PROSVETA MIT ft. Lawdih Am GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 0tñm si Mttoattoai Mt7 Bovth Uvtdtli Am ÎJTO-YEAR XXVDL k HM mmmrn Juito u. UM, M tU ••*» imamii om «( «u a. im Chicago, III.» petek, 12. januarja (January 12), 1934. aobMTiptlou $100 ŠTEV.—NUMBER 9 rate «f postat* pwvUaá for la UM, Aal «f Ott. I, 1WT, aathorM «a 14. 1*1«. Komentarji «ojia dobiček, ki ga vlečtjo WJ is mleka Mleko je nenadomestljiva hrana za človeka, posebno za otroke in bolnike; zeloredilna zdrava hrana je mleko, če je * in drugače nepbkvarjeno, kaiti mleko vsebuje večino vitaminov, to je onih dragocenih snovi, ki drže človeka normalnega, zdravega in močnega. Toda mleko — kakor kruh in ostali živež, kakor obleka, streha nad glavo in gorkota pozimi — ne prihaja na trg in na mizo zato, ker je potrebno kot hrana in obenem dobra pijača človeku, temveč samo zato, da prinese čim več materialnega dobička onim, ki ga prodajajo. Tak je gospodarski sistem. V sistemu, kakršen je danes, ne pride tfvi v poštev oni, ki producira mleko, niti oni, ki mleko porabi za hrano. Farmar zunaj na deželi, ki redi krave, da dobi od njih mleko, je upoštevan le toliko, da lahko nemoteno nadaljuje s produkcijo; to se pravi, da dobi za mleko le toliko, da lahko živi s svojimi kravami vred in vsak dan postavi gotovo količino mleka na postajo. Končni odjemalec mleka pa sploh nima besede. Glavno in odločilno besedo imajo oni "na sredi", namreč oni, ki ne producirajo mleka ni-tLga.sami ne porabijo, kolikor n pokupijo od farmarjev. Ti prekupčevalci, velike mlekarske družbe, mlekarski trust v vsakem večjem mestu, ki v svoji oholosti smatra, da brez njega ne bi bilo mleka na svetu, ta si lasti pravico, po kakšnih pogojih smejo ljudje imeti mleko. - Farmarji namreč še niso to* liko pametni, da bi organizirali svoje mlekarske kooperative, niti niso delavci v mestih toliko pametni, da bi imeli svoje zadruge, ki bi kupovale direktno od farmarjev za svoje člane. Producent in odjemalec imata rajši "posredovalce", človeške trote, ki jemljejo od prvega- in dajejo drugemu — to pa delajo na ta način, da njim največ o-Htane. Mogoče kdaj sreča pamet farmarje in delavce, toda dokler jih ne sreča, bodo trajali boji za "pravice" in "pravične cene". Mlekarski farmarji v čikaški okolici so se organizirali in zadnje dni zastavkali; ustavili so prodajanje mleka "posredovalcem", mlekarskim družbam, dokler ne dobe "pravične cene". Strajk, ki je trajal štiri dni, je povzročil ogromno škodo in ne-"fodnpst s pomanjkanjem mle-*a Vse to je prišlo — prišlo je k milijonkrat prej in bo še prišlo — zaradi nesporazuma o pravični ceni". Mi ne vemo, kaj je "pravična c< na" in nihče ne ve. Farmarji, nrmtuctr&jo rtileko, dobe ko-™aj dva centa, če ne manj, za kvort mleka, ki stane odjemal-ra v Chicagu deset centov in v nekaterih primerih tudi enajst antov. Med obema cenama je oziroma devet centov raz-ilK<' To je tista smetana, ki jo konnamejo mlekarske družbe s ¡r»n«portnimi družbami vred, ki podajajo" mleko od farmarja ™ °d jemalca. Ta razlika je ti-11 vvrag, ki dela mlekarske ■'r.ijke in vse druge sitnosti. Škandal je — ne pravična ce-n;i - da dobi farmar dva cen-/a kv„rt mleka, še večji škan P» J«*, da mora odjemalec pla ' <"*set ali enajst centov za t$u kvort mleka. ^ak kompromis s posredova-lahko odloži vprašaja pravične cene", toda rešil n' ^nikdar. Vprašanje bo M no takrat, kadar bodo Ijud- .-l.^i"* "" ptm€ttti lB *">»». da mleko t vsemi osta- r' l"ltr-^insml vred ne eluu- lp"» dobička po- Ti » ^'h bitij .«I«' . ' URA JE IEKLA velebiznisa. pravi ekonom Radi kritične vsebine ni bil nje gov govor poslan po radiu — Philadelphia. — (FP) — Na konvenciji Ameriške akademije za politično in socialno znanost je bil "new deal" na kritičnem rešetu in proglašen za pomanjkljivega. Kritično stališče so zavzeli napram NRA organizirani konzumenti, katere je zastopal kot govornik F. J. Schlink od Consumers Research, Inc. Ustroj NRA sta kritizirala tudi John L. Lewis od rudarjev in Sidney Hillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers unije, ki sta na konvenciji zastopala organizirano delavstvo. Schlinkov govor bi imel biti poslan po radiu omrežja Columbia Broadcasting sistema, ampak ni bil radi kritične vsebine. Schlink je napadel ves program novih "dealerjev" in reikel, da je Roosevelt aktiven edino v interesu velebiznisa ter popolnoma ignorira "forgotten men" ali "pozabljence". Rekel je, da General Motors in General Food korporacija v pretežni meri dom i ni rata NRA in AAA in jima narekujeta smernice. O National Consumers Advisory Boardu je dejal, da je "brez moči, da bi protek-tiral interese konzumentov" in njegovi člani so "inkompeten-tni." Njegova izvajanja je pobijal profesor Paul Douglas, šef biroja NRA za ekonomsko vzgojo. Hillman pa je kritiziral NBA, ker je bila kloroformlrana takoj od začetka. Na vodilna mesta so bili postavljeni ljudje, ki so preprečili, da bi služila razvoju "lioeralne ekonomije". Lewis je naglašal potrebo skrajšanja delovnika na 30 ur v tednu in zvišanje minimalne plače na 50 centov na uro. Ce vlada v kratkem ne podvzame teh korakov, bo šlo organizirano delavstvo s temi zahtevami pred kongres. Kako izrabljajo Lindbergha Darovali so mu 9260,000 ▼ delni cah letalske družbe in ga iara ' bili za reklamo Jagoslovanski komunist m poli v gotovo smrt Kanadska vlada ga je poslala v Anglijo in od tam ga bodo metali iz dežele .v deželo, dokler ne pride v Jugoslavijo, kjer ga čaka eksekuclja London, 11. jan. — Komunisti v Angliji so napeli vse sile, da rešijo jugoslovanskega komunista Toma Cačiča, ki j« bil deportiran iz Kanade po presta-, nem dveletnem zaporu in te dni ima priti s psrnikom v Liverpool. Kakor pravijo komunisti, bo Cačič poslan iz Anglije v Bel-gijo, od tam pa v Nemčijo, Av-stirjo in končno v Jugoslavijo, kjer ga čakajo vešala. Da to preprečijo, zahtevajo od angleške vlade, naj pošlje Cačiča v sovjetsko Rusijo. . Waahington, D. C. — V s natni preiskavi glede vladnih pogodb za zračno pošto je te dni prišlo na dan, d« je Transconti-nental Air Transport Co. "šenka-la" pred