U l}ubt}cml, ponedeljek 22. marin 1931 Štev. 15 Z ilustriran© prilogo „X£dcn v slikah«4 Isto II. Amerika ialuie ob nafpretresijivejsi nesreči v svoji zgodovini Pogreb s 455 otroškimi krstami New London, 22 marca. o. Včeraj jo bil pogreb žrtev strahovite nesreče v Taylorski Soli. Vse mesto je zagrnila globoka žalost. Po vseh cerkvah so se darovale službe božje za pokoj duš nesrečnih žrtev velike nesreče v Taylorsu. Stotine otroških krst so bile v cerkvah zasute s cvetjem. Pri službah božjih so sodelovali duhovniki iz vse tc-xaške države in celo iz Luizijane. V New Londonu ni družine, ki bi ne bila kakorkoji prizadeta po strašni katastrofi. Po službah božjih se je razvil pogrebni sprevod. Večino otrok so pokopali na tukajšnjem pokopališču, nekaj krst pa so prepeljali tudi v bližnje vasi, na tamkajšnja pokopališča. Vsa Amerika žaluje ob krstah teh stotin otrok. Preiskava se je medtem nadaljevala in večina Inženjerjev ter drugih strokovnjakov je mnenja, da Berlin, 22. marca. AA. Ha vas: Včeraj so v vseh nemških katoliškili cerkvah prečitali poslanico, ki protestira proti kršitvam konkordata iz leta 1933. V Berlinu je poslanico prečital škof Preising v katedrali sv. Hedvige. Poslanica se deli na tri dele. V prvem delu se govori mirno o konkordatu, drugi del govori o veri v Boga in v Kristusa in o pravicah roditeljev, ki jih imajo po krščanski morali. V tretjem delu se govori o tistih, ki so se z grožnjami ali obljubami obrnili proti Kristusu. Sv. oče pravi, da je krivda za kršitev konkordata na strani države ne pa na strani cerkve. Država noče lojalno tolmačiti odredb te pogodbe. Sv. oče ne mara odpovedati tega konkordata samo je nastala eksplozija zaradi tega, ker je plin, ki je služil za ccntralno kurjavo predrl stene šole, ki so bile grajene iz slabe opeke. Oblasti so že odredile, da se mora v bodoče po šolah uvesti drugačen sistem centralne kurjavo. Po poslednjih podatkih znaša število žrtev katastrofe v Tajiorsu 455. Treh otrok ni bilo mogoče spoznati. Osem jih je izginilo, 92 otrok in učiteljev je bilo ranjenih. Guverner države Texas je izjavil, da bo obsedno stanje trajalo, dokler preiskovalna komisija ne bo zaključila svojega dela. Zastopnik podjetja, ki je v šoli instaliral naprave za centralno . kurjavo, je bil aretiran in je v preiskovalnem zaporu izjavil, da je upravo šole pravočasno obvestil ! o nevarnosti, ki bi se lahko pojavila zaradi insta-' lacije teh naprav. iz skrbi za duše, ki so inu poverjene, vendar pa bo branil pravice katoliške cerkve proti oblastnikom v Nemčiji. Nanj v tej smeri ne bo uplival prehodni uspeh ali neuspeh. Poslanica ostro obsoja plemensko načelo in zavrača teorijo o narodu krvi in zemlje. Vsi, ki go- Madrid, 22. marca. m. Včerajšnji boji na fronti pri Guadalajari so potekali v napadih vladnih čet, ki so si prizadevale, da bi ločile Brihiiego od Ci- Neka ženska, ki se je v trenutku eksplozije peljala z avtomobilom mimo šole, opisuje nesrečo takole: »Najprej je iz strehe šolske zgradbe udaril velik črn oblak dima. Čez nekaj trenutkov je razgnalo z grozno močjo zidove od znotraj, da se je poslopje kar razkrehnilo. Iikratu so iz dima švignili v zrak vsi mogoii predmeti. Zadonelo je oglušujoče hrumenje. Tla so sc majala, kakor pri potresu. Potem pa je dolgo časa votlo grmelo, ko so se zidovi podirali in sesipali drug za drugim.« Po poročilih drugih prič je pri eksploziji švignil proti nebu orjaški plamen, ki ga je pa takoj zadušila streha, ki se je sesedla in prah ter pesek iz ruševin. vore tako, žalijo verski čut. Za kristjana je križ edini simbol vsega tistega, kar se hoče danes vzeti roditeljem in otrokom, ki verujejo v Boga. Cerkev nikdar ne bo priznala šol, v katerih učitelji uče verskih resnic mladino. Ta verski pouk ni svoboden in se izvaja v protikrščanskem duhu. Poslanica se obrača nato na vse duhovnike in menihe, ki imajo tako težke dolžnosti. Poslanica se zaključuje z mislijo, da sv. oče moli za vse-tiste, ki trpe zaradi svoje vere. Cerkev se bo znala v ječah in koncentracijskih taboriščih upreti telesnim mukam. fuentesa. Vladni oddelki eo naskakovali v treh skupinah, toda Brihuege niso zavzeli, kakor javlja Havasov poročevalec. Madrid, 22. marca. AA. Snoči ob 22. je bilo izdano uradno poročilo, ki govori o nadaljnjem prodiranju vladnih čet na gUadalajarski fronti na severu in severovzhodu. Nacionalisti