TRGOVSKI LIST Časopis asa. trgovino, Industrifo in obrt. •*ro da morajo z majhne kine- je oait-i skoraj vsi otroci v svet, vemo vendar že leta in leta, da so morali od-a]ati naši ljudje v Ameriko in na West-aisko, na Štajersko in v avstrijska mesta . v druge kraje, da so si našli zaslužka kruha. Tako je bilo pred vojno, tako je bilo po vojni in tako bo še dolgo, ker ni tako kmalu pričakovati, da bi mogla biti naša ožja domovina tako industrializirana, a bi v njenih fabrikah in podjetjih našli aposlitev vsi naši ljudje. dJ** vse kruha! V teh besedah je mor- VuvP s‘?venski problem izrečen z naj- J drastičnimi besedami. Vsa nekdanja germanizacija je bila mogoča le zato, ker nismo mogli dati doma vsem kruha. Zato «o se morali naši ljudje pehati za vsakdanji kruh v takšni meri, da sploh misliti niso mogli na narodne dolžnosti, zato je ostalo naše število kljub vsemu velikemu naravnemu prirastku konstantno enako in zato m bilo v našem narodnem življenju «nega poleta, ki bi vzdramil tudi nezavedne iz narodnega mrtvila. Vsa naša narodna nesTeča je 'izvirala v glavnem Je iz je usodne resnice. A ker te resnice nismo oteli videti, zato je bil od vsega početka izseljeniški problem čisto napačno zagrab-Jen, oziroma se sploh nihče ni brigal zanj. eklamirali smo, da je doma za vse vsega ovolj, pri tein pa prepuščali izseljencu, a si pomaga sam kakor ve in zna. In še nanes ni dosti boljše. ^“8 je, da postane boljše in to se bo nes S'10^ Čge se b.omo zavedali, da da-da moramo defatf za vse kruha’ a človek imel tat1^t0’ <,a naš tovljen, doma ali >n?e!1 zasluzek zago-s podporo svoje domo^f’ J0** Vedn° način ne bomo izgubljali lju®amo "a ta Prvo pa je, da najdemo doma „ nosti za zaslužek. In zato je potrebnost dobi gospodarsko delo največjo veljavo da se pred interesi gospodarstva umaknejo vsi drugi interesi. Ni za vse kruha, če je gospodarstvo zaostalo, za vse pa mora biti Kruha v gospodarsko konsolidirani in npravno reformirani Jugoslaviji. Kajti še msc> izrabljene vse možnosti iakori-dolf?r? i!^‘-avoih bistev naše zemlje, še „ vn v. ni dovršena industrijalizacija nase ožje domovine. Povsod so še velike možnost, za nova podjetja, ki bi zmanjšala število onih, ki morajo iskati si svoj kruh v tujim. ;Ni 28 V9e kruha! Kakor je težka ta resica, tako pa je v njej silna vzpodbuda, da bo za vse dovolj kruha. Notranja kolonizacija na eni strani, razvoj trgovine, obfta, kmetijstva in industrije na drugi strani in preorientacija naših šolanih ljudi, da bodo svoje znanje bolj uporabljali za praktično življenje, ko pa za pisarne, pa bo vse polno novih možnosti za zaslužek. Čisto novo orientacijo bi morala dati ta Dragotin Gerželj: resnica vsej naši politiki, ki bi morala že izaradi nje (mnogo več važnosti polagati mi gospodarska vprašanja, ko na vsa druga. Ni kruha *za vse! To je kategoričen opomin, da je le v gospodarski politiki za nas rešitev in da ne bomo nikdar dovolj vodili gospodarske politike. 0 ftčesnovi Hosega tesnega im/ona I. Posledice sedanje svetovne gospodarske krize na zunanjo trgovino Tako številni in mnogostranski so vzroki sedanje svetovne gospodarske depresije, da je že zelo težko samo našteti te vzroke. Prav tako mnogostranske pa so tudi posledice sedanje že štini leta trajajoče gospodarske depresije. Nikjer pa se te posledice ne kažejo tako uničujoče, ko v zunanji trgovini, ki je naravnost katastrofalno nazadovala in ki se še ni opomogla kljub vsem številnim konferencam, ki so bile sklicane za odpravo vseh onih ovir, ki so zavrle mednarodno izmenjavo blaga. Toda konferenca za konferenco mine, a ne ena ovira se ne odpravi, temveč nastajajo nasprotno še vedno nove ovire, kakor tudi sproti rastejo finančne težave držav. A te ovire bo vendarle treba odpraviti, ker je v paraliziranju mednarodne trgovine tudi eden glavnih vzrokov sedanjega kritičnega stanja svetovnega gospodarstva. A ker je izkušnja pokazala, da teh ovir s sedanjimi metodami ni mogoče odpraviti, bo pač treba najti nova pota in nove metode, da bo moglo svetovno gospodarstvo zopet svobodno zadihati v zračju, ki je pogoj vsake živahne mednarodne trgovine. Do meseca julija 1931. se je mednarodna trgovina gibala