IZOAJA CP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL.: UREDNIŠTVO IN 1'PRAVA21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SREDA, 10. JANUARJA 1962 A ŠT. 3 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KO* TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD i. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred VII. kongresom LMS Navodila gorenjskim delegatom Kranj, 9. januarja — Popoldne ob 16. uri je bil v mali sejni dvorani OLO Kranj sestanek vseh delegatov, ki bodo zastopali gorenjsko mladino na VII. kongresu LMS. Z Gorenjske bo na VII. kongresu Ljudske mladine Slovenije 39 mladincev in mladink, in sicer bodo Jesenice zastopali Franci Ban, Vinko Cerar. Kati Grilc, Ignac Juran, Božo Sotlar in Anica Vift4$ Kranj - Jože Kavčič. Ciril Globoenik, Ante Marjančič, Miran Stcfe, Peter Jekovec, Sandi Le-ban, Jurij Hribar. Milena Novak, Tatjana Bertoncelj, Matko Oman, Stane Ječnik, Marko Hafner in Stane Pirnnt; Radovljico — F-sad Mehmedovič, Miro Golčman, Nace Pavlin, Marjanca Ambrožič, Franci Sitar, Rezka Dolenc in Stanko Ažman; Skofjo Loko — Metod Cer-netič, Igor Janhar, Vido Japelj, Janez Križaj, Baltezar Lajht, Anton Rakovec in Janez Taler; Tržič - Janez Ivnik, Mirni Gol-majer, Vili Grebene in Edi Slibar. Na sestanku so delegate seznanili s tehničnim programom kongresa. Vsi bodo prišli v Kranj 25. januarja ob 18. uri. Za delegate iz vsakega okraja posebej bo v Kranju delovala posebna informacijska pisarna. V tej pisarni bo vsak-delegat dobil mapo, v kateri bodo točna navodila o poteku kongresa. Kongres se bo začel 26. januarja ob 9.30 uri v dvorani kina »Center«. Kongres se bo začel s pesmijo -»Lepo je v naši domovini biti mlad«, ki jo bodo zapeli vsi delegati, intoniral pa jo bo mladinski pevski zbor iz Kranja. Z it o bodo tudi vsi delegati dobili napisano besedilo omenjene pesmi. Plenarno zasedanje kongresa bo trajalo do približalo 12.30 ure. Ob 16. uri pa bo kongres nadaljeval delo v treh komisijah, in sicer bo ena komisija zasedala v dvorani OLO, druga v kadilnici in tretja v koncertni dvorani Delavskega doma. Istega dne zvečer ob 20.30 uri bo v Prešernovem gledal'šču javna televizijska oddaja -Mladina v revoluciji-«, vzooredno s to prireditvijo bo ob 20.30 uri še kulturno zabavni program v koncertni dvo- rani delavskega doma. Naslednji dan — 27. januarja — bo kongres nadaljeval delo po komisijah ob 8. uri in zaključil ob 12. uri. Ob 15. uri pa se bodo delegati spel sešli na plenarnem zaključnem zasedanju. Kongres bo predvidoma končal delo okoli 18.30 ure. Zvečer ob 20.30 uri pa bo predsednik OLO Kranj Jakob Zen priredil v vseh prostorih okraja sprejem za vse delegate kongresa. Po sprejemu pri predsedniku okraja pa bo po želii ples v kadilnici Delavskega doma. Na VII. kongresu Ljudske mladine bo iz kranjskega okraja govorilo tudi okoli 20 delegatov. Ti bodo največ razpravljali o delavskem samoupravljanju, o delu klubov mladih proizvajalcev in o izobraževanju. — M. Z. Pravilniki o delitvi ČD in OD v trgovini BREZ PRETIRAVANJ Trgovska podjetja so izdelala pravilnike praktična preizkušnja Kot so nam povedali na Trgovinski zbornici za okraj Kranj, so do zaključka preteklega leta skoraj vsa gorenjska trgovska podjetja izdelala m sprejela pravltai-ke o delitvi čistega in esebnih dohodkov. Izjema je le podjetje Savica, ki se je prav ob novem letu združilo s podjetjem Izbira. V njem so sedaj izvolili nov delavski svet, ki bo sprejel pravilnik za združeno podjetje že v sredi tega meseca. Osnutke sta. podjetji pripravili že pred združitvijo. Na Trgovinski zbornici so dobili na vpogled do sedaj 8 pravilnikov; menijo, da bodo prav vse pravilnike lahko zbrali najkasneje do 20. januarja in tako dobili dober pregled nad notranjo uredit- vijo trgovskih podjetij na Gorenjskem. Trgovinska zbornica je že med pripravami na izdelavo pravilnikov zasledovala delo in izvedla tudi posebno anketo o razmerju med skladi in osebnimi dohodki v letih 1960 in 1961, da bi podjetja laže primerjala svojo delitev z delitvijo v drugih sorod-nih^odjetjih. Skoraj vsa trgovska podjetja so formirala obračunske enote, ki razpolagajo s svojo maso osebnih dohodkov medtem ko so sklaHi ostali centralizirani. To je tudi razumljivo, saj trgovska podjetja v primerjavi z industrijskimi podjetji ne zaposlujejo veliko delavcev in so zato tudi posamezne obraenske enote razmeroma maj h- ecejšnje povečanje Primerjava prvih desetih mesecev preteklega leta z ustreznim časovnim obdobjem leta 1960 nam pokaže, da so gospodarske in negospodarske dejavnosti na Gorenjskem izplačale v omenjenem času lani 3.314,7 milijona dinarjev neto osebnih dohodkov več kakor pa predpreteklo leto. Povečanje gre predvsem na račun porasta osebnih prejemkov, delno pa se je kvota izplačanih neto osebnih dohodkov povečala tudi zaradi večjega števila zaposlenih. V celoti je bilo torej izplačanih na Gorenjskem do konca oktobra lani 13.755,0 milijona dinarjev osebnih dohodkov. Največji del, in sicer 11,967,4 milijona dinarjev, odpade na gospodarske dejavnosti, v katerih pa spet znatno prednjači industrija z nad 7.684 milijoni neto izplačanih osebnih dohodkov. Po višini izplačanih osebnih prejemkov v tem obdobju sta si precej enaka kmetijstvo in gostinstvo, medtem ko ta ugotovitev za enako časovno obdobje v letu 1960 ne velja. Iz tega "nedvomno lahko sklepamo, da so se zaslužki kmetijskih delavcev v zadnjem času izboljšali. Višini izplačanih neto osebnih dohodkov v kmetijstvu in gostinstvu se znatno približuje tudi gospodarski del stanovanjsko-komunalne dejavnosti. Med gospodarskimi panogami je za industrijo izplačala v omenjenem času največ neto osebnih prejemkov trgovina na drobno in veliko, njej sledijo obrt, gradbeništvo, gozdarstvo, gospodarski del kulturno-socialne dejavnosti, nato že omenjeno kmetijstvo, gostinstvo in gospodarski del stanovanjsko-komunalne dejavnosti. NaJMfljJij pa so v primerjavi z drugimi izplačali v prometni dejavnosti. Za neto osebne dohodke zaposlenih v negospodarstvu pa je bilo v prvih desetih mesecih leta 1961 porabljenih 1.787,6 milijona dinarjev. Vse omenjene številke so le skupni zneski, ki so bili razdeljeni kot osebni prejemki, zato bi primerjava povprečno mesečno izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega po posameznih dejavnostih PO DVANAJSTI Podatki nam povedo, da s sestavljanjem in sprejemanjem pravilnikov j) delitvi čistega in osebnega dohodka v naših gospodarskih organizacijah nelcai ni v redu. Mnogi delovni kolektivi so namreč preveč odlašali z zbiranjem gradiva, drugi so se spet preveč zanašali na razne »vzorce*, pa so prepozno spoznali, da so to vzorci brez vrednosti. In tako jih je prehitel čas. Doslej je v kranjskem okraju od 413 gospodarskih organizacij predložilo občinskim zborom proizvajalcev svoie Pravilnike le 139 podjetij ali 33.6%. Približne ocene posebnih komisij, ki so jih imenovali zbori proizvajalcev za preled Pravilnikov, so sicer ugodnejše. Predvidevajo namreč, da je večina gospodarskih podjetii pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodki že sprejela oziroma jih bo sprejela v prvi polovici januarja. Vemhr že dejstvo, d t večina gospodarskih organizacij šele v zadniem trenutku rešuje po-loic.\ kaže na veliko nevarnost: da posr.m"7na podjetja glcdaio na pravilnike bolj kot na neizbežno formalnost kot pa na instrument dejanskega poglabljanja demokratičnih samoupravnih pravic kolektiva. To bojazen nam potrjujejo tudi podatki, da so mnogi pravilniki, ki so jih kolektivi že predložili občinskim zborom proizvajalcev, pomanjkljivi, brez ustrezne dokumentacije in zapisnikov s sej samoupravnih organov. Hkrati pa seveda ne smemo biti tako pretirano kritični, da ne bi videli, da so mnogi delovni kolektivi v svojih pravilnikih našli zelo stimulativne in originalne načine delitve dohodka, zlasti tisti, ki so jih izdelali na osnovi lastnih izkušenj in lastne dokumentacije, brez nepotrebnega prepisovanja in iskanja vzorov. Analiza do sedaj predloženih pravilnikov kaže, da so zlasti razponi med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki zelo v redu. To bo nedvomno zagotovilo, da v prihodnje ne bo prišlo do takih nesorazmerij v osebnih prejemkih v gospodarstvu, kot v nekateri* primerih doslej. Je pa še vedno nekaj tekih pravilnikov, ki predvidevajo O poledici in visokem snegu Predvsem previdna vožnja KAKO JE Z VZDRŽEVANJEM CEST V KRANJSKEM OKRAJU POZIMI Znova in znova nas presenetita I Scrše: »Po zakonu • sneg in poledenela cesta. Zato naši pristojnosti po moramo biti na cesti, kar velja zlasti še posebej za voznike motornih vozil in za pešce na pločnikih, zelo previdni, da ne pride do nesreč. Med ljudmi pa se v zadnjem času sliši precej kritičnih pripomb, češ da niti ceste ne posipajo dovolj vsaj takrat, kadar je poledica. Zato smo zaprosili direktorja podjetja za ceste okraja Kranj inž. Vladimirja Ser-šeta in referenta za zimsko službo Franca Sirneta, da nam o tem posredujeta nekaj podatkov. Direktor podjetja inž. Vladimir o cestah je v posipanje klancev in ovinkov, medtem ko nam ravnih delov ceste I., II. in III. reda ni treba nujno posipati. Prav zaradi tega je največ negodovanja med ljudmi. Posipana cesta pa prav gotovo še ne bo rešila vseh prometnih nesreč, ki nastanejo ob poledici ali previsokem snegu. Menim, da je predvsem varna in previdna vožnja voznikov motornih vozil pogoj, da ne pride do nesreč. Povem naj samo primer, da so naša vozila vedno prva na cesti, kadar je poledica (Nadaljevani« na 2. str.) zelo zamotan postopek za ugotavljanje osebnih dohodkov vodilnih uslužbencev, medtem ko so kriteriji za določanje deleža osebnega dohodka za ostale delavce zelo preprosti. 