so po teh vesteh popolnoma odpovedali. Vladne čete so zavzele več vasi in zaplenile ogromne množine vojnih- potrebščin in živeža. Vladno letalstvo je preprečilo sleherno koncentracijo nacionalističnih čet in je odločilno sodelovalo pri včerajšnjih operacijah. General Miaja je snoči objavil proglas, v katerem poziva vse civiliste, ki posedujejo orožje, da ga izroče oblastem v 48 urah. Pri komur bodo pozneje našli orožje, bo strogo kaznovan. Po poteku 48 ur se bodo vršile tudi hišne preiskave. V odseku pri Pozoblanci še traja huda bitka. Nacionalisti imajo 12.000 vojakov in veliko število strojnic, štiri topniške baterije in tri tanke. Sulamnnca, 22. marca. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: na severnem bojišču smo na sektorju sorijske divizije odbili hud napad nasprotnika, pri katerem 60 sodelovali tudi tanki. Zaplenili smo dva tanka. Na sektorju ojačene madridske divizije smo odbili nasprotnikov napad pri Juesti de la Reina. Na južnem bojišču so se ponesrečili vsi nasprotnikovi protinapadi, s katerimi je hotel zavzeti postojanke okrog Cordobe, ki jih je pred kratkim izgubil. Naše čete so zavzele še nekaj nasprotnikovih postojank. V splošnem je prišlo včeraj do živahne letalske akcije. Sestrelili smo tri nasprotnikova lovska in eno napadalno letalo. Popplnoma neresnične 60 pa vesti rdečih radijskih postaj o zavzetju nekih vasi, ki so slejkoprej še zmerom v naših rokah. Pucelj bo govorili Belgrad, 22. marca. m. V senatu se bo danes nadaljevala razprava o državnem proračunu v podrobnostih. Na dnevnem redu je proračun za prosvetno ministrstvo. Danes bo govoril v senatu med drugimi tudi senator Pucelj. K proračunski debati za prosvetno ministrstvo se je prijavil tudi dr. Kramer. Danes bo senat najbrž sprejel že proračun za prosvetno, zunanje in notranje ministrstvo. Verjetno je, da bo proračunska razprava končana v sredo. Letalski sporazum med Nemčijo in ČSR bo podpisan koncem tedna v Berlinu. Po tem sporazumu bo Praga dobila zvezo z Amsterdamom, Brusljem in Curihom. Pokrovitelj angleško francoskega društva je postal kralj Jurij VI. na prošnjo te organizacije. Napade na anglikansko duhovščino priobčuje italijansko časopisje, ker je canterburški nadškof v gosposki zbornici grajal italijanske kazenske odredbe ob atentatu na podkralja Grazianija. delavci s silo upreti. Šest ljudi je bilo ranjenih. V torek zvečer bo veliko protestno zborovanje, na katerem nameravajo protestirati proti nasilnemu postopanju oblasti. Delavski voditelji pričakujejo, da se bo tega zborovanja udeležilo čez 175.000 delavcev. »Newyork Times« presoja položaj, ki je nastal spričo stavke v Detroitu zelo resno. Seda stavka že 100.000 delavcev, od katerih odpade 64.000 na Chryslerjeve tovarne. Chrysler sam je izjavil, da se v sedanjem trenutku ne more umakniti. Heniri Ford pa je izjavil poročevalcu agencije »Associated Press« naslednje: »Mednarodni finančniki, ki se skrivajo za to stavko, bi se morali baviti z drugimi posli, kakor pa s kontrolo avtomobilske industrije, Njihov namen je uničiti konkurenco. Industrijci so sami gospodarji situacije in mi smo tako daleč, da naši konkurenci ne bo uspelo ustaviti dela v naših tovarnah. Vesti 22. marca Zdravje sv. očeta je tako dobro, da bo najbrž imel v veliki noči slovesno službo božjo v baziliki sv. Petra in bo podelil z balkona cerkve blago* slov Rimu in vsemu svetu, »urbi et orbi«. Stanje jarih posevkov v Rusiji je skrajno nezadovoljivo, zlasti na jugu, kjer so kmetje do zdaj posejali komaj kako osmino predpisane površine. Tako piše moskovska »Pravda«, če ji je verjeti. Sterilizacijo za dedno obremenjene in zločince bo uvedla Irska in je prišel zaktrn o tem že pred narodni zbor. Irci so tako uredbo poznali že pred 9000 leti in je napisana v njihovem starem zakoniku »Graagaasen«. O ojalovljenju zločincev bo odločal odbor socialnih in zdravstvenih strokovnjakov. Japonska križarka »Ašigara«, ki se bo udeležila parade angleškega brodovja ob kronanju, obišče po teh svečanostih nemške luke. Devet milijonov plinskih mask za London bo oskrbela angleška vlada. Maske bodo spravljene v treh velikih skladiščih. Za tujski promet na Češkoslovaškem določa novi češkoslovaški proračun pet in pol milijona kron podpore, skoraj dva milijona več, kakor pa lansko leto. Naročila iz sovjetske Rusije je dobila poljska kovinska