikanje med Varšavo in Ivangorod, odnosno proti sprednjemu Sanu. Hitro zasledovanje dveh ruskih juž-nopoljskih armad, ki so se umikale z ozemlja Piotrkovv — Novo Radomsk — Skalb-rnierc, po naših armadah pod poveljstvom generalov Dankla in Bohm-Ermollija je ogrožalo tudi nadaljnjo rusko defenzivo na severnem Poljskem. Zato so nastopile tudi prva, druga in peta ruska armada umikanje z ozemlja Gombin—Lowicz—Lodz. Kam se Rusi umikajo, se še ne da spoznati, ker še nimajo podatkov o velikosti po naših in nemških četah na severnem in južnem Poljskem izvojevanih odločitev. Največjega pomena so sedaj dogodki v vzhodnem delu zahodne Galicije. Tam se še upirajo močne ruske sile na črti Lisko— Zakliczyn (jugozahodno od Tarnova), da krijejo ne samo ruskega umikanja čez Du-najec proti severovzhodu, ampak tudi odhod ruskih armad na južnem Poljskem proti gorovju pri Kjelcah. Armada Boroeviča, kateri gre velika tasluga, da so se posrečile naše operacije, je napadla predvčerajšnjim Ruse na črti Krosno—Zakliczyn. Napad napreduje. Če prodre v najkrajšem času na desnem krilu na črti Krosno—Lisko, bo nastal za Ruse zelo kritičen položaj. Njihovo umikanje proti spodnjemu Sanu bi v tem slučaju postalo dvomljivo. Ceste med Vislo-ko in spodnjim Sanom so polne ruskih trenskih voz, ki se le s težavo pomikajo naprej, oziroma nazaj. Pričakovati pač smemo najprej uspeha pri Zakliczynu, ker tukaj lahko napadamo na dveh frontah. Rusi bodo gotovo napeli vse sile, da se bodo kolikor mogoče dolgo držali na črti Krosno—Lisko. V splošnem se lahko reče, da se je nameravana ruska ofenziva na Poznanjsko, v prusko in avstrijsko Šlezijo, od katere so Francozi in Angleži toliko pričakovali in ki bi razbremenila težavni položaj naših sovražnikov na Flandernskem in Francoskem, popolnoma izjalovila, čeprav so vrgli Rusi nad dva milijona bojevnikov na bojišče, Končna odločitev se seveda še ni dosegla, ker se ji sovražnik izogiba s tem, da na celi črti trobi k umikanju. Če bi energično zasledovanje, posebno pa hitro napredovanje naših čet v vzhodnem delu zahodne Galicije vendarle moglo doseči tako odločitev, se ne more vedeti. Sovražnik ie bil pri Limanovi poražen od naših, pri Lodzu pa od nemških čet. Naša genijalno započeta olenziva je celo rusko bojno črto meri Plockom in Karpati razbila. Uničen pa sovražnik še ni. XXX NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17, decembra, (C. kr. kor. ur.) Wolffov urad objavlja danes dopoldne: Z vzhodne in z zahodne pruske meje ni nič novega. Ofenziva, napovedana po Rusih proti šleziji ln Poznanjskem, se je popolnoma ponesrečila. Sovražnikove armade so bile na celem Poljskem po trdovratnih, ljutih frontalnih bojih prisiljene, da so se umaknile. Sovražnik se povsod zasleduje. V včerajšnjih in predvčerajšnjih bojih na severnem Poljskem je dovedla hrabrost zahodnopruskih in hešltih polkov do odločitve. Sadovi te odločitve se še ne morejo pregledati. Najvišje vodstvo armade. XXX RUSKI PORAZ. — RUSI SE UMIKAJO NA CčELI ČRTI, AVSTRIJSKO - NEMŠKE ČETE JIH ZASLEDUJEJO. Dunaj, 17. decembra. Uradno se poroča: Po zadnjih poročilih je odpor ruske glavne sile zlomljen. Na južnem krilu v večdnevni bitki pri Limanovu, na severu od naših zaveznikov pri Lodzu in sedaj tudi ob Bzuri popolnoma poražen, vsled našega prodiranja čez Karpate od juga ogrožen, je nastopil sovražnik splošno umikanje, katero skuša kriti s trdovratnimi boji na predkarpatskem ozemlju. Tu napadajo naše čete na črti Krosno—Za-kliczyn. Na ostali fronti je zasledovanje v teku. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, gen. major, VESELJE V BEROLINU. Berolin. Vest o veliki zmagi na vzhodu se je bliskovito razširila med prebivalstvom, katerega navdušenje je nepopisno. V hitrici so izobesili na vseh hišah zastave, med katerimi se je moglo opaziti mnogo avstrijskih in ogrskih zastav. Šole ostanejo jutri zaprte. Listi se vesele velike zmage, ki se more uvrstiti med svetovno-zgodovinske zmage prve vrste in poveličujejo slavno sodelovanje avstroogrskih čet. RUSKO POROČILO O BITKI NA POLJSKEM. Petrograjski dopisnik milanskega lista »Secolo« je brzojavil 14. t. m. opoldne: Velikanska bitka na Poljskem še traja. Nemci izvajajo silovite napore, a zadevajo na močan odpor in jih zadržujejo množice ruskih čet. Rusi zdaj poizkušajo držati svoje postojanke okolu Lodza, ki so jih izpremenili v utrjen tabor. RUSKO URADNO POROČILO. Kodanj, 17, decembra. Ruska uradna poročila pišejo o ljutih bojih, ki se vrše na rusko-poljskem bojišču in pripominjajo, da je zašlo rusko desno krilo v zelo težavni položaj, ker se je nahajalo nasproti sovražni premoči, vendar bodo ruske čete tudi tu podale sijajne dokaze svoje izkušene hrabrosti. Dne 10. decembra je izdal ruski glavni stan sledeče poročilo: V tem času vojno vodstvo ne more podati natančnejših številk o mrtvih, ranjencih in ujetnikih na rusko-poljskem bojišču in v zadnjih bojih v Karpatih. To je vzrok, zakaj rusko vrhovno poveljstvo ni v položaju, da bi demen-tiralo v sovražnih poročilih navedenih pretiranih podatkov. O armadi generala Radka Dimitrijeva se uradno tako-le poroča: Strategičnim razlogom je pripisovati, da je bila armada, ki je pod poveljstvom generala Radko Dimitrijeva prišla v Vjeličko, prisiliena zapustiti svoje pozicije. Isto poročilo generalnega štaba pravi: Med Listomerskom in Serercowom je v znatni premoči se nahajajoči sovražnik z veliko srditostjo napadel in da odbije ta napad, bo moral številno manjši ruski armadni del napeti vse sile. Isti dan je bil izdan še naslednji uradni komunike: Pri Kališu so se pojavile premočne sovražne sile, ki so takoj prišle v boj z ruskimi prednjimi četami. Razvil se je srdit boj, katerega izid sili rusko vojno vodstvo, da nujno računa z novim položajem. OBSTRELJEVANJE LOWICZA. Petrograd, 17. decembra. »Novo Vreme« poroča: Nemci Lovvicz neprestano obstreljujejo s težkimi topovi. Večina prebivalcev beži radi pomanjkanja živil v Varšavo. RUSKI POLJAKI V VOJSKI. Milan, 18. decembra. Listu »Secolo« brzojavljajo iz Varšave: Ruska vlada je vedno imela zelo malo zaupanja do Poljakov in je zato uvrstila poljske vojake v sibirske polke. Sedaj se je s sibirskimi ar-madnimi zbori vrnilo v domovino pol milijona Poljakov, ki so v zadnjih bojih le z nejevoljo naskakovali. Niso se hoteli boriti proti svojim sorodnikom in sovernikom, ki so v sovražnih armadah. OKOLO KRAKOVA. »Gazeta Krakowska« dne 16, decembra piše: V razdalji nad 30 km ni v okolici Krakova nobenega ruskega vojaka. Na severu, jugu in vzhodu se Rusi naglo umikajo ter zapuščajo municijo in tren. Na celi črti srečno napreduje energično preganjanje sovražnih čet. Sme se trditi, da je to dokaz za ugodni razvoj naše ofenzive v smeri proti Wolbromu in Bochniji. Povsod se vršijo uspešni boji z umikajočo se armado. VELIKI TRANSPORTI RUSKIH UJETNIKOV. »Nowa Reforma« poroča, da je v petih dneh minulega tedna nad 17.000 ujetnikov iz Poljskega kraljestva, Galicije in Karpatov šlo skozi Moravsko Ostravo. Večina je bila odposlana v Jo-žefovo in Terezijino mesto. Nad 100 ruskih častnikov je bilo poslanih v Mond-see. Pri