še po ritmu, ki ga zahteva zdrava trgovinska politika in podlaga trgovine so bile normalne trgovinske pogodbe. Od takrat pa se je vedno bolj širila protekcionistična trgovinska politika in pričele so kar deževati razne uvozne prepovedi in omejitve. Vsled vedno težjih finančnih težav so se morale države zatekati k raznim deviznim omejitvam, ki jih je do skrajnosti poostrilo blokiranje trgovskih kreditov. Da si priskrbe potrebne devize, so skušale države, ki so živele v finančnih in denarnih neprilikah, povečati svoj izvoz v države z zdravo valuto. Tako je prišlo do nadnormalnega pritoka tujega blaga v te države, ki ga niso mogle zadržati vsled silnega padca cen niti visoke zaščitne carine. Posledica tega je bila, da so segle države z zdravo valuto še po novih sredstvih za omejevanje uvoza in tako je prišlo do določevanja uvoznih kontingentov, a tudi do direktnih uvoznih prepovedi za l>osamezne vrste blaga. Beg kapitala v države z zdravo valuto je nujno povzročil še poostritev deviznih odredb, vsled česar so tudi uvozniki v izvoznih deželah morali omejiti uvoz, ker-niso mogli dobiti deviz drugače, ko na črni borzi, ki pa je podražila devize in s’ tem znova zmanjšala ceno pridelkom. Opustitev zlate valute najprej s strani Anglije, nato še od cele vrste drugih držav, je znižala veljavo denarja teh držav, kar je povzročilo zmanjšanje kupne moči prebivalstva teh držav. Zmanjšani kupni moči-prebivalstva pa je nujno moralo sledmi-tudi ponovno zmanjšanje zunanje trgovine. , Ker so med tem tudi narasle plačilne težkoče za poravnavo terjatev za izvoženo in uvoženo blago, so sklenile mnoge države klirinške pogodbe, ki naj bi omogočile plačilo teh terjatev. Dejansko pa so kli-ringi povsodi znova zmanjšali obseg zunanje trgovine, ki je vedno bolj nazadovala. Kako silno je bilo to nazadovanje, kažejo jasno številke gospodarskega odbora pri Društvu narodov. Od leta 1929. do 1. 1-931. je nazadovala mednarodna trgovina pri Uvozu 41-5%, pri izvozu pa za 43’1%. Še bolj se vidi to nazadovanje, že se primerjajo številke v januarju in februarju v letu 1929. s številkami obeh istih mesecev v letu 1932. Tako je uroz v mednarodni trgovini nazadoval v januarju in februarju 1932 za 59*8% v primeri z januarjem in februarjem 1931, zvoz pa v stem času za 54*4%, torej precej več ko za polovico. Po obsegu pa je nazadovala zunanja trgovina še v večji meri. Nazadovanje zunanje trgovine je zadelo prav vsa njena področja, v posebno težkem obsegu pa izvoz kmetijskih pridelkov in zlasti lesa. Zlasti je bila pri tem prizadeta Slovenija, katere blagostanje jo v posebni meri odvisno od lesne trgovine. Pokazati ves obseg nazadovanja te trgovine in obenem pota, kako s preosnovo lesne industrije in izvozne trgovine zopet dvigniti lesno zunanjo trgovino, je namen teh Člankov, ki jih pričenjamo z današnjo številko objavljati in ki bodo gotovo pomemben prispevek k izdelavi našega enotnega gospodarskega programa. Resolucije AnedffUtdeuH&ttacM JkcQ&-vinske Rimska medparlamentarna trgovinska konferenca je zaključila svoje delo in sprejela soglasno te resolucije: I. Konferenca smatra, da je kontingentira-nje uvoza in kontrolirano omejevanje deviznega prometa, pa čeprav je bWo v nekaterih primerih potrebno, vseeno neugodno učinkovalo ter pomeni veliko nevarnost v me narodni trgovini. 'Zato konferenca pred-a?a’ da se te odredbe sporazumno med zainteresiranimi državami liblažeinposto-porni odpravijo. Kt nferei).ca poziva vse —ržave, da izvedejo v najveejem obsegu gospodarsko razorožitev, ki bo koristna za vsako državo in da naj bodo zato pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb prežeta z liberalnim 'razumevanjem. Čeprav je treba vzeti klavzulo o največji ugodnosti, prilagodeno potrebam narodnega gospodarstva, za podlago mednarodnih trgovinskih odnošajev kot najpri-pravnejše sredstvo za zagotovitev prave reciprocitete v mednarodni trgovinski zamenjavi, smatra konferenca ravno tako, da morejo biti sporazumi o posebnih carinskih režimih, omejenih na nekaj držav, kakor je bil določen v konvenciji v Ouchy-ju, koristni, če imajo, puščajoč nedotaknjene pravice držav, za cilj reciprociteto, da zriižajo carinske