industrija. Sovjeti so naročili predvsem velike množine tanke pločevine. Letalska nesreča se je pripetila ameriški rekorderki Earhardtovi na letališču v Honolulu, ko je hotela odleteti čez Tiho morje proti San Franciscu. Eksplodiral je bencinski tank. Ko bo Škoda popravljena, bo letalka iz Los Angelesa odletela na polet okrog sveta. • Šole za vojaško vzgojo mladine bo začela snovati romunska vlada, da se romunska mladina vzgoji v enotnem borbenem duhu. Nemški poslanik v Washingtonu dr. Luther bo najbrž odstopil zaradi ponavljajočih se izpadov proti Nemčiji, glede katerih ne more dobiti pravega zadoščenja. O preosnovi angleške vlade v maju po kraljevem kronanju, pišejo angleški listi. Podpredsednik vlade naj bi postal Churchill, predsednik pa sedanji finančni minister NeVille Chamberlain. — Baldwin bi se iz politike umaknil. Seveda, če na bo teh sprememb zavrgla glasovita rubrika »Po-nedeljskega Jutra« »Čez dm in etra«, kjer jim po lastni izjavi »kaplja iz možganov«. Italija se ne udeleži kronanja Jurija VI. po svojem uradnem zastopniku, ker je angleška vlada smatrala za umestno, da povabi na to slavje tudi neguša, česar Italija pač ne more prenesti. Angleška vlada se opravičuje, da je bilo to vabilo čisto formalnega značaja. Več novih ladij za Poljsko so začeli graditi v angleških ladjedelnicah in sicer rabijo za to delo izključno poljsko železo in jeklo. Za razvoj’avstrijske vojske je treba storiti vse, kar je potrebno, tako je govoril včeraj predsednik republike Miklas na vojni akademiji v dunajskem Novem mestu, ko so imenovali za podporočnike cel letnik gojencev te akademije. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta iz Pariza odpotovala z letalom v London in s tem zaključila svoje spomladansko potovanje po Italiji in Franciji. Led je zaprl iztok reke Njemen pri litvanskem pristanišču Klajpedi. Zaradi tega so nastale poplave tako, da je voda pokrila vse nizke predele 8 ra visoko. Poziv bolgarskim študentom, naj prenehajo z manifestacijami in hodijo 6ipet na predavanja, je izdala narodna zveza bolgarskih študentov. Poziv pravi, da so v ozadju nemirov inozemske sile. Pogreb žrtev komunističnih pobojev je bil včeraj v Parizu. Udeležilo se ga je ogromno ljudi. 66 komunističnih agitatorjev je prijela varšavska policija, ker so komunisti vrgli bombo na neki avtobus in pripravljali nemire v Varšavi. Angleški visoki komisar z« Palestino se je % letalom vrnil iz Londona in sipet prevzel svojo službo. Bivališče za tuje vladarje in poglavarje držav, ki pridejo na obiske v Francijo bo uredila francoska vlada v gradu Champs ob Marni. Do zdaj se morali tuji odličniki bivati v hotelih, tudi če so bili gostje francoske vlade. 40 ljudi se je zastrupilo s plini v južnoafri-kanskem rudniku Simerjatcku. Poleg tega je bilo pri eksploziji plinov 26 Evropejcev in 50 zamorcev ranjenih. 10 letni program za javna dela. je izdelala grška vlada. Ta program bo zahteval čez 7 milijard drahem in določa predvsem gradnjo cest, železnic in osuševanje močvirij. Sovjetska vlada ni zadovoljna z nadzorstvom nad Španijo, odnosno z razdelitvijo področij, ki naj bi jih nadzorovale posamezne države. Rusija zahteva, da bi predele, ki so v rokah rdečih, nadzirali ona in Francija. Svetovni kolesarski prvak — Francoz Andre Reno — je padel pri veliki dirki v antwerpen-skem stadionu in ga je povozilo motorno kolo, za katerim je drvel njegov najbližji tekmec. Reno je bil takoj mrtev. Albanija prepoveduje zakone s tujkami, kakor kaže zakon, ki ga je sprejela albanska zbori W nica. Mussolini se vrača Tripolis, 22. marca. o. Predsednik italijanske ?}adib JjSuBsolini je odpotoval iz Tripolisa, kjer je zaključil svoje inšpekcijsko potovanje po posestvih Severne Afrike V soboto je še obiskal razvaline slovitega mesta Leptis Magna, ki ga je ustanovil Septimi Sever. Včeraj je imel daljši razgovor z guvernerjem Libije, maršalom Balbom. Po tem razgovoru je odplul na krov križarke »Pola« iz Tripolisa in prisostvoval zaključnim manevrom italijanskega brodovja. Manevri so se začeli pred tripolitansko obalo in bodo trajali najbrž še ves današnji dan in noč. Udeležuje se jih 7 velikih križark, 6 manjših križark, 5 oddelkov torpednih rušilcev, večje število torpedovk, podmornic in letal. Po končanih manevrih bo Mussolini odplul domov. Tripolis, 22. marca. AA. Stefani: Mussolini je včeraj sprejel