Poštnina plačana v gotovini. K RALJ EVINA J U G O S LAVI JA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 42. kos. V LJUBLJANI, dne 28. maja 1932. Letnik III. VSEBINA: 414. Zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. 415. Ustavitev sprejemanja povzetnih pošiljk iz inozemstva. Il(>. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v leta 1932. Zakoni in kraljevske uredbe. 414. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 23. septembra 1931., v svoji XIII. redni seji, ki jo je imela dne 25. februarja 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XII. redni seji, ki jo je imel dne 15. marca 1932. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah,* ki se glasi: I. DEL. Obče odredbe. § i. Srednjim tehniškim in moškim obrtnim šolam je naloga, dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje v duhu jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbo za delavca pred-njaka, poslovodjo in samostojnega obrtnika. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne d. aprila 1932., št, 82/XXXVI/238. Srednje tehniške in moške obrtne šole so pod vrhovnim nadzorstvom ministra za trgovino industrijo in pod neposrednim nadzorstvom bana. § 3- Srednje tehniške šole smejo imeti več odsekov. Število in vrsto odsekov (za vsako šolo) odobruje minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. Glavni tipi moških obrtnih šol so mojstrsko-delo-vodske šole in obrtne šole. § 4. Srednja tehniška šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom. Meške obrtne šole z završnim izpitom imajo za stroko veljavo nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom samo, če ostanejo absolventi teh šol v svoji stroki. Pravice učencev, ki so dovršili srednjo tehniško ali moško obrtno šolo glede ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanja obrtov so določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona. § 5. Srednje tehniške in moške obrtne šole so lahko državne, samoupravne in take, ki jih vzdržujejo gospodarske korporacije. § 6. Otvarjan.ie, premeščanje in ukinjanje državnih srednjih tehniških šol In moških obrtnih šol se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo. Te šole se razširjajo in novi odseki se otvarjajo z odločbo ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. § V- V prvem razredu državne tehniške šole mora biti v vsakem odseku najmanj 10, sme pa biti največ 40 učencev. Če se vpiše manj nego 10 učencev v kak odsek prvega razreda, se ta odsek za to leto zatvori. V prvi razred državnih moških obrtnih šol se vpisujejo učenci samo po številu za delo razpoložnili mest. § 8. Samoupravnim telesom in gospodarskim korporacijam sme dovoliti minister za trgovino in industrijo, da otvorijo in ob svojih stroških vzdržujejo srednje tehniške ali moške obrtne šole. Šole samoupravnih teles imajo pravico javnosti, šolam gospodarskih korporacij pa da lahko minister za trgovino in industrijo pravico javnosti. Take šole imajo naziv onih samoupravnih teles ali gospodarskih korporacij, ki jih vzdržujejo. § 9. Za vsako srednjo tehniško in moško obrtno šolo mora obstajati posebno šolsko poslopje, ki mora imeti razen potrebnega števila učilnic tudi zadostno število prostorov za delavnice, kemijski laboratorij, knjižnico, šolske zbirke kakor tudi potrebno število sob za šolske pisarne in stanovanje za direktorja in služitelja. § 10. Poslopja za srednje tehniške in moške obrtne šole morajo ustrezati vsem higienskim zahtevam in šolskim potrebam; imeti morajo prostore za kopanje in za šolsko polikliniko, če ni v kraju obče šolske poliklinike. Poslopje za nastanitev