jštiri mi leti 25,000 delnic, ki so bile takrat vredna $260,000 Charlesu A. Lindberg-hu. Družba je tudi dala Lind-berghu $10,000 letne plafe aamo zato, da bo njen mož. Ko so potem naznanili, da je Lindbergh v službi te družbe, so delnice takoj poskočile v vrednosti in špe-kulantje so naredili ogromne dobičke. Družba je tudi izkoristila Lindberghovo ime, da je dobila mastne kdntrakte od vlade za prenašanje pošte. Hitlerjeva banda " la," da Krlst ai Ul Jad! Jude« ttkarjot, ki ae je oboril. Je pa bil Žid. Zapiranje katoliške duhovščine ae nadaljuj« Berlin, 11, jan. — Nacijakl minister za propagando, dr. Jo-sef Goebels, je naznanil, da je njegovo ministrstvo preiskalo zadevo Kristusove narodnosti in plemenstva ter dognalo, da Kristus ni bil Jud, zato ga Arijcf lahko sprejmejo za svojega ple-menjaka. Na drugi strani, je bil Judež Iškarjot, ki je Krista pro-dal, navaden Žid S tem je dr. Goebels potolaiil nacijske kristjane, ki so še hoteli odpovedati krščanski veri, ko so bili v strahu, da je Kristus bil žid. Department za propagando je vzel v zaščito katoliškega duhovna Hartla na Bavarskem, katerega so bavarski katoličani kr- «Orth Dakota Vprašan je pokojnine pred stili z Judežem, ker je Izdal svo- 8rOOB proti Zdl«Í0ajfl je predstojnika, duhovna Ross- ' bergerja, ki je govoril "proti državi." Rossberger je dobil osem mesecev zapora. Dr. Goebbels pravi, da Hartl nI noben Judež, temveč patriotičen Nemec, katerega mora počastiti vsak nacij. Med tem je nacijtko sodišče obsodilo v zapor dva nadaljnja katoliška . duhovna na Bavarskem, ki sta kritizirala fašiste. Obsojenca sta i upnik Josef Stel-zel in kaplan Richard Hessler. Holandcl ogorčeni, ker so nacij» odsekali glavo Van der Lubbejo Amsterdam, 11. jan. — Val ogorčenja in protestov je iz bruhnil v Holsndijl zarsdl obglavljena njihovega rojaka Ma rinusa Van Der Lübbe ja v l*ip-zigu, samopriznanegs požigalca zbornične palače v Berlinu. Splošno mnenje na Holandekem je, da je bil Van der Lübbe golo o-rodje fašistov, ki so gs izrsbili za protikomunistični teror Jn zdaj so g« brž usmrtili. da_ne bi kaj izbWcnil. Državni monopol pijače io v dveh državah Wisconsin in Iowa korakata v to smer Madison, Wla. — Nižja zbor-niča države Wisconsin je 10. t. m. odklonila načrt državne uprave za kontrolo opojnih pijač%fn ga nadomestila z državnim alste-mom, ki Je v glavnih obrisih posnetek sistema v ksnadski provinci Quebec. I)ee Moines, Iowa.—Iowa najbrž dobi državni monopol alkoholnih pijač. Nižja zbornica low-ske legislature je sklenila, ds si država pridrži pravico izdelovanja In prodajsnja vseh žganih in vinskih pijač. "A za In Atevllo brezposelnih v Nemčiji rsafe Berlin. 11, jan. — Število brezposelnih delavcev v Nemčiji je v decembru nsraslo za 843.-000 in znaša danes čez štiri milijone. Vlada svari tisk, ds kdor je esled tegs popsrjen. je slab načij ... Tinksrjl ae priprsvljajo za stavko " New York. — Velika krajev ns tiskarska unija "Big Six", ki ima nad 10,000 članov, se Je obrnils na mednarodno orgsni-žarijo, da ji dovoli glasovanje o stavki. Tiskarji zahtevajo skraj šanje delovnika na »9 ur na teden In vzpostavitev plače iz leta 1929, Krajši delovnfk zahtevajo, ker je med njimi dosti brezposelnih. M Obravnava proti morilki svoje atnshe Chicago. — V četrtek se Je ta čela sodnijska obravnava prot dr. Alice L. Wynekoop, ki j» obtožena. da je Ustrelila ženo svojega shta Rheto Wynekoop. ZA IR2AVRE industrije Pri cvetni vladi Išče posojilo sa zgraditev atrojarn In drugih tovarn, ki bi jih obratovala država BiaRnark, N. D. —(FP) — Državna administracija se je obrnila na zvezno Public Works administracijo za posojilo v znesku petih milijonov, a katerimi namerava zgraditi stro-jarne kot začetek programa za razvitje državne industrije. - "V North Dakoti nimamo nobenih tovarn, ampak Jih bomo dobili. Pričakujemo, da nam bo zvezna vlada vsaj toliko naklonjena kakor je železnicam, katere financira," je rekel go-verner Langler. i Načrt za državne tovarne je elo A. C. Townleyja, ki je zad-je čase zopet oživil Nestrankarsko ligo. "Zakaj naj bi pošiljali kože v Massachusetts, kjer so ustrojene in spremenjene v čevlje, ko pa vse to lahko napra-flmo tukaj v North Dakoti T vprašuje Townley. Ce je potrebno, bi posojilo garantirala državna banka. Poleg banke ima država tudi. mline in žitnlce. Za to posojilo so vsi zvezni kongresnikl iz North Dakote in je bila prošnja sprem-ljena tudi s peticijo a tremi tisoči podpisov. Governerjev načrt pa ima tudi naaprotnlke v državi. Med Nestrankarako ligo in Langerjem je zadnje čase pri-Šlo do večjega nasprotstva ln ga eksekutiva lige postavila izven svojega krožka radi "bosis-ma". Vendar pa liga podpira ta program za državno industrializacijo oziroma je njegov oče Townley. zveznim kongresom Odbor NM razsodi proti progresivni radarski anljl Vlada prisnava la eno psadno pogodbo med rudarji In bat nlkl rovov v okraju Saltne kavčukarskih aaij Organizator ADF Izključil dVa voditelja v Akronu, kjer bo združevalna konvencija 20. januarja Akron, O.—(FP)—Vprašanje združenja kavčukarskih unij v novi narodni uniji je že prišlo do točke boja med njimi in A meri-iko delavsko federacijo. Slednja jih skuša obdržati kskor so se-dsj, to je po tovarnah s federalnim čarterjem, ukazala pa jim je, naj odstopijo mehanike (strojnike in elektrike) unijam njih strok. Ko je predsednik federacije Green naznanil, da je proti zdru-ženju teh unij v splošno industrijsko unijo, so se njih voditelji temu odloku postavili po robu In naznanili, da se bo kljub temu vršila ustanovna koovenci-ja v Akronu 20. jan. v smislu sklepa na konferenci v Indiana-polisu. Ker to gibanje vodi krajevna unija Coodrichcvih delavcev, ki Ateje nad 7000 članov, je prišel na njeno sejo, ki je bila sklicana, da razpravlja .o združenju, organizator Ameriške delavske federacije Coleman G'laherty In izključil njenega tajnika Kred«*-ricka L. Phillipsa. Izključen je bil tudi C. C. Culver, član druge postojsnke kavčukarskih delsv-cev. Oba sta bila v ospredju za ustanovitev skupne unije. Phillips je bil izključen pod pretvezo, ds ni