v guvernerjevi palači inozemske časnikarje, ki ga spremljajo na njegovem potovanju, in pa člane italijanske akademije Bontem-pelija Ojetija Marinetija. Mussolini je rekel, da se mora tisk še bolj zavzeti za probleme italijanskega imperija. Italija o naši vladi Rim, 22 marca. AA. »Lavoro d’Italia«, posebna tedenska izdaja »Giornale d’ltalia« je objavil iz Belgrada daljše poročilo o stanju sedanje vlade. Med drugim pravi: Težave, na katere je dr. Sto-jadinovič naletel v senatu, so letos izostale. Senat je odobril proračun z močno večino 47 proti 29 glasovom. Vlada je zelo solidna, ker ji je uspelo normalizirati notranjepolitični položaj in si pridobiti novih prijateljev v inozemstvu, med njimi tudi Italijo. Romunska politika -neizpremenjjena Bukarešta, 22. marca. m. Zimsko zasedanje romunskega parlamenta je bilo nenadoma zaključeno. Politična javnost vidi v tem željo predsednika romunske vlade Tataresca, da pred svojim odhodom na Češkoslovaško obnovi zaupanje na-pram svoji vladi in da dobi priznanje za svoje dosedanje vladanje. Tatarescu želi s tem javno in uradno povdariti, da njegovo poslanstvo še ni končano in da bo češkoslovaška prestolnica sprejela obisk šefa vlade, katerega položaj je zelo soliden. Zato njegove besede »mi bomo nadaljevali delo, dokler ne bomo opravili svoje dolžnosti«, ki jih je govoril po čitanju kraljevske poslanice po zaključku parlamentarnega zasedanja, niso brez političnega smisla. Preosnove v avstrijski vladi Dunaj, 22. marca. o. Predsednik avstrijske republike Miklas je sprejel odstop notranjega ministra Neustatter-Starmerja, ki je že dalj časa mislil odstopiti Ta minister je bil znan zaradi svojih simpatij do hitlerjevcev. Ker pa je zadnje čase vlada dr. Schuschnigga začela zavzemati do Nemčije in narodnega socializma vse odločnejše stališče, je bilo jasno, da ne more v tej vladi sedeti nekak tih zastopnik narodnega socializma. To razlago potrjuje tudi vse evropsko časopisje z nemškim vred. Listi trdijo, da bo zaradi odstopa tega ministra zrasla napetost in sovražnost med Nemčijo in Avstrijo. Avstrija se, kakor je videti, odločno oddaljuje od Nemčije. Posle tega ministrstva je prevzel predsednik vlade dr. Schuschnigg sam, za svojega tajnika v tem ministrstvu pa je imenoval predsednika dunajske policije dr. Skubla, ki je bil do prevrata policijski ravnatelj v Ljubljani. iz Afrike domov Rim, 22. marca. A A. Stefani: Niti hud pustin-ski vihar ni oviral Mussolinija, da ne bi izvršil vsega dela, ki je bil po programu, določen. Samo za potovanje z letalom se ni mogel odločiti. Mussolini je zapustil Tripolis viharno pozdravljen od ljudskih množic. Ob stopnišču guvernerjeve palače je bil zbran ves muslimanski izvršilni odbor. Po ulicah in v pristanišču je bilo ogromno ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali. Na poti v pristanišče je Mussolini stal v avtomobilu, ob njem pa je bil Balbo. Smeje se je z dvignjeno roko pozdravljal prebivalstvo. Rim, 22. marca. o. Vsi italijanski listi odločno zanikavajo trditve tujega tiska, da pomeni Mussolinijev obisk in manevri pred Afriko, pripravo za kake nove italijanske akcije. Italija ne podpira nobene podtalne propagande med arabskim prebivalstvom v Palestini, Siriji, Sudanu, Alžiru, Tunisu, Arabiji in Egiptu, kakor trdijo angleški listi, da bi se rešila težkega položaja, v katerega jo je spravila abesinska vojna. Italija hoče s tem dokazati samo to, da je vse, kar si je pridobila z vojno njena trajna in večna posest, ki jo bo znala braniti proti vsakomur. Slovaki proti zvezi s Sovjeti Varšava, 22. marca. m. Poljska javnost je zelo simpatično spreiela izjavo voditelja slovaške ljudske stranke g. Hlinke, ki je med drugim dejal, da Slovaki višje cenijo zvezo s Poljsko kakor pa zvezo Češkoslovaške s Sovjetsko unijo. Poljsko vladno časopisje že dalj časa skuša poudariti nasproti uradni politiki Prage težnje Slovakov za zbližanje s Poljsko. Bolgarski favni dolgovi Sofija, 22. marca. m. Glavno ravnateljstvo državnih dolgov je objavilo podatke o stanju bolgarskih dolgov. Po teh podtakih je Bolgarija o*b koncu leta 1936 imela 22 milijard 425,158.738 levov notranjih in zunanjih dolgov. Ker ima Bolgarija 6,171.300 prebivalcev, pride na vsakega bolgarskega državljana okoli 633.000 levov dolga. Sofija, 22. marca. m. Včeraj so bile občinske volitve v burgaški in vračanski oblasti. Po