srednje tehniške ali moške obrtne šole se sme začeti zidati samo po predhodni načelni pristojni odobritvi ministra za trgovino in industrijo ali bana sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po končni odobritvi načrtov po pristojnih tehniških organih. § n- Zemljišče za postavitev šolskega poslopja mora dati občina. Če občina potrebnega zemljišča nima, ga lahko odkupi po zakonu o razlaščanju nepremičnin. Stroške za zidavo, prezidave, vzdrževanje takih poslopij kakor tudi stroške za kurjavo, razsvetljavo in vodo trpi banovina, na področju uprave mesta Beograda pa država. Občina mesta Beograda trpi samo stroške za vzdrževanje poslopja srednje tehniške šole v Beogradu. Redna popravila se morajo izvršiti med velikimi šolskimi počitnicami. Natančnejše odredbe o poslopjih za srednje tehniške in moške obrtne šole predpisuje minister za trgovino in industrijo. Odredbe tega zakona o šolskem poslopju, notranji ureditvi šole in šolskih napravah veljajo tudi za šole samoupravnih teles in gospodarskih korporacij. § 12. Minister za trgovino in industrijo lahko dovoli otvoritev internata pri poedinih srednjih tehniških in moških obrtnih šolah. Vzdrževanje teh internatov ne mora biti v breme državnega proračuna. Internati imajo svoja pravila, ki jih odobri ministrstvo za trgovino in industrijo, in po njih se vrši organizacija in nadzorstvo, II. DEL. Pouk. § 13. Pouk na srednjih tehniških šolah je izključno po-dneven, na moških obrtnih šolah je lahko podneven in večeren. § 14. Pouk na srednjih tehniških šolali traja 4 leta, na moških obrtnih šolah po vrsti šole od 2 do 4 leta. Natančnejše o tem se odredi s šolskim programom in načrtom. § 15. Za vse srednje tehniške in moške obrtne šole predpisuje učni načrt, program strokovnega in vzgojnega gradiva kakor tudi metodična navodila za vse predmete minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. Ustanovljeni učni načrt in program se ne sme izpre-minjati za učence, ki so po njem pričeli svoje delo. Praktično izučevanje učencev na srednjih tehniških šolah se dopolnjuje z obvezno ferialno prakso najmanj štirih tednov. Minister za trgovino in industrijo predpiše pravilnik, kje in kako se ta praksa opravlja. § 16. Učenci državnih srednjih tehniških in moških obrtnih šol plačujejo za uporabo orodja in potrošni material kot odškodnino poseben prispevek. Višino in način plačevanja odreja celotni učiteljski zbor. Siromašni dijaki se smejo oprostiti z odločbo celotnega učiteljskega zbora. § 17. Na srednjih tehniških in moških obrtnih šolah se smejo uporabljati samo oni učbeniki, ki jih odobri minister za trgovino in industrijo po zaslišanju sveta za profesionalni pouk. § 18. Ekskurzije v kraju zaradi ogleda kulturnih naprav in gospodarskih industrijskih podjetij v času, ko ni šolskega pouka, ali v času šolskega pouka, toda z odobritvijo direktorja, so obvezne za vse učence. Potovanja v državi in v inozemstvo se izvajajo mea šolskim letom po imovinskem stanju učencev in stanju šolskega sklada. Potovanja v državi v času, ko šola deluje, se izvajajo po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo, v inozemstvo pa po odobritvi ministra za trgovino in industrijo. Učiteljem, ki spremljajo dijaške ekskurzije, daljše od enega dne zunaj mesta, kjer je šola, odreja povračilo minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. § 19. Učenci, ki delajo v šolskih delavnicah, laboratorijih' ali gredo na teren, kakor tudi med ferialno prakso ir. na ekskurzijah, morajo biti zavarovani za nezgode. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje pravilnik p zavarovanju. d III. DEL. Učenci. Šolsko leto. § 20. Na srednjih tehniških in moških obrtnih šolah se prične šolsko leto dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in traja do vštetega dne 31. avgušta prihodnjega leta. Vpisovanje se vrši v dneh 1., 2. in 3. septembra. Pouk se prične dne 5. septembra in se konča za učence 1. razreda srednje tehniške šole dne 31. maja, za vse ostale učence srednjih tehniških in moških obrtnih šol pa v času od dne 10. do dne 15. junija. Letni uspeh se priobčuje svečano na Vidov dan, dne 28. junija, ko se izdajo učencem letna izpričevala. Na mojstrsko-delovodskih večernih šolah prestanejo predavanja v vseh razredih dne 30. aprila. Velike šolske počitnice trajajo od dne 29. junija do vštetega dne 23. avgusta. Od dne 24. avgusta do vštetega dne 1. septembra se vrše razredni, dopolnilni in popravni izpiti. Natančnejše odredbe o praznikih in narodnih svečanostih, ko ni šolskega pouka, predpisuje minister za trgovino in industrijo. § 21. Na srednjih tehniških in moških obrtnih šolah -e deli šolsko leto na dve polletji: prvo od pričetka šolskega leta do dne 31. januarja in drugo od dne 1. februarji do zvršetka predavanj. § 22. Navodila za sestavo polletnega in letnega poročila predpisuje minister za trgovino in industrijo. Vpisovanje. § 23. Na srednje tehniške in moške obrtne šole se smejo sprejemati samo umsko in telesno sposobni učenci. Šolska uprava sprejema učence v poedine odseke po zdravniškem predlogu in po določenem številu mest v razredih (§ 7.). § 24. 1. V prvi razred srednje tehniške šole se sprejemajo: učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije (realke ali realne gimnazije) z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščanskih šol z opravljenim zaključnim izpitom; učenci, ki so dovršili moško obrtno šolo (mojstrsko-delovodsko ali obrtno šolo) in opravili završni izpit, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave; učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, se lahko vpišejo, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učili ali ki so se jih učili v manjšem obsegu in po pristojni odobritvi ministrstva pa trgovino in industrijo ali banske uprave. 2. V prvi razred mojstrsko-delovodske šole se sprejemajo učenci z najmanj 17 leti starosti, ki so se izučili v obrtu in opravili pomočniški izpit. 3. V prvi razred moške obrtne šole se sprejemajo tudi učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in imajo uajmanj 14 let starosti, Privatnih učencev na tehniških in moških obrtnih šolah ne sme biti. Učenci, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati na srednje tehniške in moške obrtne šole. § 25. Naknadni vpis na srednje tehniške in moške obrtne šole dovoljujejo direktorji sami do dne 20. septembra, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalj do dne 10. oktobra. Po tem dnevu se ne sme noben učenec več vpisati § 2G. V višje razrede šole se sprejemajo učenci te šole, ki so dovršili predhodni razred. Na prazna mesta se lahko sprejemajo Judi učenci z drugih podobnih šol, ob redni odobritvi za prestop. § 27. Učencem srednjih tehniških šol ni dovoljeno, menjati zavod med letom. Med šolskim letom morejo prestopiti z ene tehniške šole na drugo samo učenci roditeljev, ki so se priselili, in to najkesneje v osmih dneh po odhodu 3 šole, kjer so se dotlej učili. Učenci, ki se odstranijo s šole za kazen (§ 42.), se smejo vpisati na drugo šolo najkesneje v osmih dneh od dne, ko se jim je pravnomočna kazen priobčila. § 28. Učenci, ki so pohajali srednjo tehniško šolo v inozemstvu, se smejo vpisati v višji razred po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave po direktorjevem predlogu, če opravijo predhodno dopolnilni izpit iz predmetov, ki se jih niso učiti ali ki so se jih učili v manjšem obsegu. Ocenjanje. § 29. 