hotel izdati pre-stopnih listov strojnikom v In-ternational Association of Ms-ehinists. Organizator Claherty Je na seji unije Ooodrlrhevlh delavcev rekel, da je v teku pogajanje zs kolektivno pogodbo med A D V in Rubber Mfg. Association Po njegovem mnenju mora biti prej to vprašanje rešeno kakor pa vpraiknje unljske forme. Chicago. — Pokrajinski odbor NIRA sa premogovno industrijo je v sredo odločil, da edino mezdna pogodba med rudarsko unijo United Mine Workers in Peabo-dy Coal Company v okraju Saline je veljavna. To pomeni, da NRA ne priznava nasprotne Progresivna rudarske unije, Icl se je pred poldrugim letom odcepila od matarna organizacij« zaradi samopašnosti njenega predsednika Johna L. Lewisa in ves ta čas je v ljtitem boju za prvenstvo in priznanje. Progresivna unija je s masrvjm piketlranjem v omenjenem okraju ustavila vea obrat, ki počiva že enajst mesecev. Peabody Coal Company se zdaj pripravlja, da obnovi obrat tamkaj in Progresivna unija je pred nekaj dnevi pozvala vse svoje člane, ki so brez dela, naj gredo piketi rat v okraj Saline. Čim je pokrajinski odbor NRA objavil svoj odlok, je governer Horner objavil svarilo, da stranke, ki bodo skušale ovirati obrat premogovnikov v tem okraju, bo-do imele opraviti s federalnimi oblastmi. Claude Pearcy, predsednik Progresivna unije, je dejal v Gil-leapleju, da je odlok pokrajin-skega odbora krivičen in Člani njegove unije ga ne sprejmejo. Pearcy smatra, da Je Progresiv na unija v Illinoisu v večini in zato bi morala biti priznana. Boj za priznanje in uveljavljanje se bo nadaljeval. Pearcy je tudi rekel, da bo glasovanje rudarjev v premogovni ku Mark farsa. Glasovanje Je odredil pokrajinski odbor za po-skušnjo, da vidi, katera unija i-ma večino. Pearcy je mnenja, da glaaovanje ne bo pošteno, kajti družba, ki ima pogodbo z unijo United Mine Workers, je že upo-sllla zadnje dni toliko članov te unije, da bo večina na strani UMW. Progresivna unija Je zadnje tedne izgubila dva poskusa pred sodiščem, ds forsira priznanje. Mleksrsfcl farmarji lito zadovoljil z arbHraio Slavka Js stsla farmarja In delavce okrog $700,000 Načrt je bil predložen v obema zbornicama; določa zvaano au b vendrán je drŽav a podobno zakonodajo Waahington. — V o^ema zbornicama kongresa je vložen l-dentičen načrt sa starostno ptmzijo za vse osebe nad 66 let starosti, ki zadoate kvalifikacijam. V ^senatni zbornici ga ja predložil senator Dill iz držav« Washington, v nitji pa kongrea-nlk Conncry is N«w Yorka. Spon-sorira ga Am«rican Association for Old Age Security, katere tajnik je Abraham Epstein, Načrtu J« baje naklonjen tudi predsednik Roosevelt in Če j« to resnica, smatrajo qponsorjl, da ima dobro priliko sa sprejetje. V smislu osnutka bi zvezna vlada prispevala vsaki državi a podobno zakonodajo eno tretjino stroškov, dve tretjini bi pa nosila država aama. Vsaka oseba, ki je državljan, če njeno premoženje ne presega pet tisoč dolarjev, če nima avojcev, ki bi jo podpirali in ki Je stara 66 ali več let, bi bila deležna pentlje po en dolar na dan. Penzlja bi lahko znašala več, ne pa manj, ampak bi morala dodatne stroške trpeti posamezna država. Druga pomembna določba Je, da mora biti pokojnina obvezna za vso državo, predno bi slednja mogla dobiti zvezno subvenciio. Od držav* ki že imajo to aociahto zakonodajo, Jih J« več, ki stvar prepuščajo posameznim okrajem, kar je slabo in sploh dosti nt pomeni. Za začetak določa načrt svetno a/proprlacijo $10,000,000. Po BpstelnovJ itjtvl Je v Združenih državah pol milijona oseb nad 66 let starih, ki bi kvalificirale za starostno pokojnino. Letni stroški bi znašali za vso deželo od 180 do 160 milijonov, pravi Epstein. Posebna predloga je bila vložena tudi za diatrikt Kolumbla, nad katerim vlada kongres, Chicago, — Med farmarji V čikaški okolici, člani Pure Milk asociacije, Je mnogo godrnjanja, ker ao njihovi voditelji prepustili rešitev vprašanj« cene mleka razsodišču. Ksrmarji ao zahtevali, da mora biti to vprašanje rešeno direktno, predno bo stavka končsns. Veliko število farmarjev Izrsžs slutnjo, ds bodo spet ogoljufsnl in težka borba Štirih dni je bila zastonj. Silen naval mlaka je -poplavil Chicago v Četrtek zjutraj. Vlaki In trukl so privlekli zslogo, ki je bila zadržana od sobote in mlekarji v mestu niso vedeli kam s njo. Stavka Je atala farmarje In razvažak« mleka okrog $700,000. Farmarji so izgubili na «kuplčku $HH4,000, razvaževalcl in delavci v ml«-karAah pa $316,000. rajo kavčukarski delavci, ki hočejo industrijsko unijo. Poteft tega »p, I). C. — Vlada turške republike, s kstero Amerika še nima pogodbe za medsebojno izročanje kriminalnih u* bežnlkov, Je informirala ameriško vlado, da Samuel Ipaull ne bo •m«l prekoračiti turške meje, če bi tudi hotel, ko mu SI. jan. poteče termin legalnega bivanja na Grškem. PROSVETÄ PROSVETA THE EN LIGHTEN MENT •LA«iu> m i.astwtwa mabodnb roorosss J»«ort Glasovi iz naselbin Zsaimive beležke iz raznih krajev •I Wr «to _ m UrutMM Srto*« (towa <»»• mtm) to Kaaato SS M »*•• •,J* -Mi, IIA« .* torn tau; «• Chi*«* to Cto»» SIAS * Ui.. M.7» ** tato; w to*. M.W. f«r t Im UrM iUU» •M CUM* US P* f«. Se wm K« not k* mw»<4 kar IMS «Uk ■ ltau>*t PHOSVETA Am iii MniSEB or THE rrDEBATroPSKSe. IM Datan •SMI, •M-4. S» ■MflllU- obtapaju. na prtw*r (Itac. SI), ta I Ha ta taia totoiMM »Ktakta prarotoM, to m Domač drobiž Oper«cija Bertolt, 0. — Mrs. Mary Pri moMč, članic« društva št. 5f2 *NPJ Je srečno prestala težko operacijo na jetrih. Operirana je bila 6. t m. v Wheeling Öhio Valley bolnišnici v Whe?lhigu, W. Va. Poroka Akron, 0,—Tu sta se poročila Chas. Novak in Frances Nezna-ny. Ženin je hrvaških starčev, nevesta je pa aktivna članica društva št. 170 SNPJ kakor je tudi njen oče Frank Neznany, ki j« društveni podpredsednik. No-vozakoncema obilo sreče! Smrtna kosa v starem kraju «trabane, Pa.