Libercah so postavljene barake, v katerih je mogoče spraviti nad 20.000 ujetnikov. RUSKI OKLOPNI VLAK V GALICIJI POGNAN V ZRAK. Poročevalec lista »Pesti Naplo« poroča iz Karpatov: Rusi so odposlali v Karpate s strelivom in z živili naloženi oklopni vlak. Med vožnjo je bil vlak iz še neznanega razloga pognan v zrak. JUNAŠKI NASKOK NEKEGA ŠTAJERSKEGA POLKA. Budimpešta, 17. decembra. Franc Molnar opisuje v »Az Estu« junaštvo nekega štajerskega polka; dogodek mu je pripovedoval neki častnik takole: Neki debrecinski polk stoji ramo ob rami v bojni črti poleg nekega štajerskega polka. Oba polka pričakujeta povelja na naskok. Neki častnik prijezdi s poveljem: Štajerski polk prodiraj in naskoči! Štajerci nasade bajonete, poslove se z rokami od Ogrov in der6 z glasnimi vojnimi klici proti sovražniku. Silovito hitri napad napravi na Ogre tak vtis, da prične ploskati cel polk, do 4000 mož. Med ploskanjem Ogrov der6 Štajerci proti ruskemu strelskemu jarku. Ruski topovi grome neprestano; med viharnim odobravanjem debrecinskega polka razbijejo Štajerci popolnoma rusko črto. PRZEMYSL. »Az Estu« poročajo iz Satoralja-Uj-hely: V gornjo Ogrsko je priletel neki aeroplan iz Przemysla. Ko se je v Prze-myslu vzdignil, jc nastala velika burja, ki ga je semkaj prignala. Aviatik je izjavil, da je Przemysl danes ravnotako močan in nepoškodovan, kakor je bil prvi dan oble- ganja. Od terena se ni prav nič izgubilo. Obrambna vojska se nahaja neprenehoma v napadalnem položaju in napravi vsaki dan izpade s sijajnim uspehom. Vojaki so dobro razpoloženi ter se šalijo med seboj. Živeža je v izobilju tudi za ujetnike, zaradi tega ne bodo mogli Rusi premagati Prze-mysla z lakoto. RUSKO UMIKANJE IZ KARPATOV, ZAHODNE GALICIJE IN IZ NEKATERIH DELOV ZAHODNE POLJSKE. Kodanj, 16. decembra. »Politiken« poroča: Cenzura je dovolila, da smejo petrograjski listi poročati, da se ruske armade umikajo iz Karpatov, zahodne Galicije in iz raznih delov zahodne Poljske. V Varšavi so zaprli iz političnih razlogov več vodilnih Poljakov. UMIKANJE RUSOV IZ KARPATOV. Ogrski brzojavni in korespondenčni urad poroča iz Munkača: V dolino reke Latorcza vpadli sovražnik se hitro umika. Kakor poročajo patrulje, se umika sovražnik čez Kisszolyva proti meji. V Munkaču je vsaka panika prenehala. Došle so nove čete, ki bodo odbile vsak nadaljni vpadalni poizkus Rusov. Velik del prebivalstva sploh ni zbežal, le otroke in žene ter premoženje so spravili na varno. FRANCOZI O BOJIH V KARPATIH. Geni, 16. decembra. Francoski listi pišejo: Glede na dogodke v Karpatih dohod znatnih avstrijskih čet v Duklo ni nevaren, Če se posreči veliki armadi, da prodre med Tarnopolom in Przemyslom v Galicijo, so v nevarnosti tisti Rusi, ki napadajo Krakov, ker se odrežejo njih zveze in ker jih lahko napadejo za hrbtom. Pripravljeni moramo biti, da bodo tu avstrijske čete odločno nastopile. DVA RENNENKAMPFOVA GENERALA PRIJETA. Rim, 16. decembra. Iz Petrograda se poroča, da so z Rennenkampfovim dovoljenjem prijeli dva njegova generala, ki so ju postavili pred vojno sodišče. Obdolžena sta, da nista prihitela na pomoč generalu Samsonovu, kar je povzročilo, da so bili Rusi poraženi pri Lodzu. RUSKO POSOJILO V LONDONU. Basel, 17. decembra. (Kor. urad.) Iz Londona poročajo: Rusija se pogaja z londonskimi bankami o najetju ruskega vojnega posojila na Angleškem v višini 40 milijonov funtov šterlingov. SOC. DEMOKRAŠKI POSLANEC LIE-BERMANN RANJEN. Dunaj, 17. decembra. Na severnem bojišču je bil ranjen socialno-demokraški poslanec Liebermann, ki se je vojskoval v poljski legiji. Leži v Boguminu (Oderberg), Slezija ZAROTA V RUSIJI. Petrograd, 17. decembra. Ministrstvo je imenovalo senatno komisijo, da preišče pravila socialno-revolucijske stranke v Rusiji, Političnih ujetnikov je približno 800, med njimi veliko Poljakov in 13 poslancev dume. V Moskvi so zaprli veliko uradnikov ruske intendanture. PETROGRAD BREZ VODE. »Reuter« poroča iz Petrograda, da je mesto brez vode. Novi vodovod je namreč zamrznil, kar se že ni zgodilo od leta 1893. Veliko tvornic so morali zato zapreti; zaprli so tudi več čajnic in kopališč. Kolodvori so temni, SIENKIEWICZ PROTI NEMČIJI. IZ Petrograda poročajo listu »Kreuzzeitung«: Poljski pisatelj Sien-kiewicz je imenovan za člana ruske akademije Sienkiewicz razširja propaganden spis, ki napoveduje vojsko nemškim tvornicam. VODITELJ RUSKIH »ČRNIH STO« PADEL. Padel je na bojišču praporščak Golubev, predsednik zloglasne zveze pravih ruskih ljudi v Kijevu. Golubev je imel velik vpliv. Prirejal je na čelu akademikov ojačenih s huligani velike poulične izgrede za caropapizom. Laški seno!. Rim, 16. decembra. V današnji seji laškega senata so prišli v razpravo dogodki v mestu Hodaida. Maragliano je izjavil, da ima Italija pravico zahtevati, da se njena zastava ne žali. Vlada bo že skrbela, da se varuje čast laške zastave. Mora je dejal: Besedi je dovolj, treba je dejstevl Turčijo je treba prisiliti, da bo prenehala s svojimi večnimi zavlačevalnimi izgovori. Italije se morajo bati, ne samo spoštovati! Sonnino je pa odgovoril na interpelacijo sledeče: Vprašanje o dogodkih v Hodaidah se bo ugodno rešilo. Turčija je tudi prepovedala, da ne sme noben lujec, tudi konzuli nevtralnih držav, iz Sirije v inozemstvo odpotovati. Tudi pošto iz Sirije je ustavila. Na posredovanje Italije so ti odloki preklicani. Med Rumunile in Kalilo. Dunajska »Information« piše: Laško ministrstvo je od obeh zbornic dobilo ta-korekoč generalno pooblastilo, ki brez-dvoma poviša njegovo moralično avtoriteto. Pripomniti hočemo še, da se poročila o italijansko-rumunski zvezi množe. Med kabinetoma v Rimu in Bukareštu se je dosegel intimen sporazum, na podlagi katerega bosta obe vladi v sedanji svetovni krizi paralelno postopali. Prva poročila o tem so došla iz Bukarešta. Če gre tu za več kot duhovito kombinacijo, ne moremo reči. Vsekako je treba ta poročila žabe-Iežiti. RUMUNSKA ZBORNICA. Bukarešt, 17. decembra. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Roumaine poroča: Zbornica je odgovor na prestolni govor sprejela soglasno skoraj brez razprave. Večina in opozicijske stranke, izvzemši neodvisne stranke, ki je označila kratko svoje stališče, je opustila vsako razpravo. Boji v Tripolisu. Rim, 17. decembra. (Kor, ur,) »Agent zia Štefani« poroča iz Tripolisa 17. t. m.: Vsled boja, ki se je bil 28. novembra v okolici Naluta, je v omenjeno ozemlje od-rinila mešana kolona pod poveljstvom polkovnika Roverseja. Kolona je korakala po cesti, ki vodi v Nalut, proti Fessatu, Ca-pau in Zuganu, Zjutraj 15. t. m. je došla kolona v globoko dolino, zelo pripravno za zavratne napade, kjer so jo sprejeli vstaši v svoji izborni postojanki z ognjem iz pušk. Vnel se je hud boj, v katerega je posegla tudi posadka iz Naluta. Vstaši, ki jih je bilo več sto, so pustili na bojišču 16 mrtvih. Število vstaških ranjencev se ni moglo natančno dognati. Na italijanski strani je bil ubit en vojak, 14 jih je bilo ranjenih. Francijo snubi Jpsnsfco. Bruselj, 17. decembra. Iz Borde-auxa se zanesljivo poroča, da je Francija zadnje dni vse