1. V vsakem polletju se morajo vsi učenci, ki- se ocenjajo, zadostno in vsestranski izprašati iz učnega gradiva vsakega predmeta. 2. Uspeh iz poedinih predmetov v polletju se ocenja s temi-le ocenami: odličen (5), prav dober (4), dober (3). zadosten (2) in nezadosten (1). Ocene odličen, prav dober, dober in zadosten so prestopne ocene, ocena nezadosten (1) je ocena, ki ima za posledico popravni izpit, odnosno ponavljanje razreda. 3. Obči letni uspeh učencev, ki morajo opravljati popravni izpit, se določi potem, ko ga opravijo. 4. Vedenje se ocenja z ocenami: primerno (5), prav dobro (4), dobro (3) in slabo (2). 5. Ocene uspeha ob koncu polletja in ocene letnega uspeha iz poedinih predmetov določajo skupno direkior, razrednik in predmetni učitelj, ki predlaga oceno uspeha; če njih ocena ni soglasna, odloča razredni učiteljski zbor. Ob enaki razdelitvi glasov odloča glas predmetnega učitelja. 6. Ocene vedenja in občega uspeha predlaga razrednik in določa jih razredni učiteljski zbor; ob enaki razdelitvi glasov odloča predsednikov glas. § 30. Učenec srednje tehniške ali moške obrtne šole, k' ima dve šolski leti zaporedoma slabo vedenje, izgubi pravico do nadaljnjega šolanja na tej šoli in so lahko vpiše na drugo takšno šolo po pristojni dovolitvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. Neniarljivega, nepripravljenega ali nerednega učenca, ki ima ob koncu prvega polletja polovico ali več ko polovico nezadostnih ocen, sme na predlog razrednega učiteljskega zbora celotni učiteljski zbor odstraniti > šole; tak učenec lahko ponavlja razred v prihodnjem šolskem letu. Prevajanje učeneev. § 31. V višji razred se prevajajo učenci, ki imajo iz vseh predmetov vsaj zadostno letno oceno, in oni učenci, ki so dobili iz enega predmeta nezadostno oceno, so pa opravili v mesecu avgustu popravni izpit. Popravnega izpita ni iz grafičnih del, vaj v delavnicah, laboratorijih in delih na terenu. Popravni izpiti se opravljajo na isti šoli in se ne morejo ponavljati. Razred se sme ponavljati samo enkrat. § 32. Učenec, ki se mu letna ocena ne more dati zanesljivo zbog bolezni ali drugih opravičenih vzrokov, mora opravljati v začetku meseca julija razredni izpit iz vseh predmetov ali iz onih, iz katerih se mora določiti letna ocena. Ce je zadržan po bolezni, da bi opravljal ta izpit v mesecu juniju, in če dokaže to pravočasno z zdravniškim izpričevalom pred pričetkom izpita, odloči direktor šole, da se tak učenec izprašaj v mesecu avgustu; vendar v tem roku ne more opravljati popravnega izpita. Tak učenec ponavlja razred, če dobi pri opravljanju izpita v mesecu avgustu tudi samo eno nezadostno oceno. Učenec, ki se prijavi k popravnemu izpitu v mesecu avgustu, pa ob določenem času ne pride k izpitu in svojega izostanka ne more opravičiti, se smatra, da ni dovršil razreda. Učenec, ki dokaže v času, ko se opravljajo izpiti, z zdravniškim potrdilom, da zaradi bolezni ni mogel priti k izpitu ob določenem času, sme opravljati ta izpit naj-kesneje do dne 30. septembra, in to po pristojni dovolitvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. Izpiti § 33. Tzpiti so lahko dopolnilni, razredni, popravni in završni. Završni izpiti se vrše v junijskem roku kot glavnem in v mesecu avgustu kot postranskem roku. Učenci, ki iz opravičenih vzrokov ne pridejo v rednem roku k završnemu izpitu, ga opravljajo v mesecu avgustu. Učenci, ki se v tem roku pri završnem izpitu