7.ato bodo morali zbori proizvajalcev ne le pri pregledu pravilnikov, marveč zlasti pri njihovem izvajanju paziti, da ne bodo ostali razponi le številka na papirju oziroma da ne bodo razni dodatki in pribitki pri višjih strokovnih delavcih porušili osnovega sorazmerja med osebnimi dohodki, kot se to dogaja zlasti v nekaterih zdravstvenih ustanovah. Občinski zbori proizvajalcev lahko raznim manjšim, pavšaliziranim obrtnim delavnicam in gostiščem spregledajo sestavljanje pravilnikov o delitvi osebnega in čistega dohodka. Pri tem pa ne bi bilo smotrno pretiravati. Celo obratno: zaželeno bi bilo, da zbori proizvajalcev zahtevajo od vseh, tudi manjših gospodarskih organizacij, da sprejmejo vsaj pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Zdi se,> da se nekateri bojijo lotiti sestavljanja takega pravilnika samo zato, ker zmotno menijo, da mora bi.i to kdo vc kako obsežen, zamotan in formalno dovršen dokument. V manjših gospodarskih argan'Ztcijab bi bil lahko pravilnik o delitvi osebnega ali pa čistega dph^J,*a zelo kratek in preprost. DoMtt bi moral le osnovna merila delitve čistega ali osebnega dohodka, zakaj tudi tak, pa čeprav le eno tipkano stran obsegajoči dokument je boljši, kot pa samovolja posameznika pri določanju osebnih dohodkov in skladov. Ni dvoma, da bo kvaliteta sprejetih pravilnikov v največji meri odvisna od aktivnega dela občinskih zborov proizvajalcev. Občinski zbor proizvajalcev v Tržiču je doslej it štirikrat razpravljal o pravilnikih po posameznih gospodarskih panogah in ni slučaj, da so v tržiški občini (razen ene upravičene izjeme) že vse gospodarske organizacije sprejele oba pravilnika. Tudi v ostalih občinah v okraju so v zadnjem času zbori proizvajalcev zelo aktivni. bržkone pokazala precej drugačno sliko. Vzporedno s povečano kvoto izplačanih neto osebnTh dohodkov v prvih desetih mesecih preteklega leta so porasli tudi odobreni po-(Nadaljcvanje na 2. strani) Kaj bo prinesla ne. Razen tega pa je tudi eden izmed osnovnih vzrokov združevanj trgovskih podjetij v tem, da se ustvarijo močni skladi, s katerimi bo podjetje lahko zgradilo nove prostore, uredilo 6voje poslovalnice, dokupilo prevozno sredstvo ali kakšne druge potrebne investicije. Zato bi bilo prav nesmiselno sklade preveč razbijati. Nekatera podjetja so začela z ločenim ugotavljanjem čistega do-Rbdka za vsako posamezno obračunsko enoto in z določenimi procenti določila tudi delež osebnih dohodkov pri čistem dohodku. Druga — predvsem manjša podjetja, ki so menila, da je tak način zanje prezahteven, odmerjajo osebni dohodek po doseženem prometu. Na splošno je mogoče ugotoviti, da so trgovska podjetja pravilno začela z izdelavo pravilnikov in z višino osebnih dohodkov niso nikoli prekoračili višino 70 tisoč dinarjev. Najbolj pogosto razmerje med najvišjim in najnižjim OD je v trgovini 1 : 3. Tudi v največjih podjetjih pa nikoli ne prekorači razmerja 1:6. — M. S. Nova lovska trofeja za tovariša Tita Ze v soboto dopoldne se je tovariš Tito s svojim spremstvom odpravil na lov pod Begunjšičico. Letos je poskusil lovsko srečo nad kozorogi. Toda niti pri dopoldanskem niti pri popoldanskem poskusu ni dobil na mušico pravega — najstarejšega med kozorogi, ki ga je po lovskem praviđu treba najprej ukaniti. V zameno zanj bi sicer lahko imel najmanj deset mlajših kozorogov, a ni pritisnil na petelina. Naslednji dan (nedelja, 7. januarja) okoli pol desete ure pa se je zgrudila nova lepa lovska trofeja, ki bo izpolnila že tako lepo zbirko, ki jo ima tovariš Tito zaradi dolgoletnega priljubljenega športa - lova. Tokrat je zadel najstarejšega kozoroga na področju pod Begunjščico, in sicer na Begunjskem plazu. Kozorog je bil star 17 let in je tehtal 80 kilogramov. Noč med soboto in nedeljo j« tovariš Tito prespaj v karavli med vojaki - graničarji, medtem ko je pripravljeno ležišče na Ljubelju odklonil. Za graničar je j« bilo to prijetno doživetje, saj se je tovariš Tito z njimi dlje tudi pogovarjal o njihovem življenju. - V nedeljo okrog 11. ure je tovariš Tito z novo lovsko trofejo zapustil lovske revirje pod Begunjščico. — B. F. Pred izrednim občnim zborom Zbornice in OZKZ Kranj edek v gozdarstvu primerjavi z letom 1930 se je produktivnost povečala za Z% Kranj, 10. januarja — Jutri dopoldne bo v veliki sejni dvorani OLO izredni občni zbor Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo za kranjski okraj in Okrajne zve?:e kmetijskih zadrug Kranj. Pisali smo že, da bo na tem izrednem občnem zboru prišlo do ukinitve OZKZ, danes pa bi posvetili nekaj vrstic gozdarstvu, ki je v preteklem letu doseglo vsestranski znaten napredek. Medtem ko sta gozdni gospodarstvi Bled in Kranj predvsem skrbeli za notranjo ureditev podjetij — formirali sta samostojne ekonpmske enote — sta v preteklem letu tudi precej investirali tako za mehanizacijo, komunikacije in standard delavcev v gozdarstvu. Samo za stanovanja in boljše življenje delavcev je bilo potrošenih 54 milijonov dinarjev. Z ukinitvijo Gozdarskih poslovnih zvez in okrepitvijo kmetijskih zadrug se je upravljanje s privatnimi gozdovi približalo neposrednem uproizvajalcu — zadružniku, medtem ko je bil občuten napredek tudi glede gozdov v državljanski lastnini. Ekonomsko močne KZ so prevzele vse funkcije nekdanje Poslovne zveze in se tudi s kadri močno izpopolnile. Medtem ko prej KZ niso imele nobenega inženirja, jih imajo sedaj 12, število tehnikov se je povečalo od 9 na 22, število logarjev pa od 68 na 71. Razumljivo je, da je bil v prvih mesecih po reorganizaciji kratek zastoj v delu, toda kasneje se je gospodarjenje odvijalo, kot se ni TOKRAT V SLIKI •TOKRAT V SLIKI še nikoli prej. Novi zakon o gozdovih pa je odprl še vrsto problemov, ki jih bodo morale gozdne gospodarske organizacije reševati letes (določitev gozdnih območij, kooperacije z zasebnimi lastniki, ureditev trga itd.). Pozitivni učinki novega ekonomskega 6istema pa so se doslej odrazili v nadaljnjem izboljšanju organizacije in proizvodnih postopkih v gozdarstvu, zlasti z urejanjem mehanizacije tako pri izkoriščanju gozdov kot pri gradnji cest. Zaradi tega se je pri gozdnih gospodarstvih nroduktivnost dela v primerjavi z letom 1960 tudi povečala za 7 9/0. Planske obveze poseka in oddaje lesa so bile lani pri gozdnih go-sDodarstvih dosežene,s 111%, v privatnem sektorju pa s 102 %. Medtem ko so bila za mehanizacijo potrošena znatna sredstva, je bilo za gradnjo novih komunikacijskih objektov porabljenih 15'5 milijonov dinarjev; od tega je samo GG Bled investiralo polovico zneska. Pri vseh teh gradnjah pa so občutno pomagali tudi privatni lastniki s prostovoljnim delom, vožnjami ali pa darovanjem losa. Posebno poglavje je še gojenje in pospeševanje gozdov. Glede tega v primerjavi z letom 1M9 lani ni bilo skoraj nikakršnih razlik. Vzrok je bilo zmanjšanje sredstev zaradi znižanja cen gozdnih asortimentov in močno zvi-šanih Izdatkov v privatnem sektorju za delo javne gozdarske službe. Količinski obseg pogozdovanj je bil zato omejen le na najbolj pereča področja (Selška ia Poljanska dolina ter zgornjrsavske območje), medtem pa se je obseg dela pri negi sestojev precej po-večal. Kvaliteta dela v zvezi « tem se vsestransko izboljšuje in je sedaj že na dokaj visoki ravni. B. Fajon Izvršitev proračunov Do 31. oktobra preteklega leta je znašala realizacija okrajnega proračuna 844 milijonov dinarjev, od tega odpade največ za prispevek proračunu iz osebnega dohodka delavcev. V primerjavi z ustreznim časovnim obdobjem leta 1968 je bilo v omenjenem času lani realiziranih nad 147 milijonov dinarjev več. Proračuni občinskih Judskih odborov pa so bili v omenjene« času realizirani z 2.077,9 milijona dinarjev. Rekonstrukcija je pogosto edina pot za člmboljše gospodarjenje slehernega podjetja. Tega se je zavedel tudi delovni kolektiv MLIP Cešnjica. Nedaleč od ceste, ki pelje po Selški dolini, je na Cešnjici zrasla nova moderna zgradba, v kateri bodo svetil in zračni delovni prostori. V njih so taki ali podobni prizori te dni kaj pogosti — stroje je treba čimprej namestiti Železniki - DražgoTo. 3. jan. — Naša tradicionalna zimsko-šport-na prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« se naglo bliža. Večji del teh prireditev bo tudi v Selški dolini oziroma v 2(1/.-nikih in Dražgošah, ki bodo prav te dni slavile jubilejno obletnico herojske borbe Cankarjevega bataljona v tistih mrzlih januarskih dneh leta 1942. Omenjena z'm-Sko-šporma prireditev esovpb la fcidi s krajevnim praznikom v Železnikih oziroma z občinskim praznikom bivže železniške obči« ne. Zate boelo v okviru Vsega tega praznovanja v petek zvečer odpeli v vili Vrt v Železnikih klubake. prostore. V tej stavbi že imajo svoj klub mladinci, Odtlej Brez nagrade Blod — Blejski taborniki so imeli pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Nanj so povabili predstavnike družbo no-polil i-: nih organizacij, ki so se občnega zbora tudi udeležili. Taborniki so na svoj občni zbor povabili tudi predstavnike republiškega, okrajnega in občinskega starešinstva, ki pa se povabilu niso odzvali in tako blejskim tabornikom tudi nihče ni izročil nagrade, ki so si jo priborili v lanskem letu. Na občnem zboru so se pomenili i O delu v preteklem letu. Omenili so taborjenje ob morju, partizanske pohode, udeležbo pri raznih svečanostih in prireditvah v okviru proslav 20-letnicc vstaje in pri taborniških mnogobojih. Najzaslužnejšim tabornikom so na Občnem zboru podelili diplome. Po občnem zboru so si taborniki ogledali zanimivo razstavo, ki so jo pripravili v okviru meseca taborniškega tiska. bo sneg pa bodo na razpolago prijetni klubski prostori za vse. Organizatorji predvidevajo, da bo skorajšnja otvoritev klubskih prostorov v Železnikih povezana tudi s krajšim kulturnim programom. Naslednji dan, to je v soboto, 13. januarja, pa bo zvečer v Železnikih prvi nočni slalom v Jugoslaviji za vse kategorije. Bo — ali ne. Tega sedaj še ne moremo popolnoma potrditi, zakaj vmes bo pesegle snežno razmere. Na sicer dokaj zahtevnem terenu, po katerem bi bila speljana smučarska proga, namreč primanjkuje enega in je zato le težko računati, da bi lahko izvedli predvideno tekmovanje brez dodatnih snežnih padavin. — Ce pa bo več snega, se bodo v soboto zvečer spustili po progi naši znani smučarji. Prireditelji zatrjujejo, da se bo ob svitu reflektorjev pomerilo približno sedemdeset tekmovalcev. Ob tekmovalni progi so namreč napeljali električno napeljavo, ki bo tekmovalcem v temi kazala pot. Toda še enkrat — samo če bo več enega, sicer bodo morali prireditev, vsaj tako trenutno menijo, odpovedati. Takoj po predvidenem tekmovanju pa bo v dvorani TVD Partizan Železniki slavnostna akademija, na kateri bodo razglasili rezultate in podelili priznanja najboljšim tekmovalcem. S kulturnim programom bo sodelovala Svoboda. Prihodnjo nedeljo pa bodo zaživele Dražgoše. Ker je spored smučarskih prireditev za ta kraj bolj ali manj že znan, naj tokrat navedemo le to, da bodo prispeli nekateri tekmovalci v Dražgcše že v petek, ostali pa v soboto. — Prebivalci jih bodo prijazno in prisrčno sprejeli, saj se na ta dogodek pripravljajo že dalj časa. Predvideva se tudi, da bi v Draž-gošah te dni vrteli ozkotračne filme. - P. Precejšnje povečanje (Nadaljevanje s 1. strani) trošniški krediti in hranilne vloge, vendar prvi več kakor drugi. Odobreni potrošniški krediti so se v primerjavi s prvimi desetimi meseci leta 1960 povečali skoraj za sto procentov, medtem ko so vplačila hranilnih vlog le malo porasla. Toda kljub temu vplačila hranilnih vlog v omenjenem časovnem obdobju preteklega leta še vedno presegajo odobrene potrošniške kredite, čeprav je razmerje za pr ve slabše, kakor pa je bilo leta 1960. Precej pa sc je spremenilo v zadnjih dveh letih oziroma v Časovnih obdobjih, ki jih primerjamo, razmerje med odplačanimi potrošniškimi krediti En izplačili hranilnih vlog. Primerjava med odobrenimi potrošniškimi krediti in vplačili hranilnih vlog v mesecih oktobru in septembru preteleleja leta pa pokaže, da so se v oktobru odobreni potrošniški krediti znatno dvignili, po drugi strani pa so padla vplačila hranilnih vlog. Delni vzrok za tako stanje je bila verjetno priprava za zimo. — P. „,......;:iiii!!il!i:iil,jil.iliUU ui^i!il!!;i:i.il!.l!