poizkusila, da pridobi Špansko za trojni sporazum. Kralj Alfonz je nameraval priti v Bordeaux k svojemu telesnemu zdravniku dr. Maureju. Ob tej priliki je nameraval Poincare pridobiti kralja za se. Kralj Alfonz se je pa peljal samo do San Se-bastiana in je pozval tja dr. Maureja. Istočasno je obvestil španski ministrski predsednik francoskega poslanika v Madridu, da hoče ostati Španska nevtralna. iMrt napad no angleško ofiai. Obstreljevanje West-HartIepoola. Rotterdam, 18. decembra. Po kodanj- skih poročilih se vsled goste megle ni moglo videti z obrežja nemških križaric. Njihovo število cenijo od dveh do šest ladij. Obstreljevanje West-Hartlepoola je trajalo 25 minut. Granate so padale povsod okoli mesta. Pristaniški forti so streljali na nemške ladje. Pozneje se je razvil boj z angleškimi bojnimi ladjami. Mesto je močno poškodovano. Razburjenje v Londonu. Rotterdam, 18. decembra. O obstre« ljevanju angleških pristanišč se poroča, d& je nemški napad popolnoma iznenadil angleško admiraliteto. Po poročilih londonskih listov je angleška patruljna služba popolnoma odpovedala. K boju prihitele angleške ladje so bili samo torpedni in podmorski čolni. Velike ladje so bile, kakor se zdi, od bojišča preveč oddaljene. V Londonu je poročilo o nepričakovanem pojavu nemškega brodovja ob angleški obali pro-vzročilo močno razburjenje, enako tudi popolna odpoved angleške obrežne straž-ne službe. Poročilo angleškega vofnega ministrstva. London, 18. decembra. (Kor. urad.) Vojno ministrstvo poroča, dr so bile ladje, ki so se pojavile pred Hartlepoolom, očividno dve bojni ladji in ena oklopna križarica. Obstreljevati so pričele ob 8. uri zjutraj. Ob 8. uri 15 minut je prišlo poročilo, da so bile sovražne ladje zadete in poškodovane, nakar so takoj odplule. Noben angleški top ni bil zadet. Ena granata je padla v vrste neketfa oddelka ženijskih čet, druge granate so padle v vrste 18. bataljona durhamske lahke infanterije. Izgube čet so znašale 7 mrtvih in 14 ranjenih. Mesto je trpelo nekaj škode. Plinarna je zgorela. Od prebivalstva, ki se je drenjalo po ulicah, je bilo ubitih približno 22 oseb in 50 ranjenih. Istočasno sta se pojavili ena bojna ladja in ena oklopna križarica pred pristaniščem Scarborough in oddali 50 strelov, ki so napravili precejšnjo škodo. V Scarboroughu je bilo ubitih 13 oseb. Nikjer ni nastala panika. Prebivalstvo se ie obnašalo, kakor je bilo želeti. — Wolffov urad pristavlja k temu poročilu: Tako pravi Reuter, očividci pa čisto drugače poročajo o zadržanju prebivalstva. Človeške žrtve v Scarboroughu. London, 18. decembra. (Kor. ur.) Poročila iz Scarborougha pravijo, da je bilo ubitih 12 oseb, ranjenih pa 23. Beg iz Scarborougha. Amsterdam, 18. decembra. (Kor. ur.) Poročevalcu lista »Yorkshire Post« je pripovedoval očividec, da je v Scarboroughu hitelo na tisoče ljudi iz hiš proti kolodvoru in po cesti v notranjost dežele. Le malo ljudi je imelo kaj pri sebi, Večji del prebivalstva je zapustilo mesto po železnici. Iz železniških voz se je videlo cele množice ljudi z otroci na vozeh se peljati v notranjost dežele, Pogumne nemške ladje. — Angleška križarica poškodovana. Amsterdam, 18. decembra. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Londona: Očividec obstreljevanja Scarborougha izjavlja, da so nemške bojne ladje pokazale izredno hladnokrvnost in pogum. Nič ni kazalo, da bi bile to nemške in ne angleške ladje. Priplule so v zaliv in se približale pierskemu morju, kar doslej, kolikor se lahko pomni, ni storila še nobena bojna ladja. Eden najstarejših ribičev v Scarboroughu pripoveduje, da se ne bi noben pilot smel v toliko približati obrežju. Nek ranjen mornar iz Hartlepoola pravi, da so se takoj pripravili za boj, kakor hitro je bilo signalizirano bližanje sovražnih ladij, vendar se je ogenj pričel, predno smo zapustili pristanišče. Obrežne baterije so krepko odgovarjale na sovražno obstreljevanje. Prvi strel nas je zadel v trenutku, ko smo zapustili pristanišče. Zadel je poveljniški most, vendar ni napravil posebne škode. Ne verujem, da bi naše kroglje dosegle sovražnika. Naša ladja je bila trikrat zadeta in bežali smo v Tees. Neka druga križarica, ki je zapustila Hartlepool, je ostala nepoškodovana. Dva angleška torpedna rušilca potopljena, tretji močno poškodovan. — Obrežna postaja porušena, — Požari ▼ Hartlepoolu. Berlin, 18. decembra. Uradno se poroča: O napadu na vzhodno angleško obal se poročajo naslednje podrobnosti: Pri bli-žanju angleški obali so bile naše križarice brez uspeha napadene od štirih angleških torpednih rušilcev. Eden rušilec je bil uničen, drugi pa je zelo poškodovan ušel. Baterije v Hartlepoolu so bile prisiljene, da so utihnile; več detonacij kakor tudi trije veliki požari so se mogli dognati s krova. Obrežna stražna postaja in vodovod v Searboroughu, kakor tudi obrežna Stražna in signalna postaja v Whitbeyju so porušene. Naše ladje je zadelo z obrežja nekaj strelov, ki so povzročili le neznatno škodo. Na drugem mestu je bil še nadaljnji angleški torpedni rušilec potopljen, Poikodbe vsled nemškega obstreljevanja. Londonski listi poročajo; V mestu Hartlepool je poškodovan zlasti vzhodni del. Cela vrsta hiš je porušena. Pod razvalinami je pokopanih več ljudi. Plinarna je zgorela. V mestu Scarborough so porušena sledeča poslopja: Veliki hotel, dva druga hotela, cerkev, šola in dekliško zavetišče. Zunaj mesta so porušeni opazovalni zvoniki proti ognju in več hiš. Velike poškodbe. Kodanj, 18. decembra. (Kor. urad.) ^Berlinske Tidende« poroča, da ni pri obstreljevanju Scarborougha in Hartlepoola v nekaterih ulicah ostala niti ena hiša nepoškodovana. s. Angleške žrtve na vzhodni obali. London. Uradno poročilo: V Harte-pool je ubitih 50 civilistov, 115 je pa ranjenih. Obstreljevana mesta. Hartlepool je mesto, ki šteje 25.000 prebivalcev. Pristanišče je lahko dostopno in ima velike ladjedelnice in razno Industrijo. Scarborough šteje 40.000 prebivalcev in ima tudi zelo razvito industrijo. Whitby je predvsem morsko kopališče. Opatija, o kateri se poroča, da je porušena, je zgodovinski ostanek 1. 