uradnih podatkih so volitve potekle v redu in mirno ter je pri njih zopet zmagala vlada Kjosejvanova. Predsednik romunske zbornice v Belgradu Belgrad, 22. marca. m. Danes se bo pripeljal v Belgrad predsednik romunskega parlamenta Nikolaj Saveami. Za časa svojega bivanja v naši prestolnici bo gost predsednika jugoslovanske narodne skupščine Stevana Čiriča. Prihod Saveanua v Belgrad je v zvezi z bližajočim se sestankom parlamenta Male zveze, ki bo letos v Jugoslaviji. Saveanu bo v Belgradu izročil tudi odlikovanje, s katerim je romunski kralj Karel odlikoval naše parlamentarce, ki so sodelovali na romunski narodni proslavi 1. decembra 1. 1. 175.000 delavcev protestira Newyork, 22. marca. AA. Iz Detroita poročajo, da je vodja zveze delavskih sindikatov avtomobilske industrije Martin zahteval, naj se preneha nasilno izpraznjevanje tovarniških prostorov, ki so jih zasedli etavkujoči delavci. Če njegova zahteva ne bo sprejeta, bo napovedana splošna stavka v avtomobilski industriji. Stavka v Detroitu gledal od blizu, se mi je zdel zdaj kakor razjarjen pla: ninski orel, zdaj kakor gad, ki sika in je hudo strupen: v obraz je bil zagorel in težko je dihal. Zdrav do poslednje stanice svojega telesa, močan in koščen, drzen in srčen, vendar ne v hazardu, temveč v izredni sposobnosti in gotovosti, takšen je bil prvi vtis, ko sem gledal Sigmunda Ruuda. Ko sem ga vprašal, kako mu je bilo, ko 6e je prvič pripravljal za najdaljši skok svojega življenja, mi je le kratko priznal, »malo čudno v želodcuc. Nato 9e je zgodilo nekaj nepopisnega. Birger Ruud se je odločil zmagati. Zbral je vse svoje sile in se s polnim zaletom pognal proti skakalnemu mostu. Bliskovito se je odgnal, se močno nagnil naprej in plaval v visokem loku, krmaril z rokami, plaval dalje mimo 60 in 70 metrov, pri osemdesetih je še enkrat dvignil smuči in je še plaval, dokler ni 7-drčal po snegu, zavil v kristijaniji in se znašel v objemu svojih rojakov. Navdušenja, ki je nastalo, ko so objavili dolžino skoka — 92 metrov, ni mogoče popisati. Takrat sem zagledal svojega šefa vriskajočega na drobni veji visoke bukve. Kako sem prenašal velike dogodke svojim poslušalcem, o tem nimam več pojma. Vsa priprava je bila GpriČo velikanskega navdušenja odvišna in vse prezgodaj sem moral zaključiti. Le to še vem, da sem si privoščil vse one poslušalce, ki so zaradi dobre nedeljske juhe ostali doma. |. Jurca: 24 Beg žez Azifo Skočil sem na dvorišče med pse in ugledal kup Cehov, ki so z nasajenimi bajoneti suvali in bili okrog sebe. Z veliko težavo sem pse odpodil. >Ho, ti si pa Avstrijec!« se je oglasil komandant, ki je takoj spoznal, da nisem Rus, čeprav sem govoril rusko. »Ti pojdeš z nami! c Domači so vse to čuli in so se potuhnili. Romp, romp, s puško po vratih. »Odprite, če ne vam stol-čemo vrata!« Čakajoč, da se vrata odpro, me je komandant vprašal, koliko ujetnikov nas je tu. »Samo jaz!« Da je še en ujetnik — Madžar, se nisem upal povedati, da bi mu kaj ne naredili. »Ako nam ne odprete takoj vrata, bomo streljali!« je zakričal komandant. Zdaj se je starejši sin ojunačil in je odprl vrata ves preplašen. , ,» r.mo' okoriščali — Žitna Bol ja ▼ Sibiriji. — Dva nova tovariša. — raginja narašča. — Omsk kot vojaško taborišče. Cas setve je bil tu. V tistem kraju Sibirije, kot sem bil jaz, leži sneg skoraj do konca maja. Potem pritisne taka vročina, da v nakaj dneh skopni in že prično sejat. Zdaj delajo noč in dan. Koliko konj in volov pogine zaradi prehudega napora. . . Zemlja je lepo črna kot pri nas na barju. Raste brez gnojenja Kdor zamudi čas setve, ima jeseni zeleno pšenico. Ker je zemlja '-avna kot morje in brez kamenja, jo je lahko obdelovati. Cuhnov je imel več takih bukarjev (plugov), ki so imeli po več klin. Zapregel je več parov konj in ko je potegnil enkrat skoz, je že imel za ono našo leho zoranega polja. Jaz na polje nisem šel, temveč sem dobil še enega pomagača, Avstrijca iz Ukrajine. Začela sva pripravljati les za vozove. Deset novih voz, bo naročili Čuhnovi, morava izdelati. Sekala sva breze in jih porabila, kolikor jih je bilo, le dva metra od zemlje, vse drugo je bilo za drva. Ker sva delala v dvoje, je bil mnogo krajši čas. Toda po domu le nisem nehal koprneti. Ko se je naredil mrak, sem izginil v gozdno samoto: to je bilo moje največje veselje. Premišljeval sem svojo usodo in mislil