barijere med temi državami in da pri tem ne ‘bodo povišane bariere, ki dele te države od drugih držav. Takšni sporazumi se posebno pripo- ročajo, če puščajo možnost, da se jim pridružijo tudi druge države. II. Konferenca odločno povdarja potrebo sistematične mednarodne gospodarske, finančne in denarne politike, ki bi se vodila v tem cilju, da se sporazumno najdejo najbolj pripravna sredstva ža ohranitev cen na pravični višini. Pri tem nflglaša kot neobhodno potrebo, da se vsi mednarodni dolgovi vlad raznih držav, ki ne izhajajo iz posojil, dovoljenih v produktivne svrhe, s skupnim sporazumom znatno znižajo ali popolnoma izbrišejo. Razen tega smatra konferenca za neobhodno potrebno, da se sklenejo sporazumi za takojšnjo ublažitev vseh omejitev v zamenjavi deviz in v zunanji trgovini. Prvi pogoj za^uspešno osvoboditev svetovne trgovine od sedanjih ovir je, da vse države revidirajo svojo tarifno politiko, da ne bodo imele pri tej reviziji pred'očmi samo svoje neposredne nacio-nalne pčtrebe, temveč tudi prventetveno potrebo nove mednarodne trgovine in to na ta način, da bo ta obnovljena v najširšem obsegu. riV V zvezi s strahovitim padcem cen za si-rovinc, kar otežkoča in morda celo onemogoča dolžnikom v mnogih državah iz-. pojnjevanje njihovih finančnih Obveznosti, smatra konferenca za potrebno, da se najdejo sredstva, da se olajša kontakt med upniki in dolžniki in da oni skupno prouče vse spremembe, ki bi nastale v gospodarski situaciji, če bi se, ozirajoč se pri tem na vse okolnosti vzajemno domenili tako, da se omogoči dolžnikom izpolnjevanje njih dolžnosti v oni meri, ki jo dovoljujejo sedanje razmere. III. Konferenca pozivlje trgovske zastopnike in skupine v vseh držaV&h: 1. da opozore vlade r;n javno mnenje na vprašanje nerazmerja cen v prodaji na debelo in v prodaji na drobilo in da dOla-jo na to, da bo to nerazmerje šlhžilo kot element neposredne akcije m reševanje svetovne gospodarske krize. 2. da povzroče uvedbo pripravnh ukrepov, da se ustanovi ali da se tam, kjer že obstoji, okrepi organiziranje in kontroliranje trgovine na drobno in sicer individualno ali na zadružni način, ki bi v splošnem interesu reguliral cene v 'podrobni prodaji. 3. da doseže pri upravnih oblastih, da davčna bremena ne bodo imela usodnega vpliva na cene v detajlni trgovini. 4. da z vsemi sredstvi delajo na »to, da se trgovci detajlisti prepričajo, ifla se morajo cene v ipodrobni trgovini čim bolj približati cenam v prodaji na veliko. IV. Izhajajoč s staMšča, da je gospodarska in finančna obnova srednje in vzhodne Evrope nenavadno nujna potreba in da je treba zahtevati, da se v ta namen pomaga s pomočjo mednarodnega sodelovanja, priporoča konferenca svetovni gospodarski in denarni konferenci v Londonu, da blagohotno prouči vse želje in predloge agrarnih držav v srednji in vzhodni fitoropi in da smatra te želje kot najbolj učinkovito sredstvo za zboljšanje gospodarskih in finančnih pogojev Evrope. Te želje in predlogi se prvenstveno nanašajo na vprašanje mednarodnih dolgov, na vprašanje obtoka in zamenjave kapitala in končno lla vprašanje proste trgovine z devizami ko tudi na ohranitev ali vpostavo denarne stabilizacije. V. Konferenca upa, da bodo vse države uporabljale pravilnike za radio prenose, ki bodo v soglasju z načeli, ki »o bila ponovno naglašena od medparlamentarne trgovinske korifererice. Mednarodna interparlameritarna:trgovinska konferenca je sklenila, tida se sestane leta 1934 v Madridu, leta 1995 pa‘v Beogradu. davčna i/fitašan^a Dr. Ivan Likar: Kaj je na žagi razrezan les po tarifni post. 93/106 tarife skupnega davka na poslovni promet? Po navedeni tarif. past. se plača skupni davek na poslovni promet na les, razžagan na žagi. Upravno sodišče v Celju je izreklo v sodbi F 9/38, da se more pod takšnim lesom razumeti le lefe, ki ga žage proizvajajo iz okroglega 'lesa (hlodov) z žaganjem po dolgosti, tako da se proizvodi bistveno razlikujejo od surovine in imajo tej svoji obliki ustrezajoče različne nazive (deske, plohi, letve itd.) ter so uporabni le v določeno svrho. Ako se pa hlod prežaga na krajše kose, imajo ti kosi še vedno obliko hloda, in so uporabni za katero