650. ustanovljenega samostana sv. Hilde. Sestanek treh kraljev. Rotterdam, 18. decembra. Angleško časopisje najostrejše kritizira pred-stoječo zvezo treh skandinavskih držav. »Times« in »Morningpost« poživljata angleško vlado, naj na kakršenkoli način ugovarja proti združitvi nevtralnih držav. Dunaj, 18. decembra. V diplomatič-nih krogih sodijo, da jutrajšnji sestanek treh kraljev ne bo političnega, ampak trgovskopolitičnega pomena. Nizozemska. se ni pridružila. Skandinavski kralji hočejo dokumentirati edinost in ohranitev nevtralitete. Stockholm, 17. decembra. Danes zvečer so odpotovali v Malmo: Kralj, državni maršal in zunanji minister. Na kolodvoru Boji s Srbijo. Vojaški sotrudnik graške »Tagespost« piše: V Srbiji zadnje dni ni došlo do večjih akcij. Zdi se, da so srbske čete na svojem prodiranju zadele na ovire. Drugi listi poročajo: Vodstvo armade se je odločilo, da čete umakne v pozicije, ki omogočujejo na eni strani novo grupacijo, na drugi strani pa ne povzročujejo neprilik pri oskrbovanju vojske. Te nove pozicije se nahajajo na sovražnikovem ozemlju nedaleč ocl one črte, katero smo zavzeli, ko smo prekoračili Kolubaro. Potrebna posledica je bila začasna izpraznitev Belgrada, ker Belgracl leži izven črte novih pozicij, pa bi kot izven črte pomaknjena točka zahtevala tako močno posadko, katero moremo na drugem kraju mnogo bolje uporabiti. »Budapesti Ilir-lap«, ki se smatra za polslužbeni list, piše: Dogodilo se je, da so naše čete z druge strani Valjeva zadele na veliko moč Srbov in so bile prisiljene se umakniti z velikimi izgubami. List končno pravi, da je Srbija samo epizoda v tej vojski. RUSKI PORAZ OB ENEM TUDI SRSKI PORAZ. Berolin, 17. decembra. »Tagliche Rundschau« piše: Bliskovito se je v največji tihoti obneslo orožno bratstvo s četami habsburške monarhije. Potreba, da so se morale vreči vse razpoložljive sile proti glavnemu sovražniku, pojasni, zakaj da niso Avstrijci in Ogri proti Srbiji postavili več čet, kolikor so jih odposlali. Srbi, ki danes v Belgradu predstavljajo komedijo zmagoslavja, so Avstrijci in Ogri na južnem Poljskem hujše porazili, kakor jih je bilo mogoče poraziti pri Valjevu. FRANCOSKA POMOČ SRBIJI. »Reiehspost« poroča iz Soluna: Skozi Solun se vozijo neprenehoma topovi, strelivo, orožje in živež v znatnih množinah v Srbijo. Pred tremi tedni so se peljali celo francoski častniki in vojaki, ki so se semkaj pripeljali na francoski bojni ladji »Waldeck-Rousseau«. Promet na razstre-ljeni vardarski mostni progi se vrši na ta način, da se blago preklada. AVSTRIJSKI VOJNI UJETNIKI NA GRŠKEM. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten: Na poziv avstro-ogrske vlade je zahtevala grška vlada, naj vrne Srbija Grški 80 v Srbiji ujetih avstro-ogrskih vojakov in 8 častnikov, ki so jih Srbi čez Grško (Solun) prepeljali v Bitolj. Srbija je obljubila, da izroči Grški ujetnike. Prepeljejo jih na grški otok Syra, kjer ostanejo, dokler bo trajala vojska. Boji oo zohodo. Berlin, 17, decembra, (C, kr, kor, ur,) Wolffov urad objavlja danes dopoldne: Pri Nieuportuso nadaljevali Francozi svoj napad brez vsakega uspeha. Tudi pri Zillebecke in pri La B a s s e so bili odbiti napadalni poizkusi. Sovražnik je imel velike izgube. Naša artiljerija je preprečila načrt Francozov, ki so poizkušali pri S o i s -s o n n zgraditi most čez Aisne. Vzhodno od R e i m s a je bila razrušena neka francoska zemeljska utrdba. XXX Berlin, 17. decembra. (C. kr. kor. ur.) O zmagi na kopnem, ki so jo priborili nemški mornarji, poroča »Kreuzzeitung« iz velikega glavnega stana 16. decembra: 11. decembra 1914 je nameravala prodreti cela francoska divizija pri Lombard-z i d e , severno od Nieuporta. Enajst bataljonov mornariške artiljerije in mornariške pehote je prehitelo sovražnika in so prodirali z naskokom. Neki mornariški pehotni bataljon z razvito zastavo je napadel močno francosko postojanko. Po krvavem boju je 6000 naših mož pognalo 15.000 Francozov v beg. Francozi so pustili veliko število mrtvih in ranjencev na bojišču. Izgubili so tudi 500 ujetnikov, med njimi veliko častnikov. XXX Četrtletna bitka. Ogromna bitka na zahodu, bitka strelskih jarkov, katere se udeležuje milijone bojevnikov in ki se razvija na 500 km dolgi črti, traja že četrt leta. Četrt leta je preteklo 13. decembra, odkar se je bitka ustavila ob Marne, Oise in Aisne. Koliko časa bo še trajala, se ne more reči. Vojaški strokovnjaki sodijo, da pred pomladjo ne bo padla odločitev. V interesu bojevnikov bi želeli skorašnji konec tc velikanske bilke — naj se že prodre sovražna črta ali pa sklene trden, trajen mir. Vendar se trda dejstva kaj malo brigajo za naše želje, Berlin, 18. decembra. Nemške čete so zasedle nove postojanke severno od .VnA*n a . Generalisimus Joffre ve vse. Pariz, 18. decembra. S francoske fronte poročajo: General Joffre pozna natančno moč nemške armade na celi črti. On te številke prikriva, da ne more noben človek uganiti, na kateri točki bo izvršil najhujši napad. Francija je lahko mirna, Joffre bo udaril o pravem času. Najprej je treba počakati, kako se bo razvozljal položaj na Poljskem. Francosko uradno poročilo 16. decembra. Francosko uradno poročilo z dne 16. decembra poroča: Angleško brodovje obstreljuje Westende. Belgijska armada je odbila napad Nemcev pri Saint Georges. Zasedla je tudi nekatera poslopja na levem bregu reke Yser. Francoske čete pri Zillebecke so nekoliko napredovale. V okolici Saint Eloi, od mesta Arras do Aisne in v pokrajini Champagne so se vršili artiljerijski boji. Na nekaterih točkah smo imeli boljše postojanke kot Nemci. V hostah pri Martmare so Francozi obdržali zavzete strelne jarke. V ozemlju Woe\vre smo nemške napade odbili. V Alzaciji smo odbili napacle zahodno od Cer-navl. Japonska pomoč Francoski. Rim, 17. decembra. »Journal« poroča, da pošlje Japonska oddelek Rdečega križa v Pariz. Sin japonskega ge-rala barona Sighen Shit Ruzall in drugi Japonci so vstopili v francoski letalni zbor. Indijske čete se izkrcavajo na Francoskem. Bazel, 17. decembra. Listi poročajo, da se je izkrcalo v mestu Marseille 50 tisoč vojakov rodu Gurka. Odšli so proti severu. Čete iz Konga došle v London. Kristianija, 18. decembra. Listi poročajo iz Londona, da so se domače čete belgijske države Kongo izkrcale v Londonu, da jih uvrste v armado zaveznikov. / _ Kralj Albert trikrat ranjen. »Nationalzeitung« izve od svojega bruseljskega dopisnika: Kakor se sedaj izve, je bil kralj Albert za časa vojske že trikrat ranjen, in sicer sta prvi dve poškodbi lahki. Tretjič je zaprosil kralj Albert nemško vlado po nevtralnem posredovalcu, da podeli dopust njegovemu telesnemu zdravniku dr. Depageju, ki vodi belgijski lazaret v Bruslju, da ga more ta zdraviti. Prošnji se je ugodilo. f- ' ! : ■ Angleške izgube. London. Uradno se poroča: Angleška armada je izgubila do 14, decembra 3871 častnikov, in sicer: 1113 mrtvih, 2225 ranjenih, 513 jih pa pogrešajo, ki so deloma ujeti. Med njimi je 15 generalov, 108 polkovnikov, 322 majorjev, 1123 stotnikov in 2303 poročniki. PRED NOVIM NAPADOM DARDANEL. Rim, 17. decembra. Neka ladja, ki se je vrnila iz Bengazija v Briridisi, je opazovala tri močna brodovja, ki so plula proti Egejskemu morju. ANGLEŠKO - FRANCOSKO BRODOVJE PRED DARDANELAMI. Basel, 18. decembra, (Kor, urad.) Iz Aten poročajo, da je angleško-francosko brodovje, ki je blokiralo Dardanele, bilo sestavljeno iz šestih dradnoughtov, štirih angleških in dveh francoskih, dalje iz štirih angleških in treh francoskih križaric, dveh francoskih polagalcev min, osmih angleških rušilcev, štirih francoskih torpednih čolnov in številnih prevoznih ladij. Poveljeval je nek francoski admiral- Milo V VOJSKI. BOJI NA KAVKAZU. Carigrad. Uradno poročilo z clne 17. decembra poroča: Ruske čete so poskušale s topovi in strojnimi puškami na levem bregu reke Tschoroch prodirati. Po peturnem boju smo jih vrgli nazaj. Po zmagoviti bitki pri Saral smo sovražnika zasledovali. Naša armada je zadela 15 km zahodno od mesta Kotur na sovražnika; pregnala ga je v smeri Razi in Kotur. EGIPTOVSKI KEDIVE NA DUNAJU. Carigrad. Kedive