na dom in starše. Oj, kako goreče sem molil vsak večer za srečno svidenje, za očeta, mater, brata, sestro in za svoje padle tovariše! Potolažen sem potem odšel k večerji. Neko nedeljo se mi je le posrečilo, da sem kupil staro uro, ki je na žalost šla samo nekaj dni. Uvidel sem pa le, da je bil poleti ob 11 zvečer še dan in da se je zdanilo že ob 2 zjutraj, da smo torej imeli le dobri dve uri spanja in da smo delali najmanj 20 ur na dan. Mojemu tovarišu Ukrajincu so se kmalu odprle oči, da pri Cuhnu ne bo kruha zanj. Zavil je svoje reči skupaj in se je poslovil že čez mesec dni, ne da bi izterjal svoj zaslužek. Ko je jeseni pričela pšenica rumeneti, me je povabil Prokopi, naj si ogledam njihova žitna polja. Kaj takega še nisem zrl v svojem življenju! Kamorkoli sem pogledal, povsod je rastla pšenica enako visoka in enako rumena. Koliko žanjic bi bilo treba pri nas! Tu so pa zapregli ogromne stroje, ki so pšenico želi, vezali jo v snope in jo tudi Že zlagali. Pšenico so po mojem mnenju to leto lahko in tudi drago prodali. Začeli so praviti, da bodo delali novo hišo. Aleksander, za Prokopijem najstarejši sin, se je odpravil v Omsk in je pripeljal dva mizarja — Avstrijca, rodom Nemca, živeča pred vojno na Madžarskem. Bila sta oba že bolj priletna. Eden se je pisal Horek, drugi Kremez. Dan je bil vedno krajši, kolikor bolj je šlo na zimo. Da bi nas Avstrijce kolikor mogoče bolj izkoristili, so kupili v Omsku pod roko cel sod petroleja. Kupili so tudi svetilko in smo potem delali kot v tovarni: jaz vozove in sani, mizarja okna, vrata in omare. Delali smo noč in dan in še za nedeljo nam je brihtni gospodar pripravil kaj nujnega. Draginja je to zimo res silno naraščala. Ko sta se Prokopi in Aleksander nekega jutra odpravila na saneh v Omsk,, sta vzela s seboj tudi mene, da bi si v mestu kupil suknjo. Komaj sem nekoliko povprašal po cenah, sem že moral poti-hem ugotoviti, da se bom vrnil brez suknje, ker je že cena samega blaga za suknjo daleč presegala moj celoletni zaslužek! V Omsku je takrat mrgolelo vojaštva. Češki legijonarji so se samozavestno sprehajali z Rusinjami po ulicah. Nekateri so kar po dve vodili pod pazduho. Nehote mi je prišlo na misel: fantje, izgubljeni ste! Tudi mi nismo bili v Perziji dosti boljši, zato nas je doletela taka kazen, da smo nagi umirali v puščavi. Zašel v sibirski stepi. — Na delu v mlinu v Marjanovki. Mlajši čuhnovi sinovi so mi povedali, da sta Prokopi in Aleksander kupila velik mlin tam nekje pri Marjanovki, 90 vrst ali 100 km daleč odtod. Koliko je bilo resnice na tem, sem uvidel, ko je Aleksander prišel povedat, naj se pripravimo mi vsi trije: jaz, moj tovariš in in Latiš, kovač, rodom Rus, ki je šele prišel k Čuhnovim, da se bomo odpeljali delat v mlin poslopje za stroje. Tam imajo sedaj motor na bencin, namesto katerega bodo postavili parovik, t. j. stroj na paro, ki so ga doslej rabili le ob mlačvi. Latiš, ki je bil tudi strojnik, je parni stroj razdrl, nakar smo ga nalomili na več sani. Tudi našo delavnico smo izpraznili in naložili orodje na vozove, tako da nas je bila cela karavana. Dne 24. decembra 1918 zjutraj smo se odpeljali, •laz sem dobil sani, naložene z vrečami ovsa. Vprežena sem imel dva majhna in iskra konjička. Krenili smo čez železnico proti zahodu. Mraz je bil tako hud, da je kar valoval po snegu kot poletna vročina po razgreti zemlji. Gotovo je bilo 35—40 stopinj pod ničlo. Zavit sem bil v kožuh, ki je bil tako dolg, da se mi je vlekel po tleh, spodaj sem pa oblekel vse cunje, kolikor sem jih imel, in me je še mrazilo. Zato sem večkrat sko^-čil z voza v sneg in šel peš, obut v gorke pimi — copate. Bil sem zadnji, ker sem imel nalogo, da pazim, če bi kdo izmed voznikov kaj izgubil. 