koli svrho. Zato se razžaganje okroglega lesa na manjše kose ne more smatrati za rezanje lesa v smislu zgoraj navedene tarifne postavke in sploh za nikako predelovanje osnovnega proizvoda. Zarubljivost najemnin za zaostale davke Finančno oblastvo je nekemu davčnemu zavezancu v izterjavo zaostalih davkov zarubilo najemnino, ki jo prejema od svoje v najem oddane hiše. V četrtek, dne 20. aprila, se je vršil v Narodnem domu v Brežicah občni zbor Združenja trgovcev za brežiški okraj. Občni zbor je bil zlasti pomemben, ker je bil to prri ob£ni zbor po novem obrtnem zakonu. Udeležba na občnem zboru je bila prav dobra, dokaz, da se brežiško trgovstvo zaveda svojih stanovskih dolžnosti. Občni zbor je otvoril predsednik Združenja Anton Umek. Ugotovil je sklepčnost in pravilno razglasitev občnega zbora ter imenoval za overovatelje zapisnika gg. Ivana Vidmarja in de Gosto. S primer- f nim govorom je pozdravil vse navzoče in zlasti prisrčno sreskega načelnika dr. Brezigarja in zastopnika Zbornice za TOI, zborničnega tajnika dr. Ivana Plessa. Nato je podal izčrpno in obširno predsedniško poročilo ter poročilo o delovanju združenja od ustanovitve gremija dne 24. aprila 1921 pa do danes. V svojem poročilu je navedel vse akcije, ki jih je izvedlo združenje v korist trgovstva in za napredek gospodarstva. Omenjal je razne predloge združenja glede novega obrtnega zakona, korake združenja z ozirom na valutne spremembe, prizadevanje združenja za odpravo upravne mizerije in navedel boj združenja proti politični demagogiji, ki je toliko škodovala trgovstvu. Nato je omenjal odločen boj trgovstva proti zakonu o pobijanju draginje, prizadevanja združenja, da se zboljša in reformira so-cijalno skrbstvo. Energičnp se je združenje borilo tudi proti carinskim persekuci-jam, proti raznim prometnim oviram ter zlasti proti nedovoljenemu krošnjarstvu in tihotapstvu blaga. Privilegiji zadrug in konzumpv ter vedno bolj močno šušmar-stvo je nadalje opetovano povzročilo intervencije združenja. Ravno tako so zahtevale davčne razmere mnogokrat nastop združenja. Denarni trg, brezposelnost in njeno nedovoljeno izkoriščanje je enako zahtevalo intervencije združenja. Predsednik je nadalje omenjal delo združenja za večjo dotacijo proračuna trgovinskega ministrstva, za razvoj trgovskih nadaljevalnih šoj in borbo združenja proti mono-polizaciji šolskih zvezkov, prodaji pisarniških potrebščin po banovinski zalogi šolskih knjig ter nato govoril o podelitvi častne diplome g. Martinu Frecetu. S posebnim priznanjem je govoril predsednik Umek v svojem govoru tudi o delu bivšega ministra Ivana Mohoriča, ki se je vedno zavzemal za pravice trgovstva. (Odobravanje.) Koncem svojega lepega in zanimivega govora je pozval predsednik Umek vse trgovce, da se še bolj oklenejo svojih stanovskih organizacij, da za nje žrtvujejo, zlasti pa da delajo za glasilo trgovcev, za »Trgovski list«, ki zvesto in nevstrašetjo zastopa interese trgovcev. • Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci to JepO poročilo agilnega predsednika Umeka. Upravno sodišče v Celju je tožbi davčnega zavezanca s sodbo F 265/32 ugodilo iz sledečih razlogov: Po čl. 38, točka 5, uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov so predmet rubežni tudi terjatve v v gotovini, kakor hišne najemnine itd. Za zarubljivost terjatev je pa načeloma potrebno, da je terjatev ob času rubežni že zapadla, ker sicer sploh ni rubežnega predmeta. V tem oziru obstoja samo izje-jema po čl. 50 navedene uredbe, ki se glasi: »Zastavna pravica, ki se je pridobila za rubežnijo na terjatve prejemkov ali na terjatve, ki se obrestujejo, se razprostira tudi na prejemke in obresti, ki dospevajo po izvršeni rubežni.