se je odpeljal na Dunaj. Iz Dunaja utegne odpotovati v Berolin. NEMŠKI TOPOVI NA GORI KARMEL. Carigrad, 18. decembra. Na gori Kar-rnel so postavljeni težki nemški topovi. ANGLEŽI IZPRAZNUJEJO EGIPTOVSKE MUZEJE. Kairo, 18. decembra. Angleži so začeli z veliko naglico izpraznjevati egiptovsko mnuic. __ Zasledovanje nemških križark ob južno-ameriški obali. »Corriere« poroča iz Londona: »Daily Telegraphu« poročajo iz New« Yorka: Brezžično se poroča iz Monte-videa, cla pripeljejo v mesto angleške ranjence. Angleške ladje zasledujejo nemške križarke »Prinz Eitel Fried-rich«, »Karlsruhe« in »Kronprinz Wil-chelm«, ki se nahajajo blizu Monte-videa. Razna poročila. PAPEŽ ZA AVSTRIJSKE SIROTE. Rim, 18. decembra. Papež je daroval za avstrijske in ogrske sirote 100.000 lir. NADALJNJO PODPISOVANJE VOJNE-GA POSOJILA PRI C. KR. POŠTNI HRANILNICI. Dunaj, 7. decembra. (Kor. ur.) Poštno-hranilnični urad naz-iiija, da sc z 10. decembrom t. 1, ust: cmno sprejemanje podpisov za vojno do pri bankah in drugih podpisovala Od lega dne dalje se imajo subskripcije, zaradi katerih se vršijo obravnave, ter vse subskripcije podpi-sovalcev, ki so na bojišču, kakor zakladov in ustanov, za varovance itd. itd. izvesti pri poštnohranilničnem uradu. OBČINSKI SVET MESTA MONAKOVO. V Monakovem je izvoljen po proporcionalnem volilnem redu nov občinski svet. Katoliški centrum ima 17 svetnikov, liberalna stranka 18, socialisti pa 22 svetnikov, Zastopniki hišnih posestnikov imajo tri svetnike. Dosedaj je imela liberalna stranka veliko večino. JAPONSKA IN VATIKAN. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tokia: Japonska in Vatikan se pogajata o katoliškem misijonu v Kiaučavu. NOVI ŠVICARSKI ZVEZNI PREDSEDNIK. Bern, 18. decembra. (Kor. urad.) Združena zvezna skupščina je za leto 1915 izvolila za zveznega predsednika Jožefa Motto, za podpredsednika pa Kamila Decoppet. Motto je bil 1.1871. rojen v kantonu Tessin, je katolik in konservativec. Od leta 1911. je bil predstojnik finančnega in carinskega oddelka. Najnovejše o bojih z Rosi. BOJI OKOLI PRZEMYSLA. Dunaj, 18. decembra. Okoli Prze« mysla se vrše manjši bojL Rusi se uda-jajo vsled lakote in mraza. RUSI MOLČE. Dunaj, 18. decembra. Ruski gene-ralni štab popolnoma molči o zadnjih umikanjih rnskih čet v zahodni Gall-cijL RUSKI GENERAL PADEL. ' Petrograd, 18. decembra. »Novoje Vremja poroča da je nadel pri Lodzu general WeIišto ki se je odlikoval pri Port Ar-turju. Dnevne novice. + Cesar je imenoval za kanonika v Kopru preč. g. Emila Walker, dekana v Oprtlju v Istri. Novi kanonik je nepristranski in jako izobražen duhovnik in se tudi slovanska duhovščina v Istri veseli tega odlikovanja. + Vojaški božični dopusti letos odpadejo. Vojno ministrstvo je odredilo, da glede na kratko za izurjenje namenjeno dobo in z ozirom na to, ker morajo čete, stoječe pred sovražnikom, vedno izvrševati svojo dolžnost, poveljstva, čete in zavodi v notranji deželi ne smejo podeljevati božičnih dopustov. Moštvom naj se d& prosto le popoldne 24. in 25. decembra. — Oglasi za božično in novoletno številko. Oglase za božično števil-ko more sprejeti uprava našega lista najkasneje d o 22. t. m. opoldne. Do tega. časa prosimo tudi oglase za novoletno oziroma Silvestrovo številko, ker nam je s tem omogočeno poskrbeti za boljšo razvrstitev. Posamezna manjša »Novoletna voščila« se pa sprejmo še do pondeljka dne 28. decembra. — Meškova drama »Mati« je sedaj izšla in bo vzbudila kot umetniško dovršeno literarno delo veliko zanimanje. Nekateri boljši odri so uprizorili dramo pred nati-skom na podlagi rokopisa s sijajnimi uspehi. Neutrudni gospod pisatelj je po učinku vsake uprizoritve vedel marsikaj dobrega šc zboljšati in upamo, da ne bo našla ta knjiga samo v vsaki zasebni in javni knjižnici odlično mesto, temveč da bn nudila tudi uprizorjena na odrih redek užitek in dosegla bogat uspeh. Založnica Katoliška Bukvama v Ljubljani polaga to odlično literarno novost na božično mizo in opozarja že danes na tozadevni oglas v današnji _~.._P««.._u_i—-----_ Boj za Dardanele. vod znaša 1 K 80 v, za eleg. vezan 3 K. — Obširno oceno iz znanstveno kritičnih virov bo »Slovenec« v kratkem objavil. — Zavržena ničnostna pritožba dr, Svihe. Kasacijski dvor je zavrnil ničnostno pritožbo bivšega državnega poslanca in predsednika državnozborskega kluba narodnih socialcev proti razsodbi praškega porotnega sodišča, ki je oprostilo odgovornega urednika »Narodnih Listov« dr. Ser-vaca Hellerja. Ničnostna pritožba se je naslanjala predvsem na to, ker niso zaslišali policijskih uradnikov glede na njih uradno molčečnost. Utemeljevanje glede na navedbe ničnostne pritožbe, češ, da se uradniška molčečnost ne razteza tudi na zadeve, ki niso v zvezi z uradniškim poklicem, navaja, da je navedeni nazor pomo-ten. Dolžnost molka se razteza marveč na vse, kar državni uradnik izve v svoji službi. O odvezi glede na dolžnost molka more po službeni praginatiki odločiti le tista oblast, kateri je podrejen državni uradnik. — Junaška smrt učitelja otrok pokojnega prestolonaslednika. V Arnsdorfu je bil pokopan na gališkem bojišču ranjeni in v garnizijski bolnici v Klausenburgu umrli rezervni poddesetnik pešpolka št. 97., Kari L u d w i g, učitelj in šolski vodja na Brionih. Pogreba so se udeležili: občinsko zastopstvo, učiteljstvo, njegovi šolski prijatelji, društva itd. Ko so spustili truplo v jamo, so vojaki oddali tri strele. V Haidi nahajajoči se ranjenci so se tudi udeležili pogreba. Umrli Ludvvig je poučeval otroke pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda kakor tudi otroke kneževske dvojice Windischgriitz, kadar so bivali na otoku Brioni. — Izredna loterija. Vodstvo državne loterije bo napravilo izvanredno loterijo, katere dobiček se bo porabil v vojne svrhe, zlasti za avstrijski -Rdeči križ«, — OdLični Poljaki o inavguracijski predstavi. Pri inavguracijski predstavi poljskega gledališča na Dunaju so čestitali ravnatelju Hellerju radi dovršene skoro koncertne uprizoritve »Dam in huzarjev« eksc. Abrahamovicz, oksc. Bilihski, eksc. Dlugosz. Izmed ose]), ki zavzemajo odlična mesta med poljskim narodom, so bili med drugimi tudi eksc. Čvikliriski in Zaleski, tudi svetnik deželnega odbora Kucharski. Obilno je bil reprezentiran tudi poljski tisk in dunajski literarni svet. — Izkaz izgub št. 80 je izšel. Naših domačih polkov ni v njem. V listi sta Iva Slovenca, poročnik dr. Ludovik Pifko, ranjen, iz Maribora in praporščak bos.