—Mrs. Sterle je dobiia vest, da Je v Knežaku na Notranjskem umrla njena mati Helena Marlnič, roj. Lipec, v sta-rosti 86 let. V Ameriki zapušča sina in tri hčere. Cleveland. — Anton Koče je prejel vest, du sta v Gornji Rebri pri Moravčah na Gorenjskem umrla njegov brat Valentin starosti 63 let in njegov bratranec I -oiiis Ribič, stsr 48 let. — Anton Germ je pa prejel vest da je v Vrbovcu pri Doberničlh na Dolenjskem umrla njegova mati Terezija Germ v* starosti 82 let. Sreča v nesreči Cleveland. — Zadnji pondeJjek ste Peter Hočevar In njegova že na Lydia peljala svojega sedem tednov starega otroka v vozičku po Wuterloo ulici v Colllnwoodu nakar Je pridrvel avto In zade voziček, ki Je bil zdrobljen, toda otroku se ni zgodilo nič žalega Avtomobilist je zbežal. Kasneje je bil aretiran rojak John Ha be, ki pa taji, da je on vozil do-tični avtomobil. Izboriti v St. Pa uiti postavili svojo listo St. Paul, Minn. — Farmarsko delavska stranka je ponovno nominirala za isto mesto seda njega fupana VVlIliama Maho ncyja In (KHitBvila kompletno ksndidatno listo za mestne ura de. Za mestnega kontrolorja Je nonilnlrnn Fred Mlller, ured nik Minnesota I*abor Advocat« katerega je prcJ urejeval Ma honey. Izboriti v Si. Paulu so slični nit unči j i ko socialisti Milwaukeeju: imajo svojega župana In manjšino v zbornici Mahoney je prvi delavski župan v tem mestu. Izboriti upajo dobiti večino pri prihodnjih volitvah tudi v zbornico. Farmarji v nevernem WUconsl nu na slabšem Clsar l.ake, Wls. — Radi izredno slstie letine, nizkih cen pridelkom in visokih cen potreb-ščlnam, ki jih morajo kupiti, so fsrmsrji v severnem delu Wls-conslna veliko na slabšem ko so bili pred letom. F.n primer so čreve za klobase. Pred letom so Jih farmarji plačali v trgovin i ki !!6c šop, letos stanejo 60c sveže čreve so letos pa nižje ka kur so jih farmarji prodaja pred. Ičtom. Obletnica mladinskega društva Detroit, Mich.—Pravkar minilo leto 19.13 je bilo za delavce teto mizerije in pomanjkanja. Ob nastopu novega leta smo si želeli eden drugemu boljše ere-, če v tem letu. Želje same pa seveda ne pomenijo nH. Za boljše življenske pogoje je treba boljšega* razumevsnja rrted de-avd in skupnega dela. Treba e, da si podajo roke, da bodo skupno nastopali v skupnem boli za svoje pravice—potons svo-ih delavskih strokovnih In po-itičnih organizacij. Kajti edino na ta način lahko delavci po-kažejo svojo ogromno silo. Sele takrat bo nastopila doba srečnejših dni—¿oba srečnejšega novega leta. Dokler bo delavstvo razcepljeno v majhne grupe in dokler se bo med seboj sovražilo, do tak rat ne bo boljše. Mizerija se bo ponavljala in izkoriščevalci se rodp redili na račun delavske nezavednosti. Profitni sistem bo Odpravljen kadar bode delav-hoteli, nič prej. Kapitalisti ga fte bodo odpravili, ker niso tako neumni, odpravili pa ga tudi rte bodo njihovi zastopniki, d služijo svojim gospodarjem. Dasi so slabi čaai, si kapitalisti delijo vseeno mastne dlvidende. Dividende pa si lahko delijo zato, ker so dobro organizirani, de avsfca masa pa se pusti izkoriščata Dne 6. in 7. januarja je tukajšnje angleško poslujoče društvo! Young Americans št. 564 SNPJ praznovalo svojo osmo obletnico in svoj napredek. Uspeh je bil prilično dober, še boljši pa 5i lahko bil, Če se bi odzvalo več rojakov. Opazil sem, da bi mnogi lahko prišli, ki imajo sredstva, pa so ostali doma. Gl. odbor 8NPJ si beli glave in daje različne koncesije, da se pridobi mlsdlno v jednoto, stari člani pa so nekam klavrni, mesto da bi šli skupno na delo in pomagali mladini v jednoto. Vsak zaveden član se zaveda dejstva, da je naša mladina bodočnost jed-note in njen napredek. Absolutno potrebno je, da se pridobi naša mladino v jednoto. Vai oni, ki nočejo sodelovati i našo mladino in njenimi društvi, pokažejo le prezir in malomarnost do svojih sinov in hčera. Vsa čast ire naši zavedni mladini! Pokazala je, da je zmožna in da se ne ustraši dela, ki največ koristi starim članom. Banket tega društva, ki se je vršil dne 6. Jan., mi bo ostal še ftolgp v spominu. Mladini pa kličijm: Le naprej po začrtani poti! Ne ozirajte se na omah IJIvce! Prišel bo Čas ko se bodo /.uvedli, dn so bili v zmoti! Sit banketu je bil kot častni gusHjednotln tajnik br. Vider, ki HAm je marsikaj dobrega po vedel o raznih potežkočah, s katerimi se mora vodstvo jednote boriti- Povedal je, kako so se nekateri člani poslužill pasivno sti v izkorlščevalne namene. Pla čevall so druge organizacije, pri naši jednoti pa so postali pasiv nI, dash so nekateri imeli v ban-frnh tl"Tfnhf. ' AftllliiHhHW-Tml vroče, naj nikar ne dolžijo gl. odboru radi drastične spremembe o pasivnosti. Ti»ga ni gl. odbor kriv in ne lojalni člani, Itrivi pa so oni člsni, ki bi Ishko plačali asesment. pa ga niso hoteli. Seveda niso tukaj všteti vsi pasivni člani, krivi so le oni, ki ni so pošteno z jednoto postopali. O vsem tem je br. Vider navao čim dobro pojasnil, tako da je vsak lahko razumel. l>ruštWYioneer št. M9 SNPJ iz Chlcags je poslalo Young Americans brzojavno čestitko, ki je blls prečitana na banketu In ki je vzbudila splošno odobra vanje In zshvalo. Dne 21. Januarja bomo Imeli priliko slišati naš pevski zbor "Svoboda," ki bo uprižoril lepo *l>efolgro "Za stare nI ljubezni »S. v .i bil kolar. Leta 1909 je prišel v Ameriko in se nastanil v Detroi tu, kjer je delal pri Chrislerjevi korporaciji. Zapušča leno in tri Že poročene hčere, Angela Jaf-tleh, Paula Bohar in Jennle Rački. Pokojnik je bH zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki in debro poznan med njimi. Mar sikdo ga bo težko pogrešal. Ohranimo mu trajen spomini Prizsdeti družini moje Iskreno sožalje I Aston Jurea, 121. Nafte naloge v novem letu- Nanticoke, Pa,—Nahajamo se v novem letu, ki je za nas delay ce nadaljevanje mizerije in trpljenja ter borbe za obstsnek Običajna novoletna voščila ne spremenijo trdih dejstev v življenju; so le lepe želje, ki so brez pomena. Srečnejšega In za-dovolnejšega novega leta—nove dobe—ne bo, dokler si ga delav stvo ne bo samo izvojevalo i trdim delom svojega razuma. Dokler bomo čakali raznih mesij in novih "dilerjev," da nas popeljejo v boljši ekonomski sistem, vse do takrat bomo čakali zaman. Delavstvo si mora samo pridobiti svoje pravice, ako Jih hoče uživati. V ekonomskem oziru ne pomagajo nobena patri otična mazila; ekonomska vprašanja zahtevajo trdih odgovorov, ki so pod sedanjim sistemom brezsrčna in brezobzirna. Gre za pro-fH, vse drugo pa, naj vrag vzame. Vse ostalo, v kar se mogotci in njih hlapci odevajo, je navadna frazarija in prevare, s katerimi zakrivajo svoje izkorišče-valske namene. Delavstvo pa se mora osamoavojiti tako, da bo umelo svoja lastna vprašanja, gospodaraka, strokovna in politična. In samo se Jih mora opri- tudi zavajalni tisk. Hipna navdušenja danes za tega in Jutri za onegs gromovnika naglo ugasnejo. Delavcem, ki resno mislijo in se zavedajo svoje delavske dolžnosti, je treba »motrenege dela» - Gola navdušenja so brez podlage, zato Jih navadno vzame noč. Leto 1934 bi moralo biti leto sprave med vsemi narodi. Morajo bi biti leto organiziranja delavstva strokovno tii politično. Delavec se mora organizirati industrijsko in možganski», ako hoče doseči svoj cilj in svoje pfavice. Organizirati se mora proti svojemu naravnemu sovražniku kapitalizmu, ki je stoodstotno organiziran proti delavstvu. Novo leto ni prineslo nikakih sprememb na antraeitu. Prineslo Je le borbo za obstanek, ki se bije že dolgo. Določen je čas za 13. t. m., da se izravnajo neso» glasja pod vladnim preiskovalnim odborom. Tako je sklenila konvencija antracitnih rudarjev dne 2. jan. Kaj bo iz tega, se sedaj še ne ve, če bo izid rudarjem v korist ali ne. Boj je v te ku med UMW in AMU. Prva je po članstvu v manjšini, ima pa dovolj denarja in vladno oporo na svoji strani. V IlMnoisu se bije že delj časa hud boj med UMW in PMU. Tudi tam ima prva denarno in vladno pomoč, medtem ko je druga močnejša po članstvu. Edino v močni delavski skupni uniji je rešitev, da se rudarji otresejo kapitalistične nadvlade in pa nezaželjenih vodij v organizaciji. O akupnosti je seveda lahko pisati, do skupnosti privesti vse prizadete delavce je pa očividno težko delo. Kriva je seveda največ brezbrižnost delavstva. Ako bi se bolj zanimali za svoje interese v unijah, bi lahko že davno pometi! z neljubimi voditelji. Potem je kriv Ta je naj- bami v tukajšnji bolnišnici 11. dec. 1932. Omenjena sta izvršila tudi več vlomov. Glavno krivdo je seveda iakati v gnilem sistemu. Meščansko časopisja Jje dali, in tudi pomagali. na dolgo in široko opisuje take senzacije, vzrokov za Me Šine pa nikdar ne navedejo. Da ae odpravijo izkoriščanja in zločini, je treba odpraviti pogoje—kapi-talistični sistem, ki je Isvor ste vilnih hudobij iti trpljenja. In edino delavstvo je poklicano, da to odpravi. 7or*j: V boj! Henrik Pečarič. Članstvu društva it. 1» Clevetand, Ob—Vabim vse Člane društva "Lipa" št. 129 SNPJ na redno mesečno sejo, ki ee bo vršila 14. januarja v navadnih prostorih. Podan bo celoletni račun. Rešiti moramo več važnih stvari za našo zabavo, ki se bo vršila dne S. februarja SND na «t. Clair ave. v sobi št. 1. Zato vas še enkrat opominjam, da se udeležite v velikem številu. Želim več sreče v novem letu vsem!—(To naznanilo je dospelo prepozno za prejšnji izdaji.—Ured.) Joseph Ban, tajnik. jeti, da jih reši sebi v prid. Delavcu je treba šole, Šole in zopet šole. Učiti se mora, da bo spoznal, da on resnično ustvsrja vse dobrine in da je on lahko gospodar, ako hoče, nad vsemi javnimi napravami in dobrinami, dele kadar bo dovolj ražumen, bo lahko potom svojih zastopnikov vladal v prid vsemu delovnemu ljudstvu—v prid vsem, ki producirajo in delajo ročno In umsko. Ampak delavec se mora otresti brezbrižnosti in stra-hopetnosti. Nastopiti mora odločno in skupno, kajti le v skupnosti je prava moč. Kdaj pride do tega7 Kdaj bo delovno ljudstvo spoznalo pravo pot, ki ga privede v osvoboditev—v industrijsko demokracijo? Napredek je sila počasen. Stopnjema, komaj da se vidi leze naprej, a vendar leze. Nespametnim kričačem in namišljenim radikalcem ne smemo verjeti. Pred par leti so hoteli kar čez noč Ameriko "zrevolu-cionizirati," danes pa jim je dober tudi kakšen navaden župnik, za katerim so pripravljeni drveti čez drn in strn, ako spregovori par delavcem prijaznih besed. Taka početja so nlčeva In brez vsakega trajnega pomena. večje zlo za delavstvo, da se ne more otresti StČaftopetstva in hlapčevanja. Ako se bi delavci na splošno zavedali resnice, da mora priti rešitev izpod krivičnega sistema od njih samih, tedaj bi skupno nastopali in bi zavrgli brezbrižnost, ki jih danes tlači. " ^ Pred par" dnevi sem vprašal superintendents, Če ima zame kakfco delo. Skušal sem mu do-povedati, da od zraka se ne da živeti, da sem bil pri njegovi kompaniji Glenn Alden pohabljen ,in sem že 20 mesecev brez dela. Dejal je, da ne more pomagati. Seveda, če bi predenj na kolena padel in rekel: "Please, mister . . ." bi morda kaj dobtl. Toda Pečarič tega Še nikdar ni storil in tudi- ne bo, rajši od gladu pogine. Danes, 8. Jan., sta dva mladeniča končala svoje mlado življenje na električnem stolu v belle-fontski ječi, Frank Stabinsky, star 21 let in Anthony Petrosky, star 19 let. Spoznana sta bila krivim dveh umorov, ki sta jih izvršila v okraju Wilkes Barre v novembru 1932. Žrtvi sta bil | Peter Cutler, trgoveer program, zato pa se pričakuje velika ude-leiba CTtiesreči M. Praznika je bilo že poročeno. Dne S. jantjarja Je podlegel pokkndham. ki 'jih je dotami, januarja ko ga Je neki avto povotil. ftofer je naglo na to odpeljal, ne da bi žrtev po bral in JI pomagal. Policija ga še sedaj išče. Pokojni Matija Praznik se je rodil leta 1M4 na Rudnikih pri Igu Po poklicu je PETEK, 12. JANUARJA. le. Maakirala je Mary Toma Ker shio ei morali izposoj mnogo potrebnih reči za opr odra, so nam jih ljudje rade» Nadaljne ocene te dram« bom opisoval, ker sem bil aai prisade t v nji. Najiskren« se zahvaljujem v imenu dr skega kluba Soča in društi Postojnska jama, za katerega i je drama igrala, splošni »lov« ski javnosti v Canonsburgu in drugih naselbinah vsem ude! žencem te prireditve. Prisrč hvala Antonu Smrekarju Johnu Ludviku ter mrs. Mi tinčič v Meadow Landsu za sojene obleke, f ,. Igralci se ob takih trenutki ko vidijo napolnjeno dvori počutijo prav dobro, da jim selja igra srce. Nobeden < vek ne ve in ne čuti, kar čuti igralci ob takih slučajih, ko dijo, da sta njih trud in moralno in gmotno poplačan Oproščamo se pa, ako ste op žili kakšno nerodnost, ker sag veste, da pri takšni udeležbi zelo težko držati popoln red. Za dramski klub Soča, John Koklich. Prijatelju v spomin Herminie, Pa.— V Prosveti sem čltal, da je sobrat Louis Llpovšek umrl v Luzernu, Pa. cjer je živel nad 20 let. Das je bil previden in marljiv delavec, ga je nesreča spravila prerani grob. V tamkajšnjih jremogorovih je mnogo nevarnega dela. Pokojni Llpovšek m je pomagal, da sem prišel v Ameriko. Tukaj mi je preskrbel delo in takoj p6 prvi plači me je vpisal v podporno društvo sv Barbare, ki je pozneje prišlo pod okrilje SNPJ. To je znak, da se je zavedal potrebe vsakega delavca, da se zavaruje v podporni organizaciji. Pokojnik je storil veliko dobrega tu In v domovini. Bil je izvrsten sadjerejec in tukaj je ha stotine drevja posadil in pocepil. Sad njegovega dela bo Živel še mnogo let. Blag Spomin sosedu in tovarišu is mladih dni, njegovi soprogi in otrokom pa moje globoko sožalje!! John Kapetar, 87. Vesti iz NMtrjivt Nu žlje ■ Vprašanje, kdo je zažgal pari ment, še ni rešeno. "Trd cesarstvo" sloni na sili Uspela uprizoritev "Hlapcev" Canonsburg, Ps. — V nedeljo 31. decembra je tukajšnji dramski klub Soča uprizoril eno najboljših del pokojnega Ivana Cankarja, dramo "Hlapci". U-deležba je bila obilna, dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Videli smo občinstvo ne le iz te naselbine, temveč so bile zastopane tudi vse oddaljene naselbine zapadne Penne. Kdo bi ne prišel in videl veliko du ševno delo našega pokojnega Cankarja. Sele sedaj, ko umetnika ni več med nami, je narod spoznal, da je izgubil z njim svojega najboljšega učitelja in največjega ljubitelja domovine. Pač res, Cankar je bil kakor solnce Slovencem. Ko je to soln ce vzhajalo, so gs ljubitelji dne va pozdravljali. Ko se je solnce dvignilo in začelo pripekati žarki, ki ao ubijali bolezenske bacile in palilo tenkočutneže, je bilo to solnce vzlic svoji koristnosti neznosno, čim pa se je solnce nagnilo k zatonu in je Pariz. — (TIS) — Poročev lec Transatlantic Informat Service je iz Berlina prejel s« zacioqplno poročilo, ki potrji domnevo, da so parlament žgali fašisti sami. Sodnijsko> vprašanje najbrž ne bo nikdi rešeno, vsaj ne, dokler bo n krmilu sedanji režim. Poročilo se nanaša na nekei nacista po imenu Ralla, ki j služil v 17. šturmarsHem polki Rall je bil radi nekega prestop ka v berlinski ječi. V novembr Je zaprosil avdienco pri glav nem jetničarju, kateremu je ii povedal, da je bil soudeleiei pri požigu parlamenta z drugi mi fašisti vred. Zaprosil je, na, ga prijavijo za pričo v znanen procesu. 1 Stvar je bila sporočena poli ciji in poveljniku šturmarjei Rall je bil takoj izročen tajn policiji, ki ga je posadila na m tezalnico. Ker niso jetniik oblasti* dalj časa nič sli&ali i njem, so pri policiji vprašak kje je jetnik in kdaj gu vrneji v ječo. Po več dneh poizvedovi nje je tajna policija naznanili da je Rall pobegnil pri transfi riranju v drugo ječo. Zaklji ček te povesti je ta, da so pr« božičem našli njegovo trupi vse razmesarjeno v bližini Bfl lina., Iz Hamburga poročajo, da j tajna policija odkrila tajno oi ganizacijo ob holandski meji, I je utihotapljala antinacijsM propagando v Nemčijo, iz nj< nih skrivališč pa socisliste il komuniste. Tik pred odkritje« je pomagala 17 beguncem i Hitlerije. Povest, da je Hitler prepoM dal milltaristično in skrajl šovinistično knjigo "Vojna i blagohotno pošiljajo s svojimi vojaška znanost", katero je spi ilvtl as smetišču. božajočimi zadnjimi poljubi, smo ga vzljubili vsi. Cankar je bil v svojih spisih velik realist, kajti slikal je življenje še straš-nejše kot ga more za po pas t i preprost čitatelj. Drama "Hlapci" je bila ena najtežjih dram kolikor se jih je že igralo na canonsburškem odru. V prvem In tudi v drugem dejanju je bilo občinstvo malo razburkano In tudi igralci so bili nesigurni. Stopjema so se boljšali, tako da v tretjem dejanju Je prišla drama do polne veljave, kar se je pokazalo po končani igri, ko je občinstvo vzpodbujalo igravce, jim čestitalo in klicalo: "Naprej po poti resnega dela za dramatiko!" Mi kot delavci se moramo zavedati, da vse ustanove in vse delo za kulturni razvoj naseline vodi izključno delavstvo samo. Pri tako kžkih dramah ko so Cankarjevi Hlapci, je treba velike požft*valnoeti in dobre volje. Potrpežljivih in požrtvo-valnih ljudi je malo. Takih, ki vedno kritisirajo in razdirajo, pa veliko preveč. r Režijo je vodil John 2ig-man. Suflcrka ¿e bila Ana Ster- sal nČki profesor Banse in K ložila neka fašistična raiožba -ta povest je le za porabo izve Nemčije. Tiskarna knjig« I vedno oglaša in je nedavno ii šla v drugi ^zdaji. Spissns j« vidika, da v Nemcih užge mil taristično razpoloženje in od|* to propagira vojno. Radi nekih apopadov v Std gartu, kjer ao bile ubite tri os be, se na tajnem sodišču v BS linu vrši proces proti večje» številu šturmarjev. Nacisti i skušali vae akupaj potlačiti, sfl pak je bila policija na priti župana priailjena interveniral Neki žid pa je dobil dva mesa zapora, ker ae je akušal utiMJ pitf v Hitlerjevo stranko VsH mu je bila tudi krzmarija, ks« ro je vodih -» Občiaaks podjetjb lahko koe* rirajo privatnim % Columbus, O. — Poročil * ta v ne komisije, ki je prouči la stanje občinskih napravj vodovodov, elektrarn In pli®^ — pravi, da kljub nižji ^ lahko plačujejo enake dav ke alična privatna podjetje is t vrhu še delajo doblČeJL > H. JANUAJUA edek znanstva v letu 1933 ICS7-5I So. Lawaiale Ava* Chicago, IIL - Tal Roekweh IM« GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI ODSEKt VINCENT CAINKAR, predsednik....2657 S. Uwadal* A v«., Ohíoago, XII. PRED A. VIDER, «i. tajnik.........»657 8. Lawndale Ava., Oblongo. Ill LAWRENCE GRADISHEK, taj.bol.odd.2667 S. Lawndala Ava., Chlca«o, III JOHN VOGRICH, §1. blagajnik..... .2667 8. Lawndale Ava., Chica v», 111. KI UP («ODI NA, npr» v i ta 1J gfcalla... .