Političen list za slovenski narod. f* poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. étev. V Ljubljani, v torek 2. julija 1889. Letnil* XVII. H oj a i 5 Podpisani odbor prizadeval si je zvedeti Vaše mnenje o kandidatih za deželni zbor in Vam sporazumno z mnogimi veljavnimi možmi cele dežele po soglasnih sklepih priporoča naslednje gospode, ki so: Y kmelskili občinah: 1. Za okraj okolica ljubljanska in Vrhnika: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniski, bivši deželni poslanec.*) 2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Kersnik, bivši deželni poslanec. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Oton Detela in Karol Klun, bivša deželna poslanca. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: Dr. Josip Poklukar, zdanji deželni glavar. 5. Za okraj Postojina, Planina, .Senožeče, Lož in Bistrica: Hinko Kavčič in dr. Josip Vošnjak, bivša deželna poslanca. 6. Za okraj Vipava in Idrija: Matej Lavrenčič, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novo mesto, Kostanjevica in Krško: Vi]jem Pfeifer, bivši deželni poslanec. 8. Za okraj Trebnje, Z a ti čina, Žužemberk, Mokronog, Litija in Radeče: Luka Svetec in dr. Fran Papež, bivša deželna poslanca, ter Ignacij Žitnik, korni vikar in vrednik „Slovenca" v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnica: Primož Pakiž, bivši deželni poslanec.*) 10. Za okraj Črnomelj in Metlika: Anton Aleš, dekan t Semiči. V mestih. in ti*«:ili: 1. Za Idrijo: Feliks Stegnar, bivši deželni poslanec. 2. Za Kranj in Loko: Dr. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani. 3. Za Tržič, Radovljico in Kamnik: ces. svetnik Ivan Murnik, bivši deželni poslanec. V LJUBLJANI, dne 25. junija 1889. 4. Za P ost o j in o, Vrhniko in Lož: Josip G-orup, vele-tržec na Reki. 5. Za Novo mesto, Višnjo goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško: prof. Fran Šuklje, bivši deželni poslanec. Narodni volilni odbor. Opazka: Za ljubljansko mesto razglasila se bota kandidata jutri. *) Druzega kandidata odbor sedaj ne more priporočati, ker se volilci o njem še niso zjedinili. LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) X. Komaj se je zaprla zemlja nad Vojslavo in njenim sinčkom, pregovarjali so Hroznato njegovi sorodniki in bližnji sosedje, naj izbriše kmalu z novo poroko žalost iz srca. V vdovskem stanu bo vedno žalosten in nezadovoljen. Toda dasi ste sestri Judita in Vojslava enako svetovali nesrečnemu bratu, vendar je on vse zavrnil in tiho odgovarjal: „Nikoli več ne privedem žene v grad, da bi z menoj le žal in bol prenašala in nobene sreče ne doživela. Te krivde nočem več na-se navaliti." „Ali si morda ti kriv Vojslavine smrti? Smrt je prišla naglo ter posekala mlado življenje. Priso-jeno jej je bilo tako." „Hvala za tolažbo, ljuba sestra; vendar moramo vedno iskati vzrokov prezgodnje smrti. Ti so globoko v telesu vsidrani in prinašajo smrt pri priliki. Tudi jaz vem dobro, zakaj je umrla moja soproga tako zgodaj ..." „Še vedno si žalosten, brat; bol je zgrabila preveč tvoje srce. Zamena mesta bi ti koristila. Iz .Krakova sem prišla tebe tolažit iu vabim te, da greš z menoj na Poljsko, kjer se okrepčaš. Ko mine tvoja žalost, vrneš se nazaj v domovino." Hroznata se je ustavljal. „Že enkrat sem vam rekel, da poznam vzrok svoje nesreče. Bil sem darovan službi božji, in storjene obljube nismo spolnili. Eanjka mati — Bog jej daj nebesa! — je storila obljubo v kapeli. Do zadnjega trenotka jo je bolelo, ker mi niso vsega izjavili, da spolnim očetovsko obljubo. Na smrtni postelji sem jej prisegel, da bom njeno krivdo izbrisal. Še vedno nisem tega storil. Mislil sem iti v križarsko vojsko. Tu pa je vse zvedela Vojslava nesrečnega dne, ko sem bil napaden od velikega medveda. Bolelo jo je to, često sem jo našel v solzah. Lahko sem se domislil, zakaj je tako žalostua in zamišljena od onega neblagega dne." Ilroznatov glas je postal mehak. „Kolikokrat me je opominjala, naj se potegnem za podložnike, da izpolnim želje, katere sem nekdaj imel za povzdigo tega kraja, naj sem jim milostljiv gospod! Dobra duša je čutila z ljudmi, kakor bi med njimi zmiraj -živela. Žal, da jo je neizpolnjena obljuba pobrala!" „Božja sodba je bila, brat." „Da, sodba razžaljenega Boga. Zapuščino ranjke sem sprejel, in zdaj leži na meni dvojna teža. Materi sem obljubil, da bom šel v križarsko vojsko, ženi sem obljubil, da bom skrbel za podložnike. Pota se križata. Ako ostanem doma, zlagal sera se materi, ako grem v vojsko, zhgal sem se Vojslavi; ako storim prvo, ne izpolnim druzega, ako storim drugo, ne izpolnim prvega. In jaz bi izpolnil tako rad oboje!" „Potolaži se brat. Takih žrtev Bog od nobenega ne tirja. Presezajo človeške moči, in milost-ljivi Bog prizanaša tudi človeku." „Pa jaz moram oboje izpolniti. Volja umirajočih je