zavrnejo, ga opravljajo v prihodnjem junijskem roku. Obavljanje vseh izpitov je redna dolžnost učiteljev. Završni izpiti na srednjih tehniških in moških obrtnih šolah se vrše pod nadzorstvom ministrovega odposlanca. § 34. Pravilnik o obavljanju vseh izpitov kakor tudi o odposlančevi nagradi pri završnem izpitu odredi minister za trgovino in industrijo. Nagrado na samoupravnih šolah kakor tudi na šolah gospodarskih korporacij plačujejo samoupravna telesa ali gospodarske zbornice. Dijaške knjižice. § 35. Po zvršetku polletja se priobčuje učencem uspeh v lijaški knjižici, ki jo mora imeti vsak učenec srednje tehniške in moške obrtne šole. Obliko in vsebino dijaških knjižic predpisuje minister za trgovino in industrijo. Izpričevala in potrdila. § 36. Po zvršetku šolskega leta dobi vsak učenec srednje tehniške in moške obrtne šole izpričevalo o svojem uspehu in vedenju v tem šolskem letu. V upravičenih primerih se lahko izda na prošnjo med šolskim letom potrdilo o šolanju s pripombo, v kateri namen se izdaja. Izpričevala in potrdila podpisujeta direktor ih razrednik. Izpričevalo o završnem izpitu dobivajo učenci srednjih tehniških šol (totem, ko opravijo završni izpit. Izpričevalo o završnem izpitu podpisujejo ministrov odposlanec kot predsednik, direktor šole in vsi člani izpraševalne komisije odseka. Potrdila se izdajajo tudi izključenim učencem in onim. ki menjajo zavod. Obliko in vsebino izpričevala in potrdila predpisuje minister za trgovino in industrijo. § 37. . Duplikat letnega izpričevala izdaja direktor sam, duplikat izpričevala o završnem izpitu pa izdaja direktor po pristojni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave potem, ko se je službeno razglasila razveljavitev izvirnika v državnih »Službenih novinahc ali v službenem listu pristojne banske uprave. § 38. Za duplikat šolskega potrdila, izpričevala in dijaške knjižice se plačuje poleg državne takse prav tolikšen znesek v gotovini za šolski sklad. Šolski red. § 39. O dolžnostih učencev, njihovem vedenju v šoli in zunaj šole, posečanju šole in šolskih vaj, udeležbi pri dijaških društvih, opravičbi izostanka, kaznovanju in ostalem delu in redu na srednjih tehniških in moških obrtnih šolah predpisuje minister za trgovino in industrijo pravilnik. § 40. Učenca sme kaznovati učitelj, razrednik, razredni učiteljski zbor, direktor in celotni učiteljski zbor. § 41. Učenci se kaznujejo z opominom, ukorom, odstranitvijo in izključitvijo iz šole. S telesnimi kaznimi se učenci ne smejo kaznovati. § 42. Zaradi hudih disciplinskih šolskih prestopkov ali češče storjenih manjših kaznivih dejanj se sme kaznovati učenec z odstranitvijo ali z izključitvijo. O odstranitvi z ene šole za eno šolsko leto tako, da učenec lahko dovrši šolsko leto na drugi šoli, odloča direktor na predlog razrednega učiteljskega zbora. O izključitvi iz ene šole do završetka šolanja tako, da učenec lahko nadaljuje začeto šolanje na drugi šoli, odloča celotni učiteljski zbor. Ta kazen postane izvršna, k° jo odobri ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. 0 izključitvi iz vseh srednjih tehniških šol ali iz vseh srednjih strokovnih šol v resortu ministrstva za trgo-v|no in industrijo odloča celotni učiteljski zbor z najmanj dvema tretjinama glasov. Ta kazen postane izvršna, ko Jo odobri minister za trgovino in industrijo. Nadaljevanje šolanja na drugi srednji tehniški ali moški obrtni šoli se vrši neglede na število učencev. Šolski sklad in dijaška društva, § 43. Na vsaki srednji tehniški in moški obrtni šoli obstoji šolski sklad, iz čegar sredstev se podpirajo siromašni