2e smo se vozili ves dan čez stepe. Ko se je že mračilo, sem ustavil konja in stopil v stran. Ko sem sedel nazaj na sani in pognal konja, nista hotela ali mogla potegniti, temveč sta se zaganjala drug v drugega. Ker ju nisem mogel nikamor spraviti, sem vzel bič, skočil zopet v sneg in udaril po obeh hkrati. Kot blisk sta sedaj potegnila. Prej ko sem se mogel povzpeti na sani, sta že divje odbrzela. Tekel sem za njima, vpil brrrr — na ta klic se sibirski konj ustavi — toda konjička se nista zmenila za moje klice. Kaj bo pa zdaj? Ostal sem sredi sibirske stepe. Dolgo sem taval in prišel slednjič do vza-jemke: ute brez vrat in oken. Čeprav je bilo notri še več snega kot zunaj, sem vendarle zlezel vanjo, da bi bil bolj varen pred volkovi. Stoječ v tej uti, sem se Spomnil, da je nocoj sveti večer. Oh, kakšni spomini! Kako je bilo na ta večer veselo, ko sem bil še doma! Danes pa čakam kot preganjana divja zver na žalosten konec. Pokleknil sem v,sneg in goreče molil, moj duh je pa plaval daleč, daleč preko mrzlih- step v domači kraj, v hišico, kjer so klečali oče, mati, sestra in brat, in prosili Jezuščka naj se že vrnem. Zdramil sem se, obraz in roke so mi že odrevenele. Začel sem se drgniti, skakal sem in mahal z rokami okrog sebe. Kako dolga je bila zopet ta noč! Komaj ,sem pričakal, da se je naredil dan! Kam naj se sedaj obrnem? Kako naj pridem do kakih ljudi? 2e sem hotel nazaj k uti in zopet od tam vzeti drugo smer, ko sem zagledal v daljavi dva jezdeca. Začel sem kričati in mahati s kapo: in res sta me opazila in obrnila konja proti meni. Ki> sta prijezdila bližje, sem spoznal v njiju Prokopija in nekega Rusa. vsak delavnik ob 12 M^na namAnina 12 Din za inozemstvo » Din PredmStvo KnoiUrjev« n lica MU telefon W« ta 299b. Uprava; Kopitarjeva fc Telefon 2991 Za Jugo*lovauako Uskaruo * Ljubljani: El Ced Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kotiček. Med najliitrejšimi tekači je Francoz Ladoumergue, ki je sedaj začel nastopati v cirkusu. Na tem stroju — vrteči se podlagi — kaže svojo umetnost v hitrem teku / V zgodovini športa bo ostalo ’ zapisano . . . V zgodovini športa bo ostalo zapisano: 25. marca 1934. leta je skočil Birger Ruud v Planici 92 m. To je bil prvi, četudi neoficijelni rekord na naših tleh. Planiška skakalnica je mahoma zaslovela po vsem svetu. Mislite o rekordih kakor hočete, kdor je dogodke v Planici videl, ee je razgibal in navdušil. Ljudje, ki so prišli pogledat, so bili zadovoljni do vrha. Prvi so bili veseli, da so vse na lastne oči videli, drugi, da se je zgodila senzacija na naših tleh, tretji, da so postavili rekord na skakalnici, katero je zgradil naš človek. V večernih urah, ko je gledalcem še brnelo v ušesih frfotanje hlač drznih skakačev, ko so bile slike letečih smučarjev še žive in sveže, se je raznesla novica po-vsem 6vetu. Berlinski radio je poročal: v Planici v Jugoslaviji je skočil Birger Ruud na novi skakalnici 92 metrov. Vest je toliko fantastična, da jo javljamo z rezervo. Slično so se oglašale tudi druge radiopostaje. Birgerja Ruuda so klicali k telefonu in v nekaj dneh 60 pisali vsi veliki listi o športnem dogodku v Planici. Nemški strokovni list »Der Winter< je svojim čitateljein celo obljubil, da bo olimpijska skakalnica v Gar-misch-Partankirchenu prav takšna, kakor ona v Planici. Tisto noč po Planici sem spal v Bohinju in doživel veličastne skoke še enkrat: slišal 6em Johnsonove vzdihe v zraku, videl drzne obraze v nadčloveški zbranosti, videl leteče Norvežane, ki so švigali daleč in globoko. —du. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseb ertapr skih postaj (Tonite v najboljšem in niffeirejSffll ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Ponedeljek, 22. marca: 12 Baletna glasbi 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestit* <^W.M Pisan drobiž (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Zdravniška ura: Higijena obleke (g. dr. Anton Brecelj) —t 18.20 Stare češke narodne pesmi (plošče) — 18.80 Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) — 19 CaB, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Filozofija Božidarja Kaeževlča — ob obletnici njegovega rojstva (dr. Ksenija Atanasijevič) — 19 50 Zanimivosti 20 Rozervirano za prenos — 21.15 I. ura moderne francoske klavirske glasbe. Predava in izvaja na klavirju 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Pesmicc za kratek čas (Ježek in Jožek). Drugi programi Ponedeljek. 