«667 8. Lawndak Ava., Chicago, IIL JOHN MOLBK, uradnik «lasila......M67 8. Lawndale Av»., Chicago, lil . ODBORNIKI! FRANK 80MRAK, prvi podpredaednlk.....,.99« K. 74th St., Clavaland, O. JOHN E. LOKAH JR., drugi podpredaednlk. .1108 K. 170th StH Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATH PETROVIČU, predaednik...........695 E. 140th St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOVtCH..............98a Seneca Ave., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP.......,...........149 8. Prospect Ave., Clarendon Hill., M POROTNI ODSEK: JOHN OORlEK, predsednik..............41« W. Hay 8t., Sprlngflald, IIL ANTON dULAR...................................Bok 27, Arma, Kana. JOHN TRCELJ..................................Box 857, Strahane, Pa. FRANK PODBOJ.................................Box «1, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICn......... ......16010 Parkgrovt Ava., Cleveland, O NADZORNI ODSEK t FRANX KAITZ, predsednik.,................5639 W. t*th 8t., Chicago, IIL FRED MALGAI...............................15 Central Park, Paru, IIL JACOB AMBROMCH......................«15 Piaroa St., Evelatl Mina. ZAKON DEDN08TI l»HI KO-KOftlH zato so samo srednji listi rablicni v Luckies h "IHmmn** Bsrillfcw JWri»w#N»lli«N Op-rm II»ose V IM i«*» htan4*r4 Ii»«. |». Ml IM«« Ii. Mi' «»«»niii. i.iirav KIRIM |>irdobna ženaka. Z menoj — vi moški tako radi rabite ta izraz — se ne da nič "napraviti"! To vam povem za primer, da bi se — česar ne verjamem — še kdaj kje sama dobila. Z odličnim spoštovanjem Marga Jezerškova." II "Spoštovani gospod doktor! Ne vem, ali ate dobili piamo, ki sem vam ga piaala pred tednom dni: saj Je menda naslov na vaši poaetnlri točen? Za vsak slučaj vam danes še enkrat pišem in vam' pošljem piamo a postreičkom, da ga boste zanea-Ijlvo dobili v roke. Tetko bi ml bilo vse* ponoviti, kar aem vam še enkrat izčrpno piaala. MoJ glavni namen je bil položaj, razčistiti in vam dati razumeti: be spadam med ienake. ki Jih Človek meni nič tebi nič napade in poljubi, če sta sama. To aem vam hotela s v sam poudarkom povedati, toda Uliti aH ponižati vas nikakor niaem nameravala. Moje ogorčenje je veljalo vašemu "Spoštovani gospod doktor! Spet vas ni bilo. Ne najdem )esed, da po zaslugi ocenim vaše vedenje. Nezaslišano je, ne odgovarjati ženski na pisma in ne priti, če določi sestanek. Ker vas pa poznam kot popolnega gentlemana, mora biti nekaj vmes, o čemer nič ne vem. Predlagam, da se stv»r razčisti. Ali vas je katera beseda v mojih pismih razžalila, morda poslednji stavek v mojem zadnjem pismu? Prosim vas, na dan besedo! Vaš molk mi gre na živce. Pričakujem vašega pozi va jutri med deseto in enajsto dopoldne. Ker bom jutri slučajno prosta, bi se mogla za popoldne kaj dogovoriti. Prisrčno vas pozdravlja Vaša stara ^prijateljica ' Marga." VI 'Torej res nočete odnehati, Tomo? Hočete na vsak način slišati? Prav, bom pa poteptala vse predsodka in vam povedala na ves glaa: da, vaš poljub mi je zmešal glavo, čutim ga na svojih ustnicah, noč in dan ga čutim. Ko zaprem oči, sanjam o vas, bolna sem od koprnenja. Nočeš odnehati? Na vsak način si hotel slišati? Ljubim te — pridi, kadar hočeš! M." a "Srček," je rekla lepa žena nekaj dni nato mlademu možu "zakaj mi prav za prav nisi odgovoril na moja pisma ?" "Srček," je odgovoril mlad mož lepi ženi, "če bi ti bil odgovoril na tvoja pisma, ali več tudi zaradi dušika, ki se mu je pod višjim pritiskom pomešal v iri. Dušik sam na sebi je sicer indiferenten plin, toda pri naglem prehodu od višjega do nor-malnega pritiska ae pridne v krvi peniti kakor ogljikova kislina n to penjenje vodi lahko do težkih škod za zdravje in celo do smrti. Vse te nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, potapljači, so bile vzrok, da so jim skušali zgraditi pripomočke, s katerimi bi se jih ažje ubranili. Znan je potaplja Iki zvon, ki je pa uporaben le do neke mere. Beebova potapljaška trogla, s katero je dosegel globino 430 m, ne rabi za običajno delo na morskem dnu, temveč ca opazovanje njegovega življenja. Velik praktični pomen pa imajo nove potapljaške "obleke," ki o-mogoča j o delo še v globini 200 metrov In so v bistvu nekakšni potapljaški zvonovi, ki pa posnemajo v grobem obliko človeškega ,telesa s cevmi za roke in noge n v katerih deluje potapljač približno tako kakor v navadni potapljaški obleki. Namestu s svojimi rokami, pa vrši vsakovrstna dela z nekakšnimi umetnimi potem sedel pri tebi? . . . zdajle tako blizu Mo «a morskem iN Nevarnosti in nevšečnosti potap 1 jačev. — Nov izum : potaplja ška podmornica toll lirerohelmn pohodili. Vi Zato1 n ju. ne vaši osebi. čisto lepo oprostili! Lahko predstavim, da ste po mojem prvem pismu dobili vtis, kakor da bi vam bila prepovedala vatop v mojo hišo. Tega pa nisem imela na umu. Ob priložnosti mi mirne vesti lahko telefonirate. Z iskrenimi pozdravi Vaša Marga Jezerškova." III "Dragi gospod doktor! Prav za prav je zelo lepo od vas, da mi iz diskretnosti na pisma niti ne odgovorite. Vaš molk mi je dokaz, da ste ae zavedli nedostojnostl svojega vedenja in da vam je zdaj nerodno atopitl pred moje oči. Naloga naa žensk je, da pomagamo moškim preboleti zadrege, posebno toli rahlo občuteno zadrego. ki jo očividno vi čutite. Rade volje vam prihranim tele-fonaki poziv, ker vem. da bi vam bil mučen. Ali ne bi prišli jutri ob petih v Emono? Tam je •elo dobra godba, in pri glasbi je mnogokaj lažje, ali ne? 8 prisrčnimi pozdravi V Vaša Marga J.- IV "Dragi doktor! Kaj je vendar z vami? Zakaj a ni bilo v Emono? Alt ste \ Kaj hočem ušaljenl? Ne. to M bilo pre-vgm naknadno s vsem poudar-l— poaaMH ste pač za trenutek, otročje. Saj sva bila zmerom kom povem: Ne vam. a kakšno! pri kom «te, vendar ate av nato i dobra prijatelja in sva še zdaj, Največja težava, ki jo imajo potapljači pri delu na morskem dnu, tiči v tem, da z globino ail no narase vodni pritisk. 10 m vi sok 1-centimetrski steber vode tehta 1 kilogram, izvršuje tore na vsak kvadratni centimeter pritisk 1 kg ali na vso telesno površino 15,000 kg, čemur pa prišteti še istotolikšni pritisk zraka. Dočim zračnega pritiska ne ču tirno, ker je z vseh strani, od zu naj in znotraj enak, bi pritisk 10 m vode potapljača siloviti viral, če -bi ne imel posebnih pri prav proti njemu. To je pred vsem njegova potapljaška oble ka in pa zrak, ki mu ga skoz posebno cev pošiljajo za dihanje tako, da je njegov pritisk za vsa kihlO m globine z* 1 atmoafe ro večji. To večanje tračnega pritiska pa pomeni, da potapljač v običaj ni potapljaški obleki ne more delati v večjih globinah nego 40 do 60 m. Le posamezni potaplja či so v takšni obleki dosegli tu dl 90 m, a delati niso mogli posebno, ker je pritisk zrska na teleane dupline, zlasti na čelno duplino tu že tako močan, da iz živa nezavest. Vrhu tega učink\j je kisik pri več nego 9 atmosferah pritiaka strupeno, trenje dihalnih poteh pa postane pr dihanju tudi neznosno. Najbolj neznoano pa Je jtfbe-nje in žgačkanje( ki ga povzročajo potapljaču pri dihsnju k\-veče ae dlačice v noau. To nepri jetnost povečuje dejatvo, da potapljač ne more t roko do nosa. kar bi mu neznosni ščeget olajšalo. Nekateri potapljači so pripovedovali, da ao od samega obupa včaai tvegali povaem nesmiselni In ftlvljenako nevarni poskus, da bi odvili potapljaško čelado aH raztreščili njeno okence. Tudi ko Jih dvigajo it globine, pretijo potapljaču velike nevarnosti. pa ne samo zaradi spre-tračnega pritiaka. tem- BeMamiclRa Staranje odpade, manjvi pokolenj ne bo več Vabljivo je premišljevati tem, s kakšnimi problemi & bavila medicina leta 2000 in pozneje. To je storil neki nt nec že pred petimi leti v brošuri pod psevdonimom S« Phar. Med najzanimivejšimi nji govimi prognozami ao sledeče?] Zdravniška umetnost se bol vila tedaj z ozirom nk to, da do postale bolezni zark^ii z« nih sredstev čedalje bolj rt predvsem z zatiranjem staT nih znakov. Poseben boj bo Ijal poapnenju tkiva in žil, bo veljalo za povsem nepotr« in nenaraven znak star Zdravstvena policija bo od do časa z žarki presvetlila *t še psebe, da ugotovi, ali ii kakšno poapnenje. V tem meru jih bo začela takoj zdraij ti. Na isti način bodo ugotavl, tudi oborine presnove, ki obren njujejo organe in vodijo do lezni. Z masažo, dieto in mii ralkami bodo odpravljali tali Škodljive produkte, preden utegnile napraviti zlo. S tem, < rokami, ki imajo namestu P«tov|človek do bolezni sploh ne pri kleščam podobno pripravo. V t«j ¡ nastane vprašanje — da-li se opravi deluje potapljač v zračnem pritisku, ki se ne razlikuje dosti od normalnega in to mu delo seveda silno olajša, vendar pa mu za večje globine nego 200 m ne zadostuje več, ker dobi voda potem takšno konsistenco, da potrebuje mož za vsako delo bistveno večjih sil, nego so mu ob najboljši telesni konstituciji na razpolago. Sedaj je strokovnjak za potapljaš t vo Hans Vogel izumil boje čisto novo pripravo, nekakšno potapljaško podmornico, iz katere se bodo dala baje v poljubnih globinah in iz notranjosti brez vsake nevarnosti izvršiti vsaka dela. Orodje bo mogoče spraviti ven in z njim delati s pomočjo strojev, podmornica bo i-mela celo priprave, da bo posadka mirno od znotraj zadelala in zavarila luknje v potopljenih ladjah, da bi se potem dvignile. I-sto tako bo imel* priprave za vrtanje lukenj v kakšen potopljen brod, v katere bodo pritrjene dvigalne verige. Tudi priprava, ki bo v globinah spravila posad ko kaikšne potopljene podmornice živo na varno, bo izpopolnjevala opremo te potipljaške ladje, s katero bo problem dela na morskem dnu rešen seveda popolnoma. Polrečilo se ji je Vojvoda de Broglie, ki je nedavno predaval v Pragi na univerzi o razbijanju atomov, . je pripovedoval naslednjo zgodbo: Naša služkinja je baš prebirala znanstvene revije, kjer so bi le objavljene moje razprave, ko sem se vrnil z nekega predavanja. — Kaj vas pa tako zanima? — sem jo vprašal. — Zanima me, če je res, da je vse na svetu sestavljeno iz atomov. — Seveda je res. — Tudi tale vaza? < — Tudi. — Torej mi pa oprostite, go- RAD BI IZVEDEL za svojega brata Louisa Somnfc doma iz Mirne Peči, Vrhov« Ako kdo kaj ve za njega nsj s sporoči ali če pa sam slučaja . .... * .. . .Ma "»J se mi oglasi. Tony spod vojvoda, das. sem tudi jnzUrakf 824 Richmond Sti razbila atome. I Toronto, Ont., Canada. (AdvJ o stara j o in propadejo organi mi od sebe ali pa se da to pr danje zadržati vsaj za stolet 6e ne za trajno. Tu se odpre dicinski znanosti novo podre znanstvenega raziskovanja. TudP higiena razmnože vi postane posebno področje zni sti. Mlade ljudi bodo učili prav časno, da morejo le ob popoli zdravju in razvoju telesnih spočeti zdrave in lepe otr Ljudje se bodo navadili spM no uporabljati primerne zaičit pripomočke zoper nezaželjeno 1 nepotrebno oploditev. Vsaka i ska bo upravičena zahtevati, ji zdravnik odstrani plod. Ta šna praksa bo preprečila pr ljuditev držav in zemlje. Nos nost in rojstvo, kakor sploh ¿1» veško življenje bodo pod stalnii zdravniškim nadzorstvom. Mi tere bodo svoje otroke dojile u me vsaj tri mesece. Razlike me zakonskimi in nezakonskimi o troci ne bodo delali. Novorojen čki, ki se rode z nepopravljivi, mi defekti in o katerih komisiji več strokovnjakov ugotovi, dz b jim bilo življenje žalostno ii bedno, se bodo brez bolečin od pravili na oni svet, duševno bol ni in manjvredni pa bodo steri lizirani, da ne prenesejo svoji defektov na potomstvo. NA PRODAJ 2 loti v mestu Johnstownu, na «š lepem prostoru. Na istih se nshij lepa garata u dva avta. Priailjl sem prodati vslsd dolgotrajne*! bra dalja in dolgotrajne bolezni v druM ni. Prepričan sem, da kdor bo ki pil, da bo zelo dobro investiral tn denar ker ta prostor ima še lepok dočnost. Gena bo salo nizks. Za podrobnosti pilita ali m t zglasite pri lastniku: Andrew t drich, 706 Forest Ave. (poitni slov 069 Russell Ave.) Johnitxrfi Pa. (Adv.) TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ? tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila ta veselice in shode, vizitnice, času» knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstsktf slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dru4 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTU • a N. P. J„ DA T18KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI " S.N.P.J. PRINTERY MS 7-ft • Se. Aveeae ee šafce aa Aai* M «p»