>..:liiii:i:i:U!illlllUi!UilM H Svet je zvedel za odlašanje ■ britanskega obiska v Bonnu sa-= mo eno važno ozadje. — Stari g kancler se je v svojil palači na-B lezel nazebe In tako je zahod- ncneimčki ►►politični kašelj« do- P bil svojo utemeljitev, čeprav je s znano, da so bili v Bonnu že pred napovedanim obiskom britanskega premiera ministri pre- | hlajeni v nekem drugem smi- I slu. Britanski predsednik Mac-millan je prišel v mesto ob Re- : ni z neko povsem določeno na- I mero, njegov cbirk spravljajo v g trgovskem jeziku v zvezo z me- 1 šetarskim poslom, saj bo na I| vsak način poskušal zaigrati na s strune, ki sta jih z ameriškim 1 prcdsednlkcim Kennedvjem sku-% paj privila na Bcrmudih. Raz-H logi nemške zadržanosti imajo | tudi še drugo vzporedno izhodi dlšče: že več let je znano, da ■ Velika Britanija v zahodnem =f svetu z najbolj kritičnimi o*mi 2 gleda na razvoj povojne Ncm-I č"je in dela vtis, kakor da se i je iz nemške zgodovine marsi-| česa naučila, pa ne mara poji navijati starih napak. Bonnsfca = vlada je to britansko nenaklo-i njenost že večkrat zaslutila, umu zato so razgovori z britanskimi gosti vedno najtežji v strategiji starega kanclerja. Nihče na svetu ne pričakuje od stika v Bonnu kratkega stik« v smislu poljudnoznanstvenih predstav v iatosmernem in izmeničnem toku. Razgovori v Bonnu na lestvici mednarodnih nihanj niso razgovori prve težavnostne stopnje. Macmillan je skušal bcnnskemu starcu, ki je izgubil modrostne zebe, dopo- je bil lanskoletni božič »božič s solzami«, fcer med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom ni bil sklenjen sporazum • bežičnih obiskih. Opeeoril je Nemee, da dolgo ne more »stati takšno stanje v mestu, ki je nemško in ga razjedata samo dve ideologiji. Obrambni minister Strauos je na primer pozval vzhodno-nemške oborožene sile, da naj ne ubogajo svojih starešin, temveč »bežje zapored!«. Zahodno- ška vlada sprejeti na svoje bre- § me. Načelno so te stvari v re- S du, dokler niso znani stroški. S Stroški za vzdrževanje pa iz le- §? ta v let« naraščaje. Tretji preizkusni kamen Je S pristop Velike Britanije k Skup- H nemu tržišču. Tudi v tem vpra- H šanju nise stališča razčiščena, g Znani ameriški zunanjepolitični g komentator VValtor Lippman je I pred kratkim zapisal, da je I vprašanje Skupnega tržišča v § Mešetar iz Londona vcdatl, da so v Moskvi stekli pripravljalni koraki po ber-mudskem osnutku. Razen tega je morda s prepričevalnim glasom poskušal kanclerja Adena-uerja nagovoriti, da sprejme to potezo kot dejstvo, da bo prišlo do razgovorov o Berlinu, seveda če bo dobra volja nakazovala spremenljiv sporazum. Na odziv za hodna nemške poslušnosti bo bržčas treba še počakati, saj jc znano, da se Nemci težko ravnajo po vetru, čeprav jim v sedanjem položaju ne kaže nič drugega. Bonnski ministri so za praznike še na vso moč razpihovali plamen hladne vojne. Minister Lemmer je govoril, da berlinski župan Willy Brandt pa je ponovil zahtevo, da bi berlinski zid porušili. Berlin in nemško vprašanje sla bila bržčas »snovna motiva bonnskih razgorerov, čeprav ne edina. Macmillana belj žulije vojaški čevlji kot berlinski betonski zid. Vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji je za britanske državne izdatke postavka, ki je ves čas sperna. Nemci se upirajo, da bi povečali svoj delež pri vzdrževanju teh angleških oboroženih sil na nemškem kopnu, Angleži pa pravijo, da se obveznosti bonn-ske vlade razumljive kot jasen dan in jih mora zahodnonem- Zahedni Evropi bolj važno kot berlinsko vprašanje, saj bo z vključitvijo nastala takšna gigantska gospodarska skupnost, ki bo nekajkrat močnejša od gospodarske moči vzhodnega bloka, S pristopom Velike Britanije v to gospodarsko sredino se bo vpliv Skupnega tržišča razširil na področja Cenunen-wealiha in na vse države, ki so vključene v sterliivško plačilno področje. V zveni s tem Je treba veliko stvari še razčistiti. — Razlaga vključevanja Britanije seveda ne gre brez proučevanja raarner, ki Jih že sedaj trpijo industrijsko manj razvite države. — Zdravko Tomažej Predvsem previdna vožnja (Nadaljevanje s 1. strani) in nikoli še ni bilo nesreče. Tudi z osebnim avtomobilom prevozimo mesečino do 5000 km, a velja isto. Najbolj nevarno so kocke, zato je tudi posipanje na njih zelo težavno. Namreč material, ki ga posujemo, se na kockah že po tretjem ali četrtem motornem vozilu, ki pelje čez, ves zbije.« Referent za zimsko službo Franc Širne: »Ceste na območju kranjskega okraja posipamo s pesk:m, kjer je asfalt pa s soljo ali lešem. Tu imamo z lešem težave. Ko se posuši, je cesta vsa prašna in zelo umazana. Tako imamo spet drlo. Betonske ceste ne smemo soliti, kor sol škodi betonu. Za vzdrževanje cest V zimskem času imamo na razpolago okoli 30 motornih vozil, ki pa n!so last našega podjetja, marveč imamo sklenjene pogodbe z drugimi podjetji in jih dobimo v kritičnih trenutkih na razpolago. Seveda te avtomobile dobimo le takrat, če 60 doma, Ce ]'.\\ pa ni, je"-Zadeva toliko bd'f otežkocena, ker ne moremo vseh' 66fl v najkrajšem času spraviti v normalno stanje. Za zimsko vzdrževanje cest potrošimo tudi precej sredstev. Zgodi se, da imamo za vso zimo v njemu avto- Rešitev novoletne nagradne skandinavske križanke Vodoravno: izgradnja, zarota, A (nton) N (edved), oleseneti, malina, hlod, an, LR, air, aga erato, ateitiit, mez DIT, ai, turizem, PZS, liter, nanesla, Nen, alibi, blok, tebe, srečno Novo leto, sam, agut. peča, opera, V (ladimlr) B (ak i-rič), agenti, amid, irhar, da, rojenice, nogomet, Ela, Manila, no. lep, rafiniran, oba. brigadirji, pesem, je, Andi, tnalo, ra, šu, Arno, kos, Atila, noč, Ema, le, Rab, Ob, Tosca, pip«, sin, Kranj, gajsnati, lok, ala, gre, ara, obakriti, ppo-menik, dacar, razcep, a;, nad, atom, Parnas. Prešeren. Navpično: mladinska delovna brigada, arbiter, galeb, dr, aparat, lestenec, Apatin, bajaco, NR, A (nton) M (edved), Nana, anatom, nor, aitiologija, ab, inu, en, tara, botanik, Ikar, Izola, IV, mil, BPT, loa, rzn, zaloga, opica, re, Kobilica, greda, Bled, Risto, notes, rosa, talec, agens, kip, AI ene. Ota, farna, dan, ko, idila, etamin, ni, otrok, SAP, JAT, teza, pionirji, rapir, animozen, Gorje, letalo, me, Rio, ai, Ramona, st, Armenija, as, ene, ples, he, Ceg-nar, šola, riđe, embrio, učenje. ZREB JE DOLOČIL KRANJ. 9. JA~NUARJA - Danes popoldne je bilo v prostorih uredništva javno žrebanje novoletne skandinavske križanke. Žrebanju je prisostvovalo precej reševalcev ,ki so se v uredništvu zadržali več kot ono uro, kar doslej še ni bil primer. Za deset nagrad je bilo treba namreč izvleči kar 59 številk med 527 rešitvami, ker jc bilo 49 rešitev nepravilnih. Zreb pa je dcloč'1 naslednje nagrajence: 1. nagrado 3000 dinarjev je dobil Marko Derlink, Kranj, Tatjane Odrove 6; 2. in 3. nagrado po 2000 dinarjev prejmeta Tončka Kobi, KrilOj, Cesta 1. maja št. 5 in Milan Stres, Predoslje 33 pri Kranju; 4. do 6. nagrado po 1CC0 dinarjev bodo dobili Marjan Aha-člč, Kranj, Trg revolucije 4, Ladislav Pire, Kranj, Savski breg in Jernej Krajci? r, Zupaeičcva 8, Kranj; ostale štiri nagrade po 500 dinarjev pa je žreb določil Karlu Kroflu, Kranj, Korbarjcva ulica, Francu Nagliču, Radovljica, Prešernova 10, Rozaliji Kunstelj,, Kranj, Tavčarjeva 7 in Mojci Kos, Ljubljana, Partizanska 4. — Vse raševalce opozarjamo, da lahko dvignejo nagrade v uredništvu od 15. januarja dalje, v kolikor pa piso iz Kranja, jim jih bomo poslali po pošti. - Uredništvo REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. lokomotiva, 10. Korotan, 11. raba, 13. papir, 14. 1i. 15. arara, 17. Ajas, 18. sik, 19. Ne lef, 20. Bur, 21. dacar, 23. note, 24. It (alija), 25. Miramar, 27. ner, 28. nakana, 30. bat, 32. ja, 33. kraj, 34. uboj, 36. Om, 38. sme, 39. Ti-bera, 42. SAP, 44. ovirati, 47. at, 48. Eros, 50. obiti, 51. ame, 52. korak, 54. eni, 55. Egon, 56. Anita, 57. rl, 58. Stane, 59. Ivan, 60. etiki 'a, C-2. anticipira. Navpično: 1. lopar, 2. oris, 3. kor, 4. ot, B. matica, 6. onikam, 7. Iran, 8. varen. 9. Abadon, 10. kajuta, 12. Aretoj, 13. rabin, 16. afera, 18. Sarajevo, 21. Dinamo, 22. rabutati, 25. Mars, 26. rabiti, 29. kk, 31. Tobi, 35. je, 36. Oseka, 37. maroni, 40. Romana, 41. Atene, 43. poriva, 45. Iberec, 46. riniti, 49. satan, 51. Agata, 53. Kant, 55. eter, 58. ski, 61. ip. mobil, ki ga moramo plačati, če nam kaj koristi ali ne. Za pluženje imamo na razpolago železne enostranske in lesene pluge. Velikokrat pa se nam zgodi, da se znajdemo na cesti 6 konjsko vprego in plugom, za nami pa kolona avtomobilov, ki ne morejo naprej. Sele z dobro mehanizacijo bomo lahko vzporedno s hitro naraščajočim prometom vzdrževali tudi ceste.« Kako pa je z občinskimi cestami v kranjski komuni, smo se pozanimali na Zavodu za gradbene in komunalne zadeve, kjer nam je Rudi Obrulk iz nadzorne službe na komunalnih napravah povedal naslednje: »V naši pristojnosti imamo za vzdrževati okoli 60 kilometrov občinskih cest in več kot 80 kilometrov cest na področju mesta. Največji problem nastane ob poledici takrat, ko nimamo dov;>lj delavcev na razpolago. Sedaj jih je 18 in delajo v dveh izmenah. Potem je še kdo bolan, tako da jih je še manj. Dela na cesti se tudi vsak sramuje, zato je delavce prav težko dobiti. Kolikor je v naši moči posujemo na področju mesta vedno vse ceste. V letošnji zimski sezoni je poledica nastopila že vsaj petkrat in smo porabili že nad 200 kubikov peska za posipanje. Pomagamo si tudi z lešem, ki je zelo primeren za pasipanje in tudi najcenejši. Skoda je le, da se ljudje pritožujejo, ker je zelo umazan. Najprej poskrbimo, da posujemo tiste ceste, kjer vozijo avtobusi in druga motoma vozila, potem pa pridejo na vrsto druge ceste. Poledica lahko nastane v desetih minutah, mi pa z našimi močmi in sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ne uspemo vzdrževati vseh cest tako hitro. Trudimo pa se, kolikor se le da.