-herc. pešpolka št. 4 Ciril Po-klukar, ujel. — V vojski ranjen je bil nadporočnik Edvard Vavpotič iz Št. Jurija na Štajerskem. — Razstava knjižne in grafične obrti v Llpskem. Razdelitev daril raz-stavljalcem je zaključena. Od konkurence je izostalo 14 avstrijskih razstav-ljalcev kot udeležencev ocenjevalnega sodišča, 33 jih je dobilo veliko nagrado, od katerih je bilo spremenjeno 10 v kraljevo saksonsko državno nagrado, 13 jih je dobilo častno odlikovanje, eden izmed teb darilo mesta Lipsko, razdelilo se jc 31 zlatih, 14 srebrnih in 9 bronastih kolajn ter 8 priznanj. Razen tega jc bilo razdeljenih tudi večje število častnih priznanj in pa diplom za sodelovanje. —• Umrl je v Ljutomeru najstarejši ondotni meščan J. Jelanšek. V Sevnici je umrla gospa Ivana Krulej, soproga gostilničarja. — V Senožečah je umrl ondotni restavrater Ivan Mlakar. — V Celju je umrl pristaš nemške stranke vojak 97. pešpolka Ivan Albrecht, vodja mlekarne v Trnovem na Notranjskem. — V Št. Jurju na juž. žel. je umrl pravnik Juro Rajh. — V Slov. Bistrici je umrl pekovski mojster Janez Čakš. Ranjenci v Zagrebu. V nedeljo so pripeljali s srbskega bojišča v Zagreb 1936 ranjencev. Isti dan popoldne se je peljalo s srbskega bojišča skozi Zagreb 630 ranjencev, ki so ostali v rezervni bolnici v Bjelovaru. — Groi Kinsky, lastnik velikega posestva Krasno na Moravskem, je na obeh očesih oslepel. — V ruskem ujetništvu je tudi Josip Jenko, Babičev iz Zgornjega Brnika, bivši uradnik »Zveze slov. zadrug« v Ljubljani. — Padel je na južnem bojišču rezerv, poročnik Franc Kuhar, učitelj v Pirni-čah, iz Kuharjeve rodbine pri Mariji Devici v Polju. Kroglja ga je zadela v glavo. — Na bojiSču ranjeni orožniki. Začetkom decembra je došlo v Celje več ranjenih štajerskih orožnikov, med njimi na-mestni stražmojster Alojzij Šerbelj iz Do-berne, Jožef Sibanc iz Velenja in Gašpar Klajnčnik iz Trbovelj. Bili so ranjeni v vojski na severnem bojišču. — »Mrtvi« vstajajo. Iz šmartna pri Kranju se nam poroča: Od nas je odšel v vojsko tudi Janez Šilar iz Brega. Odšel je in se cel čas od začetka vojske ni oglasil. Njegovi znanci so prihajali ranjeni v domovino in vsak je vedel povedati, da je padel naš Janez dne 26. avgusta. Eden je pravil, da je mrtvega preobračal, drugi, da ga je pokopal, tretji je videl njegov grob itd. Dne 4. t. m, pa je dobila njegova žena pismo od svojega »mrtvega« moža, v katerem ji sporoča, da je bil 26. avgusta ranjen in od Rusov ujet. Sedaj se nahaja v Kostromi v Rusiji popolnoma zdrav. Veselje uboge žene se ne more popisati. Vsem pa svetujemo, naj ne poslušajo različnih govoric o svojcih, ampak naj potrpežljivo čakajo. — Velika zmaga proti alkoholizmu. »Times poročajo iz Wellingtong (Nova Zelandija): Ob zadnjih volitvah je bilo oddanih 240.000 glasov za prepoved alkohola, 246 glasov pa za sedanje stanje. LjuDljoDSKe novice. lj Darujte za božične darove ranjencem v ljubljanskih bolnicah! Prihodnjo nedeljo in začetkom prihodnjega tedna bodo pri vhodih v ljubljanske cerkve nabiralniki z napisi: :-Darovi za božičnico ranjencem«. Naj bi se vsak ustavil pr? teh nabiralnikih in se z darom spomnil ranjenih vojakov! lj Za božičnico ranjenim vojakom smo dalje prejeli: gospa inž, soproga Ema Ja-kuseh 5 K, neimenovan 10 K, g. Hel. Kle-menčič 2 K. Prosimo še nadaljnih mi!o-darov! lj Božične in novoletne razglednice kot II. skupina »Vojska v slikah« so na razpolago še v nekaj sto izvodih. Opozarjamo gg. razprodajalce, da se ta skupina ne bo izdala v novem natisu, vsled česar je treba pohiteti z naročili. Naročila sprejemajo Katol. bukvama, prodajalna Kat. tisk. društva in pa tvrka Iv. Samec v Ljubljani. lj Za na južnem bojišču padlega vladnega računskega oficijala in p~o-ročnika Ivana Pavšiča se je darovala včeraj v križanski cerkvi maša zaduš-nica. Božji službi je prisostvoval gospod dež. predsednik baron Schwarz z uradniki deželne vlade in finančnega ravnateljstva. Obilna udeležba pač priča, kako priljubljen je bil rajnki ne samo pri svojih kolegih, ampak tudi pri svojih predstojnikih. Naj v miru počiva ! lj Padel na bojnem polju. Kakor se nam poroča, je padel na bojišču M o h o r č I v a n E v. Rajni je bil rojen v Zgoši pri Radovljici leta 1888. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v ljubljansko semenišče, pozneje pa si je izbral poštno službovanje za svoj poklic. Služil je kot c. kr. poštni praktikant pri poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana 1. Da bi mu ne bilo treba služiti tri leta, se je oglasil za enoletno prostovoljno vojaško službovanje. Kot enoletni prostovoljec je služil med našimi slovenskimi fanti pri 17. pešpolku v Celovcu. Ko je zadonela bojna tromba, je moral tudi Mohorč odriniti za dom med bojni grom, kjer ga je dohitela smrt. Bodi mu žemljica lahka v tuji deželi! lj Umetniška razstava. Dne 13. decembra so otvorili slovenski umetniki svojo letošnjo spomladansko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu brez vsakih slovesnosti in povabiL Niti lepakov, niti običajnih zastav ni bilo videti ta dan pred paviljonom. Le kratke notice dan pred otvoritvijo v naših dnevnikih so nas obvestile, da so se umetniki zopet enkrat zganili. Z največ deli so zastopani Jama, Magolič st. in Vavpotič. Tudi Zmitek je po številu dobro zastopan. Gaspari ima nekaj ljubkih akvarelov. Franke je razstavil v svoji znani maniri le manjša dela, Jakopič je ostal Jakopič. Sternen je to pot okornejši, kakor smo ga vajeni. Jama dominira s svojimi po večini že znanimi umotvori, a tudi kar je novih, se ne razlikuje od prejšnjih. Magolič star. ima več dobro izbranih pokrajin in en žanr. Vavpotič je jako marljiv; vsa njegova dela so izvršena točno po akademičnih pravilih. Klemenčiča so potisnili pravici na ljubo v — kot. Ostali razstavljalci ne pridejo do veljave. Razstava je odprta vsak dan, koliko je vstopnine, pa pove iz posebne prijaznosti gospa blagajničarka. lj Zdravniški sestanki se vrše od sedaj naprej vsak petek ob pol 8. uri zvečer v Plzenski restavraciji »pri Roži«. lj Izdelovanje vojaškega perila. Zavod za pospeševanje obrti je vse potrebno ukrenil, da se bo z izdelovanjem vojaškega perila že v kratkem pričelo. Da dobe vsi, ki se hočejo udeležiti navedenega dela natančna pojasnila glede izdelovanja ter celotne organizacijo, dela, naj se zglasijo k sestanku, ki ga sklicuje zavod v zavodovo pisarno, Dunajska cesta Št. 22 v soboto 19. t. m. ob 4. uri popoldne. K sestanku pridejo lahko tudi taki, ki se do sedaj še niso priglasili. lj Podaljšanje dopustov. Prošnje za podaljšanje dopustov sc morajo najkasneje ' štirinajst dni preje, predno poteče že do- voljeni dopust, vložiti pri c. in kr. vojaškem poveljstvu v Gradcu I. službenim potom po c. in kr. stacijskem poveljstvu v Ljubljani. Prošnja in zdravniško izpričevalo sc mora po predpisih kolkovati (1 K vloga, 1 K zdravniško izpričevalo). lj Drsanje in sankanje v Ljubljani. C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: Iz ozirov na varnost prometa je drsanje in sankanje na javnih cestah, ulicah, trgih in potih, istotako v javnih nasadih prepovedano. Izvzeti iz te le prepovedi so samo poti in prostori, ki so za sankanje in drsanje oblastveno potrjeni. Prestopki te prepovedi se bodo po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, kaznovali z globo do 200 K oziroma z zaporom do 14 dni. — Pripominja se, da je po tem razglasu dovoljeno sankanje le na oblastveno določenih sankališčih. Ta so: 1. Sankališče ljubljanskega športnega kluba, ki se pričenja na vrhu nad razgledom in vodi mimo hotela Tivoli skozi brezov gozd in po travniku do drevoreda, ki vodi v Šiško. 