22. marca: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Celo 20.30 Orkestralni koncert — 21.30 Tara-bnrice - Dunaj: 20 Koncert po željah — 21.10 Simfonični koncert — 21.50 Gigli pojo — 22.20 Stara dunajska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Opereta Rim-Bari: 21 Planinski in vokalni koncert — Praga: 19.25 Vojaška godba — 21.80 Simfonične variacijo — 22.20 Pianino — Varšava: 20.15 Nabožno petje — 21 Filharmonični koncert — KOnigsbero: 20.55 Alzaška narodna glasba — Frankfurt: 20 10 Pomlad je tu — Mo-nakovo: — 20.20 Sodobna nemška glasba — Berotnfin-iter: 20.10 Komorni koneert — Naročajte Slovenski dom! Nekaj spominov na svetovni rekord na slovenskih tleh Planica, vsa v vencih in zastavah, kakor da sluti svoj zgodovinski dan. Na tribuni, ki |o veter ma e Velike smuške tekme so podobne velikemu smuškemu romanju. Stotere znance iz davnih časov srečate, veselo jih pozdravite in se zopet zgubite v množici. Z nikomer nimate časa govoriti, preveč jih je. Smučarji so kakor velika družina, posejana po Pohorju in Gorenjskem in po vseh malih mestih. Kadar so velike tekme, takrat se vrnejo v svoie Po treh letih Skozi zrak so zafrfotale hlače, skakač se je vzleknil visoko v prazen prostor in je krmaril in krmaril daleč in globoko in ko je bil zopet na snegu, so se gledalci oddahnili, vriskali, ploskali in mahali z robci. Nato se je zgodilo nekai nepopisnega Vsak skakač je imel v načinu poleta nekaj svojega. Vsakega so spremljale tisočere oči, tisočere žalje in skrbi. Norvežani so plavali lepo in daleč, zdeli so se varni, za naše fante pa smo se bali in stiskali pesti za srečo. Z vsakim skokom se je navdušenje stopnjevalo. Palme je potegnil na 62 m, Bohinjec Novšak na 66 m, in to je mnogo več, kot smo smeli za prvo leto pričakovati. Med tujimi mojstri se je počasi vnela tiha borba. Ko je vodil Avstrijec Holl 6 86 metri in ko so bila vsa usta v »živijo« klicih odprta, sta se brata Ruuda spogledala in odločila zbrati vse sile, da bo športna čast Norvežanov tudi v Planici ohranjena. Tisto leto sem bil smučarski učitelj na Pokljuki. Tik pred zimo so zgradili ponosen smučarski dom, ki je sredi pokljuškega smuškega paradiža čakal na svoje prve goste. Še pred božičem sem se preselil na Pokljuko in sem ostal na belih poljanah vse do nedelje po veliki noči. Da, to je bila lepa zima: dnevi na smučeh in topli večeri med ljudmi, ki so prihajali na zimski oddih. Ko sem bil že tretji mesec na snegu, sem prejel iz Ljubljane brzojavko: Pridi v Planico — radio reportaža — nujno! Bila je že noč. ko sem se odločil za smuk proti Bledu. Za pas sem pTipel svetilko, namazal 6voje drage deske in zdrsnil po stezi proti Mrzlem studencu. Kadar se spomnim na to vožnjo v dolino, imam vselej pred seboj ogromno temo, ki jo reže droben žarek rumene svetlobe. Bil je zadosten, da sem videl pet korakov pred seboj in drobne snežinke, ki so padale kakor za kratek č$s. Če je bilo položno, sem si grel roke v žepih in mislil na deset stvari, ki me čakajo jutri, če je šlo 'hitreje, sem skrčil kolena in gledal ostreje, da sem ostal na nogah. V urah pričakovanja Kadar sem se vozil proti Planici, se me je vselej polastilo neko čudno razpoloženje. Preveč lepote je v vrhovih krog Martuljka; morda je Človeku žal, da ne more tu kje prebivati, morda je to občutek bližine zemlje in ljudi, ki žive onkraj meja. katerih ni postavila božja, temveč človeška ▼olja. V vlaku sem se pripravljal za pripovedovanje v mikrofonu, toda vse misli, pred uro še mikavne in pametne, so mi postale nevšečne. Na papirju sem imel nekaj notic o vojaškem smuškem maga-cinu v šiški, ki so si ga fantje po prevratu prisvojili in porazdelili in s tem napravili prve korake smuške propagande med Slovenci — o rajnem Pogačarju, ki je bil prvi naš rekorder v smu5kem skakanju s skokom 14 metrov, — jmel sem dalje zapiske o življenju norveških skakačev, o oceni skokov, in o drugih zanimivostih. Dnevniki so bili polni reklame za velike tekme v Planici. Pisali so o poizkusnih skokih čez 80 metrov. Tako hudo ne bo, sem si mislil, čestital pa sem novinarjem, ker 60 pisali tako bodrilno in prepričevalno, da se je neverjetna novica razširila mahoma po vsej Gorenjski. No, ljudstvo le naj pride v Planico, in če bo videlo tudi krajše skoke, bo vendar dovolj videlo. Saj smo glave pokonci nosili še pred nekaj tedni, ko so prvi ,naši fantje na Bledu prekoračili v smuških skokih 50meter-sko znamko. > . . In če bo padel rekoTd? Če bo kdo skočil dalje kakor 82 metrov? Da, tedaj bom povedal, da je rekord nekaj velikega, da se po rekordu sodi plemenska sposobnost, popularnost športa, dovršenost skakalnice... Da, tedaj bom moral poklicati pred mikrofon skakače in graditelje skakalnice. Medtem so smučarji brezskrbno prepevali, jedli in mazali smuči, dokler nas ni pozdravila Letala bodo takole pristajala pri leppelinih. Poii-kusi so se v Nemčiji ie posrečili