« Hišne najemnine pa gotovo niso »obresti od terjatev«, pa tudi ne prejemki v smislu navedenega določila uredbe. Kakor namreč izvira iz čl. 38, točka 3, navedene uredbe, so pod »prejemki« mišljene plače, pokojnine, oskrbnine, skratka dajatve, ki izvirajo iz osebne službe, iz prejšnje osebne službe ali službe tretje osebe. Zarubljiva je torej najemnina le v toliko, v kolikor je že zapadla v plačilo, pa najemodavcu še ni bila izplačana. Niso pa zarubljeni vsi nadaljnji obroki najemnine, ki bodo šele v bodoče zapadli v plačilo. Zbornični tajnik dr. Ivan Pless se je nato zahvalil za pozdrav ter pozdravil občni zbor v imenu Zbornice za TOI, ki bo vedno z vnemo podpirala vse težnje združenja. Pozdravil je občni zbor tudi v imenu Zveze trgovskih združenj, ker sta tako predsednik ko tajnik, žal, zadržana, da bi se osebno udeležila današnjega občnega zbora. Nato je podal kratek pregled o gibanju trgovine v Dravski banovini. Stalno nazadovanje trgovskih obratov dokazuje, da je trgovstvo v težki krizi. Nato je poročal o obrtnem zakonu, o zakonu o zaščiti kmeta in posledicah te za&fcite za trgovstvo in za vse gospodar-, stvo ter o vseh drugih aktualnih vprašanjih, ki so danes važna za trgovstvo in za slovensko gospodarstvo. Koncem svojega govora, ki so ga zborovalci poslušali z največjim zanimanjem, je priporočal vsem, da z vnemo podpirajo delo odbora in da prav tako krepko podpirajo delo vseh drugih svojih organizacij, ki so v korist vseh in ki edine morejo trgovstvu priboriti boljši položaj. Po glasnem odobravanju zborovalcev se je predsednik Umek Še posebej zahvalil tajniku dr. Plessu za udeležbo in za njegovo poučno poročilo. Tajniško poročilo, ki ga je podal predsednik Umek, navaja, da je Združenje štelo 139 članov, 49 prvih in 16 drugih pomočnikov in pomočnic, 44 vajencev, 12 vajenk, 11 oproščenih vajencev in 8 oproščenih vajenk. Poročilo o računskem zaključku je podal g. Gregl. Računski zaključek izkazuje 16.230 Din dohodkov in 25.290 Din izdatkov. Primanjkljaj, v višini 9060 Din, bo krit iz zaostankov še ne izterjanih prispevkov. Premoženje združenja znaša 56.866 dinarjev. Na predlog g. Ivana Bana je sklenila skupščina soglasno, da se podeli blagajniku in odboru razrešnica. G. Gregl je nato poročal o proračunu za leto 1933, ki izkazuje 15.770 Din dohodkov in 16.270 Din izdatkov. Primanjkljaj bo pokrit iz rezerv. Na predlog g. Sotina Petra sklene občni zbor soglasno, da se pobira članarina za leto 1933 v višini 5% osnovnega davka. Na predlog g. Jerička Blaža sklene občni zbor, da se voli z vzklikom in so bili na to izvoljeni: za predsednika Anton GkMapzašeAjz Umek, za podpredsednika Vidmar, za odbornike pa gg.: Jeriček Blaž, Lapuh Miha, Šetina Peter, Verstovšek Josip, Ban Ivan, Grabner Vinko, Stergar Pavel, Derbač Jakob in Malus Ivan; za namestnike pa so bili izvoljeni gg.: Kastelic Alfonz, Božičnik Ante, Vrenko Josip in Frece Ivo. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Bibič Anton, Verstovšek Anton in Schmidt Rudolf, za namestnike pa Kolarič France, Presker Mato in Kromščik. V častni odbor so bili izvoljeni: Umek, Jeriček, Šetina in Skala. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Umek je zaključil v Vsakem oziru dobro uspeli občni zbor. - KAKO DVIGNITI SVOJE PODJETJE Olavna sikrb vsakega podjetnika je, da pripomore svojemu podjetju do obstoja in napredka. Dve poti sta, ki vodita k temu cilju. Prva pot skuša z dosedanjimi odjemalci napraviti večji promet, druga pot pa stremi za tem, da najde novih odjemalcev. Ta zadnja pot — pridobiti novih odjemalcev — je boljša, kajti ni pametno preobložiti svojih odjemalcev z blagom. Veliko je število onih podjetij, ki so s pomočjo Ljubljanskega velesejma ubrali to pot do novih uspehov. Tudi k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija so se že prijavili v velikem številu. Vidimo torej, da jih ni potla-bršen del svojih poslovnih uspehov pripisujejo temu, da stalno razstavljajo na velesejmu. Naj tudi drug, ki še niso prijavili svoje udeležbe kot razstavljalci na letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani, v samoobrambi in kot člani splošne akcije proti zastoju v gospodarskem življenju sledijo temu primeru in se čim-preje prijavijo. \ iu5ili orani\m\ Trgovsko društvo v Celju ima svoj 24. redni letni občni zbor v četrtek dne 11. maja 1933. ob pol 8. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlagova ulica št. 8 z običajnim dnevnim redom. — Odbor se nadeja polnoštevilne in točne udeležbe. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek dne 2. maja 1933 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8 pritličje, levo. VELIKODUŠEN DAR Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani izreka najlepšo zahvalo veletržcu g. Ivanu Samcu v Ljubljani za velikodušen dar 1.000 Din v prid fondu za podpore brezposelnih ob priliki izročitve diplome o imovanju častnim članom Društva industrijcev in veletržcev v Ljubljani. VELJKA EKSKURZIJA NA POLJSKO Za časa mednarodnega velesejma v Poznanju od 4. do 16. maja t. 1. priredi Polj-sko-jugoslovanska liga v Beogradu skupno s Putnikom društveno potovanje v Poznanj. Potovanje bo zvezano z obiskom Varšave, Krakova, Dunaja in sejma v Budimpešti. Cena vožnje od &t. lija d. m. in do Budimpešte, prehrana ter vse ostalo v smislu programa velja v II. razredu Din 4.720'—, v III. razredu Din 3-800-—. Udeležniki tega izleta uživajo od svoje izhodne postaje do državne meje in iz Budimpešte po madžarskih železnicah in naših 50% popusta. Odhod iz Maribora je 5. maja popoldan. Informacije daje »Putnik« v Ljubljani, Gajeva ulica 3, za nebotičnikom. fe^LiucM5cinii Nov način prodaje legitimacij za obisk XIII. ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija. Te dni je dala uprava Ljubljanskega velesejma v prodajo legitimacije za obisk svojega spomladanskega velesejma. Cena legitimaciji, ki upravičuje na polovično železniško vožnjo, je Din 30. Vendar kupec pri nakupu legitimacije ne bo plačal Din 30-— ampak samo Din 3-—. Razliko Din 27’— bo vsak posetnik doplačal pri sejemski blagajni ko bo prišel na velesejem. Ob tej priliki se mu bo žigosala legitimacija, nakar mu bo vozni listek veljal za brezplačni povratek. Legitimacije so na razpolago pri vseh večjih denarnih zavodih, biletarnah Put-nika, župnih in občinskih uradih, strokovnih organizacijah in pri osebnih blagajnah večjih železniških postaj Dravske banovine. Kdor hoče poslati legitimacijo za obisk velesejma svojcem v inozemstvo, kjer veljajo na podlagi legitimacije tudi izdatne železniške olajšave, naj si jo oskrbi samo pri uradu velesejma v Ljubljani, ker so take legitimacije opremljene še s posebnimi kuponi za inozemstvo. Že v 24 urah klobuke Itd. Rkrohi In »Tptlnlfka «ra|ce. »Tratnike in maniete. Pere. «nH. milno In lika dnmafa perila tovarna JOS. REICH Pnljanflki nasip 4—<1. — Aelenbnrrnva ll. I. Telefon it tt-71 &3UCtU Aajvečji shod, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji, je bil v nedeljo v Nišu shod JRKD. Shoda se je udeležilo nad 100.000 ljudi, ki so z velikanskim navdušenjem pozdravili min. predsednika dr. Srškiča in druge ministre. Min. predsednik dr. Srškič je v svojem govoru napovedal, da bodo v kratkem razširjene kompetence banovin, a to se bo zgodilo spontano in brez vsakega mešeta-renja. Nadalje je napovedal, da bo vlada izdala celo vrsto ukrepov, s katerimi bo olajšala zlasti položaj delavcev, obrtnikov in trgovcev. Občinske volitve se bodo še letos vršile v nekaterih banovinah, kakor je izjavil j ministrski predsednik Srškič. Za našega poslanika v Buenos Airesu je imenovan dr. Purič, dosedaj šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Ravnatelj Ljubljanske mestne hranilnice dr. Černe je odstopil. Začasno vodstvo Mestne hranilnice je urejeno takole: ravnatelj Franc Pretnar, glavni knjigovodja Josip Mešek, vodja uradov pa Ivan Hiter. Titulescu se je na povratku iz Pariza in Londona sestal z našim zunanjim ministrom v Subotici. Titulescu je izjavil, da se je v pogovorih z vodilnimi državniki Franclje in Anglije prepričal, da je stališ Se Male antante prodrlo in da more Mala antanta brez bojazni gledati v bodočnost. Ctd/ucL pzaS&firfC Mussolini, po izjavi grškega vladnega lista »Proia«, ne zahteva na škodo Jugoslavije nobenih lokalnih sprememb, temveč hoče dobiti le Solun. Ta vest pa je bila pozneje demantirana. Tudi Hlinkova avtonomistična slovaška stranka se je izjavila proti reviziji mirovnih pogodb. Vedno več heimwelirovskih oddelkov prestopa v hitlerjevski tabor, da so vladni heimwehrovski oddelki kneza Starhem-berga vedno boi j osamljeni. A tudi vlada dr. Dolfussa je vsled tega v -vedno tožjom položaju, če bi .seveda še naprej hotela vztrajati v svoji protihitlerjevski smeri. Vse politične stavke je prepovedala avstrijska vlada. Le gospodarske