2. Sankališče za otroke in manj izurjene sankače, ki se pričenja na pobočju poleg brezovega gozdiča in vodi po travniku proti Cekinovem gradu. lj Dva vojaka umrla. Danes zjutraj je umrl v Ljubljani vojak 96. pešpolka Hrvat Luka Miljenovič, sta.r 32 let. Včeraj je umrl vojak Mažar Jožef Szocsemyi. Od začetka vojske do danes ie od vojakov, ki so bili prepeljani v Ljubljano ranjeni ali bolni umrlo 63 vojakov. Vsi se kakor znano pokopujejo na skupnem groblju, kjer se jim postavi skupen spomenik. lj V nedeljo pred Božičem trgovine cel dan odprte. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da bodo v nedeljo pred Božičem, to je 20. t. m. vse trgovine cel dan odprte. lj Popravek. V osmrtnici umrle gospe Marije Umrerger se je včeraj pomotoma natisnilo v petek dne 19. t. m,, mesto pravilno da bo pogreb v soboto. Ta napaka je v današnjem listu popravljena. Razredna loterija. Žrebanje 1. razreda III. razredne loterije se vrši v dneh 21. in 22. decembra t. 1. V teh dneh se bo izžrebalo 4000 dobitkov v skupne mznesku 579.800 K. Srečke se dobivajo pri Poslovnici c. kr. razredne loterije, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah. Opozarjamo na njen današnji inserat. —mn—ig—m Vratne bolezni, kaSelj, hripavost, katare, ozdravijo liitro in temeljito, premovane pUSSifR lekarnarja iPrgnd§S*Ha Zaloga v Ljubljani v Sušnikovi lekarni »pri zlatem Jelenu« na Marijinem trga. "C? kdor jo ima nn prodaj, naj jo ponudi © (9 td?a tudi ljudstvo, ki je še tu ostalo. Tja in nazaj počasen sprehod! Kai premišljuje? Kakšne misli mu vzbuja!o ti kraji, ki so videli dvigniti se r.iegovo dinastijo v nedoločljivih časih zadetka tega kraljestva? Bilo je prav v La Panne — danes maihnem ribiškem kraju — kjer je pred 84 leti prvi belgijski kralj, Albertov stric, ob svojem prihodu v novo kraljestvo prevzel vlado. Kajti tu je prag Belgije. Usoda čudovito zbližuje. Kralj se vrača k vili, ki je njegova prestolica, skromna stavba iz opeke, ki je napravljena po ukusu in za rabo kakega trgovca iz Courtrai ali Rou-lersa. Na pesku se nepremično pokoncu stoječa pokaže straža. Vse naokoli ni žive duše; ljudstvo je daleč. V tei samoti in molku se zdi, da ne živilo drugi ljudje, kakor ta dva človeka, kralj in vojak. Mislilo bi se lahko, da v vili ni stanovalcev: pa nekaj oken je razsvetlienih. Tam gori je kraljica Elizabeta, ki se je ravnokar vrnila iz enega svojih obiskov v bolnišnicah, kamor nosi neutrudno vedno ranjencem tolažbo svojega milega nasmehljaja. Bleda in žalostna sledi svojemu možu s pogumom žene, ki ljubi. Samo enkrat, ob začetku vojske, se je oddaljila od moža, da je spravila otroke v London, ko se obkro-ženja Antwerpna ni dalo več ustaviti. Dva dni kasneje je kralj narekoval brzoiavko, s katero jo je klical nazaj. »Toda, Veličanstvo,« je pripomnil njegov tajnik začudeno, »obstreljevanje se približuie . . .!« »Ravno zato,« je odgovoril krnli, »moral sem kraluci obljubiti, da jo pokličem v nevarnosti.« . . , KNJIŽEVNOST. Dr. Ivan Svetina: Temelji krščanstva. Deset apologetično dogmatičnih govorov. Ponatisk iz »Duhovnega pastirja«. Cena broš. izvodu 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ti govori pojasnjujejo šest temeljnih resnic, ki so podlaga katoliške vere in krščanskega življenja. Namenjeni so v prvi vrsti izobražencem, a tudi naše nadarjeno in ukaželjno ljudstvo jih bo rado in s pridom poslušalo. Pisatelj jih je govoril v velikih počitnicah 1912 na Breznici. Porabni so kot ciklus v vsakem letnem času. Dasi apologetični, nikakor niso bojeviti; ne navajajo in ne pobijajo raznih ugovorov proti veri, kar bi utegnilo buditi dvome, ampak pozitivno uče, kar spoznanje poglablja in za resnico navdušuje. Kniižica je primerna tudi kot poučno berilo in naj bi se nahajala v vsakem izobraževalnem društvu. Prostovoljna dražba. V mlekarni, na Svetfu pri P*fledvot!ali se bode prodajalo v torek, dne 22. decembra 1914 V ■ V Velika o kazi j s ka prodaja za Božič! Konfekcija za dame in gospode po znatno znižanih cenah. Pri nakupu blaga za K 100 — dobi vsak odiemalec brezplačno damski večerni ali moški dežni plašč. 5388 Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek O. Bernatovičj Ljubljana., Mestni trg5—6. Št. 24588 Razglas. 3397 Dne 2. januar ja leta 1915 ob 10 urt dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) '0 j' IjlOI II< deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 14. decembra 1914. Primerna darila za Božič in Novo letoi Proda se „pod tovarniško ceno" četo zalogo damskih in otroških klobukov $tuchly-Maschke modni salon Židovska ulica štev. 3 Lvorski ii m stev. i in sicer: mladiči od 7 tednov naprej, peršutarji, svinje za pleme in za rejo, 1 merjasec ter korenje, pesa in repa. 3398 Začetek dražbe ob 8. uri zfutraf. Dramatska slika v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Cena K 180, eleg. vezana K 3*—. To umetniško dovršeno dramo so vprizorili že pred natiskom z uporabo rokopisa nekateri boljši odri s sijajnim usrehom. Neutrudni gospod pisatelj je po učinku vsake uprizoritve vedel marsikaj dobrega še zboljša i in danes polagamo to knjigo kot odlično literarno novost na božično mizo. f Pod svobodnim solncem. Spisal F. S. F i n ž g a r. Dve knjigi K 6*80, eleg. vezani K 8'80. Ta roman si je pridobil vsestransko priznanje in njega pisatelj velik sloves. Roman je pisan v krasnem jeziku in si ne moremo misliti lepšega božičnega darila. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. — Iz angleščine prevel Izidor Cankar. Cena K 5'50, eleg. vezano K 6'50. Roman, ki se odigrava v dobi francoske revolucije in vpleta ▼ grozne prizore tedanje razdivjanosti povest plemenite zvestobe in ljubezni. Dolina krvi. (Gienanaar.) Povest iz irskega življenja. Spisal Patrlck A. Sheehan. — Iz angleščine prevel Franc Brega r. Cena K 4-20, eleg, vez. K 5'80. Znani irski pisatelj nam slika svoj versko-junaški narod, iz katerega so vzeti mojstrsko risani značaji. - v-,..« i- !B V mi Slovenska kuharica Magdalene Bleiweisove. (3. natis izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalin še k, šolska sestra in ufiitoljca na »Gospodinjski žoli". Velika izdaja s slikami K 5'20, vez. K 6-—. Okrašena izdaja brez slik K 3-—, vez. K 3'60. Obe izdaji »Slovenske kuharice" prekašata po svoji obsežnosti in praktični razvrstitvi vsa podobna dela in vpoštevata najrazličnejše potrebe in razmere. Zemljevid Gorenjske Cena 80 vin. Ta zemljevid je na novo izdelan in prirejen z vso skrbnostjo in natančnostjo. V njem je označena vsaka, tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. četrti sešitek je izšel. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) 5T ?/ — vsak posamezen sešitek velja 60 vin. To delo, ki je opremljeno s krasnimi slikami, ne bo nudilo samo enotnega in nepretrganega popisa vojske, temveč bo podalo tudi v svojih prihodnjih sešitkih mnogo vojnih dogodkov, slik in črtic, ki jih niso prinesli časopisL Ta knjiga bo kronika slovenskega junaštva in naj ostane za spomin pri vsaki slovenski hiši, s posebnim zanimin*- * ZvsIlCar j« ro]«n, ija i ni| ijuli, CMirJj f«! sas&oin vemo novo tm^m- Posamezna številka 10 vinarjev. šiev. 290. v Ljomiflnl, v sonato, 19. decenara 1914. s Velja po poŠti: == Za oelo leto napre) . . K 26'— Vojska v slikah. pri""'s"žl-290 'm4- II. skupina razglednic v pomanjšani obliki. 