« — M. Zivkovič TE DNI PO SVETU MOTEL JE ŽE SPREJEL PRVE GOSTE KR. GORA (M. Z.) - Motel v Kranjski gori so gradili precej časa in nemalo pikrih je bilo tudi že izrečenih na račun gradnje. V zadnjem času pa so z gradnjo pohiteli in je bil motel za Dan republike v grobem že končan. — Prve goste je motel v Kranjski gori sprejel 24. decembra. — Tik pred Novim letom sta začeli obratovati še restavracija in kuhinja. V motelu je 22 dvoposteljnih in 6 enoposteljnih sob. Ob velikem navalu turistov pa bodo lahko v vsako sobo namestili še po eno ležišče. Tako bo skupaj lahko prenočilo v motelu 78 gostov. # TRMOGLAVI LAOSKI PRINCI Sef kamboške države Norodum Sihanuk je predlagal kamboško mesto Bokor kot kraj morebitnega sestanka treh laoskih voditeljev. Sestanek naj bi služil, da bi rešili laoško krizo. O POLOŽAJ V JUŽNEM VIETNAMU Po vesteh iz Washingtona je pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva Harriman izjavil, da Južni Vietnam ne potrebuje pomoči ameriških čet za boj proti odporniškemu gibanju Vietkong. Rekel pa je, da je treba povečati pomoč v transportnih sredstvih (vštevši letala in helikopterje). O PO NEUSPELEM DRŽAVNEM UDARU V LIBANONU Politični krogi v Bejrutu so sporočili oceno, da so bili v zaroto poleg Popullstične stranke zapleteni tudi pristaši bivšega predsednika Samuma. Tisk obtožuje Veliko Britanijo in Jordanijo, da sta se zapletli v zaroto, in navaja podatke, po katerih so Imeli voditelji Popullstične stranke stike z jordanskim veleposlanikom v Bagdadu. # CESTNE ZAPORE V ALŽIRU Francoska policija v Alžiru je objavila, da bode prepovedali vsak promet na glavnih križiščih v mestu. Teror nad alžirskim prebivalstvom se nadaljuje. Združena socialistična stranka je v Parizu objavila, da j« pripravljena sodelovati v akciji proti, ul iraški teroristični organizaciji. # ISCEJO VODITELJE ZAROTE V Bejrutu so sporočili, da so v zadnjih 24 urah aretirali 84 oseb, ki so bile zapletene v državni udar. Iz zaporov pa so izpustili vse, ki niso bili povezani z zaroto. Med aretiranimi Je tudi nekaj bivših libanonskih ministrov. Hkrati so objavili, da je vlada razpisala nagrado za izsleditev voditeljev zarote, ki so sedaj na pobegu. # SUKARNO ODLIKOVAL TITOVA Indonezijski predsednik Sukar-no je odlikoval drugega sovjetskega vesoljskega potnika Germana Titova, ki je na sedemdnevnem obisku v Indoneziji. 0 POTOriLA SE JE TRGOVSKA LADJA »SABAC« Na poti v Rotterdam je naša trgovska ladja »Sabac«, ki je bila naložena z boksitno ru*3o, trčila z angleško ladjo »Dorimgton Court«. Nesreča se je zgodila v ozkem Rokavskem zalivu nekoliko milj od Dovera. Ob trčenju je našo ladjo raspolovilo, tako da se je v zelo kratkem času potopila. Pri tej nesreči je Izgubilo življenje 17 pomorščakov, 11 .tih pogrešajo, pet pa jih je preživelo nesrečo, ki ,r> štejejo za največjo po vojni v tej morski ožini. Q TRČENJE DVEH VLAKOV NA NIZOZEMSKEM V ponedeljek Je prišlo v Harle-mu na Nizozemskem do prerifetne nesreče, največje v zgodovini nizozemskih železnic. Trčila sta brzo-vlak iz U*reehta, ki je votli proti Amsterdamu in potniški vlak Amsterdam—Rotterdam. Iz rivcvin s<> potegnili 84 trupel, približno 29 potnikov pa še leži pod razbitinami vlakov. POČITEK V KATANGI Seja katanškc«a parlamenta je bila preložena, ker Combe ni prišel v skupščino. Ccmbe je namreč preživel nedeljo izven Ellsabeth-villa. Ko se je vrnil v mesto, je Izjavil, da je ►►preutrujen«, da bi lahko prisostvoval seji. KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja -»Komunalni servis« Kranj razpisuje naslednja delovna mesta materialni knjigovodja vodja oddelka za polaganje plastičnih mas Interesenti naj se zglaeijo na Upravi podjetja ali pa pošljejo vlogo na gornji naslov NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS — NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS - NAROČAJTE GLAS — 1962 * Jubilejno leto Glasa Doslej največje nagradno žrebanje za naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejn ni':fl in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaSi, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinarjev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. V LETU 1962 »GLASOVA PANORAMA« VSAK PONEDELJEK. V Panorami so objavljene zanimivosti z vsega sveta, reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike, za pionirje »Mlada rast«, film in še marsikaj, kar je vsakomur v razvedrilo. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. Živahne priprave DELO ZA IZDELAVO NOVEGA STATUTA RAZDELJENO NA SEDEM PODROČIJ Tržič, 9. jan. — Ustavna komisija pri ObLO Tržič se je svoje naloge glede izdelave novega statuta za tržiško občino lotila z največjo prizadevnostjo. Ze konec decembra lani se je ta komisija prvič sestala in se predvsem pogovorila o nalogah in na činu dela. Razprava na tem at stanku je pokazala, da bi bilo do lo najlaže, če bi obdelavo gradiva za posamezna področja razdelili med člane komisije ,ki naj bd si za pomoč poiskali širši krog sodelavcev. Na prvem sestanku so priprave za nov statut razdelili na sedem področij (če bo potrebno, jih bodo še na več), in sicer: na eko-nomsko-finančna vprašanja, poli- tična vprašanja SZDL in ostalih družbenih organizacij, na družbene službe, na krajevno samoupravo, organizacijo upravo obč. ljudskega odboja, na položaj dr- ustavne komisije in z osnovnimi načeli, ki bi jih moral vsebovati j nov statut. Ce ne jutri, pa se bo i verjetno vsaj ta teden še enkrat j sestala ta komisija pri ObLO Tr- j Ijzžilki VEST &M It žavljanov v komuni in družbeno upravljanje. Za danes popoldne je bil sklican širši sestanek, na katerem naj bi se predsedniki krajevnih odborov, stanovanjskih pikupno-sti, delavskih sve+ov. predstavniki mladine, SZDL. ZK in drugi seznanili z dosedanjim delom Zapoznelo pismo Silvestrovanje na »Gubi« »Guba« je hrib nad Tržičem, kjer na samoti pod gozdom stoji dom petindvajsetih oskrbovancev in ga vsak Tržičan pozna, vendar pa ne ve, kakšno je življenje v tem domu. Na dan pred silvestrovanjem sem po naključju prišel med te najstarejše Tržičane, ki so kljub starosti z veseljem segli v roko predsedniku ObLO Tržič Lovru Cerarju, načelniku za splošne in notranje zadeve ObLO Tržič Jožetu Robleku in ostalim gostom, članom upravnega odbora doma. Tovariš Cerar je vsem čestital in jim zaželel še mnogo zdravja v letu 1962 ter jim izročil novoletno darilo — televizijski sprejemnik. Potem je tudi upravnik doma Janez Babic obdaril vse oskrbovance s praktičnimi darili. Oskrbovanci so z veseljem pozdravili pozornost občinskega skrbstvenega organa, saj v mladih letih skoraj nihče med njimi ni občutil tolikšnega spoštovanja, kot jim ga izraža naša družba sedaj. Oskrbovanec Franc Kavčič, ki je praznoval že 86. rojstni dan in je še vedno pri moči, je radostno rekel: »-Prijetno mi je, ko vidim, da me nekateri le niso pozabili, če- prav sem pozabljen pri gospodarju v Dolini pri Jelendolu, kjer sem preživel vso mladost kot hlapec. Vesel sem in hvaležen družbi, ki nas ne pozablja. Tako približno se je razvijal pogovor med najstarejšimi, ki so se tisti dan spomnili precej težkih uric iz svojega življenja. Tovariš Lovro Cerar in ostali smo si ogledali tudi dom oskrbovancev. Dom je skrbno ure-jevan, za kar gre vse priznanje Janezu Babiču. Razen rednih potreb pa imajo oskrbovanci za kratek čas na razpolago tudi različne igre za razvedrilo. Cvskr-bovanci si krajšajo čas tudi na druge načine. Vedno nasmejani Bertek pravi, da mu je najbolj všeč poleti, ko se hodi gret na sonce in kramlja z Johano, čeprav Johanca noče nagajivih šal. Za upravnika je Bertek rekel, da je hud policaj, če je preveč hudomušnega nagajanja, a kljub termi nadvse dober skrbnik. Takšno približno je bilo razpoloženje na -Gubi« na dan pred silvestrovanjem. Oskrbovanci pa so se za nov »kino« in ostala darila vsem najtopleje zahvalili. — Srečko K. Se je čas Upravni sklada pri odbor stanovanjskega ObLO Tržič se je že pred kratkim odločil, da bo gradil dvajsetstanovanjski blok, če bo seveda dovolj interesentov med gospodarskimi organizacijami ali posameznimi občinami, ki bi bili pripravljeni pomagati pri gradnji tuda z lastno udeležbo. Doslej je bilo za to gradnjo že precej interesentov (10 stanovanj bo odkupilo Runo, za pet pa je se nekaj drugih kandidatov), vendar se je gradnje še težko lotiti, ker še ni oddanih vseh dvajset stanovanj. Pogoji, ki jih daje upravni odbor stanovanjskega sklada Interesentom, so precej ugodni: gospodarske organizacije in drugi finančno samostojni zavodi se gradnje stanovanj lahko udeleže s 50 odst. lastno udeležbo, ostali občani pa s 30 odst. lastno udeležbo. Prav spričo tega, da je v Tržiču še vedno precej pereč stanovanjski problem, je pričakovati, da bo z gradnjo 20-stanovanj-skega bloka kmalu dovolj interesentov in da se bo Gradbeno podjetje Tržič v najkrajšem času lahko lotilo pripravljalnih del. B. F. žič, ki bo predvsem razpravljala, ali naj osnutek za nov statut pripravljajo po podkomisijah ali pa neposredno z občani. — B. F. Otvoritev kluba Kovor (B. F.) — Kovorjani — predvsem mladina — že dlje po- j grešajo primeren prostor, v katerem bi se zbirali in prijetno združili s koristnim. Mladi so se zaradi tega še zlasti zavzeli in se lotili ureditve klubskega prostora, ! ki bo odprt še ta teden. Tamkajšnje kul'Tirno-umet.nišJco društvo in organizacija SZDL sta mladim pomagala z denarjem. Tako si je mladina zagotovila nekaj opreme in je že nabavila tudi televizijski sprejemnik. Za televizijske oddaje pa je med mladimi že sedaj veliko zanimanje, saj se kljub temu, čeprav klub še ni urejen, v velikem številu zbirajo pred ekranom v majhnem prostoru, kjer je knjižnica. Dokončna odločitev Tržič, 10. januarja — Za danes popoldne ob 17. uri je sklican sestanek vseh predsednikov in taj-n:kov krajevnih odborov SZDL. Na sestanku se bodo pogovorili razen nekaterih aktualnih organizacijskih vprašanj tudi o sredstvih, ki so bila zbrana s prostovoljnim občinskim posojilom za ureditev družbenih prostorov in nabavo lokalnega radijskega oddajnika. Predvsem gre za dokončno izdelavo načrta, za kaj naj bodo zbrana sredstva potrošena. Gradbena in obrtniška dela novega tržiškega Zdravstvenega doma bodo te dni končana. Potem bodo začeli novi objekt takoj notranje opremljati, da bo doslej največje zdravstveno poslopje v Tržiču začelo lahko čimprej koristiti občanom Na Jesenicah pred volilci Izpopolniti nižje organizirane iole O PROBLEMIH ŠOLSTVA V JESENIŠKI OBČINI SMO TUDI ŽE V NAŠI RUBRIKI PRECEJ PISALI, ZLASTI O NOVEM NAČINU NAGRAJEVANJA, POMANJKANJU PROSVETNIH DELAVCEV, O SLABIH ŠOLSKIH PROSTORIH IN šE O DRUGIH PROBLEMIH. O VSEM TEM SO RAZPRAVLJALI NA JESENICAH ŽE NA NAJRAZLIČNEJŠIH POLITIČNIH FORUMIH, TIK PRED NOVIM LETOM PA JE O PROBLEMIH ŠOLSTVA V JESENIŠKI KOMUNI RAZPRAVLJAL TUDI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NA SVOJI REDNI SEJI. Svet za šolstvo pri Občinskem ročilo v roke, tako da bo do pc- ljudskem odboru na Jesenicah je ob tej priložnosti pripravil tudi zelo obširno poročilo o stanju in problematiki šolstva v jeseniški občini (izšlo je tudi lepo natisnjeno — »Naši problemi«). O tej problematiki bodo v kratkem razpravljali tudi na bližnjih zborih volivcev v jeseniški občini. Zato bo tudi vsak volivec dobil tako po- KRANJSKA GORA — Največji problem na osnovni Soli v Kranjski gor! so prav gotovo prostori. Učenci se stiskajo v tesnih učilnicah ln prizori, ko morajo čevlje zložiti kar okoli peči, niso redki. Tehnični pouk pa je sploh nemogoč, saj imajo edini prostor za delavnico v kletnih prostorih, ki so zelo vlažni ln povrhu nezdravi za otroke. Vse to prav gotovo narekuje potrebe po gradnji nove prostorne šole v Kranjski gori drobnosti seznanjen o najaktualnejših problemih šolstva v jeseniški občini. To je napisano tudi v uvodniku poročila. Zato prav gotovo ne bo odveč, ker je problem šolstva na Jesenicah trenutno zelo aktualen, da tudi mi povzamemo nekaj misli iz poročila zlasti o problemih osnovnih šol. Na območju jeseniške občine je trenutno 6 popolnih osnovnih šol in 11 oddelkov izven sedeža matične šole. Vse te šole obiskuje 3.641 učencev, in sicer matične osnovno šole od 1. do 8. razreda 3.344 učencev z 99 stalnimi in 16 honorarnimi učitelji in oddelke matičnih šol od 1. do 4. razreda 297 učencev z 11 stalnimi učitelji. Iz tega je razvidno, da obiskuje 3.344 učencev ali 91,8% popolne osnovne šole, kjer se učno vzgojni proces odvija od 1. do 8. razreda normalno po razredih. Ostalih 297 učencev ali 8,2 % obiskuje nižje organizirane osnovne šole (oddelke matičnih šol), kje se ali pa se bo zaradi majhnega števila učencev pouk moral reševati v kombiniranih oddelkih tako, da bodo v istem oddelku poučevali učence dveh razredov. Povprečno na tako šolo oziroma podružnico matične šole odpade 55 učencev od 1. do 4. razreda. Ce bi organizirali pouk po razredih, bi povprečno štel 14 učencev, kar je neekonomično pa tudi vzgojno izobraževalni rezultati so precej slabši. Statistika tudi pove, da učenci iz nižje organiziranih šol. Kljub temu, da obratuje kranjska pekarna že domala pet mesecev v novih sodobno opremljenih prostorih, se pomanjkljivosti v preskrbi s kruhom pravzaprav niso nič zmanjšale. Potrošniki celo men p o, da le V-^i ~n k"1"'' '-va'i-teta kruha slabša kot v časih, ko je pekarna t>e ojra.ovala v starih prostorih. Kruh se zelo naglo su-81, razen tega pa zaloga kruha zlasti ob sobotah rada poide. Niso pa ki primeri, da zaradi nihanja :o!rošnje kruh včasih ostaja. Vzrokov za te in še nekatere pomanjkljivosti je več: še vedno imajo težave s stroji. Stroj za oblikovanje testa — tako 60 povedali v pekarni — se pri oblikovanju večjih kesov obnese, pri manjših pa povzroča težave. Se huje je s shajalno komoro, ki že dva meseca stoji neporabna. Nabavili so jo pri podjetju Tcrmo-elektro v Beogradu. Z okvaro na komori so se pred kratkim ukvarjali 4 strokovnjaki iz Beograda, Vendar z^mnn. OMh'WM«*o ic!->or da jo bodo v kratkem spravili v red, vendar so vsa prizadevanja brez uspeha. Tudi obseg proizvodnje ni uglašen z obsegom potrošnje, kar kaže, da pekarna nima izdelane evidence o dnevni potrošnji kruha in ostalih izdelkov. Kaže tudi, da delo v podjetju tudi sicer ni dobro organizirano, kar onemogoča racionalno poslovanje. Očitki pa gredo še dlje; nagrajevanje zaposlenih je dokaj primitivno, zato kolektiv ni zainteresiran, da bi proizvodnjo po kvaliteti in kvantiteti prilagodil potrebam. Sodijo pa, da se bo z novim načinom nagrajevanja, položaj izboljšal. Tudi evidenca materiala in stroškov ni najboljša, pa tudi kalkulacije so izdelane netočno. Nobenega dvoma ni, da je stiska, ki nastaja zaradi tega, bolj ali manj subjektivnega značaja. Videti je, da se stanje v pekarni ne bo popravilo, dokler ne bo dobila strokovnjaka, ki bo smotrno ,,_„-:, n^,„„„;r) organizacijo dela. Nov prispevek družabnemu življenju Zaradi velikega zanimanja in povpraševanja po plesnih tečajih je Svet Svobod in prosvetnih društev občine Kranj sklenil ustanoviti PLESNO SOLO, ki bo dobila svoje prostore v Delavskem domu v Kranju. — To bo stalna ustanova, ki jo bo z dotacijami vzdrževal ustanovitelj - Svet Svobod. Sola bo začela z rednim poukom konec januarja, in sicer v okviru VII. kongresa LMS v Kranju. Plesni pouk pa bo potekal nekako takole. Trije plesni tečaji, ki že delujejo, bodo ob ustanovitvi šole prešii pod njeno okrilje. Tem pa bodo priključili še 2 ali 3 tečaje. Plesni pouk bo namenjen predvsem mladini, posebni tečaj pa bodo priredila tudi za odrasle. Vsak tečaj bo imel na teden 2 učni uri in eno uro prostega plesa. Poučevali pa bodo 4 klasično plese in 2 latinsko-ame-rMjfca plesa oziroma 2 noviteti. Z dobrimi učitelji ne bo stiska, razen tega pa bo šola v tesnih stikih s Plesno zvezo Slovenije. Ob ustanovitvi PLESNE SOLE v Kranju bo 27. jan. na Primskovem tudi republiški plesni turnir, ki se ga bo udeležilo 14 ned-boljših parov iz Slovenije. Minuto prej Je aranžer Kinematografskega podjetja v Kranju izmenjal slike v Izložbenem oknu. Nova filma: »Prfoks« in »Družinski dnevnik«. Mimoidoči so se ustavili pred slikami. Pa se je oglasil neki šaljivec: »To pot so se pa spravili na prfokse. V Prfoksu igra prfoks, v Družinskem dnevniku pa tudi ni šlo brez prfoksa. Samo takrat, kadar »talajo« višje dohodke, zmeraj pozabijo na prfokse« <£điki D Eli CVEC Plaz se je umiril, a vendar... Konec januarja bodo v Slražišcu izročili svojemu namenu potrošniški canfer, s te.n pa bo hkrati tudi konec nevšečnosti pri preskrbovanju gospodinjstev s prehrambenim blagom. Gradnjo finanslra ObLO Kranj, za notranjo ureditev lokala pa bo poskrbela veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane. Najkoristnejša ctran tesa potrošniškega centra bo v tem, da bo imel na voljo vse vrste prehrambenih artiklov: razen špecerijskega blaga tudi sadje in zelenjavo, mleko, meso, pijače in drugo Novi delovni pogoji - pot k povečanju delovne storilnosti Statistike iz prejšnjih desetletij kažejo, da 6e je z gozdom in lesno predelavo preživljal dobršen del prebivalstva na Slovenskem. Zadnje čase se je sicer ta del nekoliko zmanjšal, vendar je za nekatera področja gozd še vedno zeleno bogastvo. Se pomembnejše pa so lesne zaloge tedaj, kadar jih lahko predelujejo v neposredni bližini. Zato za tako območje prav gotovo lahko štejemo pretežni del Selške doline z Medzadružnim lesnoindustrijskim podjetjem na Ccš-njioi. Selca, 8. januarja (P.) — V sobotni številki našega lista smo poročali o zemeljskem plazu, ki je pričel polzeti v Selcah v sredo 3. januarja dopoldne, in s tem nevarno ogrožal tri hiše. Takojšnja intervencija domačinov je preprečila še večjo Škodo. Dela pri reševanju ogroženih hiš oziroma pri odstranjevanju materiala, ki ga je plaz nanesal. se še nadaljujejo. Do danes so odstranili že precejšen del plazu, precej pa ga je še ostalo. Zemljo in kamenje odvažajo precej daleč, ker v bližini ni primernega terena za odlaganje. Tik pod plazom je namreč potok in na nasprotni strani breg. Reševalna dela »o dokaj OtežkOČal« tudi drevesne korenine, ki so bile pomešane med zemljo in kamenje. Trenutno morajo, tako pravijo reševalci, odstraniti naneseni material in speljati studenec v strugo na tisto mesto, kjer je bila prej. Druga njihova naloga pa je, da bodo zemljišče nad sedanjim plazem zakoličili in s tem preprečili morebiten ponovni zemeljski plaz, zakaj površina je tudi že tukaj razpokana. Zato je nevar-' no, da bi 6e ob prvem ali pa poznejših deževjih ponovilo dejanje, ki je sedaj prizadejalo do-kajžnjo materialno škodo. Nasploh pa trdijo domačini, da je svet na tem področju zelo znan po zemeljskih plazovih in da tako pomnijo že nekatere podobne dni, kakršne jim je prineslo komaj rojeno letošnje leto. Škodo, ki jo je povzročil plaz, cenijo na okroglo pol milijona dinarjev. Vendar pa je v tem iznank u v glavnem upoštevano le delo pri odstranjevanju zemljo in je tako omenjena škoda ocenjena le minimalno. Kdo bo škodo povrnil oziroma plačal še ni znano, vendar nekateri predvidevajo, da bo verjetno morala nekaj prispevati Vodna skupnost in gozdarska služba. Krajevna skupnost tega namreč sama ne bo zmogla, čeprav so domačini hitro priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. - P. Življenjska pot omenjenega podjetja je stara in mlnda obenem. Zarodek sedanjega MLIP je bila leta 1937 ustanovljena Lesna produktivna zadruga za Selško dolino. Zo ime pove, da je bila zadruga na zadružni osnovi. Po zadnji vojni so se z lesno dejavnostjo ukvarjale kmetijske oziroma lasne zadruge in šele leta 1955 je sedanje podjetje postalo samostojno. Takoj po osamosvojitvi je pri-el delovni kolektiv razmišljati o tem, kako bi podjetje izpopolnili in pridobili nove delovne prostore. Vendar so se tedaj le težko našla sredstva za potrebe lesne industrije. Tako se je vsa stvar zavlekla in šele leta 1959 je podjetje dobilo idejni načrt za gradnjo novih delovnih prostorov. Z realizacijo zamisli o razširitvi podjetja pa so pričeli septembra 1960 leta. Danes že stoji na Cešnjici v Selški dolini nedaleč od ceste nov objekt MLIP Cešnjica. Dosedanje delovne prostore so deloma vključili v novogradnjo, za preostali dol starejšega objekta pa v podjetju menijo, da bi predvidoma v prihodnje Izdelovali zaboje. S tovrstno proizvodnjo so namreč morali prenehati prav zaradi pomanjkanja prostorov. Novi objekt ima nad pot tisoč Ivvadr. metrov površine, od tega je približno 2000 m2 površine prejšnjih delovnih prostorov, ki so jih vključili v nov objekt. V novozgrajeni hali bodo tekli štirje trakovi. Stroški za gradnjo novih prostorov in za nakup nekaterih novih strojev znašajo 200 milijo- nov dinarjev. Za rekonstrukcijo je delovni kolektiv prispeval četrtino lastnih sredstev, za preostali znesek pa je podjetje najelo kredit; odplačilo ob normalnih proizvodnih pogojih ne bo bistveno bremenilo nadaljnjega gospodarjenja. V novo proizvodno halo že premeščajo dosedanje stroje in montirajo nove, v kolikor so jih že do- bili. Ko se bo proizvodnja v novih delovnih pogojih normalizirala, bo delovna storilnost porasla za sedemdeset procentov. Za sedaj pa je treba upoštevati, da premeščanje in montiranje strojev v novi zgradbi, povzroča občutne izpade oziroma zastoje v proizvodnji. V podjetju menijo, da bodo te stvari v glavnem v prvem tro-mesečju uredili. Nujnost in upravičenost rekonstrukcije MLIP Cečnjica se bo pokazala že letošnje loto. Bruto produkt bo namreč skokoma porastel, uvedli bodo nov tehnološki proces in skrajšali delovni postopek ter promet med stroji oziroma delovnimi mesti. — J. P. Kakšni so novi pravilniki? RADOVLJICA - Ob priložnosti smo že poročam, da Je tudi zbor proizvajalcev ObLO Radovljica imenoval posebno komisijo, ki bo pregledala vse pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka in o svojih zapažanjih poročala zboru proizvajalcev. Čeprav je omenjena komisija prejela le pravilnike manjšega dela gospodarskih organizacij, njeni člani menijo, da je te pravilnike že sprejelo 90 odstotkov gospodarskih organizacij na območju radovljiške občine. Na svoji prvi seji so se Slani komisije pomenili o poglavitnih načelih, po katerih bodo pregledovali pravilnike. Vsak Izmed članov bo potem analiziral del pravilnikov. Ce bo komisija ugotovila, da posamezni pravilniki ali posamezne določbo ne ustrezajo, bo zbor proizvajalcev skušal vplivati na prizadeto gospodarsko organizacijo, d& bo napravila potrebne korekture. DPM in vaška skupnost Bohinjska Bistrica — Člani Društva prijateljev mladine v Bohinjski Bistrici so za letošnje leto sprejeli vrsto nalog. Predvsem gim tudi popravljali električne gospodinjske pripomočke in preprostejše aparate. Z uspehi v tej delavnici naj bi (Bato&M KOMUNA bi radi pripravili vse za delo v prebivalcem dokazali, da so ser- varstveno-vzgojnl ustanovi. Preurediti bo treba prostor, obenem pa tudi prepričati in pridobiti va-ščane, da bodo pošiljali otroke v to ustanovo. Ker morajo vsa sredstva za bivanje otrok v varstve-no-vzgojni ustanovi prispevati starši 6ami, bo Društvo prijateljev mladine pripravilo točne izračune stroškov za posameznega otroka. Obenem pa bo Društvo prijateljev mladine pomagalo pri delu vaške skupnosti, v okviru katere bi radi organizirali servisno samopomoč in uredili obrat družbene prehrane. Ze v bližnji prihodnosti bo pri šoli v Bohinjski Bistrici začela delovati elektrotehnična delavnica, v kateri bodo člani pionirske zadruge med dru- Priprave za osnutka nove ustavo SKOF.IA LOKA (J) - Prihodnje meeeee bo prUel osnutek nafte nove ustave v MrSo obravnavo. Pri tent bo Socialistična zveza organizator za člmširšo razpravo o osnutku. V zvezi s tem so nekateri občinski odbori SZDL že po-krenili nekatere akcije. Med njimi je tudi Občinski odbor SZDL Skofja Loka, ki je s tem v zvez! že razpravljal s predsedniki KO SZDL na svojem terenu. visne delavnice potrebne in koristne. Da je za delo v DPM v Bohinjski Bistrici dokaj zanimanja, nam lahko dokaže že precej velika udeležba na Občnem zboru, ki je bil pred kratkim. Udeleženci zbora so pokazali posebno veliko zanimanja za delo pionirskega proizvodnega podjetja »Pionir«. Pionirji so jim svoje delo prikazali z enodejanko, ki jo je nalašč v ta namen pripravil upravitelj šole tovariš Fister. Na omenjenem občnem zboru ee se pogovorili tudi o tem, kako bodo za pionirje pripravili letovanje ob morju. Razen tega, da bodo pripravili zamenjavo s skupino otrok iz enega obmorskih mest, bodo med poletnimi počitnicami pripravili tudi enodnevna in dvodnevna letovanja. Skupine pionirjev in mladincev bodlo odhajale na izlete v bližnjo in daljno okolico, obenem pa bodo nabirale gozdne sadeže. Nekaj jih bodo prodali in za izkuniček nakupili knjige, dobršen del pa jih bo gospodinjski krožek konservlral in tako pripravil za porabo v šolski kuhinji. - M. S. ,VlIa Vrt v Železnikih, kjer bodo za krajevni praznik .odprli klubske prostore ^ Domače zanimivosti £ SIMNOVA JAMA Nad vasjo Krnico (med Pokljuko in Mežakljo) je don.ačin Simon Zima nekaj let pred vojno odkril lepo podzemno jamo, ki leži precej globoko pod površino zemlje. Simon Zima je med vojno umrl kot begunjski talec, jama pa je po njem dobila ime Simnova jama. V Krnici imajo še sedaj jamarsko društvo, ki pa žal nima dovolj denarja, da bi si nabavilo dobro opremo in se tako lahko lotilo večjih raziskav. 0 NASTANEK ZGOS Pravijo, da je vas Zgoie nastala pred nekaj stoletji, ko so začele rasti majhne domačije okoli lovske koče. Pri Časniku še sedaj hranijo ustanovno listino za to naselje. © JAMA POD BABJIM ZOBOM Dobre pol ure hoda od Kup-ljeniika, pod Babjim zobom, je okoli 500 metrov dolga jama, ki je po svojih kapnikih precej podobna postojanki. — Ko so v Bohinjski Beli imeli Turistično društvo, je bil na Kupljeniku stalen vodič, ki je pospremil turiste do te jame. Sedaj Je ta jama v pristojnosti Turističnega društva Bled, ki bo menda prav v letošnjem letu poskrbelo za ponovno propagando in ureditev te jame. 9 PRETEPI IN UBOJI PRI PLESU Da ne bo kakšnega nepotrebnega preplaha, naj kar takoj povem, da je to le odlomek iz Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske, ki jo bila napisana pred skoraj 90(9 leti. Pri poglavju o jesiku, noši, šegi in navadah na Gorenjskem med drugim lahko beremo: Pri takih plesih nastanejo čoato pretepi ali celo uboji. Tako se je zgodiils 1. 1532, da so ubili v Begunjah ključavničarja Katzen-steitvkega gospostva z imenom Feitunati (ali Forfcunati), mojstra, ki mu v kranjski deželi ni bilo para; in tačas bi se bil moral imenovati ne Fortunatus, temveč pravilneje Infortunatus. Ii-ta nesreča je zadela leta 1683 Martina Kodermana v Hlebcah, Jerneja Dolenca v Zgoiah in Jakoba Krelja v Fal ličju, ki se bili vsi v omenjenem 1633. letu ubiti na plesu. \* :" ' ' \r ' ■ ' ^^^^^^^^^^^^^^^ SPORT • SPORT • SPORT • SPORT •SPORT Hišo, takoj vseljivo, ugodno tudi za obrtno dejavnost, z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje ob glavni ce«ti Kranj—Bled, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 73 Prodam kravo, ki bo četrtič te-ktila. Velesovo 42 74 Prodam prašiča, 120 kg težkega. Strahinj 70 75 Prodam prašiča, težkega 200 kg. Zg. Senica Vf, Medvode 7(5 Prodam 15 tednov brejo svinjo. Lahovče 20 77 Takoj prodam dva štedilnika (levega in desnega), v zelo dobrem stanju. Angela Zupan, Li-kozarjeva 4, Kranj 78 Prodam kravo 9 mesecev brejo. Sp. Brniki 46 79 Prodam debelo svinjo. Suha 33, Kranj 80 Prodam sani - zapravljivček in Pogonski jermen 8X330 cm. Ga-Sperlin (Gole), Predasi je 81, Kranj 81 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Mile 14, Šenčur 82 Prodam 11 tednov brejo svinjo. Ivanka Sekne, Šenčur 52 90 Prodam telico in kravo, ki bosta '©bruarja teletili ter plemeincn-skega vola, 500 kg težkega, vajc-n*Sa vseh del. Ba.šelj 17, Preddvor 91 Šivalni stroj »Slagar« prodam. T'tov trg 25/11, Kranj 92 Prodam prašiča. Jezerska 44, Kranj 93 Kupim zlato za zobe. Naslov v Oglasnem oddelku 83 Gospodinjsko pomočnico, pošteno in zdravo, sprejme 4-članska družina v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 67 Iščem službo krojača. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Krojač« 63 Sporočilo slušateljem in sodelavcem! Uprava Delavske univerze v Kranju sc je preselila v gimnazijo (stranski vhod), Koroška 13, tel. 27-33 84 Zahvaljujem se dr. Hribemiku za uspešno zdravljenje. Hvaležna pacientka Francka Lobar 85 Sobo, opremljeno ali prazno, išče tehnik v Škofji Loki ali na Trati. Poizve se na Zavodu za hladilno tehniko pri LTH Škof j a Loka 86 Iščem gospodinjsko pomočnico, staro okoli 40 let ali mlajšo upokojenko. Pogoji ugodni. Naslov v oglasnem oddelku 87 Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico Predoslje-Kranj. Anica Nograšek 88 Šolski odbor osnovne šole Šenčur razpisuje delovno mesto tajnika šole — administrativno in finančno poslovanje. Plača po pravilniku šole. Prošnje sprejema upraviteljstvo osnovne šole Šenčur 484fi Opozarjamo vse, ki širijo neresnične vesti v zvezi s 6mrtjo Justi Klopčič, da so neresnične. Jože Perko 89 Skakalci domov, alpinci pa na tuje Smučarska sezona jo sedaj tudi pri nas v polnem razmahu. Za velikimi mednarodnimi prireditvami so sedaj tudi na naših terenih večja in pomembnejša tekmovanja. Prva takšna prireditev je bila preteklo soboto in nedeljo Bohinju v tekih. S tem tradicionalnim tekmovanjem smo lahko kar zadovoljni," čeprav smo pričakovali, da bo uspelo prireditelju — Smučarski zvezi Slovenije — pritegniti več tujih repre-zentantov, ker bi si potem še laže ustvarili trenutno sliko o formi .n kvaliteti naših tekmovalcev. Za naše tekmovalce bi lahko zapisali, da so v dokaj dobri formi (Avstrijce so premagali na vsej črti) in če bodo še naprej tako pridno vadili, lahko pričakujemo še dobrih uspehov. Na čelu se sicer še vedno »držijo« stari repre-zentanti, vendar je med mladinci opaziti nekaj zelo perspektivnih tekmovalcev, ki bodo lahko posegli že v bližnji prihodnosti tudi za sam vrh v članskih vrstah. RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Bled razpisuje delovna mesta za: Pogoji: Nižja izobrazba in 10 let službe ali srednja izobrazba in 5 let službe Samostojni pisarniški uslužbenec Pogoji: Administrativna ali srednja ekonomska šola z večletno prakso Plača: Po Pravilniku o osebnih dohodkih Zdravstvenega doma. Nastop službe takoj. Stanovanja ne moremo nuditi. Lastnoročno pisane prošnje z življenjepisom pošljite na Zdravstveni dom Bled do 20. 1. 1962 Razpis velja do izpopolnitve mest. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega preljubega sinčka in bratca FRANCIJA MURAJA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Rainerjevi za vso požrtvovalnost in skrb ob njegovih zadnjih trpečih urah. Globoko smo hvaležni SZDL Planina, strelski družini, sindikatu Iskra, osnovni šoli Staneta Žagarja, godbenikom, pevskemu zboru, bližnjim sosedom in ostalim za vence in čustvovanje ob naši hudi izgubi. Kranj, 8. januarja 1962 Hvaležne družine: Muraja, Goste, Leskovar in Korinšek V Železnikih bodo že v soboto startali naši najboljši alpinci v okviru tradicionalnih zimskih športnih iger »Po stezah partizanske Jelovice«. Za ljubitelje zimskega športa bo ta prireditev še posebno zanimiva, saj se bodo tekmovalci spuščali po zasneženi strmini na nočni prireditvi RAZPIS Upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstva Kranj razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: višja strokonva izobrazba ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v upravni službi. Prošnje z življenjepisom naj interesenti pošljejo do 20. januarja 1962 na Zavod za napredek gospodinjstva Kranj, Stritarjeva 6. H*na Vverner Riebter 65 * Američani poročajo o prvih porazih.« »In kaj zate?« »Ta pomeni tudi naš poraz.« »Cemu neki?« "Razpoloženje se bo spet spremenilo. Spet se "Ode opogumili, mlaoneži in mehkužneži pa bodo Drešli na njihovo strah. Previdni moramo biti.« Popoldne so se v baraki pojavile prve vesti O »Vse vas samo pobili ,prav vse! Američan] so ^ kaneu z msčmi.« "»Nikar si preveč ne domišljujte!« Je dejal ScOJhldt. Visok in plečat je stal poleg svoje poste-Okrog ss stali njegovi tovariši. Smejali so se. »Popopraj jih!« je dejal eden Izmed njih. »Tudi vam bedo prlrczali krila. Prejeli boste, kar ram tre. Vsi pojdete v koncentracijsko taborišče! Vsi at« na naših seznamih!« »Z vašim koncentracijskim taboriščem nam lahko obrišete zadnjice!« Odšli so pred barako k štetju. Snežinke so jim Padale na lioa. Schmidt je stal zraven Guehlerja. »Kaj misliš o tem teatru?« »Nič posebnega.« »Lahko sploh v kaj upajo?« »Ne.* »Moramo biti spet previdnejši?« »Ne vem,« je dejal Gueulcr. »Preslabi smo £c« Pri večernem predavanju je manjkala četrtina poslušalcev. Ostali so sedeli za kuhinjskimi mizami in pisali. Guchler je hodil med mizami. V jedilnici je bilo hladno. Veter je prinašal sneg skozi razpoke v vratih. Guehler je dejal: »Precej jih manjka.« Nekateri so se nasmehnili. Spogledali so se ln zasmejal!. »Morda se bojijo,« je dejal debel podčastnik po Imenu Beyer. »Cesa se bojijo?« »Nekaterim ljudem v taborišču tvoja predavanja niso posebno všeč,« je spet dejal Bcvcr. Vstopila sta Boehmer in Santo. Sedla sta za mizo. Santo je poklmal Guehlerju in se nasmehnil. »Lahko pričnemo?« jc dejal. Guehler se je sprehajal med mizami. Nenadoma je pričel govoriti o Thomasu Mannu. »Saj smo vendar pri romantikih,« jc zašepetal Beyer. »Samo zaradi primerjave, za nocoj. Danes je vendar izreden dan,« je dejal Guehler. Vsi so mirno sedeli in poslušali. Odmaknili so beležke in položili roke na mize. Po predavanju je Guehler obsedel za mizo z Boehmerjem, Bcyerjcm ln Santom. »Precej lahkomiseln si bil,« Je dejal Boehmer. »Cemu?« »Dobro veš, da so tudi tukaj vohuni.« »Prav zato som govoril o Thomasu Mannu. »Prav zato,« je dejal Boehmer,« zanje je bilo to, kakor rdeča krpa za bika. Ze če izgovoriš njegovo ime, si storil po njihovem mnenju izdajstvo.« »Sredi Amerike! Človek bi zblaznel!« je dejal Guehler. »In kaj bo, če ofenziva v Ardenlh uspe? Ce bodo morali Američani zapustiti Evropo, nas pa vrniti?« je dejal Beyer. »O tem še nisem premišljeval.« »Vsi, ki obiskujemo tvoja predavanja, smo na njihovih seznamih. Prijavili nas bodo kot izdajalce.« V prihodnjih dneh bodo imeli naši tekači še nekaj kvalitetnih prireditev, med katerimi bo vsekakor najpomembnejše srečanje v Delnicah za pokal Kurikkala. Ze prihodnjo nedeljo pa bodo visi nastopili v Železnikih v okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Glede članic in mladink — tekačic je stanje bolj kritično. Izjema je osamljena Rekarjeva. — Delna tolažba je sicer v zaledju med mladinkami, vendar je tudi to zaledje še preskromno. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da se bodo sestre Tolar, Pšenica, Grintal in še nekatere razvile v dobre tekačice, seveda če bodo imele dovolj strokovne pomoči in če se bodo tudi same še v prihodnje lotevale dela z vso prizadevnostjo. Skakalci so se pred dnevi vrnili domov s turneje »ŠTIRI SKAKALNICE«. - Z njihovim uspehom smo v glavnem lahko zadovoljni, čeprav so nekateri pričakovali mnogo več. Upoštevati pa je treba, da je bila ta turneja letošnja prva njihova preizkušnja, na kateri so pokazali vse pomanjkljivosti, ki jih bodo do prihodnjih večjih prireditev, zlasti pa svetovnega prvenstva v Zakopanih na Poljskem, še lahko odpravili. Prvo večjo preizkušnjo pa bodo imeli že čez deset dni v Ljubljani na največji letošnji domači skakalni prireditvi, ki se je bodo razen številnih skakalcev iz tujih dežel udeležili tudi repre-zentanti Sovjetske zveze. Tekmovalci v alpskih disciplinah, ki so se letos najbolj borili s pripravami za zimo, pa so pred dnevi odpotovali v Švico, od koder bodo nadaljevali pot v Avstrijo. O formi alpincev je skoraj nemogoče karkoli zapisati, r,aj jih letos še nismo videli na nobenem telemovanju. Prav zaradi tega pa bomo s toliko večjim zanimanjem čakali na njihove rezultate,- ki jih bedo dosegji v tujini. — J. Javornik Zima je za ljubitelje zimskih športov, kljub mrazu, največkrat prekratka. Ta trditev še zlasti velja za mlade, ki komaj čakajo na zimske počitnice, še bolj nestrpni pa so tisti, ki bodo v teh počitnicah lahko obiskovali rasne smučarske tečaje, v katerih bodo verjetno še zlasti poskrbeli za nov naraščaj tekačic med pionirkami, saj med ženskaml-tekačlcami se najbolj občutimo pomanjkanje kvalitetnih tekmovalk Pred republiškim kegljaškim prvenstvom Izenačeni tekmeci za naslov prvaka Jesenice, Triglav in Ljubljana glavni favoriti V nedeljo bodo stekle prve krogle po asfaltnih stezah kegljišč v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in na Jesenicah za republiško kegljaško prvenstvo moških ekip. Dvajset 8-članskih vrst bo skušalo z nastopom na vsakem izmed petih slovenskih štiristez-nih kegljišč podreti čimveč kegljev, ki bodo v končnem seštevku omogočili prvim petim udeležbo na državnem prvenstvu, najboljših 8 pa bo tekmovalo tudi v hr-vatsko-slovcnski ligi. Gorenjski kegljači, ki so v svojem športu najboljši v Sloveniji, imajo že vrsto let popoln primat tudi v republiškem prvenstvu. — Trikrat zapored so Jeseničani v zadnjih treh letih osvojili nrslov prvaka, tesno za njim in daleč pred ostalimi pa se je uvrščal kranjski Triglav. Mimo obeh se je solidno uveljavljalo tudi tretje gorenjsko moštvo — Kr. gora. Jeseničani torej startajo v letošnji sezoni že četrtič za naslov prvaka. Kaže pa, da bo letaš borba težja od vseh daseđanjih. Ra- LAS v vsako hišo zen Triglava jim bosta glavna konkurenta še ljubljanski Gradiš in Ljubljana. Oba ljubljanska kluba sta dobila letos znatne okrepitve (Grom, Stare) in se resno lotila priprav, kar ko številni rezultati v prijateljskih srečanjih že pokazali. Na slabšem sta oba najboljša gorenjska predstavnika, saj sta morala zaradi odstopa ne- katerih standardnih telcrnovajcev vključiti mlade moči, ki prav gotovo ne bodo tako zanesljiva opora, kot so bili aftarejSi rutini-rani kegljači. Kljub termi pa upamo, da nas gorenjski kegljači tudi tokrat ne bodo razočarali in tlimo vsem štirim vrstam: Jesenicam, Triglavu, Kranjski gori in Gradisu (Jesenice) čimboljšo uvrstitev. — L. Stružnik Prostor © w © © «*i »tj največji problem Preteklo nedeljo je imelo redni letni občni zbor kranjsko ŠAHOVSKO DRUŠTVO. Kljub temu, da je bilo v preteklem obdobju bolj aH manj mrtvo v društvenem odboru, pa so 00 člani društva občnega zbora udeležili v precejšnjem številu, tako kot so se številno udeleževali tudi najrazličnejših šahovskih prireditev na Gorenjskem in drugod. Da v samem društvu ni bilo bolj živahne, obstaja objektiven vzrok, saj je od desetčlanskega upravnega odbor* ostal zaradi različnih primerov le štiričlanski odbor, ki razumljivo ni mogel bitV kos vsem nalogam. Zato je bila osnovna naloga občnega zbora, da izbere odbornike., ki se bodo lotili dela in šahovsko življenje v Kranju »pet poživi. Vse kaže, da je prav glede tega občni zbor povsem uspel, vendar pa bo imel novi odbor precejšnji problem, kje naj zafjatovi za društvo, v kasačem bi se šahisti lahko sestajali. Drutftvo ima sicer trenutno še prostor, vendar ima že tudi odpeved in 1m moralo sedenji prostor se maja irparar- niti. Brž Lo pa SD Kranj ne bo imela lastnih prostorov, je prav gotovo odveč misliti n« kakršnokoli dejavnost. Zato bi bilo prav. da bi se z« ta prooiant savsele tudi družbene organiaaeij«, zlasti še, ker je za šah v Kranju veliko zanimanje, nsjvečje pa med mladino in piom'rji. Po končanem občnem »boru j« bil odigran tudi brzoturnir, na katerem je med f7 udeleženci zanesljivo imaffsl mojstrski kandidat Srdjan Bavd3k. Vsi prvoplasirani so dobili . raktične nagrade. II. F. SCSaiSEđB EHT »Vseeno mi je. Vse skupaj mi jc vseeno. Bo pač konec.« »Američani nas ne bodo obdržali pri sebi, poslali nas bodo nazaj.« »To je neumnost! Nacisti ne morejo zmagati!« »Kljub temu,« je dejal Beyer. »Danes se jih je vrnilo nekaj iz protinacističnega taborišča. Trdijo, da so pomotoma prišli tja. Vsi jih postrani gledajo. Nacisti pa so se tega razveselili.« »Kaj pripovedujejo o ostalih?« je vprašal Boehmer. »Slabo jim gre. Delati morajo več, kakor tukaj. Deset ur dnevno. Razen tega pa imajo slabšo hrano. Celo Američani jih neprijazno gledajo.« »Zakaj?« »Bad boys.« »Se ne obnašajo dovolj vojaško?« je vprašal Santo. »Kaže, da ne.« »Si že slišal? Prevzeti bi moral taboriščni časopis in knjižnico,« je dejal Boehmer. »Kdo, jaz?« je dejal Guehler. »Da, oba knjižničarja so premestili. V glavno poveljstvo je prispel nov častnik za kulturo. Židovski profesor iz Nemčije.« »In v kakšni zvezi sem jaz z nJim?« »Prevzeti bog moral časopis in knjižnico.« »Cemu prav jaz? Ne želim si tega.« Drugega dne dopoldne so Guehlerja poklicali k nemškemu vodji tretjega bataljona. »Predložili so, da bi vi prevzeli taboriščni časopis in knjižnico namesto človeka, ki ju je vodil doslej in so ga premestili,« je dejal. »Slišal sem, da govorijo o tem.* »Na sestanku bataljonskih in četnih vodij smo se sporazumeli ,da boste to vi, kljub določenemu odporu.« »Kakšnemu odporu, gospod narednik.« »Pravijo, da niste nacionalsocialist in da z vašimi predavanji ni vse v redu.« »Nisem nacionalsocialist.« »Da, to je znano, toda pravijo, da ste nemako- nacionalen.« Guehler je za trenutek umolknil. Narednik je stal pred njim kakor keklja. »Tudi to ne drži. Nisem nemško nacionalen.« »Kakšen pa ste?« »Povedal sem vam že.« »No, hitro, pokažite karte!« »Povedal sem vam, ta nisem nasicn&lsoeialist.« Narednik se je molče .^prehajal okrog mize. »Sicer pa želijo, da bi priJli v glavna poveljstvo. »Da,« je dejal Guchler, »vem.« »Prijavil vas bom. Govorili bi radi z vami.« »Kar takoj?« »Da, lahko, prijavil vas bom.« Guehler je odšel počasi po taboriščni cesti proti glavnim vratom. Nebo je bilo sivo in obla&oo. Fo cesti so se sprehajale vrane. »Kmalu bo leto dni, kar so pretepli Pipsa*« je pomislil. Vojak mu j« odprl vrata in ga odpeljal na glavno poveljstvo. Pri vratih sc je ustavil hi pozdravil z dvignjeno roke. Snel je čepica m tresnll s petami. Odkar je postal acmeki pozdrav obveze« tadi v vojski, so morali amt-riftke častaika pozdravljati z dvignjeno roko. Židovski profesor iz Nemčije je vstal izaa pisalne mize. Nasmehnil sc je i» edodvavff. »VI ste Guehler?« »Da.« »Vaša predavanja so nalm ugajala. Kaže, da sto pameten človek.« Guehler ni odgevaril. »Želeli bi, da bi prevzeli talMfftttai časopis in knjižnico.« »Sporočili so mi.