sveta." „Za podložnike skrbiš že zdaj." „To je vse premalo." V križarsko vojsko pošlješ namesto sebe lahko druzega." „Nepopolno bi izpolnil obljubo. Zdaj sem popolnoma prost, brez soproge, brez potomca. Hočem le zvesto izpolniti, kar ste mi mati in žena naročili. Bog daj, da bom našel sredstvo, s kojim bom vse lahko opravil. Ravno sem slišal, da bo šla drugo leto velika vojna v sv. deželo. Upajmo, da bom do tistega časa koga dobil, ki bi zvesto izpeljaval podjetja, katera pripravljam za blagor svojih pod-ložnikov. Potem se bom mogel prosto in lahko bojevati za korist kristijanov in mir dušam v večnosti." Obe sestri in drugi sorodniki, ki so se na gradu mudili, jeli so tolažiti Hroznato. Poleg žalosti še take skrbi! Prej hrabri iu močni vladika je zdaj hiral. Dobronka je že zbirala korenine in zdravilu» rastline, da bi ž njimi zdravila gospoda. Kadarkoli se je ozrl na grajsko kapelo, zarosilo se mu je oko. Vodnikova slavno,st. Miuoli so dnevi narodnega praznika, razšli so se gostje v trge in mesta zelene Štajerske, solnčno goriško stran, slovansko Frimorje; vrnili so se bratje koroški v tiha sela ter vzeli saboj najlepše spomine na krasne dneve. Velikanska bila je slavnost, ki se je vršila v najlepši slogi, v vzornem redu. Časnikarska naša dolžnost je, da ob kratkem opišemo slavnostne dneve svojim čitateljem, ki se osebno niso vdeležili, a so bili v duhu z nami. V petek popoludne je bilo že živahno gibanje po Ljubljani, ki se je oblačila v praznično obleko, kitila s slovenskimi in cesarskimi zastavami, kakor to opazujemo pred največjimi prazniki. Saj pa je tudi vsako slovensko srce hitreje bilo, pričakovaje toliko gostov iz slovenskih pokrajin, osobito iz pro-bujajočega se Korotana krepke postave slovenskega oratarja. Koroških Slovencev prišlo je nad 100 preko Karavank proslavljat moža, ki je pel: Drava, čegava si? Slovenska je in ostane, to so pokazali možje stare korenine, ki so nam porok, da slovenska Koroška ni še zgubljena. Dragi nam gostje so bili na dolgem popotovanji v Ljubljano povsod uajiskreneje pozdravljani. V Kranjski gori se je zbralo mnogo priprostega naroda, dekleta v narodni noši so delile šopke koroškim bratom. Na Dovjem je g. župnik Ažman pozdravil Korošce. Topičev grom je odmeval od gora. Na Jesenicah je župan Treven pozdravil goste, gospica Erženova je g. Treiberju izročila krasen šopek in pesen „Pozdrav koroškim Slovencem". Kamnogoričauje so na „Frtali" razobesili zastave, in s topiči pozdravljali Korošce. V Kranji je v imenu mnogoštevilnega ljudstva pozdravil brate g. Glo-bočnik, zahvalil se g. Legat iz Celovca. V prijazni Loki so topiči pozdravljali vlak. V Vižmarjih so požarna bramba, društvo katoliških rokodelskih pomočnikov in čitalnica šentviška z zastavami pozdravila Korošce, v Šiški pa deputacija čitalnice z zastavo. Na ljubljanskem kolodvoru južne železnice je pozdravil došle Korošce v imenu odbora in obilne množice dr. Vošnjak, zahvalil se je za sprejem g. Fran Muri, deželni poslanec koroški in posestnik pri -Jezeru. Slavcev koncert na čitalničnem vrtu. Ob 8. uri zvečer je bil čitalnični vrt natlačen gostov iu odličnega domačega občinstva. Vse se je gnetlo okrog dragih Korotancev in marsikatero oko je občudovaje zrlo na priprostega oratarja od onstran Karavank, katerega narodna zavest in sveto navdušenje mu je dalo moč, da se ni bal niti troškov niti truda, le da je prišel v belo Ljubljano počastit prvega našega pesnika. Pomisliti je le treba, da jih je več prišlo, mej njimi tudi ženske, čez Kokro in Kranj — peš; hodili so celi ljubi dan, toda zvečer so sedeli zadovoljni, vedrega lica v sredi svojih bratov. Reči pa smemo, dokler bo imel Korotanec toliko ljubezni do naroda in njegovih prvih mož, to- Zamišljeno je hodil po gradu in je pozabil na vsa dela na polju in v gozdu. Vse je zaostajalo od onega časa sem, ko je Vojslavina luč življenja ugasnila. Gozdi načeti, na bregovih nakopičeno drv; nobeden ni zapovedoval, svetoval, delo je zaostajalo. Hrozuata je bil prej povsod, in zdaj ste zastirali bol in skrb njegovo dušo. 1'odložniki so majali glave. Tudi pater Avguštin ni ničesa opravil pri vladiki, če tudi je imel poluo krepkih besedi in polno svetov tolažbe. „Ni čuda, toliko nesreč na enkrat mora pripraviti tudi najmočnejšega človeka ob pamet", prikimal je Rizek resno z glavo ... Ko bi šel v vojsko, bi na vse pozabil. Tam pri hrumu orožja in pri bobnenju bobnov, pri stokanju in ukauju mine spomin in vsa žalost." „Naš vladika ni za prelivanje krvi", je menil stari Nekrasa. „Tem bolj bi bil razburjen. Naj se mirno loti dela v našem kraju in to priuese mir njegovi duši." Vsak je po svojem mnenji svetoval vladiki, kakor je vedel najbolje. Toda Ilrozuata se je malo brigal za svete. Zanašal se je največ sam mi-se in upal v Boga. Zvečer je šel v prirodo, da se okrepča po skrbnih dnevih. Včasih je zašel tudi v Nezdice, odko-dar se je vračal potem z Rizkom in Nekraso. Stara bo-jevalca sta mu bila vedno zvesta tovariša. Danes se je napotil zopet proti Nezdicam. Solnce je zašlo, povsod je bila globoka tišina. Ptiči so že dopeli večerne pesmi. liko časa smemo tudi prepričani biti, da Korotan še ni izgubljen, da ga čaka boljša bodočnost. Pred vsem moramo primati slavnostnemu odboru, oziroma pisateljskemu druitvu, da je izvrstno pogodil, ko je najel za te dni zdraviiko godbo z Bleda. Culi smo vsaj skoraj izključno narodne skladbe in te tako izvrstno izvajane, kakor smo jih le redkokdaj slišali. Ocenjevali posameznih godbenih točk ne bodemo, ker menda zadostuje, če povemo, da so godci člani dvorne opere na Dunaji. „Slavec", to vrlo pevsko društvo, pokazal je zopet, kakor vselej, da vedno in dostojno izvršuje svoj društveni namen. Iz marsikaterih ust smo čuli ta večer sodbo, na katero sme biti „Slavec" ponosen. „Svoji k svojim", „Bodi zdrava, domovina", „Rojakom", „Slovanska pesem", „Prošnja" itd., točka za točko pa je izzivala zasluženo odobravanje in ploskanje, ki je seveda v prvi vrsti veljalo slavčku-prvaku, g. Medenu. Koncem pesmi „Bodi zdrava, domovina" so krepki naši „Sokolci" dvignili navzočega skladatelja, g. dr. B. Ipavca na rame, narod in posebno „Slavci" pa so ga navdušeno pozdravljali ter mu zapeli „Slava mu!" G. dr. Ipavec se je ginjen zahvalil, v svojem govoru pa je povedal, da so se pri njegovem odhodu v Gradci po nebu drvili črni oblaki, treščilo je poleg njega in gospe soproge, da bi bilo kmalu oba ubilo. Dokler se je vozil do Zidanega mosta, bilo je oblačno, dež je lil, gromelo je in se bliskalo. Pri Zidanem mostu pa je zazrl modro nebo, in žarke zlatega solnca, ki se ni skrilo do bele Ljubljane. Da, v Gradci in na južnem Štajerskem še gromi in treska Slovencu sovražno oblačje, pri nas na Kranjskem pa se je, hvala Bogu I nebo že zvedrilo. G. dr. Vošnjak je s toplimi besedami pozdravil v imenu odbora vse došle goste, posebno s Koroškega in Primorskega. V imenu Korošcev se je zahvalil za bratski sprejem g. Matija Wutti, posestnik na Vočilu, rekoč: Predragi nam kranjski bratje in sestre! V imenu vseh tukaj zbranih ko- | roških Slovencev in Slovenk, kakor tudi v imenu vseh doma ostalih bratov Vas najprisrčniše po- , zdravljam in se Yam zahvaljujem za tako ganljivi, < mili bratski sprejem po vseh postajah na Gorenj- j skem, zlasti pa tukaj v beli Ljubljani. Sprejeli ste i nas kakor mnogozaslužne zmagovalce, četudi po mnogih naporih še ni zmagala naša pravična stvar. Žalostno se nam godi. Nasprotniki naši rajši poslušajo zverinske glasove, kakor naš mili materini slovenski glas. Da nas to boli in peče, to lahko verujete. A mi sami smo preslabi v tem boju, zato se z nujno prošnjo obračamo do Vas, mili nam bratje na Kranjskem, da nam tako na pomoč priskočite, kakor ste že večkrat storili. Zato se jaz v prvi vrsti presrčno zahvaljujem vsem slovenskim gg. državnim poslancem, ki so s tako prepričevalno besedo odkrivali naše skeleče rane v visokem državnem zboru, in prosim, da bi to ponavljali tako dolgo, da tudi mi dosežemo tiste pravice, katere so nam prisojene po božjih iu človeških postavah. Delajmo torej z Hroznati je bilo v prirodi tako prosto in milo. Ozrl se je okrog. Grad se je dvigal nad celim krajem in vasi na okrog kakor bi se stiskale k svojemu varuhu. V gozdih je tiho šumelo in od hiš so doneli glasovi kmetov, počivajočih po delu na zeleni trati ali pa na klopicah pod lipo. Vladika je korakal počasi v sredi zelenih travnikov in zorečega ovsa. Zopet se je ozrl in začel sam za-se govoriti: „Res, na pripravnem mestu je naš grad, da bi bil zavetišče za okolico. Zdaj pa naj bi jaz, zadnji potomec, to zavetišče zaprl in šel v daljne kraje, od koder se bom težko vrnil? Te podložnike naj bi za vselej zapustil in jih izročil nesrečni usodi, da so se naselili ravno tukaj v take nerodovitnem kraju ? Koliko jih je prišlo sem-le zavoljo dobrega gospoda I Skrivaj so prišli, tako da je imel ranjki Sezima radi tega sitnosti. In kako bi se vedel proti njim jaz, Sezimov sin? Zapustil bi jih, izročil milosti in nemilosti . . . Nehvaležnež bi bil in porušil bi Vojsla-vino oporoko. Moram ostati . . ." Ilroznata se je ustavil in se zagleda proti Stra-ževu. Pomislil je na ljubo mater. Videl je njeno dobroto, njeno ljubezen, njeno skrb za edinega sina. Koliko bojev je prestala s Sezimo, predno je dovolila. da bi se Ilrozuata oženil. Hotela sta rešiti rod, toda človek obrača — Rog obrne. (Dalje sledi.) združeno močjo! In za to Vam. mili nam kranjski bratje in sestre, kličem prisrčni „živio!" V imenu goriške čitalnice se je zahvalil gosp. Klan žar. Govoril je tudi g. Hribar in prečital telegram iz Pulja, ki je donesel veselo vest o narodni zmagi. Navdušenost bila je občna ta večer na čitalničnem vrtu. (Dulje sledi.) Volitve na Goriškem. (Izviren dopis.*) Večkrat mi je prihajala misel, da bi „Sloven-čevim" čitateljem poročal, kake priprave so se delale pri uas za deželno-zborske volitve: ali mislil sem si, saj že tako polnijo predale Vašega lista iz raznih krajev došla poročila o kranjskih volitvah. Danes pa vendarle prosim malo prostora za dopis, kateremu je dal povod uvoden članek v zadnji „Soči". Pred vsem naj omenim, da zadnja „Soča" je res deroča, pisava njena strastna in izzivajoča. Kaj je vendar dalo povod, da je „Soča" kar naenkrat postala tako gostih besedij glede naših volitev, do-čim je do zdaj — če morda izvzamem par dopisov, ki so pa tudi mnogo zakrivili sedanjo zmešnjavo — o volitvah načelno molčala? Odgovor je ta: V goriški okolici sta propadla dva kandidata, ljubljenca „Sočinega" vredništva, gosp. prof. Berbuč in gospod dr. Rojic. Prvi je že leto dnij na svojo roko kandidoval po Vipavskem, ne zmeneč se, kaj bode k tej kandidaturi reklo politično društvo „Sloga" in pa tudi drugi volilci v goriški okolici, v Hrdih in na Kanalskem; drugi pa je bil v resnici tudi od „Sloge" poleg dr. Josipa Tonklija predlagan in od volilcev samih postavljen za kandidata. „Soča" si sicer ne upa na dan s svojo jezo, ker je propadel prvi; ali toliko bolj je razlila svoj žolč nad „Slogo", njenim predsednikom, odborniki in „Slogarji" sploh, ker je propadel tudi drugi. Da pa dr. Rojic ni voljen, ni kriva niti „Sloga", niti njeni odborniki, niti „Slogarji", ampak to se ima dr. Rojic zahvaliti sebi in svojim prijateljem. Nekateri ožji Rojčevi pristaši (imen za zdaj še ne imenujem) so namreč že dolgo časa sem na skrivnem rili proti dr. Toukliju, ali javuo se je začela agitacija proti njemu, ko je „Sloga" proglasila listo kaudidatov, kateri so bili volilci sami pritrdili; saj smo čitali dopise v „Slovenskem Narodu" in „Edinosti", kateri dopisi so bili datirani sicer iz različnih krajev, ali so se vsi kovali v eni in isti kovačnici, katera ima kakih pet rednih delavcev iu par pomagačev. Res, že zaradi teh dopisov so bih nekateri gospodje volilci na dan občnega zbora „Ceciljanskega društva" izrazili svoje pomisleke proti Rojčovi kandidaturi, rekši, da je nepošteno, če ožji pristaši jednega kandidata na tak nečuven način obirajo, sumničijo, grdijo in hudobno napadajo sokan-didata, kateremu prvi, kakor mora sam priznati, glede pridobljenih zaslug za slovenski narod na Goriškem niti črevljev odvezati ni vreden. To je bila, kakor je dobro znano, tudi „Soči" vsa agitacija proti dr. Rojcu, in druzega se proti dr. Rojeu ni zgodilo do dneva volitve. če pa „Soča" ve še o drugih načrtih, ki bi se bili kovali, naj pride ž njimi na dan in naj nikar kar tja v en dan ne sumniči pred svetom poštenih „Slogiuih" odbornikov in drugih „Slogarjev". Nevolja med nekaterimi volilci pa je prikipela do vrhunca, ko so par dnij pred volitvijo isti Rojčevi pristaši tekali in se vozarili po Vipavskem, Brdih in po Kanalskem ter na vse grlo pobijali Tonklijevo kandidaturo, priporočaje prof. Berbuča iu dr. Rojca; ali vendar zadnji udarec so dali sami prijatelji Rojčevi njemu še le s tem, da so tri dni pred volitvijo razposlali do volilcev oklic, v katerem dr. Tonkliju očitajo vse mogoče in nemogoče, storjene in nestorjeue grehe. Tako hujskanje in postopanje proti dr. Tonkliju je moralo razburiti one volilce, ki znajo ceniti Tonklijeve zasluge za narod, ki v njem še vedno vidijo povsem poštenjaka, hladnokrvnega, mirnega, previdnega politika in pravega našega voditelja, ki dela, se bori in doseže to, kar se sploh da doseči v sedanjih okoliščinah. Ti volilci so iz vsega tega delovanja Rojčevih pristašev proti njegovemu sokandidatu uvideli, da dr. Rojic ne more biti več pravi kandidat „Sloge", ker drugače bi se bil moral javno izreči proti kandidaturi od kake druge strani; zato so nekateri volilci dan pred volitvijo sklenili pri nekem shodu, da za *) Dopis objavimo brez premembe v nadi, da koristim® dobri stvari. Op. vred. dr. Rojca, čegar pristaši tako rušijo volilno disciplino, ne morejo več glasovati, misleč, če dr. Rojca ne veže disciplina, da torej tudi oni lahko glasujejo za drugega kandidata, katerega hočejo postaviti na dan volitve in zdnj tudi glasovati. Tako je prišlo, da je bil zadnji dan po nekaterih volilcih postavljen drugi kandidat, a slučaj je pač hotel, da je bil tudi voljen mesto dr. Rojca prof. Cerin. Ta je prava zgodovina o volitvi v goriški okolici, ali ne ona, katero nam je prinesla zadnja „Soča". Citatelji pa naj zdaj sodijo, kdo se je prvi pregrešil proti volilni disciplini, ali dr. Rojic s svojimi prijatelji, ali pa volilci prof. Cerina in drugi „Slogarji". „Sloga" je bila dobro podučeua o spletkah, ki se delajo proti Tonklijevi izvolitvi, ali molčala je ter volilcev ni hotela opomniti in jim priporočati discipline, ker se je morda celo nadejala, da bode dr. Tonkli propadel; dosledno bi tedaj bilo od nje, da bi bila molčala tudi zdaj in ne delala še večjih zmešnjav. Ona zdaj joče, in uverjen sem, da ji pride ta jok iz srca. Morda bi bila (ali prepričan nisem) tudi potočila kako krokodilovo solzo, ko bi ne bil voljen drugi „Slogin" kandidat, dr. Tonkli, na skrivnem pa bi si bila roke mencala in v srcu smijala. In to pride odtod, ker pri nas hoče biti vsak voditelj; ali to ni res. Eden je lahko dober jezikoslovec, zgodovinar, matematik, pisatelj itd., ali s tem še ni pokazal, da je sposoben tudi za političnega voditelja. Da je temu tako, imamo že britke skušnje ravno na Goriškem. Kolikokrat so nekateri prenapetneži že hoteli vreči dr. Tonklija med staro šaro in se v nekaterih zadevah uiso več zmenili za njega in njegov svet; ko pa so zavozili in niso mogli več naprej ne nazaj, zopet so pritekli k njemu, proseč: „Tonkli, reši nas, mi poginemo!" Jaz sem tega mnenja, držimo se izkušeuega voditelja, ne delajmo mu sami zaprek, ne metajmo mu polen pod noge, opozorimo ga pa tudi bratski, ko bi zgrešil, ker več oči več vidi, in vsi drugi de-iujmo ž njim vzajemno v blagor in prospeh svojega naroda. Razdirati zn;i vsak, kritikovati tudi, ali zidati in trduo zidati ne vsak. Na drugo vsebino „Sočinega" članka se ne maram ozirati, le to naj mimogrede še omenim: „Soča" roti volilce velikega posestva, naj se udajo pravičnim zahtevam volilcev, posebno Vipavcev, ki so do zdaj brez zastopnika iz svojega okraja. To je res, ker nobeden izmed dozdaj izvoljenih poslancev ni rodom Vipavec; ali temu naj dostavim, da dr. Tonkli sam je posestnik v vipavski dolini, ki gotovo ne bode zanemarjal in preziral teženj in zahtev vipavskih posestnikov, ker kar bode hasnilo tem, bode v prid tudi njemu. Ali med kandidati, katere društvo „Sloga" priporoča veleposestnikom, nahajamo moža, rodom Vipavca, zvedenega zdravnika, vnetega rodoljuba, ki gotovo ni nič manj udan in naklonjen svoji ožji domovini, vipavski dolini, kakor tisti kandidati, katere ima „Soča" „in petto", in ta je dr. Andrej )Lisj a k. Na volilcih bode tedaj, da se zjedinijo za prave može; zelo pa dvomim, ali bodo pogodili in koristili stvari slovenski, ako bodo v tem slučaji poslušali deročo „Sočo". Toliko za danes, prihodnjič pa morda pojasnim osebne razmere goriške, in takrat se bode marsikdo praskal za ušesi. Miren opazovalec. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 2. julija. Notranje dežele. Češko konservativno veleposestvo je objavilo svoj volilni poziv, v katerem natanko označuje obravnave glede kompromisa ter obžaluje, da se ni dosegel ta zaželjeni namen. Konečno priporoča 70 svojih kandidatov, 16 za fidejkomisno, 54 za nefidejkomisno veleposestvo. Delegacije ne bodo imele sklepčne seje pred 14. ali 15. dnem t. m., ker bo pričela ogerska de-putacija še-le tedaj v polnih sejah obravnavati, ko bo avstrijski proračunski odsek rešil vse predloge. V ogerakem delegacijskem orožnem odseku se je izjavil vojni minister, da se bo prihodnje letouamestu proračunjenih večjih troškovvsled orožne postave, t. j. 480.000 gl. porabilo k večjemu 341.000 gld. Navodilo za izobražbo enoletuikov se je že predložilo cesarju. To navodilo namerja pred vsem praktično izobraziti rezervne častnike, drugo službeno leto bo jako redko, ker se bo veliko pri skušnjah propalih oprostilo tega kazeuskega službo- vanja. Za take, ki niso nemščine zmožni, se bo izpit olajšal. TimJ« države. Papei Leon XIII. je predvčeraj zjutraj tajen kouzistorij sklical, kakor nam je to povedala že včerajšnja brzojavka. Trajal je od 10. ure dopo-ludne do opoludne. Tak konzistorij je jako redek ter se vrši izjemoma le v najvažnejših slučajih. Tako se je enkrat zgodilo pod papežem Pijem IX. Skoro gotovo je bil povod temu konzistoriju izjava Grispijeva glede sprave mej Italijo in Vatikanom v nižje navedeni seji italijanskega senata. „Daily News" se brzojavno poroča iz Belega-grada: „Diplomatski krogi se čudijo, da je srbska vlada uradno naznanila nemire v Novembazaru, za kar pa še sedaj manjka potrditve. Ministerski predsednik Sava Gruič je tukajšnjemu turškemu poslaniku poslal nastopno noto: „Gospod minister! Cast mi je poročati Vam, da mi je naznanil minister notranjih zadev, gospod Tavšanovic, kateremu je sporočil prelekt v Žajčaru, da v Novembazaru rabu-kajo mohamedanci zoper srbsko prebivalstvo. Vojake, ki so hoteli napraviti red, so vrgli nazaj, mnogo Srbov razmesarili, mnogo jih odvedli v ječe. Ostali Srbi so pobegnili čez mejo. General Gruič." K sreči do danes ni še potrdila o teh nemirih. Nemški cesar se bo dne 21. t. m. povrnil iz Norvegije v Berolin; v Wilhelmshaven bo odpotoval dne 28., v Anglijo dne 30. julija ter bo prišel na otok Wight dne 2. avgusta. Prišedši zopet dne 8. avgusta v Berolin bo pričakoval obisk avstrijskega cesarja Franca Josipa I. — Iz Stuttgarta se poroča: „Veliko pozornost je vzbudil prizor, ki se je vršil pri slavnostnem obedu tukajšnjega grena-dirskega polka. Obeda so se vdeležili tudi inozemski častniki. Napilo se je nemški državi; vsi častniki so vstali, toda ruski so obsedeli, rekoč, prišli so sporočit čestitke virtemberškemu kralju, ne pa proslavljat nemško državo. Konečno so zapustili dvorano." Dne 4. avgusta bo v Lucernu pričel zborovati mejnarodni protisuienjski shod. Imel bo strogo cerkveno lice, kajti večina pričakovanih 400 vdeležencev bo duhovniškega stanu. Predsedoval bo kardinal Lavigerie, nadškof algirski in primas afriški. Shod se bo ločil na dva dela, ki bodeta razpravljala posamezne zadeve. Te seje bodo tajne. V javnih skupnih sejah pa bodo odlični govorniki naznanjali, kaj sta komisiji sklenili. Zborovanje bo trajalo šest dni. francoskega državnega sodišča preiskovalna komisija bo dne 4. t. m. dobila od državnega pravd-nika nasvete glede zatožbe. Trdi se, da je nabranih cela vrsta tehtnih fakt zoper Boulangerja, ter da se bo vsled tega gotovo zatožil „general". V italijanskem senatu je na vprašanje Rossijevo, ali ni sredstva, da bi se doseglo spora-zumljenje z redovniki, ki vzdržujejo tu iztoku italijanske šole, odgovoril Crispi: „Italijanska vlada ima pri tem najboljšo voljo, toda uobenega vspeha. Težavno vprašanje nas loči. Jaz (Crispi) ne zanemarjam ničesa, da bi se nam približal Vatikan. (Tako? Vatikan naj pride h Crispiju prosit?!) Začetkom svojega ministerskega delovanja sem si laskal, da bodem kaj dosegel. Napaka ne tiči toliko v Vatikanu, ki goji le napačno nado, da si bo prisvojil simpatije držav za pridobitev od civilizovane Evrope (to je, prostozidarjev) obsojeno posvetno papeževo oblast. Iiossi naj se ne nadeja, da bo pridobil tako dobre pogoje za sporazumljenje, ki bi skoro gotovo proizvalo našim koristim in prostostim nasproten vpliv." — Uradni list objavlja novi kazenski zakonik, ki bo dno 1. januarija 1800 postal pravomočen. Izvirni dopisi. Iz Smlednika. — Nimamo navade veliko govoriti o sebi; med seboj živimo po domače, v lepem miru. Danes pa vendar moramo prositi, da vrinete par vrstic iz naše občine v predale svojega lista. „Slovenski Narod" je zadnjič enkrat po svoji navadi širokoustno poročal o naših volitvah volilnih mož. V naši občini gotovo ni našel dopisnika za svoje spletke, kajti na našo pošto vže več let ne dohaja omenjeni list. Ta vihra je torej od drugod pripihala. Ali naj vže popisuje volitve, kdor hoče, slobodno mu; ko bi le naše veljake pri miru pustil. Zaganja se pa s tako surovostjo v naša duhovnika in občespo-štovauega župana, da res mora to z žalostjo napolniti vsacega iskrenega občana. Vprašamo le, kaj so ti možje zakrivili? Ce svoje sosede in prijatelje povabijo na volitev, če jim nasvetujejo može, ki so vredni zaupanja, kakšen zločin je to? Mi nismo nikamor poročali, kako strastno so se nekateri obnašali pri prvi volitvi; kar se zgodi domii, mislili smo si, naj ostane doma. Tako je tudi bilo. Ali nekemu vročekrvnemu možu se je zljubilo nas poslati med svet. . . Vprašam le, zakaj? Ali hoče dot enik — ki menda živi izvan naše občine — le mir med nami kaliti? Druzega vzroka vsaj ni imel. Čestitamo „Narodu", ki ima tako plemenite dopisuike. Slišali smo tudi, da so gori nekje v neki gostilni s posebnim krohotom brali tisti dopis „Narodov", ki udriha p® naših duhovnikih ia spoštovanja vrednem županu. Kdo vo, če se zdaj še smejejo? Menim, da ne. Volitve, na katere je bil protest vložen, so se ponovile. 124 volilcev vpisanih je v zapisnik, prišlo nas je k volitvi 81. In zopet smo volili, in ravno tiste može smo izvolili, kakor prvič, in vemo, zakaj smo te volili. Iz Kom6nde, dn6 27. junija. Dovolite mi, gosp. vrednik, da vzamem še jeden pot v misel vže večkrat v Vašem listu omenjano P. P. Glavar-jevo zadevo. Vprašanje gled6 gradnje javne bolnišnice iz Glavarjevega zaklada v Kamniku, o čemer je bilo govorjeno v zadnjem zasedanji deželnega zbora dne 18. oktobra 1. 1. v 14. seji, je deloma dognano — kajti odločilni in merodajni krogi trdijo: da pač ni misliti na to, da bi se ta zadeva namenjena v prvi vrsti revnim, bolnim in onemoglim rojakom komendske fare ter podložnikom nekdanje Glavarjeve graščine „Landpreis"-a na Dolenjskem, mogla premestiti kam drugam, oziroma da bi se iz tega zaklada kje drugje vzgradila kaka naprava za uboge bolnike, nego jedino le v Komendi. Zakoni vzdržujejo pravo, država varuje po njih pravice državljanov, — in po teh zakonih je neovržni faktum vsaka postavno izvršena oporoka in tak neovržni faktum je tudi o p o ro k a G1 a v a r - j e v a in na podlagi nje izvršeno ustanovno pismo. Navedem naj samo jeden citat iz te oporoke. Testator izrekši svojo voljo, kako naj se skupno njegovo imetje obrača v prid revnih bolnikov, pristavlja potem glede na to, da mora biti po njem ustanovljeni zavod jedino le v Komendi, sledeče besede: „und zwar zu Komenda St. Peter in Ober-krain, alwo ii;h das Mehreste von meinem Vermögen mit meinen besonderen Fleiss, Industrie, Miihe und Arbeit als zeitlicher Administrator der gleichgedachten Commenda erworben habe, verwendet werden solle". Toda preidem naj k stvari! Kakor znano, vložilo je lansko leto nepoklicano županstvo mestne občine kamniške prošnjo do deželnega zbora, naj se v Kamniku iz Glavarjevega zaklada vzgradi javna bolnišnica. Svojo prošnjo pa je podpiralo s sledečimi popolnoma ne-osnovauimi razlogi: „da v Komendi še dobrega prostora ni za stavbo, ni dobre pitne vode (!), da se ob potoku Pešati pokazujejo mnogokrat hude bolezni, da tam ni mesarja ne peka". Kakor že omenjeno, prišla je ta prošnja na dnevni red v 14. seji deželnega zbora dne 18. oktobra 1. 1. Poročal je o njej v imenu finančnega odseka g. dr. Vošnjak. No, gospod doktor vbral je tudi struno županstva kamniškega ter se izrazil med drugim tako-Ie: „Ako pa hočemo to izvršiti (namreč zidanje javne bolnišuice iz Glavarjevega zaklada), je vprašanje, ali je mogoče v Komendi napraviti bolnišnico ta-košno, na kakoršno je mislil testator, ali pa bi se to moglo storiti le na kakem drugem mestu. Kar županstvo mesta kamniškega navaja, je popolnoma opravičeno. V Komendi niso pogoji za javno bolnišnico, tam je svet nezdrav, močviren, še pitne vode nimajo (!). V takem kraji bolnišnico zidati je nemogoče." (Konec slüdi.) Dnevne novice. (Deželnozborske volitve.) Prijatelje našega lista, ki so volilni možje, uljudno prosimo, naj se dne 4. t. m. dogovore in nam brzojavno poročajo z vseh volišč o izidu volitev. Ob jednem volilce opozorimo, da ne pozabijo doma legitimacij ali izkaznic. (Ravnateljstvo ljubljanske gimnazije) naznanja, da se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 14. julija od 8. ure zjutraj v ravnateljski pisarni. Pismena skušnja se prične dne 15. julija ob 8. uri, ustna popoludne ob 3. uri. (Ob Vodnikovi slavnosti) je došlo 138 telegramov, in sicer 1 iz Pariza, 2 iz Italije, 1 iz Bolgarije, 1 iz Hercegovine, 4 s Češkega, S z Dunaja, 14 iz Hrvatske, 28 iz Primorske, 29 s Koroškega, 21 s Štajerskega in 28 s Kranjskega. (Pri čč. gg. karmeličaukah) na Selu pod Ljubljano je sprejela danes redovno zagriujalo čast. sestra Terezija Josipina Pogačnik, rodom Ljubljančanka, po domače „Štefanova". Pre-vzvišeni gospod kuezoškof so darovali sv. mašo, govorili prisrčen nagovor do redovuice iu do vernikov, blagoslovili redovno zagrinjalo ter je „nevesti" naložili. Slovesnosti se je vdeležilo mnogo sorodnikov „nevestinih" ter vernikov iz Ljubljana, in okolice. / / (Vence na Vodnikov spomenik) so položili: 1. Gospodičine So u v a n o v a, L o z a rj e v a in Krem-žarjeva v imenu ljubljanskih domorodkinj z napisom na trakovih: Dokler tvoj jezik bo Slovan poznal, bo srce tvoje struna mila mu budila. 2. Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji. 3. čitalnica celjska. 4. Idrijska čitalnica. 5. „Glasbena Matica" prvemu slovenskemu pesniku. 6. Preslavnemu sofaranu — čitalnica v Št. Vidu. 7. Uzornemu duhovnu-rodoljubu — ljubljauski duhovniki. S. Solaranu neugasljive slave — požarna bramba v Št. Vidu. 9. „Matica Slovenska." 10. Josip Gorup ua Reki. 11. „Slovenec" — prvemu, Novičarju". 12. Riečka čitaonica — Vodniku. 13. Pevsko društvo „Slavec". 14. Obrtno društvo kranjsko. 15. Novomeška narodna čitalnica. 16. V spomin prebuditelju naroda — škofjeloška čitalnica. 17. Požarna bramba z Viča in Gline, 18. Ljubljanska čitalnica. 19. Gimnazijski učitelji. 20. Vodniku — šišenska čitalnica. 21. Pisateljsko društvo — pesniku. 22. Narodna čitalnica na Vrhniki. 23. Čitalnica kranjska — Vodniku. 24. Z duhom tvojim združena — družba svetega Mohorja. 25. Učeniku — družba sv. Cirila in Metoda. 26. „Narodni dom" v Ljubljani — pro-buditelju naroda. 27. Prečastnemu sofaranu — katoliško rokodelsko društvo v Št. Vidu. 28. Društvo slovenskih učiteljev. 29. Pesniku „Ilirije oživljene" — oživljeni slovenski Korotanci. 30. Pesniku-budi-telju — narodna društva v Gorici. 31. Vodniku-pesuiku — pevsko društvo „Lira". 32. Čitalnica v Kamniku. 