stavke so še dovoljene. Sovjeti so izdali štiri dekrete proti angleški trgovini, s katerimi prepovedujejo vsako trgovino z Veliko Britanijo, vsak prevoz angleškega blaga in vsako uporabo angleških ladij in pristanišč. Nad 10.000 ljudi so dosedaj zaprli narodni sooijalisti samo v Prusiji. Večina zaprtih pripada marksističnim strankam, a je med njiimi tudi dosti pristašev oentruma. V kiolskih ladjedelnicah so prišli narodni socijalisti na sled veliki komuni« ti žn' taroti, ki je hotela v protest proti odpusi" marksističnih delavoev uničiti vse stroje. Arijski paragraf sestavljajo v Nemčiji. Med Arijce bodo šteli tudi Madjare in Fine, čeprav so izraziti Mongoli. Poljska vlada je prepovedala celo vrsto rajhovskih listov. Richard Strauss, znani nemški komponist, je vstopil v Hitlerjevo stranko. Danski parlament jo zažgal po nemškem vzoru neki komunist. Ogenj pa so pravočasno opazili in ga udušili. Požigalca, ki je bil pijan, so aretirali. Japonci nadaljujejo z nezmanjšano silo svojo ofenzivo proti Pekingu, ki ga Kitajci z mrzlično naglico evakuirajo. Kitajska vojska je popolnoma demoralizirana in zato ni misliti na to, da bi mogla dati odpor. Vrhovni poveljnik japonske druge armade Tamon je izdal proklamacijo na kitajsko prebivalstvo, ki ga poziva, da se pridruži Japoncem, ki hočejo osvoboditi kitajski narod od nadvlade belokožcev. V zvezi z Japonci tin Mongoli naj pomagajo Kitajci osvoboditi Azijo od tujega jarma. Za švicarsko državljanstvo bo po sedanjih prijavah zaprosilo letos 10.000 oseb, dočim je bilo lani takšnih prošenj le 3200. Do velikih protižidovskih demonstracij je pršlo v Cernovicah, ki so na ta način demonstrirale svoje simpatije do Hitlerja. Velika fabrika stekla »Stijlzle« v Grmiin-du na Avstrijskem je do tal pogorela. V fabriki je bilo zaposlenih 300 delavcev. Ogromen požar je izbruhnil v london-skem pristaniškem skladišču Westindian-dok. Pogorelo je nad 50.000 sodov ruma-Škodo oenijo na približno 2 milijona fun" tov. G&tni csboc 2dtužtn{a v Bt&zicaU 0 cevuzifi csakona o prisilni p»oco\/mu/L Iz poročila zborničnega svetnika Staneta Vidmarja na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI Čeprav vsebuje zakon o prisilni porav-1Lav'i izven konkurza primeroma strožja določi]a proti raznim zlorabam, ko drugi zakoni, ki so bili izdani v zadnjem času, vendar ni moglo preprečiti zlorab in iz- 1 Kravanj, ki so v prav občutni meri škodovale trgovski morali in ugledu vsega našega gospodarstva. Mesto da bi služil zakon kot cpora solidnim in poštenim trgovcem, ki go prišli Je vsled nesreče ali sile neprilik v težave, so se prisilnih poravnav posluževali v veliki meri tudi nesolidni elementi in na nepošten način izkoriščali svoje upnike. Pritožbe proti zakonu o prisilni- poravnavi so bile zato na dnevnem redu. Kljub temu pa dolgo ni bilo pri odločujočih mestih nobenega razumevanja za zahtev© po reviziji tega zakona. Se tako utemeljene predstavke in intervencije so bile redno brezuspešne, šele lansko leto, ko je bil minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič, je prišlo to vprašanje vendar z mrtve točke. Takrat je sklicalo ministrstvo za trgovino in industrijo anketo zastopnikov gospodarskih in upniških organizacij, ki se je vršila v Zagrebu. Predlogi ankete. Sklepi te ankete, ki: so bili predloženi pravosodnemu ministrstvu, se morejo po vsebini deliti v tri skupine: I. Predlogi za spremembo nekaterih do-ocb zaikona o prisilni poiavnavi izven kon-kurza, da se z njimi izboljša postopek pririne poravnave. II. Predlogi o načelni spremembi zakona. III. Predlogi za poostritev kazenskopravne zaščite upnikov proti zlorabam prisilne poravnave. Predloge prve skupine je ministrstvo odobrilo in jih o prisilni poravnavi izven stečaja« dana možnost vsakršnega aranžmana z upniki. Zanj je torej naredba o posredovalnem postopanju popolnoma odveč. Zato naj bi se za točko 23. uvrstila nova točka 24. te vsebine: »Ko dobi ta zakon obvezno moč, preneha veljati uredba o posredovalnem postopanju z dne 4. januarja 1933«. Ob koncu referata naj mi bo dovoljena še opazka, da je obupna počasnost naših zakonodajnih oblasti zakrivila ogromno škodo narodnemu gospodarstvu, da