15 kom. le 1 K. Sortirane so v štirih različnih barvah. v o blagoslovljen Boži!! ru.t »o .n hr»b, .vo.tobu Slovonco. no . ■ n o Božiei Srečen 0-0 'O.N 4) O Svetu noe, blolona not- Doto botje v Jaslih leil -Prišlo Jo nom pomot: OroSnl lomljl radost deli Gl,|. Mudil ki IU.I JO rf.MO okinCano lam i drovo, Clr^^^r, Orni lo.Ua, booMlv«. navadnih dsro, Ol Cl-CI l □ a|. Zvallčar. nnrr, TI, do olmS 'GOŽiČl ! N„ na.I lunam lujoga rob.t.al ,l,omlto ! — Oo.pod Jo p,or , točimo, lalacug. v (onim :•<(,, t,! t Ul I v mojem naročju j 5piš varno t Slike predstavljajo drugo skupino razglednic »Vojska v slikah« v pomanjšani obliki in so izvirno delo naših domačih umetnikov. Predstavljajo zgolj božično in novoletno dobo, spojeno z vojnimi dogodki, ter so urejene kot voščilnice. Za praznike se letos ne bomo posluževali tujih razglednic, marveč bomo segali po domačem izdelku. Cena celi skupini (15 kom.) Ki' — . Tiskane so na močnem, umetniškem kartonu v štirih različnih barvah. ON -O n m N t in a.uio m z •»•es. Naprodaj so: v Katoliški Bukvami, prodajalni ..Katoliškega tiskovnega društva" (prej H.Ničman) in g. I. Samca 1 (prej Vaso Petričic) v Ljubljani. Ne odlašajte z naročili do praznikov, temveč naročite si skupino takoj! je postal mladeniC, je vedno bolj stre-mil za vojaškim stanom. Najbolj priljubljen predmet mu je bila zgodovina, z občudovanjem je čital junaške čine Leopolda V. Babenberžana, Riidigerja Starhemberga, Evgena Savojskega, Karela Lotharinškega, Ludovika V. mejnega grola Badenškega, nadvojvo- je vstopil dne 17. septembra leta v pijonirsko kadet no šolo v Hainsburgu. Tudi tukaj je bil prvi in je bil uvrščen po dovršenju iste ciue 18. avgusta 1894. leta kot, praporščak k batalionu pno-nirjev številka 15. Poročnik je postal dne 1. novembra leta 1895. in takrat premeščen k železničnemu in brzojav- LeioM Enostolpna petitvrsta (72 ma): sa enkrat .... po 18 T ia dvakrat .... „ 15 „ xa trikrat...... 13 n sa večkrat primaren popust. Pontna izurite, »tuli. imrhlti U: enostolpna petitvrsta po 2Jvta, enostolpna peUtvrsta po 40 vla. ishaja vsak dan, lsvsemil ■»-del}« ln praznike, ob 5. url por. Redna letna priloga Tosnl rti ilštvo je v Kopitarjevi nllol it B. — Baču hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, lero. št. 7563. — Dpravnlikega teleiona It. 188. okoli 20 armadnih zborov s številnimi zervami. Za vsakim zborom ie nepresta-» vozilo material in živila 1200 do 1500 •z. Uspeh posebne važnosti jc izvojevala jroevičeva armada v Galiciji. Rusi so bili ženi iz že davno pripravljenih, močno rjenih postoiank na črti Krosno—Zakli-yn. Sovražnika sedaj naše čete zasledu- 0. Zadnje čete zahodne ruske armadne upine so se včeraj še upirale ob spod-2m Dunajcu in severovzhodno od Liska, krijejo umikanje glavnih ruskih čet. Najbližje ozemlje, ki ga mora sedaj do-či ruska armada, je črta Varšava—Ivan-rod ob Visli do izliva reke San. Ta ve-:a ovira bo zopet ločila obe sovražni ar-idi, desno rusko krilo se bo opiralo na lemeni trdnjavi, levo pa začasno na Pr-mysl. V katero smer se bo umaknila ru-a armada, ki se bojuje v vzhodni Gali- 1, se lahko le sodi, ne pa določi. Moče, da bo potisnjena k Visli, ali,pa se i umaknila v severovzhodni smeri proti ivu Sana. Przemysl bo v obeh slučajih pet oproščen. Pričakovati je še poseb-ga ruskega odpora ob spodnjem Sanu. Pri vsem veselju nad izvojevanim uspe-m na ne smemo pregledati, da je sovraž-< sicer poražen in prisiljen, da se umi-, vendar pa za nadaljnjo defenzivo Še v odločilni smeri oslabljen. Rusi se bo-zopet ustavili. Umikanje vodi izredče-ruske vrste iz široke čete v ožjo, kar ljšuje sovražno defenzivo. V splošnem je umikanje zbirališče na ožjem prostoru, bo mogo( e energično zasledovanje iz-ristiti, se ne ve. Pozabiti pa ne smemo, so Rusi mojstri v umikovalni strategijL NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. decembra, dvor. urad.) olffov urad poroča: Veliki glavni in 18. decembra dopoldne: Na vzhodni lnzahodnlpru* : 1 meji se položaj nt izpremenil. Na Poljskem zasledujemo tprej sovražnika, ki se n i k a. JS1 SE UMIKAJO NA 400 km DOLGI ITI. — PIOTRKOW IN PRZEDBORZ i VZETA, — RUSI VRŽENI IZ POSTO-NK NA ČRTI KROSNO—ZAKLICZYN. NADALJEVANJE BOJEV PRI PRZE-MYSLU. Dunaj, 18. decembra. Uradno se raz« ša: Poražene ruske glavne sile se zasle-iejo na celi čez 400 km dolgi črti od osnega do izliva Bzure. Včeraj je bil rražnik vržen tudi iz njegovih nostojank severnem predkarpatskem ozemlju med osnom in Zakliczynom. Ob spodnjem -............v X OIH11II ttapuituui Lil bil spoznan prav dobro usposobljenim za službovanje v generalnem štabu. Istega leta meseca novembra je bil dodeljen kot. nadporočnik generalnemu štabu domobranske divizije v Ino-mostu. Le t ax 1906 meseca junija je lul prestavljen kot generalštabni častnik k tnobranskemu brigadnemu povelj-u v Ljubljano. Dne 1. novembra le-1906 je avanziral za stotnika pri c. kr. pehotnem polku številka 57 v rnowu. Julija meseca leta 1908 je bil leljen c. in kr. kornemu poveljstvu vilka 15 v Sarajevu in bil sprejet s novembrom kot stotnik v generalni b. Meseca marca leta 1909 je bil pre-vljen v isti lastnosti k 13. kornemu. reljstvu v Zagreb. Maja leta 1913 je imenovan za generalštabšefa tukaj-e 28. pehotne divizije in postal 1. no-nbra lanskega leta major v preneral-n štabu. Za izvrstno službovanje je dobil le-1910, leta 1911 dvakrat in leta 1913, d en je bil v Ljubljano prestavljen, iet pohvalne častne diplome dotičnih •nih poveljstev. Dne 21. sentembra 1913 je bil odli-fan z vojaškim zaslužnim križcem, >s si je na severnem bojišču k temu dobil še vojno dekoraciji«. Razen tega križca je bil tudi še imejitelj vojaške spominske kolajne, spominskega jubilc.jskega križca, spominske kolajne bosanske aneksije in spominskega križca leta 1912-1913. On je bil tisti mož, ki je bil povodom letošnje mobilizacije urovzročitelj in duša večerne slavnostne prireditve v Ljubljani. Skoraj dan na dan ie iiSSl ■—»i n ii—ii ii„3aa Naročajte »Slovenca"! 1»_II_Pl-II-»8-»-1 OYUO ¥01Jf0 kupuje po najvišji ceni. 3345 V. Črnilec, Naklo pri Kranju. Hugusta Hgni Dunajska cesta St. 13 ; s.e priporoča preCastiti duhovščini in cer p n. občinstvu za prevzetie in solidno iz umetnega steklarstva in za steklarstvo v figuralni mentiki, stavbno ter portal vsakovrstna v to stroko spadi dernejšem slogu in po najnižji Zaloga kakor velika izb« lanastega blaga vsake vrste, podob, izdelovanje okvirov za Narisi in proračuni na Spričevala mnogih dovršenih di odjemalcem v Zunanja naročila 2815 obratno Cene brez konkurence Velika zal Ustanovljeno v letu 1842. Brata Ebsrl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja Ljiljaiia, Miklošičeva cesta Nasproti hoieia Union Te.eton 154. leieton 154. 11 8 mm vredno Meso! 3377 / i Ponovitev posnetka vremensko nespremenljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. 1132 Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška ulica 6, Gradišče. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec,