Požtnlna plačana v cotevln) Maribor, ponedeljek 29. januarja 1934 stev. 23 Leto vm. (xv.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK i ■aftor. ioaoMkiriill / Talotnn mrn&Mhm 1111T. imii Ufil fcriMje rut* MdalJ« la prasattca« vsa* daa *b M. uri / Velja antažaa pujtuar « apr avl al pa *tU 10 Dl«, dostavlja« aa daa* 1* Ota / Oglasi pa aaalka / Oglasa aprajtu« tadi oglašal oddalak Jvtoa- v LJuMJad * Poklal (okoval rodu d, 11.*» 77 •JUTRA Senca Sta viškega nad levičarsko Francijo PO ODSTOPU CELOKUPNE CHAUTEMPSOVE VLADE. Zgodovina pozna pač malo škandalov, kakršen .ie škandal bančnika Aleksandra S t a v i s k e g a, saj ne sega samo v Mslovne zadeve Francije in raznih dru-3ih držav, marveč tudi v z u n a n j o in notranjo politiko. 0 Staviskega zvezah z madžarskimi revizionisti in nemškimi narodnimi socialisti v zunanji politiki ter z levičarskimi parlamenarcci v notranji politiki je bil poučen svet že takoj prve dni po odkritju ogromnih sleparij tega genialnega zločinca. Prav to ie pa tudi dalo zadevi posebni poudarek 'n jo je naposled sprevrglo v notranjo strankarsko borbo v republiki Fran piji. Zlasti desničarska, v prvi vrsti r o-i a I i s t i č n a opozicija je izrabila to priliko z vsemi močmi, da se je vrgla na vl«do radikalnih socialistov in njihovih sofr«dnlkov. Prvi je prišel na vrsto kolonialni minister D a 1 im i e r, kateremu s° očitali zveze s pokojnim veleslepar-Jem, in moral je odstopiti. Chautemps ?a je žrtvoval, ker je pač upal, da bo za ceno te žrtve rešil svoj kabinet. Toda napad je bil premočan, zrušil je tudi ujesta! Francoski opozicionalni in neodvisni tisk, ki ima zaenkrat zaradi skrajn likalnega tiskovnega zakona popolnoma Prosto pot napadalne akcije, je streljal ''a Chautempsovo vlado z največjimi ^libri. Očital ji je docela odkrito, da je 0,15 odgovorna za to, da je mogel bavisky razvijati svoje zločinske mreže jh nrovzročiti tak škandal. Po odstopu 0 a 1 i m e r j a je spravil z afero v neposreden stik pravosodnega ministra R e y-na 1 d a. za njim finančnega ministra B o n n e t a in naposled celo samega ministrskega predsednika C h a u t e m p s a, °Čitajoč mu, da je kot šef vlade moral ve deti za delovanje svojih ministrov, za katero je moralno odgovoren. Napadom tiska so se pridružili opozicionalni poslanci v parlamentu, ki so zahtevali izvolitev posebue parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi vzela afero Sanjskega v roko neoziraje se na sodno Dreiskavo. Namera opozicije je bila v Črvi vrsti spraviti potom te parlamentarne komisije na dan dokumente, 'ti bi naj dokazali zvezo članov vladne večine s škandalom in tako zadati reži-*bu še večji udarec. Chautemps se je te-Sa dobro zavedal, čutil je, da gre več za strankarsko demagogijo, ko za stvar, in se je izvolitvi take komisije naivno upiral. Med tem so se pa dogodile stvari, ki 'o dale opoziciji še več netiva, vladi so povzročile nove nevšečnosti. Iz sod-% spisov, ki so se pripravljali v aferi ^taviskv, je izginilo preko sto vaznih listin, iz katerih bi bilo mogoče dokazati kompromitiranost raznih visokih osebnosti francoskega javnega političnega, upravnega in gospodarskega življenja. Po tej novi aferi v veliki aieri se je parlamentarni opoziciji in tisku pridružila še ulica. Pričele so se bučne demonstracije pred parlamentom, senatom in ministrstvi, ki se kljub vsem silno strogim ukrepom policije niso hotele poleči. Demonstranti, večinoma mladi rojalisti, so pridružili aferi Staviskega še nekaj drugih sličnih te dni odkritih poslovnih škandalov in iz kričanja so naposled rasle barikade. Pariz že dolga leta ni doživel tako burnih dni, kakor zadnja dva tedna, saj ni bilo dneva brez demon stracij, spopadov s policijo in mnogošte vilnih ranjencev in aretirancev. Pod pritiskom vsega tega sta morala slediti Da-limier ju še R e y n a 1 d in B o n n e t, jutri, v torek, bi naj pa bila na seji parlamenta nova borba za parlamentarno pre iskovalno komisijo, in položaj je bil tako silno napet, da bi se bilo prav lahko zgo dilo, da bi Chautemps ostal v manjšini. Zaradi tega se je vda! sam vnaprej in v soboto sporočil predsedniku L e-brunu odstop celotne vlade. Kabinet, katerega niso mogle vreči velike politične in finančne zadeve, ki so zrušile vse prejšnje, je zrušil en sam — pokojni veleslepar Stavi$ky! V parlamentarni zgodovini imamo malo takih primerov, da bi morale pasti trdne vlade velikih držav zaradi sleparij zasebnikov, toda sedanji francoski primer gotovo presega vse. Še nikoli ni taka zadeva tako razburkala široke javnosti, kakor jo je ta. Chautempsova vlada je padla, toda s tem zadeva še ni rešena. Afera 'Stavisky bo še dolgo usodno uplivala na francosko notranjo politiko. Desničarji jo preveč izrabljajo, da bi mogla zamreti. Izrabljajo jo — in kakor vse kaže z vidnim uspehom — proti celokupnemu levičarskemu kartelu, ki so mu zadnje volitve prinesle večino glasov volilcev in večino mandatov v parlamentu. Desničarske vrste se krepe, v vrstah levičarjev se opaža malodušnost, in izpod vsega raste celo prvi fašizem. Poznavalci razmer trdijo, da bi že danes nove volitve znatno zreducirale vrste levičarskih poslancev, če pa bo šel razvoj preorientacije francoskih volilcev še dalje v tej in taki smeri, se utegne zgoditi, da bo prihodnja poslanska zbornica močno na strani nasprotnikov levičarske politike in taktike. Zato je a-iera Stavisky za bodočo francosko notranjo orientacijo mnogo več, kakor pa navaden finančni škandal. -r. Namesto razorožitve oborožitev tTLETNI NAČRT SEVERNOAMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV ZA IZGRADNJO ZRAČNEGA BRODOVJA. NVASHINGTON, 29. januarja. Ameriški »Ini minister je objavil novi petletni na-t in odobritev vojaškima odboroma o-*h zbornic. Dosedanje število bojnih le-l se bo dvignilo od 1.800 na 2.800. Posrečili stroški za zgradbo vsakega no-aRa letala sc računajo na 40.000 dolar-v- V novem načrtu se predvideva tudi stvaritev leteče eskadre glavnega sta-ki bi štela 900 letal in bi bila na razlago neposredno glavnemu generalne-lu Štabu za zvezo z edinicami na su-e0i in na morju, služila pa bi tudi dru-važnim namenom. Kakor se zatr- l,e v ameriških vojaških krogih, bo Amerika po izvršitvi tega načrta najmočnejša oborožena velesila v zraku. ŠE DESET NOVIH TABORIŠČ. DUNAJ, 29. januarja. V zvezi z zadnjimi aretacijami in internacijami po-sameznili znanih narodnih socialistov zaradi priprav stalnih napadov s papirnatimi bombami na javnih prostorih, je izjavil zvezni podkancelar in varnostni minister Fey. da bo avstrijska vlada ustanovila v primeru, da dosedanja koncentracijska taborišča ne bodo več zadostovala zaradi prenapolnjenosti, za nove internirance šc deset novih taborišč. Težka kriza francoske vlade ODSTOP CHAUTEMPSOVEGA KABINETA. — DOSLEJ SE NIHČE NI SPREJEL MANDATA ZA SESTAVO NOVE VLADE. — NEVARNOST, DA SE KRIZA PARLAMENTARNIM POTOM SPLOH NE BO DALA REŠITI. še pa Daladierja in Herriota. Govori se tudi o razpustu zbornice in reviziji ustave. Atmosfera je postala skoraj neznosna in zadušljiva. Demonstracije se neprestano ponavljajo in predstavljajo resno nevarnost. Policija, republikanska garda in gasilci so jedva še kos demonstrantom. PARIZ, 29. januarja. Bivši predsednik republike Gaston Doumergue je odklonil mandat za sestavo nove vlade. V teku nadaljnjih konzultacij v Eli-zeju je predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade tako predsed nlku senata Jeanneyu ter predsedniku zbornice Bouissorju, vendar sta ga oba odklonila. Največje šanse za izvršitev misije ima Daladier, ker Herriot kot predsednik stranke, ki je po dokazova nju opozicije prejemala od Staviskega denar za svoje volilne fonde, zaenkrat ne pride v poštev. V političnih krogih so namreč mnenja, da mora biti predsednik vlade glede osebne čistosti izven vsake diskusije, ker bi se sicer rešitev krize v parlamentarno-demokra-tičnem smislu zopet izjalovila. PARIZ, 29. januarja. Chautempso-i va vlada, katere življenje je bilo zelo I kratko, je podala v soboto ostavko pod težo očitkov opozicije in silnega i ogorčenja javnosti zaradi afere Sta-! visky. Predsednik republike je ponudil še v avdijenci, na kateri je sprejel ostavko vlade, mandat za sestavo nove dosedanjemu ministrskemu predsedniku Chautempsu, zagotavljajoč mu večino v zbornici in senatu, če izpusti kompromitirane ministre iz kabineta. Chautemps pa je odklonil mandat pod temi pogoji, ker bi bil to za javnost dokaz za krivdo ministrov v njegovi prvi vladi. Takoj nato je pričel Lebrun konzultirati oba predsednika senata in zbornice ter mnoge šefe posameznih političnih strank in zborničnih frakcij. Medtem so bile na pariških cestah besne demonstracije rojalistov, v predmestjih pa komunistov. Vse dosedanje konzultacije niso rodile nobenega uspeha in ni bil mandat za sestavo nove vlade poverjen še nikomur. V zvezi z novim mandatarjem se imenujejo imena Tardieuja, resnej- Oster francoski napad na Poljsko FRANCOSKI TISK OBSOJA PAKTIRANJE POLJSKE Z NEMČIJO. ČE GRE POLJSKA DRUGAM, NAJ PARIZ, 29. januarja. Kljub temu, da se bavijo včerajšnji pariški listi na prvem mestu z vladno krizo, je vendarle polj-sko-nemška nenapadalna pogodba tako važen dogodek, da se obravnava neposredno z vladno krizo. Včeraišnii jutranjik! skušajo preceniti, koliko bi utegnila ta pogodba vplivati na dosedanje smernice francoske politike in se ob tej priliki poslužujejo zelo ostrih Izrazov na-pram Poljski, kateri očitajo, da mora biti za vse, kar danes sploh ima, hvaležna predvsem Franciji, kateri pa sedaj na tak način vrača in izkazuje hvaležnost. Sicer vedno zmerni »Ternps« piše, da se Poljska zelo moti, če misli, da se je Nemčija s sklenitvijo te pogodbe odrekla svojih pangermanskih ciljev na vzhodu Evrope. Nemčiji Je trenutno potrebno dokazati svojo miroljubnost, toda pravi cilji, ki jih je pri sklepanju te pogodbe zasledovala Nemčija, bodo poljski vladi JO NADOMESTI RUSIJA. znani šele pozneje, ko bi utegnilo biti že prepozno. Politični krogi, ki posvečajo vse svoje zanimanje reševanju vladne krize, zatrjujejo, da je Poljska sklenila hoditi v zunanji politiki popolnoma svojo pot, za katero pa naj si pripiše tudi vse posledice. Vendar ostane Poljska še nadalje važeu adut v rokah francoske zunanje politike; če se ji bo pa hotel ta adut odvzeti, so bo pač morala poiskati zanj primeren nadomestek. To bo vsekakor sovjetska Rusija, s katero je Francija že uredila medsebojne odnošaje, ki bi se sedaj utegnili spremeniti v prijateljske v enaki meri, kakor so bili doslej poljsko-franeoski. Kdo bo boljše varoval interese Poljske, ali Francija ali Nemčija, bo pokazala že bližnja bodočnost. Pariški listi končno trdijo, da se je poljska vinu« vsekakor zelo prenaglila. Pot Tevfiba Ruždija beja v Beogradu ANKARA, 29. januarja Turška vlada Je Imela včeraj pod vodstvom predsednika ministrskega sveta Izmeta paše večurno sejo, na kateri je sprejela važne sklepe glede pogajanj za sklenitev balkan skega pakta. Te sklepe pa drži vlada še v najstrožji tajnosti, županji minister Tevfik Ruždi bej je davi odpotoval v Beograd. Različne klavzule, ki Jih je pred lagala turška vlada »lede izpopolnitve balkanskega pakta, so zainteresirane države sprejele. Tv »i::. . ;,r/o M70II * .• ‘ ' v Sklicanje banovinskega sveta LJUBLJANA, 29. januarja. Kr. banska uprava sporoča: V ponedeljek 5. februarja ob 10. uri dopoldne se bo sestal banovinski svet dravske banovine k svojemu petemu rednemu zaseda nju. Na dnevnem redu zasedanja so: banovinski proračun, uvedba trošarine na vino v smislu vladnega odloka o javnih delih ter uredba o občinskih nameščencih v smislu novega zakona o občinah. STALIN O NEVARNOSTI VOJNE. MOSKVA, 29. januarja. Stalin jc imel v izvršilnem odboru Sovjetske unije govor, v katerem je opozarjal na nevarnost nove svetovne vojne, v katero bi morala najbrže poseči tudi sovjetska Rusija. Ob tej priliki je Stalili ižrazil svoje zadovoljstvo nad izboljšanjem odnošajev med Rusijo in Poljsko, Francijo in Italijo. Moskva se ne zanima za revizijo versajske mirovne pogodbe, temveč hoče le mir in pre-prečenje vojne. Rusija ne bo napadla ali ogražala nobene države, vendar pa bo vsak, ki bi se je hotel dotakniti, brez usmiljenja odbit. POTRES V MEHIKI. MEXICO-ClTY, 29. januarja. Srednjo in južno Mehiko je obiskal močan potres, ki je povzročil veliko stvarno škodo. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Dnevne vesti Svetosavska beseda v Mariboru. V soboto zvečer je priredila Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru v ve lik; unionski dvorani svojo tradicionalno besedo, ki je bila sijajno obiskana. Med mnogoštevilnimi odličnimi gosti so bili tudi mestni poveljnik general Hadžič, o-krajna glavarja Makar in dr., Senekovič, predstojnik mestne policije dr. Hacin, pod župan Golouh, predsednik Glasbene Matice in Aerokluba dir. Tominšek, poveljniki mariborskih vojaških edinic s skoraj celotnim častniškim zborom, ravnatelji vseh tukajšnjih šol in mnogi drugi. Prvi del prireditve je izpolnil koncert, na katerem so dovršeno sodelovali ga. Hintedechnerjeva, ga. Brandlova, Brandtov* trio, ga. Rusyjeva, ga. Kosti-ceva, pev»ki zbor Počitniške zveze pod vodstvom prof. g. Schweigerja in orkester vojaške godbe. Sledil je ples, ki je bil obenem velika revija najmodernejših damskih plesnih toalet. Trajal je v sijajnem razpoloženju plesalcev, kakor tudi le opazovalcev do jutra. Osemdesetletnica prof. Jerovška. Pred vojni mariborski Slovenci so priredili v petek ob 20. uri družabni večer 801etniku g. šol. svetniku prof. Jerovšku v njihovi nekdanji trdnjavi Narodnem domu. Da je slavljenec zelo priljubljen, je dokazovalo izredno veliko število njegovih prijateljev in dijakov. Med drugimi šo bili navzoči g. ravnatelj dr. Tominšek, šolski nadzornik dr, L. Poljanec, ravnatelj Dolenc, državna pravdnika dr. Hojnik in dr. Zorjan, okrajni glavar dr. Senekovič, dr. LeskovaT, dr. Jurečko, dr. Marinič, prof. Dolar, žel. načelniki gg. Lukačič, Mohorko, Kitak, Rajh, notar Ašič, dr. Šalamun iz. Ptuja itd. Večer je otvoril veletrgovec g. Weixl, ki je v imenu vseh Izrekel najprisrčnejše čestitke jubilantu. Nato so mu izročili krasno s cvetjem o-krašeno košaro napolnjeno z buteljkami in smodkami. Nato je g. Kejžar kot častni govornik orisal vrline ter kremeniti značaj jubilanta. Sledila sta govora dr. Leskovarja in dr. JureČka v lepi latinščini. Govorih so še g. dr. Tominšek kot njegov bivši ravnatelj, g. -prof. Dolar, kot njegov profesorski kolega, g. Šalamun iz Ptuja, ki je bil njegov dijak, g. dr. Jan, g. Tomažič in drugi. Za tople besede se je naposled zahvalil še jubilant, nakar se je razvil lep tovariški večer. ■ Zborovanje mariborskih brivskih pomočnikov. Včeraj dopoldne je imela pla-čiln-ica Zveze brivskih in lasničarskih pomočnikov v mali dvorani Delavske zbor nice svoj redni letni občni zbor, ki ga je vodifl predsednik g. Franjo Knez. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članstva, navzoč pa je bil tudi delegat zveze iz Zagreba g. Trtanja, ki ga je posebej iskreno pozdravil predsednik ift nato podal izčrpno poročilo o delovanju plačikriee v minilem poslovnem letu. Njegovo, kakor tudi poročili tajnika in blagajnika, so navzoči sprejeli z zado-vol jstvom. Sledile so volitve. Ker je pred sednik g. Franjo Knez, ki si je pridobil velike zasluge za napredek te stanovske organizacije, odložil predsedniško mesto, je bil izvoljen za novega predsednika g. Jeronim Dabošič, za podpredsednika D juro Cerinski, za tajnika Metzner, za blagajnika pa Brandtschteter, za odbornike sta bila izvoljena Karel Pulko in Jože Kocnek za revizorje pa Franjo Knez in Anton Pulko. Nato je bil soglasno spre jet predlog, da se preosnuje mariborska plačilnica v samostojno podružnico, v borzo dela za brivske pomočnike. Izvoljeni so bili posebni odseki, ki bodo vodili ^ontrolo nad šušmarstvom, odpiralnim in zapiralnim časom ter zaposlitvijo tujih pomočnikov. Po daljši in stvarni debati je predsednik s pozivom, naj gre članstvo neustrašno v boj za svoje pravice, zaključil lepo uspeli občni zbor. Kako se ]e Maribor lani množit in umi* ral. Pri zadnjem ljudskem štetju so v Mariboru našteli 33.921 prebivalcev. Od takrat pa do danes se ta številka ni mnogo spremenila. Kriza se ne kaže v Mariboru samo v gospodarstvu in pri denarju, pozna se tudi pri rojstvih. In če bi šlo to tako dalje, bi bila kriza rojstev porazna. Lani na primer je bilo rojenih 370 otrok, smrt pa je pokosila 636 oseb. Pred oltar je stopilo lani 255 parov, in nam tudi ta številka dovelj zgovorno priča, da se ljudje vsako leto vedno mani ženijo in možijo. Posledica tega so nezakonski otroki, ki jih je bilo lani točno 100, od katerih pa je bilo 10 mrtvorojenih. Zanimiva je umrljivost po starostnih dobah. V prvem mesecu življenja je lani umrlo 24 otrok, v prvem letu 28, v starosti do 5 let 78. od 5 do 15 let 32, od 15 do 30 let 83, od 30 do 50 let 126, od 50 do 70 let 175 in nad 70 let pa 142 oseb. Radi starostne oslabelosti je umrlo lani 17 oseb, zavratna jetika je pomorila 9S oseb, za pljučnico je podleglo 48 oseb, griža je pobrala 25 oseb, škrlatinka 2, trebušni tifus 5, za kapjo je umrlo 39 oseb, za srčno napako in za boleznimi na krčnih žilah sta umrli 102 osebi, za rakom je umrlo 72 oseb, za zastruplje-njem pa 13 oseb. Naravne smrti je umrlo torej 590 oseb, smrtno se je ponesrečilo 29 oseb, umorjena je bila ena oseba, prostovoljno pa je šlo v smrt 16 nesrečnežev. Zavrnjena pritožba. Upravno sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo, ki jo je vložil bivši minister g. Vesenjak s tovariši proti izidu občinskih volitev v občini Košaki. Pritožba je vsebovala 15 točk, ki jih je vse zaporedoma sodišče odklonilo in tako pritožbo v celoti zavrnilo. Zavrnilo je nadalje tudi pritožbi, ki ju je vložil posestnik g. Žnuderl za občino Jakobski dol in župnik g. Gomilšek za občino Senarska. V celoti je upravno sodišče v Celju prejelo 143 pritožb, od katerih je 113 pritožb zavrnilo, 20 ugodilo, o 10 bo pa še razpravljalo. Pritožbi zoper občinske volitve v O-plotnici in v Vitanju, je upravno sodišče v Celju pred kratkim zavrnilo kot popolnoma neutemeljeni. Spori v učiteljski stanovski organizaciji likvidirani. V Beogradu je bila te dni konferenca zastopnikov obeh struj JUU. Razpravljali so na konferenci o likvidaciji sporov, ki so nastali v organizaciji po lanskem ljubljanskem kongresu ter ob pripravah za sklicanje izrednega kongresa, ki naj bi bil v Beogradu letos v marcu. Ker sta obe struji pokazali mnogo dobre volje, so bila končno odstranje- • na vsa nasprotstva in je bila zopet vpo S stavljena enotnost v organizaciji. Jugoslovanska tvornica ra Impregnira, nje lesa Guido Riitgers d. d. v Hočah pri Maribora natn sporoča: Vest o podelitvi večjih naročil od strani države našemu podjetju v Hočah, ki jo je objavil tudi, vaš cenjeni list v eni zadnjih številki na-j žalost ne odgovarja dejstvom in je vsaj preuranjena. Prometne ustanove naše države doslej še niso podelile v naši bar novim nobenih pomembnejših naročil za impregnacijo železniških pragov. Šolski časopis. Sekcija JUU za naše banovino v Ljubljani prosi vse, ki žele sodelovati pri poskusni številki Šolskega časopisa, naj pošljejo rokopise predsedniku uredniškega zbora g. Jožetu Zupančiču, učitelju v Litiji. Prva številka bo izšla koncem februarja. Nagrajeni mariborski akademiki. Svetosavska kraljeva nagrada ie bila letos na ljubljanski univerzi podeljena tudi trem Mariborčanom, in sicer cand. jur. Rudolfu Trofeniku za znanstveno razpravo (Dvodomno narodno predstavništvo«), cand. jur. Ivo Humarju za razpravo »Oznaki povojne industrijske politike«, in cand. fil. Karlu Kožuhu za razpravo »Sokrates v starogrški koniediji«. Obenem je bila akademiku Trofeniku podeljena tudi svetosavska nagrada Zveze jugoslovanskih zavarovalnic za razpravo »Zavarovanje in kazenski zakon«. Službeni list dravske banovine objava lja v letošnji 8 številki med drugim: Za?* kon o dopolnitvi sporazuma med Jugoslavijo in Francijo; predpise za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu; razne mednarodne konvencije in ratifikacije; nadalje razpis novih občinskih volHev v Sromljah In razne objave iz »Službenih novin«. Svojevrsten rekord. Svet strmi danes v vsem za rekordi. Tako je te dni dosegel rekord v hitrem britju neki brivski ' pomočnik v Murski Soboti. Obril je svojega tovariša v 13 sekundah in s tem iz-r trgal iz rok rekord v hitrem britju nekemu brivcu v Banjaluki, ki je obril človeka v 14 sekundah. Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Na zadnji odborovi seji Slovenskega o-brtnega društva, ki je bila včeraj, so se konstituirali razni odseki. Odseku, ki bo zasledoval vse davčne zadeve predseduje Justin Gustinčič z 22 člani, odseku ža šušmarstvo pa Štefan Koter. Osnoval se je tudi poseben odsek za predavanja, ki ga vodi profesor Fink. Ošrožnl urad za zavaro>anje dTiav-cev opozarja detodajalce, da priznava Izključno le samo ona plačila za urad, ki so bila plačana pri njegovi blagajni, po postni položnici, ali pa po legitimiranem inkasantu proti pobotnici na uradovi tiskovini. Drugi zgodovinski večer bo v sredo 31. januarja 1934 ob 20. ud v čitalnici Študijske knjižnice. Poroča dr. S. Trdinova o sodobni slovenski liriki. Vsi člani ZDM vljudno v-•• *• '-"•■'^nci na? po možnosti prinesejo s seHoi kn" : Ložar-Vodnik »Slovenska, sodobna liri- Ljudska univerza v Mariboru. Danes y ponedeljek priredi len planinski večer slovita slovenska turistka ga. Mira Debelakova iz Ljubljane. Predava v sprem stvti skioptičnih slik o svojih drznih turah po Julijskih Alpah in po Prekletiiu v Albaniji. Zaključni venček kulturnega društva »Triglav« bo dne 1. februarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Rdeči križ v Studencih pri Mariboru ima v torek 20. tm. ob 18. uri v občinski pisarni v Studencih svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostnega Števila navzočih polnopravnih članov, bo pol ure pozneje na istem kraju ter z istim dnevnim redom občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni. : Namesto venca na grob umrlega Andreja Petka sta darovala Rdečemu križu Studenci znesek 100 Din g. Franc Ka-čer in ga. Leopoldina Kačer. Plemenitima darovalcema se odbor najiskreneje zahva ljuie. Planinski ples Pokril bo sneg Unionske gmajne, razgrnil nam bo zimske tajne, Zasmučal smučar pri dekletih bo v smuki idealni po parketih. V dvorani beli, lovec — cflv]i sin :zpi! bo rdečo kri vseh pohorskih zverin j Planinec pa, obiskovalec koč 00 delal vinske ture celo noč. ,v . -'mučarstvo, lovstvo, planinstvo . in druge take cepž, cepi na plesu planinskem 1 za star in za nov SPD! Radio Ljubljana. Spored za torek 30. tm. ob 11: šolska ura, higiensko predavanje; 12.15: slovenske narodne v repro ducirani glasbi; 12.45: poročila; 13: čas, cigani igrajo, v reproducirani glasbi; 19: francoščina; 19.30: potovanje po Južni Srbiji, predava profesor Jeras; 20: glasbeno predavanje, ilustrirano s ploščami; 30.30: radio orkester; 21.15: narodne pesmi v. vprašanjih in odgovorih; 22: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Grajski kino. Samo Še do vključno torka Greta Garbo in Clarke Gable v sijajnem filmu »Kraljica ljubezni« (Susane Lenox-Helgin padec m slava). Naš pri-hodhji film: »Dovedi jih žive«, krasen velefilnl iz malajske džungle. . Kino Union. Samo Še nekaj dni »Maratonski tekač« z Brigito Helm, Paulom Hartmanom in Viktorjem de Kovo. Sledi prekrasni velefilm »Pesem o sreči« s slavnim tenorjem Ernestom Grohom v glavni vlogi. ^ Pri obledeli sivorumenkastl barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji težkih $anjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Jose-Jove« grenčice. Nesreča ne počiva. S hleva je padel v kaščo 55-letni posestnik Jože Škofič iz Jakobskega dola tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Enaka nezgoda je zadel^ tudi 501etno delavko Heleno Lorbe-kovo iz Kamnice. Včeraj pa si je zlomila pri padcu na gladkih tleh 51letna zasebnica Ivana Stipanovičeva iz Medvedove ulice levo nogo v gležnju. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. V M a r i b o r u, dne 29. I. 1934. 11 m ■»■■riimiiii iT»imiiiMinnm-iTf?aofycr7i n 11 .. RFPERTr ‘ Ponedeljek, 29. januarja. Zaprto. Tore1-, 30. januarja ob 20. uri »Okence« red B................. Sreda, 31. .januarja. Zaprto. Četrtek. 1. februarja -Grojica Marica-Znižane cene. Zadnjič. Gostuje operetni tenor Ivan C~rs.ky. Petek, 2. februarja ob 15. uri »Študentje smo. Najnižje cetip. 7"dnjjč. Ob 20. url »^eseti brat«. Pri najnižjih cenah-Zadnjič. .... Scbota, 3. februarja ob 20. uri »Štant* bulska roža«. Premiiera. Nedelja, 4. februarja ob 15. uri »Trnjulči-ca«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Štam* bulska roža«. Operetni tenor Ivan Gorsky gostuje v četrtek, 1. febniaria kot Tasjlo v Kalma-novi opereti »Grofica Marica«. Gorskyje znan tenor ter je bil član skoro vseh jugoslovanskih' ocetnih odrov. Mariborskemu občinstvu je gotovo še v najboljšem spominu izza gostovanja beograjske operete, ko je med drugim odlično odpel partito carjeviča .v istOimenovani opereti. Gorsky razpolaga z mehkim, liričnim tenorjem, dobro igro ter' % izredno simpatično zunanjostjo. Pri. tej predstavi veljajo znižane cene. Takozvane »najnižje cene« so velika privlačnost za obiskovalce gledališča, saj je na ta način o^o^čen objsk v«->komur. Te cene od Din 15.— navzdol veljajo spet na praznik 2. trn. r-^ofdne V zvečer, ko vprizore $ je letošnja najbolj privlačna dramska predstava. Zve*?’-.n-d vse zabavno domačo opereto »Študentje smo«. Oboje zadnjič. Kdor hoče svež in zdrav osati, naj popije en do dvakrat na teden pred za.tr« kom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jose-fovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh liekarnah, drogerijah in špecerij' skih trgovinah. — Pomagajte siromašnim! Poverjenih mariborskega Rdečega križa posluje danes in vsak ponedeljek odslej od 15. do 18. ure v tajništvu tukajšnje gasilske čete na Koroški cesti. Sprejema ponošene obleke, obutev, perilo in druge darove, ki jih dobrosrčni Mariborčani darujejo za siromašne meščane.- r Dve tatvini. V soboto zvečer je izginila Mariji Z. ▼<- »Unionu*, ročna torbica * rokavicami v skupni vrednosti 200 Din-Mesarskemu mojstru Ivanu Finguštu iz Rač je bila ukradena1 V Mariboru 54 kg težka zaklana svinja, vredna 500 Din. Svinja je imela na zadnjih nogah žig občine Rače. Ponesrečen tatinski obisk v stanova* nju. V soboto se je vtihotapila v stanovanje brivskega mojstra Schmiermaula na Ruški cesti neka mlajša, kmečko oble čena ženska In skušala odnesti na kljuki viseč ženski plašč. V tem trenutku pa je bila zalotena. Dočim je mojster odhitel po stražnika, je ženska izrabila priložnost in se naglo izgubila brez sledu v smeri proti Studencem. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.1 Stopinj pod ničlo; minimalna temperatura ie znašala 2 stopinji C pod ničlo; bi^-ometer je kazal pri 12.6 stopinjah 739.5, reduciran na ničlo 738; relativna vlaga 90; vreme je oblačno im sneži. Posnemanja vredni Estonci. Estonska poštna uprava je objavila zelo zanimivo odredbo, v kateri izjavlja, da ne bo nič več dostavljala ali odpravljala onih poštnih pošiljk, na katerih ne ( bi bili estonski kraji označeni izključno s pravilnimi estonskimi imeni. Ta odredba se bo izvajala tako dosledno, da se ne bodo upoštevale niti pošiljke, ki bi imele pravo estonsko krajevno ime napisano v oklepaju, temveč morajo imeti vse pošiljke odslej izključno samo pravilno estonsko ime brez vsega drugega-Mesto »Reval« se imenuje odslej sam® »Tallin«, mesto »Dorpattf. je le še »Tar-tu« itd. 7a vse postne pošMike iz tujine bo stonila ta odredba v veljavo s 15. februarjem t. 1. V M a r ! b o r u, dne 29. I. 1934. Razvoj Narodne MOGOČEN OBČNI ZBOR Kako silen razmah in razvoj so zabeležile prav v preteklem letu vedno bolj gostejše in mnogoštevilnejše vrste jugoslovanskega nacionalnega delavstva v Mariboru kot najvažnejši trdnjavi ob severni državni meji, je bil nad vse zgovoren dokaz včerajšnji redni letni občni zbor mariborske podružnice Narodne strokovne zveze. Mala dvorana v prvem nadstropju se je napolnila do zadnjega kotička in je bila skoraj pretesna za izredno mnogoštevilne člane in članice, ki so prihiteli, da ugotove bilanco lanskega dela in prejmejo smernice za bodoče u-dejstvovanje. Občni zbor je otvoril predsednik Tone Bajt, ki je podal po pozdravu vseh navzočih, posebej pa še predsednika osred njega izvrševalnega odbora NSZ Rudolfa Juvana iz Ljubljane in predsednika družnlce UJNŽB Rudolfa Tumpeja h, Maribora, svojo temeljito predsedniško poročilo. Tukajšnja organizacija NSZ je zabeležila lani mogočen, skoraj neverjeten porast svojega članstva, kakor tudi svojega vpliva in moči v obmejnem javnem življenju. Ta napredek pa se kljub težkim razmeram ni prav nič ustavil, temveč se nadaljuje. V vseh tovarnah so bili ustanovljeni pododbori, kjer hiti delavstvo v trumah pod ponosni nacionalni prapor NSZ in se razumno izogiba vsem mamečim vabam, s katerim bi ga radi rdeči internacionaiistl iz tukajšnje-. ža marksističnega tabora zvabili v svoje kalne, nevarne vode. Na dveh veličastnih manifestacijskih shodih je lani nacionalno delavstvo Maribora in bližnje okolice javno manifestiralo svoje trdno jugoslovansko prepričanje in h ust svojih neustrašenih ter doslednih voditeljev spregovorilo odločno besedo za svoje nacionalne ter socialne pravice. Organi-zatorično izpopolnjevanje naših širokih narodnih delavskih množic pa je šlo še nekaj korakov naprej. Ustanovilo si je javno glasilo, Id se zavzema za napredek in obstanek ter izboljšanje življenjskega položaja našega najmanjšega človeka. Da vse to delo, ki ga je opravil odbor ob vsestranski in zvesti pomoči celotnega Članstva, ni bilo zaman, temveč je rodilo že v kratkem časn bogate sadove, je pokazal razveseljivi iztd volitev v Delavsko zbornico, ko si je mariborsko nacionalno ročno in duševno delavstvo priborilo od 9 kar 4 delegate. Pa tudi organizacijsko delo na deželi ni počiva- lo, temveč se je razvijalo z enakim elanom in uspehom. V vseh važnejših industrijskih krajih so že ustanovljene podružnice, pripravlja pa se že samo za letos nadaljnjih 25 novih podružnic. Marsikatera dobrota, pravica in ugodnost se je dosegla lani za tega ali onega člana. Vodstvo podružnice je vedno znalo nastopiti s pravo besedo, pa bodisi da je bila potrebna z ozirom na nastali položaj prošnja ali pa odloč zahteva. Pri vseh svojih akcijah pa se je odbor tudi v polni meri zavedal svoje velikanske odgovornosti n^oram interesom članstva D n.i Matura Jurija Koruze Po goli sreči je bil Jurij Koruza pripu-ščen k materi. Prav osem dni prej je izvedel, da je sicer z veliko muko, a vendarle izdelal osmi razred, ki ga je privatno repetiral. Bil je seveda zelo zadovoljen in počutil bi se bil najsrečnejšega človeka na svetu, če bi mu ne bilo nekaj kalilo veselja. Vedel je namreč zelo dobro, da nima o snovi, ki je predpisana za izpit, niti pojma, in da ne bo pri izpraševanju nič odgovarjal. Kako tudi neki! Med letom ni imel drugega dela, kot baviti se s športom, klatiti se cele dneve po ulicah in uganjati različne prismodarije, ki so. kot si je mislil, dijaku neobhodno potrebne. Igral je nogomet po trikrat na teden in ni bilo tekme, da je ne bi bil videl, če je vstopnino plačal ali ne, je bila postranska stvar. Navadno je prišel vedno kake pol ure pozneje ter je nobrisal, kot se spodobi pravemu dijaku čez plot. Sedaj se je pa tega toliko bolj kesal, ko le Mariborski strokovne zveze V NARODNEM DOMU. ter se ni nikoli posluževal nepreraouna-nih demagoških nastopov, ki bi prej škodovali, kakor pa koristili Pravilno razumevanje strokovnega pokreta in nacio-nalno-socialnih ciljev je zato moralo roditi ob vzorni discipliniranosti, zanesljivosti in zavednosti članstva le dobre in zdrave uspehe. Z zagotovilom, da bo NSZ tudi v bodoče storila vse za izboljšanje; socialnega položaja jugoslovanskega delavstva, za napredek in razvoj nacionalno-socialne-ga pokreta in za svoj organizacijski pro-cvit je predsednik končal svoje poročilo, nakar je bil odobren zapisnik lanskega občnega zbora. Tajnik Nabergoj je podal kratko tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je odbor priredil mimo mnogoštevilnih rednih in izrednih sej lani 85 večjih sestankov Članstva v mestu in na deželi. Mariborska podružnica Šteje že 1.277 članov. Pri nedavnih volitvah obratnih zaupnikov se je dvignilo število nacional nih zaupnikov od prejšnjih 21 na 34, verjetno pa je, da bo naraslo še na 38, ko bodo še izvršene volitve v treh obratih. Občni zbor je vzel obe poročili z glasnim priznanjem na znanje, prav tako pa tudi blagajniško poročilo blagajnika Valiča. Na predlog g. Mačka je občni zbor odposlal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru Ju pozdravno brzojavko banu dr. Marušiču. Na predlog revizorja Poljanška je bil podeljen odboru absolutorij, v novi odbor pa so bili izvoljeni: predsednik Bajt Tone, I. podpred sednik Tumpej Rudolf, II. podpredsednik Vojska Drago; odborniki so M. Kralj, Nabergoj, Koc, Tekavec, Valič, Nerad, Rožički, Maček, Rozman, Mahovnetova, Kramarjeva, Grus, Štibilj, Vuuk, Bajc, Zupančičeva, Fras, Brandl, Petek, Be-noni, Saje, Derenčin, Habjanič, Kodrič in Sarenšek, dočim so v nadzornem odboru Budihna, Poljanšek m Janko Bajc. Sledilo je obširno, dobro zasnovano poročilo predsednika centrale NSZ v Ljubljani Rudolfa Juvana, id je podal sliko težkega položaja našega nacionalnega delavstva, njegovo stališče napram internacionali marksistov in stremljenje po ustvaritvi slovanske delavske internacionale, katera že prav za prav obstoja. Posebno tesno je sodelovanje med našimi in češkoslovaškimi nacionatao-socialniimi delavci, treba pa 1» pritegniti tudi ostale slovanske narode in dižave. To slovansko internacionalo pa bo treba zgraditi na podlagi organizacije delovne ga ljudstva samega in ne z diplomatski mi stiki. Zgradili bomo stavbo praktičnega slovanstva, ker je nujno potrebna. NSZ bo nastopala tudi v bodoče kot nacionalna borbena organizacija proti eksploataciji našega delovnega ljudstva s strani tujih kapitalistov, ki vse ogromne milijonske zaslužke odnašajo v tujino. Uzakoniti pa bo treba tudi brezposelno, starostno in onemoglostno zavarovanje, izboljšati pa bo treba tudi ostalo socialno zakonodajo. Naše delavstvo mora doseči čimprej za svoje pošteno videl, da se mu še obete uspeh. »Ah, kaj storiti, da bi se izmazal?« — je stokal sam pri sebi. Da bi se začel u-člti, zato je bilo že prepozno. Potreboval Je kak hiter pripomoček, kajti že naslednjega dne je moral pred svoje stroge sodnike. Za trenotek mu je prišlo na mi* sel, da bi si napisal najvažnejše na nohte ali na zapestje ali kamorsibodi. Toda njegovo zapestje je bilo, čeprav je imel roke kot mesar, mnogo preozko in njegovi nohti so bili mnogo prekratki, da bi si bil mogel sem napisati česar ni znal. Ves dopoldne je tuhtal in si ubijal glavo, da bi našel izhod, a zaman. Končno pa mu je padlo v glavo nekaj imenitnega. Ves blažen si je mel roke In mrmral: »Ah, sijajno! Prekrasno! Seveda, tako naredimo! O, ta ideja, ta kapitalna ideja!« Kaj neki si je izmislil, da je postal naenkrat tako sijajno razpoložen? Jurij Koruza je imel poleg svojih staršev še nekega strica, starega državnega upokojenca, ki ni imel drugega dela, ko da se je bavil v svoji hišici zunaj mesta s čitanjera romanov, ali s hipnotizlra- • ratic Juta dek) pošteno plačilo in ne le nekako miloščino, ki mu ne zadošča za pošteno, brezskrbno življenje. Burno pozdravljen je nato spregovoril novo izvoljeni prvi podpredsednik podružnice Rudolf Tumpej, ki je z ognjevitimi besedami, polnimi resnice in prepri-čevalnosti, pokazal nove smernice v boju vsega obmejnega in ostalega jugoslovanskega nacionalnega ročnega in duševnega delavstva za njegove pravice in- za zdravo, močno Jugoslavijo. Ta borba bo zavzemala vedno širši razmah in bo dosledna brez vsakega kompromi-sarenja ter proSenj. Lotil se je tudi važnih notranjih organizacijskih vprašanj, ki jih je še treba rešiti z absolutno zmago nad notranjimi in zunanjimi sovražniki Jugoslavije in njenega nacionalnega delovnega ljudstva. Ta borba bo učinkovita in zmagoslavna, saj gleda naše nacionalno delovno ljudstvo pred seboj svoj najsvetlejši vzor, svojega velikega Vodnika, Nj. Vel. kralja, ki je vedno pokazal vse razumevanje in simpatije za svoje zveste državljane in borce. Po pozdravu, ki ga je izrekel v imenu sesterske podružnice NSZ v Guštanju g. Gačnik, je kot zadnji govornik povzel besedo drugi podpredsednik Drago Vojska, ki je v gromkih izvajanjih obsodil in ožigosal vse nasprotnike pravega in resničnega jugoslovanskega nacionalizma. Z žgočimi besedami je obračunal tudi z mnogoštevilnimi našimi laži-nacio nalisti, ki škodujejo veliki jugoslovanski stvari morda celo več, kakor pa je mo-•gel ter še more škodovati rapidno propadajoči rdeči marksizem. Napovedal je najostrejšo borbo vsega zavednega, brez kompromisarskega jugoslovanskega ljud stva proti vsemu, kar ni ne zdravo ne pošteno in čisto. Občni zbor je pokazal, kaifšen je v nacionalnem, socialnem in gospodarskem pogledu resnični položaj v Mariboru in okolici. Doseženi uspehi so najboljše jam stvo, da je jugoslovanski nacionalno-socialni pokret delovnega ljudstva na severni straži na pravi poti. Delo mestnega flzikata v preteklem letu Kontrolo nad zdravjem opravlja v Mariboru mestni fizikat, ki pazno zasleduje in zatira predvsem vse nalezljive in kužne bolezni. Mestnemu fizika tu se imamo čestokrat zahvaliti, da se ne pojavijo v mestu večje epidemije. Lani mu je bilo prijavljenih 299 primerov ugotovljenih nalezljivih bolezni. Od vseh obolelih je umrlo samo 5 oseb. Prijavljenih je bilo 16 primerov šikrlatice in griže, 2 primera tifusa, 81 primerov griže. Za grižo so lani umrle 3 osebe, oa 39 za šenom obolelih pa je smrt pobrala samo 1 osebo. Po mestu je lani razsajala tudi gripa in je za njo obolelo 168 oseb. Lani se je javilo mestnemu fizrkatu 49 oseb ugriznjenih od psov in 2 osebi, ki jih je ugriznila mačka. V vseh primerih pa je živinozdravnik ugotovil, da so bile živali zdrave., Z mestnim infekcijskim vozom je bilo lani prepeljanih 49 oseb, od teh 10 iz okolice. Skupno je njem. Bil je tudi precej petičen, ta stric, a ne posebno radodaren. Edina njegova slabost je bil Jurče, sin njegove sestre. Temu je večkrat stisni! kak desetak. In od tega strica si je obetal rešitve. Po kosilu je pograbil svoj klobuk ter oddirjal od doma. Navadno je rabil do svojega strica dobre pol ure. Danes je bil že v četrt ure pri njem. Našel ga je zopet pri knjigi Začudeno je pogledal stric svojega zasoplega nečaka hi rekel: »No, kaj pa je Jurij? Kam si tako dirjal?« »Dragi stric!« trm je odgovoril sopiha-je nadebudni varovanec. »Midva sva se vedno dobro razumela, kaj ne? Večkrat sem tl pomagal pri hipnotičnih poizkusih. Reke! si mi tudi, da imam Izredno nagne nje do te vrste eksperimenta in da sem izboren medij. Ce ml želiš res dobro, napraviva jutri zopet tak poskus, bo, če se nama posreči, meni zelo mnogo koristil.« »No, že dobro!« je odvrnil stric. »Pridi jutri popoldne k meni, pa ga napraviva. In menim, da se ti ni treba radi tega tako ,, «c Stran 3 mestni fizikat izvršil lani 187 desinfek-cij in 54 desinsekcij. Zaradi Škrlatice je bilo razkuženih 22 sob, zaradi davice 78, zaradi šena 7, zaradi jetike 15, zaradi nalezljivega vnetja možganov 1, zaradi profilaktike 6, zaradi griže in mumpsa pa 1. Stenice je mestni fizikat pokončal v 52 stanovanjih, uši pa v 2. Mestni desinfektor je razkužil 190 sob, 19 kuhinj, 10 predsob, 32 šolskih sob in 4 stranišča. Za razkuženje je porabil 106 kg formalina, 94 kg kurilnega špirita, 7 kg amonijaka, 44 kg lizola in 6 kg apna. V Mariboru vrši desinfekcijo že več let mestni fizikat po svojem specialno iz-vežbanem osebju s sigurno učinkujočim plinskim sredstvom, in sicer s cianovo-denikovo kislino. Ta plinski preparat je edino zanesljivo sredstvo, ki ugonobi ‘so golazen v vsaki stopnji razvitka. Pri tem postopanju se ne pokvari pohištvo in ne pušča nikakega vonja. K povzdigi tujskega prometa bi dosti pripomoglo, če bi vsi lastniki hotelov in prenočišč skrbeli, da bi bile sobe in postelje brez golazni. Lani je mestni fizikat porabil za desin-sekcijo nad 200 kg ciankalija, okrog 350 kg žveplene kisline in 24 kg žvepla. Mariborčanom se torej ni bati nalezljivih bolezni, pa tudi pred stenicami, ušmi in ščurki uspešno varuje naš mestni fizikat. Ptuj Prijava ljudskega dela (kulaka). Mestna uprava v Ptuju sestavlja za tekoče proračunsko leto sezname zavezancev za ljudsko dejo (kuluk). Zaradi točne sestave seznamov, poziva vse prizadete, da pregledajo v mestni upravi sezname obveznikov ljudskega dela za leto 1933 in podajo morebitne pripombe, v kolikor so obstoječi seznami nepravilni. Enako sc ima podati tudi izjava do najkasneje 5. februarja 1.1„ ali se bo obveznost odslužila z delom, ali pa bi se naj predpisala v denarju. Pripomni se, da ženske davkoplačevalke ne morejo ljudskega dela po zakonu o nedržavnih cestah odslužiti, temveč morajo odpadajočo odkupnino plačati v denarju. Iz sodne dvorane. Pred sodiščem se je zagovarjala 20 letna brezposelna vrtnarica Julija Majcen iz Rucmancev pri Ormožu zaradi prepovedanega povratka v Ptuj, od koder je bila izgnana. Ker je bila zaradi enakega pogreška že kaznovana, se poostri kazen na 25 dni zapora. Po prestani kazni bo odpravljena odgon skim potom v svojo domovinsko občino. Nezgoda. 271etni posestnik Franc Majcen iz Moravcev pri Ljutomeru je zaradi neprevidnosti prišel z desno roko v vrtalni stroj, ki mu jo Je popolnoma razmesaril. Težko poškodovanega Majcena so spravili v ptujsko bolnišnico. Občni zbori. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ptuju ima redni občni zbor 2. februarja t. 1. ob 9, uri v gostilni Mihe Brenčiča. —- Pekovska zadruga v Ptuju, ki obsega ptujski, ljutomerski in murskosoboški politični okraj, ima redni občni zbor 12. februarja ob 10. uri v prostorih gostilne »Beli križ«. Tu ga je njegov nečak naglo prekinil: »Ne, ne tako, dragi stric. Ne mislim tu pri tebi, ampak na naši šoli.* Stric ga je najprej debelo pogledal, nato je rekel zadovoljno: »Na vaši šoli, pred profesorji? O, to je prekrasno! Seveda. Zelo sem zadovoljen. Pokažem jim lahko, kako so moji poizkusi znanstveni.« »Za božjo voljo, stric!« je kriknil nečak prestrašeno. »Pokazal jim ne boš prav ničesar. Tl me še zdaj ne razumeš. Gre za moje izpite. Jutri imam matnro, ne znam pa Še n«. Če grem s tem znanjem v Šolo, zletim tako gotovo, kot stojim sedaj pred teboj. Zato mi moraš pomagati. Poslušaj, strič. Vso stvar mislim tako-le: Jutri, preden bom stopil v dvorano, me boš uspaval. Ko. pride vrsta name m me profesor pokliče, mi bo* ur kazal, naj sedem pred komisijo. Predmetni profesor ml bo nastavil vprašanje, nakar mi boš tl miselno prenesel odgovor, ki ga boš dobil v knllsrah. katere ti bom izročil. Če se ti to posreči, moram narediti izpit z odliko.« (Konec jutri) Denis DIderot: V Mariboru, dne 29. I. 19.54. IB—ll1Ulllll—illllTT-O r-~' ^ Skrivnosti samostana Da, moj otrok, sam satan v osebi predstojnice! Moram j>a vam reči, da je padla v brezdno greha in vas hoče potegniti za seboj. Morda bi bili tudi ‘vi že padli, da vas vaša nedolžnost instinktivno ni zadrževala. Moliva: »Gospod, zaščiti to dete!« Govorite za menoj: »Satana, vade retro, apa®e satana! Če vas kaj vpraša, ponovite moje besede in recite ji, da bi bilo bolje, da se nikoli ni rodila in se ČImprej z nasilno smrtjo vrže v smrad pekla.« »Toda,« sem odgovorila, »ona se je vendar sama pri vas izpovedala...« Ni mi odgovoril, temveč se je globoko vzdihujoč, kakor da bi ga zlomila bolečina, naslonil na ograjo spovednice in o-stal dolgo tako negiben in tih. Nisem vedela, kaj naj mislim o vsem tem, zato sem v nerazumljivem nemiru in razburjenju drhtela. Bik) mi je kakor popotniku, ki je dospel med dva prepada. Tedaj me je spovednik vprašal, če sem zdrava in Se bi mogla prebedeti noč. Odgovorila sem mu, da sem, in on mi je dejal: »Dobro, tedaj prebedite noč v cerkvi, pokleknite pred oltar in molite do jutra. Saj niti ne slutite nevarnosti, ki vas je ogrožala; zahvalite se Bogu za njegovo milostno obrambo. Jutri pridite k obhajilu skupno z ostalimi. Kot edino pokoro Roman. 39 vam nalagam, da se čimbolj izogibljete predstojnice. Odidite, molil bom za vas. Poznam posledice, ki jih more imeti moj svet za vas, vendar moram delati tako. ker mi je to dolžnost pred Bogom in pred samim seboj. On je naš gospodar in samo njegovi zakoni smejo veljati za nas.« Njegove besede so bile mnogo ostrejše, kakor jih morem ponoviti, čemur je vzrok ta, da marsičesa nisem razumela, in to prav one stvari, katere je on najbolj obsoja!, a se jim more pripisovati najmanjši pomen. Kaj je na primer vide! tako slabega v sceni pri glasovirju? Mnogo je ljudir na katere glasba tako močno vpliva. Tudi jaz sem bila tedaj skoraj brez zavesti, pa vendar nedolžna; zakaj se nekaj podobnega ne bi moglo zgoditi tudi predstojnici, ki ima nedvomno zelo lahko in naglo razburljivi temperament. Ne joče, čim čuje pretresljivo povest? Ni trpela v sožalju, ko sem ji pripovedovala zsgodbo svojega življenja? In potem oni njen obisk v moji celici sredi noči! Zares, spovednik je bil preveč strog. Pa bilo kakorkoli, sledila sem do podrobnosti vsem njegovim nasvetom. Čim sem zapustila spovednico, sem odšla v cerkev ter ostala tam do večera. Predstojnica je večkrat vprašala po meni, pa so ji odgovorili, da molim: potem je sama prišla nekolikokrat na cerkvena vrata, toda jaz sem se delala, kakor da je ne vidim. Večerjat sera šla v jedilnico, sem se pa takoj vrnila v cerkev, ne da bi prisostvovala večernemu odmoru. Predstoj ilica je to opazila, in ko je padla noč in je zavladala v samostanu tišina, je prišla v cerkev. Slika, ki mi jo je bil o njej napravil spovednik, je še vedno stala pred mojo dušo. Trepetala sem in od strahu si je nisem upala pogledati, boječ se, da ne ugledam pred seboj strašne goreče glave. OkleVala sem in tiho rekla: »Satana, vade retro, apage satana! Gospod, obvaruj tne pred vragom!« Pokleknila je poleg mene in mi i>o krat ki molitvi dejala; »Kaj delate tu, sestra Suzana?« »Kakor vidite, molim.« »Zakaj niste legli k počitku?« »Pripravljal se na jutrišnji dan in bom vso noč molila.« »Kdo vam je to dovolil.« »Spovednik mi je ukazal storiti tako.« »Ne sme dajati zapovedi, ki se upirajo samostanskim pravilom.« »Naložil mi je za pokoro.« »Namesto tega boste opravljali druga pobožna dela. Pojdite, ker mrzli nočni zrak vam je nevaren. Molili boste v celici.« Pri teli besedah me je hotela prijeti za roko, toda m sem jo odmaknila. 'Vi se me izogibate?« me je vprašala. »Da,« sem odgovorila. Okrepljena po svetosti kraja, bližini Boga in nedolžnosti svojega srca sem si jo upala tedaj prvič zopet pogledati. Od strahu sem pričela bežati in kričati: »Odidi, satan!« Ni mi sledila, temveč je ostala nepremično na svojem mestiT, tiho iztegnila roke proti meni in nato glasno dejala: »Od kod ta vaša groza? Ostanite tu. nisem satan, temveč vaša prijateljica, vaša predstojnica.« Ostala sem, in ko sem se zopet obrnila k njej, sem opazila, da sem se prestrašila samo nenavadne razsvetljave, ker ie stala tako, da ji je osvetljevala luč. svetilke samo roke in obraz, dočim ie bilo ostalo telo v temi. Pomirila sem se in sedla. Ko pa je hotela zavzeti prostor poleg metie,' sem storila kakor da hočem po begniti in se oddaljila tako, da ie ostal med nama prazen prostor. »Suzana,« je spregovorila, »odkod ta strah, ki ga čutite pred menoj?« »Draga mati,«' sem odgovorila, »to ie krivda očeta Lemoinea, no moja. On m' je vaše nežnosti, ki se rr.i zde popolnoma nedolžne opisal v najstrašnejših barvali, še več, ukazal mi je, da se vas izogibljem, kakor da ste sam vrag.« »Ste torej govorili? »Nisem, a morala sem odgovarjati na stavljena vprašanja.« »In se vam zares zdim tako strašna?« »Ne, draga mati. Ljubila vas bom vedno in priznala pred vsem svetom vašo dobroto: prosim vas, da mi tudi nadalje ostanete naklonjeni, vendar se moram pokoriti.«' »Vi me torej ne boste več obiskovali in ne več sprei naii? Odbiti hočete moje prijateljstvo?« /port vteralinie nadelle ' Nov način tekmovanja za državno nogometno prvenstvo? V Beogradu se je vršila v soboto in v nedeljo konferenca predstavnikov ligaških klubov ter predstavnikov vseh podzvez. Glavna debata se je razvila o referatu zveznega kapetana Boška Simonoviča, ki je obširno obrazložil spremembo ligaškega sistema in uvedbo novega sistema petih. Predstavniki 13 podzvez so se dogovorili predlagati upravnemu odboru JNS sklicanje izredne skupščine. Upravni odbor JNS je imel nato sejo, na kateri je bil sprejet naslednji sklep: O skHcanju izredne skup ščine JNS bo sklepal upravni odbor šele potem, ko se bodo zagrebški klubi Izjavili, če v načela sprejmejo predlog zveznega kapetana Simonoviča glede odigra-nja državnega prvenstva z uvedbo petih lig za predtekme, v kateri bi se za finale kvalificiralo sedem khrbov. Po predlogu g, Simonoviča bi bile lige razdeljene takole: I. liga: BSK, Jugoslavija, Vojvodina, Tri Zvezde. II. liga; BASIC Sparta, prvo in drugoplasirani klub iz tekmovanja za Južni pokaj. IH. liga; Hajduk, sarajevska Slavija in prvak sarajevske podzveze. IV. liga: Concordia, osiješka Slavija ter prvaka osiješke in banjaluške podzveze. V. liga: Gradjanskl, Hašk, Pri morje in prvak ljubljanske podzveze. V finalnem tekmovanju bi igrali po dva prvoplasirana kluba I. in V. lige in prvo plasirani klubi h ostalih lig. Ker se nikakor ni mogel doseči sporazum, bo upravni odbor JNS na svoji seji 6. februarja sklepal o predlogn 13 podzvez glede skH canja izrednega občnega zbora, ki bo kon cnoveljavno sklepa! o sistemu državnega prvenstva. Včerajšnje nogometne tekme. Zagreb: Železničar;Viktorija 7:2, Gradjanski:Reprezeretanca IA in IB razreda 2:1, Mašk-Concordia-.Reprezentanca II. in III. razreda 3:1. Praga: A team:WAC (Dunaj) 5;0. Plzen: B team:Viktorija Plzen 2:1. Brno: C teamiSportklub (Dtmaj) 4:1. Gradec: -Sporbklub: Hakoah 14:1 (7:0). Prvenstvena tekma. SK Železničar, šahovska sekcija. V • voreflc 3A. t. sfe prične V restavraciji i Voiigruber šahovski turnir za prvenstvo kluba. Igralo se bo vsak torek in petek od 19. ure dalje. Vsi prijavljene! se morajo točno držati razporeda in se mora vsak izostanek poprej javiti. Prijave za turnir se še sprejemajo do torka 30. trn. do 20. ure. Načelnik. Sestanek smučarjev tekmovalcev, ki startajo pri državnem prvenstvenem tek movanju, bo v sredo 31. t. m. ob 18. v klubskem lokalu, Kolodvorska ulica l. Letošnje prireditve Kolesarske zveze. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije je na svoji zadnji seji določila naslednje termihe za letošnja državna prvenstva in drtfge zvezne dirke v letu 1934: 27.