je dosledno metodam, ki so se pri nas že ukoreninile, prišel tudi zakonski načrt za spremembo zakona o prisilni poravnavi tako pozno, da je že skoraj prepozen. Upajmo, da bo uveljavljen s predlaganimi izpopolnitvami enkrat izjemoma nekoliko hitreje. Kakor sem že preje omenil, je naša Zbornica z ozirom na važnost in nujnost zadeve izvedla takoj po prejemu načrta pismeno anketo in nato še sklicala na razpravo vse v poštev prihajajoče organizacije in je nato svojo izjavo in svoje predloge takoj predložila ministrstvu. Prometne vesti Olajšave za turiste. Železniški minister je spremenil § 22, II. dela železniške tarife za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga in se sedaj ta paragraf glasi: V kolikor to ne ovira drugih potnikov, je dovoljeno v času od 1. maja do 30. oktobra vzeti v potniške vagone tretjega razreda brez posebnega doplačila zložljive čolne; a od 1. novembra do 30. junija lahke smuči in sanke. Zložljivi čoln, par smuči in sanke ne smejo biti težje od 30 kil. Nadalje se spremeni § 24, ki se dopolni z določbo, po kateri se vrši tehtanje zložljivega čolna, smuči in sank brezplačno. Znižana tarifa za prevoz svinca. Železniški minister je spremenil pristaniško tarifo za prevoz blaga in se dovoli prevoz svinca s postaje Prevalje do Sušaka-prista-nišče po znižani tarifi, to je za 100 kil se plača 9-20 Din. Tramvaj v Dubrovniku zopet v obratu. Prisilna uprava je izvršila nekatera popravila na tramvaju, za kar je izdala okoli 20.000 Din. Na veliko soboto je začel tramvaj zopet voziti na progah Dubrovnik— Gruž in Dubrovnik—Lapad. Prebivalstvo je z veseljem pozdravilo novo obratovanje tramvaja, zlasti še, ker se vrši sedaj ostra konkurenca tramvaja z avtobusnim podjetjem Dad in upajo Dubrovničani, da se bodo vsled te konkurence vozili še ceneje. Hrt poroča ne GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgnvtnu niiecertjHleef/a tn Iciilrimjaltiega ruznm/d iyanja in špirita TELEKON 22-4K Brzojavi : GREGORC Zahteval'"' Apacijaloe ponudb* ' TRI VELIKA SKUPINSKA POTOVANJA NA SVETOVNO RAZSTAVO V CHICAGU Društvo prijateljev Vel. Britanije in Amerike priredi skupno s Putnikom in pa-roplovnimi družbami (Hamburg-Amenika-Linie, Cunard Line, White Star Line) tri velike ekskurzije v Ameriko. Prvo potovanje bo od 7. junija do 9. julija, drugo od 6. julija do 7. avgusta in tretje od 31. avgusta do 1. oktobra t. 1. Za vsako potovanje so predvidene dve kategorije: I. kategorija, cenejša s tretje-raz-redniim in II. kategorija, dražja z drugorazrednim arangementom. Potovanje obeh kategorij je popolnoma enako, razlika je le v koanfortu potovanja. Potovanje traja 33 dni in stane od 304—416 dolarjev. Točnejša navodila in programe za ta potovanja daje »Putnik« v Ljubljani interesentom brezplačno. TUJI KAPITAL NA POLJSKEM 46-5 odstotkov vsega v poljska delniška podjetja investiranega kapitala je tujega porekla. Skupna vsota vseh teh tujih ka-pitalov znaša 1.617-6 milijonov zlotov. Na prvem mestu je francoski kapital s 395 milijoni ali 24%, nato sledita nemški s 370 in ameriški s 353'6 milijonv zlotov. V posameznih industrijah je tuji kapital zastopan tako-le: v petrolejski industriji 84%, kovinski 77-1%, v električnih centralah 75-4%, industriji elektrotehničnih potrebščin z 28-5% in v tekstilni industriji z 28-1%. Konkurzi in prisilne poravnave V konkurzni zadevi trgovke in posestnice Marije Senica v Šmarju pri Sevnici se določa narok za naknadno prijavljen je terjatev na dan 3. maja ob 10. uri pri sodišču v Sevnici. OBČNI ZBORI 33. redni občni letni zbor Ljubljanske kreditne banke bo v soboto, dne 13. maja ob 15. v bančni dvorani v Ljubljani. 11. redni občni zbor Tovarne verig v Lescah bo dne 5. maja ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banice v Ljubljani. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 22. aprila objavlja med drugim: zakon O pogodbi glede socijalnega zavarovanja med Jugoslavijo in Avstrijo kakor tudi o zapisnikih, ki so sestavni del pogodbe. — Uredbo o številu in sedežih notarjev. — Razne razglase sodišč in drugih uradov ter razne druge objave. MESTNI TRG 19 In pleskarstvo in industrija I Tovarna motvoza in vrvarna «L