« * Nekaj mesecev pred koncom vojne je Hitler vpeljal nacistični pozdrav tud] V V/ehrmacht, ki .jc aetki pozdravljala s salutiranjem (Op. prev.). R%%^ 0146 GLAS SREDA, 10. januarja DOKUMENTI! IVAN JARf DOKUMENTI 1 DOKUMENTI 65 Nekateri borci so sicer začudeno in vprašujoče gledali, kot bi hoteli reči, kaj bo zdaj, vendar o kakšnem umiku prvi dan bojev ni bilo niti govora! Radovedni, prestrašeni in začudeni so bili najbolj domačini, vendar partizani niso prav nič kazali znamenj, da bi radi odšli od tod! Kako neki! Nemci jim ves dan niso mogli do živega, ne s smučarji ne s topovi ne z veliko premočjo! Pri tem jim ni pomagal niti rum! Zmagovalci so ostali oni, cankarjevci, ki so dobili celo nekaj nemškega orožja! Še važnejše pa je bilo to, da so imeli cankarjevci ta dan samo enega ranjenca brez žrtev domačinov, izgube na strani napadalcev pa so bile občutne. Tako občutne, kot še nikoli. Franc Ržen z Rudnega je povedal, da so mrtve vozili ponoči in so bili zmrznjeni kot drva! Sicer je bilo v vasi že nekaj pogorišč, toda kaj je to proti življenjem! Ta so vendar glavna! Domačini so ponoči spali v glavnem v posteljah, podnevi pa so iskali zavetje po kleteh. S tesnobo v srcih so spremljali ta spopad in ponoči obiskovali drug drugega, ugibali, kako se bo vse to izteklo, iskali nasvetov pri partizanih in jim priznavali junaštvo za njihov boj. Spočetka niso računali, da se jim bodo cankarjevci tako ^ trdovratno upirali! Kljub temu pa so mislili na izhod, J ki ga trenutno še niso videli, čeprav je boj zvečer po- i jenjal. t Nemško poveljstvo je bilo tudi v dvomih: kaj če o J partizanskih silah tam zgoraj nimajo zanesljivih podat- \ ]i kov? Dvesto borcev navzlic pogumu ne bi moglo kiju- } i bovati njihovi sili ves dan! Ropotalo je, kamor so uda- 4 (' rili, povsod so bile strojnice, povsod so se morali umak- J J(' niti! Napad je nadzoroval SS general Rosener z Bleda in s poveljujočemu oficirju tam pod Dražgošami je bilo zelo 4 r.srodno, ko je sporočal na Bled, da kaže prvi dan bojev, 4 kot da so v Dražgošah zbrani vsi ali skoraj vsi slovenski r partizani. Branijo se žilavo in jih niso mogli zlomiti, kot J je predvideval njihov načrt. O dobri obrambi govori £ <[ tudi to, da so izgubili okoli sto mož... Zato je potrebna 4 okrepitev. Predvsem naj bi prišli policijski oddelki, ki so napadamejši in imajo več izkušenj v bojih z banditi... Tako so po dolini spet vso noč vozili kamioni. Stražar Copi z Bičkovih položajev jih je naštel devetindvajset, pri čemer so mu pomagale luči. Na položajih je bil ponoči mir. Tišino je pretrgal le ) kak osamljen rafal ali strel, včasih pa je siknila proti nebu svetla raketa. To je dokazovalo, da se Nemci niso umaknili s tega področja. Vsaka stran je tipala, kako 4 je z nasprotno. J (' i Ljudje tam zgoraj niso imeli dosti časa za počitek, 4 J, čeprav so ga bili zelo potrebni. V štabu so skrbno pre- f ji tehtali vse dogodke tega dne in sklenili, da zaradi dobre a i obrambe ostanejo še vedno tam, kljub temu, da niso ( 54 računali na to, da b! se boj utegnil tako podaljšati. Ugo- j| tovili so, da je bil ta, dan najhujši pritisk na Jelenšče, \ kjer je bil Bičkov vod, največji topovski ogenj pa so pre- \ 4A življale Peči, kjer je bila jeseniška - Prva četa - in štab. § Sicer so napadalci poskušali prodreti skozi obrambo na f vsej črti, vendar ne povsod z enako močjo. Tudi doma- J čini so razmeroma dobro prestali ta ognjeni krst. Razen r tega je bilo čutiti, da del napadalcev ne napada z vese- j ljem, saj so jih njihovi oficirji celo z orožjem gonili na- ^ vkreber! ({ Tisti borci, ki so utegnili, so ponoči malo legli, vendar oblečeni in pripravljeni, da takoj spet zasedejo položaje. Zunaj so ostale le menjajoče se straže in nekaj patrulj, kajti bilo je jasno, da napadalci iz doline še niso odšli. To je bilo tisto novo, ki je vnašalo skrbi: dotlej je vsak spopad trajal le nekaj ur, kvečjemu en dan. Tako je bilo tudi v Poljanski dolini. Zdaj pa je kazalo, da se bo vse skupaj zavleklo. Nemci se niso odlepili od njih! Nabrano mimogrede v naših trgovinah PRIM Od tu in tam in nekaj lastnih izkušenj DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Pravzaprav je poledenela cesta čisto zabavna »tvar. Te mi je prišlo na misel ondan, ko sem na Titovem trgu v Kranju prodajal zijala. Pošteno tem ee rabaval, ko sem fledal ljudi na poledenelih tien. Hodili ee kot baletke, krilili z rekami in čudno mendrali z nogami. Kako smešni bi bili, če bi natanko take hodili tudi pe kopnih tleh - denimo - sredi poletja! Do tem je bile ame.li nekaterih drugih pojavov, ki jim vzroke večkrat niti ne gre iskati pri sami trgovini. Tokrat gre za drobne stvari, ki jim je edini vzrok način, kako posamezen prodajalec pojmuje svoje delo in naloge. GUMB ZA VSAK PRIMER Mislim, da želja — imeti velik siv gumb — nikakor ni prevzetnost. A ni veliko manjkalo, da bi ostala neiznolniena. Samo dve trgovini prodajata gumbe. Stonim v prvo, s pogledom preletim škatlice z gumbi, povprašam — nič. V trgovini, ki mi je še preostala, se resnično razveselim, ko opazim velik siv gumb — prišit za vzorec na škatlo. »Prosim, en takle gumb!« izrazim svojo željo. Prodajalka vzame škatlo in jo odpre. V njej samevajo še trije gumbi... »Enega vam NESREČE NESREČA ZARADI OBJESTNOSTI V soboto, 6. januarja, ob 15.30 uri je prišlo na Cesti svobode v Radovljici do nenavadne prometne nesreče. — Motorist Janez Kun-čič se je peljal iz Lancovega proti Radovljici. Iz nasprotne strani pa vsak primer rezervo. Gumbi so bili predragi, da bi se mi zdelo vredno reševati probleme zalog, zato sem odšla brez gumba. Prihodnji dan sem se prav boječe (ne vem, od kod se mi je prikradel občutek krivde) vrnila v isto trgovino z upanjem, da naletim na večje razumevanje. Ista prodajalka mi je na mojo željo prodala prav tak gumb, kot sem Ši ga ogledovala. Vzela ga je iz napolnjene škatle. Nisem jo vprašala, od kod naenkrat toliko gumbov, saj je bilo očitno, da so bili shranjeni v skladišču. Sicer pa — zaradi gumba sem izgubila samo dve uri časa, ker sem morala dvakrat v mesto in čisto malo dobre volje, zato o tem res ne gre več govoriti. PROBLEM STREŠNE LEPENKE Strešno lepenko menda v tovarni navadno narežejo v 12 metrov dolge kose in zvijejo. Torej, če potrebujete 12, 24, 36... 244 mef-rov ali kakšno podobno količino, ste lahko kar brez skrbi. Toda našel se je tudi neki »sitnež«, ki je potreboval 14 metrov lepenke. Nastal je problem. »Nemogoče, nemogoče«, so odkimavali kar trije prodajalci in zvitka niso hoteli odviti in odmeriti zaželjeno količino. so prišli po sredi ceste trije pešci. Medtem ko sta se dva motornemu kolesu ognila, je tretji — Franc Zupan iz Lancovega — ostal sredi ceste in z razprostrtimi rokami zapiral pot motoristu. Ta je pešca podrl in pri tem tudi sam padel. Medtem ko je motorist ostal nepoškodovan, pa je Zupanu udarec zlomil levo nogo pod kolenom. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Motorno kolo je utrpelo za 5 000 dinarjev škode. sprašuješ, ko se pa naveličaš, se odpelješ zapravit denar kam drugam. še bolj me razjezi tisti negotovi »nimamo«, ki ga izreče prodajalec, kadar se ne more spomniti, kje bi naj bil zahtevani artikel in se mu tudi ne ljubi poiskati ali povprašati. Tako sem pred kratkim noučila neko prodajalko, ki se me je hotela znebiti z »nimamo«, da je marelični kompot na najvišji polici in da na konservah piše »kompot od kaj sij a«, drugi sem spet iz istega razloga razložila, kako izgleda škatlica s trdim pudrom in ji tudi pokazala, kje so take škatlice naložene. NEDOSEGLJIVO GROZDJE Zadnji dan v letu. Ljudi se je kar trlo po ulicah. Mnogi so nakupovali. Največ ljudi je bilo v trgovinah z živili. Odločil se je, da bo razveselil otroke z grozdjem. Stopil je proti najbližji trgovini s sadjem in zelenjavo. Že od daleč je videl, da je dobro založena. Na vratih ga je prestregel majhen listek — ZARADI INVENTURE ZAPRTO. Potrudil se je do druge trgovine. In ker je v izložbi videl zelo lepo grozdje, je vzdržal v dolgi vrsti skoraj pol ure. Edina prodajalka, ki je stregla, mu je, ko je prišel na vrsto, razložila, da je vse grozdje prodala, iz izložbe ga pa nima časa jemati!! ŠUNKE NI Dan pred praznikom so si zaželeli šunko. Trgovine so bile odprte — težav z nabavo torej ne bo. ,Pooblaščeni' je stopil v prvo trgovino. Na prodajni mizi je bila še zaprta škatla šunke, »četrt kilograma, prosim!« je izrekel svojo prošnjo in pokazal nanjo. »Ne morem, inventuro bomo imeli in tudi prosti dnevi bodo. Saj razumete, ne morem je načenjati,« je pojasnil prodajalec. V bližnji poslovalnici istega, podjetja: »četrt kilograma šunke, prosim!« »Žal smo že zdavnaj vso-prodali.« »V drugi vaši poslovalnfci imajo pa še nedotaknjeno škatlo. Ali bi se ne mogli kako dogovoriti? Njihovim in vašim odjemalcem bi lahko ustregli.« »To je pa nemogoče, kdo bo pa prenašal iz ene trgovino v drugo. Saj veste, dobavnice in druge sitnosti...« Jedli so salamo. Da bi bfl' vsaj oni.prvi toliko pameten>in biskril svojo škatlo pod mizo! Nihče bi se ne jezil. I PO NOVEM LETU Tale zgodbica je zelo kratka, zato pa toliko bolj pogosta. Približno v začetku decembra se v'neka-terih trgovinah začno police prazniti, izbira pa je vedno manjša. »Imate dokolenke?« »Nimamo.« »Kdaj boste pa spet kaj dobili?« »Pred Novim letom že ne, pozneje se oglasite!« Seveda — inventura?! ČAKATI VČASIH NI TEŽKO Poznam prodajalko, ki vedno vsakega novodošlega kupca nagovori s kratkim vprašanjem po njegovi želji. Takoj mu pove, če mu bo lahko ustregla ali ne in potem nadaljuje z začetim delom. Vsakdo potem rad počaka, saj ve, da čakanje ne bo zaman. Menim, da je to zelo dobra navada in mi je žal, da je tako po-redka. Ne vem, kolikokrat se mi je že zgodilo, da sem morala izredno dolgo čakati, ker je prodajalec nepotrebno dolgo pomagal kupcu pri primerjanju več vrst blaga in se pri tem še zmenil ni zame. Težave se začno posebno tedaj, če sta kupec in prodajalec dobra znanca. Presneto je treba dolgo čakati, da zveš za »da« ali »ne«. Seveda, če si potrpežljiv. — M. Sosič Avtobusno podjetje »TRANSTURIST« Skofjn Loka sprejme v službo za obrat na Bledu ln v škofjl Loki VEČJE ŠTEVILO VISOKOKVALIFICIRANIH IN KVALIFICIRANIH AVTOMEHANIKOV IN AVTOELEKTRIČARJEV Osebni prejemki po pravilniku. Samska in družinska stanovanja po dogovoru. Pismene ponudbe vložite do 15. januarja 1962 sekretariatu podjetja v Skofji Loki. Nastop službe takoj! »TRANSTURIST« ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA TRATNIKA, posestnika iz Njivice 9, Bcsnica, se najlepše zahvaljujemo sosedom za njihovo požrtvovalnost in trud in gospodu župniku Pavlinu za njegovo požrtvovalnost. Zahvaljujemo sc tudi sosedom in znancem. Žalujoči domači in sorodniki Zaradi Inventurne mrzlice, k! Je na Isti dan doletela vsa trgovska podjetja, so bila le-ta deležna precej kritike. Naj bo tako ali drugače, naša slika ima namen prikazati le to, kako izgledajo prodajni prostori med inventuro