33. Pesniku-buditelju — ljubljanski „Sokol". Vsi venci so bili krasni, posebno pa ljubljanskih domorodkinj in družbe sv. Mohorja. (Volitve na Primorskem.) Prejšnjim poročilom nam je dodati, da je v Kopru izvoljen Gambini, v Piranu Fragiacomo, v Rovinju Oampitelli, v Buzetu Babuder, v Poreču S b i s a, v Montoni Amaroso, v Lošinji Craglietto, v Cresu notar Stanich, v rovinjski trgovski zbornici dr. Bubba in dr. Fr. Constantiui. — V Červinjanu na Goriškem ni izvoljen baron Ritter, temveč odvetnik dr. Lovi so ni. Baronu Ritterju je odstopil Anton Nigris kandidaturo v kupčijski zbornici. V Tol-miuu je izvoljen notar Ivančič. (V Iki tik Opatije) so včeraj dne 1. julija blagoslovili hišo, ki si jo je v tem zdravišču sezidalo podporno društvo v pomoč vzbolelim duhovnikom. (V Lipnici nail Mariborom) bode dne 4. t. m. volitev poslanca namesto umrlega g. Lehmanna. Kandidat konservativne stranke je g. Franc Regele , posestnik v Eviču pri Arnožu. (Umrlo) je v Ljubljani od 23. do 29. junija t. I. 15 oseb, in sicer 10 moškega, 5 ženskega spola; med temi v deželni bolnišnici 5, v hiralnici 2, v kaznilnici 1, v prisilni delavnici 1. — Rojenih je bilo ravno v tem času 15 otrok, in sicer 8 moškega in 7 ženskega spola. (Nesreče.) S Krke se nain poroča: Minoli petek zjutraj je pri nas razsajala huda nevihta; strahovito je treskalo in grmelo. V Znojil,h je nekemu posestniku strela ubila kravo, v Ravneindolu 5 ovac, na Vrheh med pastirje udarila; enega je vrgla na tla, drugega omamila, tretjimu se ni nič hudega zgodilo. Večja nesreča se je zgodila minolo uedeljo na cesti nad Krko. Neki hlapec iz Žužemberka je peljal deske v Ljubljano. V klancu je hotel skočiti na voz; izpodletelo mu je, pal je pod voz in bil takoj mrtev. To je zdaj v kratkem druga nesreča. Grajati moramo odločno grdo razvado, da je ob nedeljah skoraj več voz na cesti nego ob delavnikih. Šest dni delaj, sedmi dan počivaj, pravi zapoved. Telegrami. Kraljevac, 2. julija. Kralj jo včeraj sprejel odposlanstva vseh 22 okrajev. Vodja depu-tacije mesta Oacak. radikalec Tajšič, jo navdušeno ogovoril kralja. Popoludne je došel ruski poslanik, ki je bil prijazno sprejet. Mesto je bilo razsvetljeno. Povsod ljudske veselice, neprestani „živio,l-klici kralju. Cetinje, 1. julija. Današnja slavnostna številka uradnega lista objavlja knezov ukaz, ki proglaša prestolonaslednika za polnoletnega v državljanskem oziru; postal pa bo to v političnem oziru še le v treh letih. Peterburg, 2. julija. Povodom današnjega maziljenja srbskega kralja piše „Journal de St. Peterbourg": Rusija so preživo zanima za vse, kar zadeva Srbijo, da no bi vladi mladega kralja odkritosrčno želela najboljših vspehov. Rusija se danes pridružuje čutom, ki danes navdajajo srca vseh zvestih kraljevih podanikov. Listnica vredništva: Gosp. dopisnika ii Cerkelj na Gorenjskem: Stvar je v včerajšnji številki poravnana, torej dovolj. Vremensko »porodilo. B a a Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v m m opazovanja traltomcra v mm toplomera I>0 Celziju 1 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 738-3 737 0 737-3 13-0 24-8 17 1 brezv. si. vzh. si. zap. megla jasno « 010 — • - - ■ ~ - ... — —r ,, Srednja temperatura 19 0°, in 4 0° nad normalom. l>iMtaj*ka borza. (Telegralično poročilo.) 2. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 9o kr Srebrna „ 5% „ 100 ., „ IG % „ 84 „ 1)5 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 75 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 55 „ Akcije avstr.-ogerske banke............907 „ — „ Kreditne akcije ..........301 „ 50 „ London.............118 „ 85 „ Srebro ...............„ _ „ Francoski napoleond.........• 9 „ 421', Cesarski cekini ....................5 „ 65 „ Nemške marke...............58 „ 12'',„ Izjava. » . i Podpisani na noben način ne prevzamem mandata za deželni zlior. V Semiču, 28. junija 1889. Anton Aleš, dekan. Opazka vredništva: Obžalujemo ta korak. Belokranjci, bodite složni in izvolite si zanesljivega moža! (i) * Brata £ Izdelovale» oljnatih barv. firnežev, lakov £ K in napisov. 3C M M g Pleskarska obrt za stavbe in meblje. J ta Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. Jf priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse " "':iu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ o reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ ^ lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše ^ ^ nego vse te vrste v prodajalnah. ^ S/r Ceniku mi ¡eulitcviuijo, X X ; d a • M a> o «3 s • c2 5 o »cn ~ O rt ^ it tt : •i) >S! Sj|=S «o ra S?* O a> S, m t ■m ^ rH C? ® = o J« Pi § bc A o > ° C o S 5J > ■S 2 w O (-i t} ft t* alkalična kiselica, nahajajoča se poleg gradu ILagencgg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd. Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod so (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner v Ljubljani. (5) Tujci. 30. junija. Pri Matiču: dr. Grunder z Dunaja. — dr. Hrašovec iz Celja. — dr. K. Baršič z Reke. — Globočnik, odvetnik, iz Kranja. Pri Slonu: dr. Nakarčič, odvetnik, z lteke. — dr. Ililc iz Postojine. Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. i t 1> = ► s ► M ► s «s h * ž •• s 51 se ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna oljnatih barv, finieža in laka < c: < S. 1 S <2 . Jjjltl>ljfllli. Pisarna in zaloga: ŠoInUI drcvorocl v rtv