učenci, se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, učila, knjige za dijaške knjižnice in druge ter se dajejo siromašnim učencem podpore za dijaška potovanja. Pravila o šolskem skladu predpisuje minister za trgovino in industrijo. § 44. Učenci srednjih tehniških in moških obrtnih šol smejo ustanavljati društva zaradi intelektualnega, moralnega, estetskega ali zdravstvenega izpopolnjevanja, toda nikakor ne na plemenski in verski podstavi. Delovanje teh društev je pod stalnim nadzorstvom solske uprave. Društvena pravila odobruje ministrstvo za trgovino in industrijo. § 45. Razen pri takih društvih smejo biti učenci srednjih tehniških in moških obrtnih šol člani tudi drugih društev in združb zunaj šole po odobritvi ministra za trgovino n industrijo. IV. DEL. Učitelji in drugo osebje. Vrste, kvalifikacija in dolžnosti, § 46. Učitelji srednjih tehniških in moških obrtnih šol so redni in honorarni. Redni učitelji na srednjih tehniških šolah so: direktor, profesorji, suplenti (pripravniki), strokovni učitelji, obrtni učitelji in njih pripravniki. Na moških obrtnih šolah so učitelji: direktor ali upravitelj, profesorji, suplenti-pripravniki, predmetni Učitelji, strokovni učitelji, obrtni učitelji in njih pripravniki. Za laboratorijska dela se lahko postavljajo na po-edinih šolah laboranti, ki se razporejajo po zvaničniških skupinah. § 47. Za honorarne učitelje z mesečnim honorarjem ali s honorarjem od ure se smejo postavljati po potrebi osebe, ki imajo isto strokovno kvalifikacijo, kakor redni učitelji. § 48. Minister za trgovino in industrijo skrbi za to, da jo na vseh srednjih tehniških in moških obrtnih šolah potrebno število učiteljev po strokah. § 49. Direktor srednje tehniške šole lahko postane pro-iesor, prvenstveno inženjer ali arhitekt, ki ima najmanj 18 let državne ali za državno pripoznane službe, od tega vsaj štiri leta učiteljske službe. Direktor moške obrtne šole lahko postane profesor, prvenstveno inženjer ali arhitekt, ki ima najmanj 12 let državne ali za državno pripoznane službe, od tega vsaj dve leti učiteljske službe. Upravitelj obrtne šole lahko postane strokovni učitelj, ki ima najmanj 13 let državne službe, od tega najmanj 5 let učiteljske službe. Ce direktor ni postavljen, lahko odredi minister za trgovino in industrijo z odlokom kakega profesorja, prvenstveno inženjerja ali arhitekta, da opravlja poleg svoje redne dolžnosti tudi dolžnost direktorja in se mu število obveznih ur zniža za polovico. § 50. Za profesorja so lahko postavljeni: 1. suplenti — inženjerji ali arhitekti — ki so dovršili tri leta priznane službe, opravili državni tehniški in profesorski izpit za zvanje profesorja-inženjerja; 2. suplenti, ki so diplomirali na višji strokovni šol' s fakultetno veljavo, dovršili tri leta učiteljske službe in opravili profesorski izpit; 3. suplenti, ki so diplomirali na filozofski fakulteti, imajo tri leta učiteljske službe in so opravili profesorski izpit; 4. inženjerji ali arhitekti z opravljenim državnim tehniškim izpitom, ki stopijo v učiteljsko službo iz državnih ali samoupravnih uradov svoje stroke kakor tudi iz privatne javne prakse svoje stroke, kljub §§ 12. in 59. zakona o uradnikih: morajo pa opraviti v enem letu profesorski izpit. Postavljajo se samo z natečajem po ugodnem mnenju sveta za profesionalni pouk. §51. Za suplente se smejo postaviti osebe, ki so diplomirale na fakultetah. § 52. Za strokovne učitelje se smejo postavljati osebe, ki so dovršile srednjo tehniško šolo z završnim izpitom ali drugo strokovno šolo iste veljave, kakor tudi obrtni učitelji, ki so dovršili moško obrtno šolo z opravljenim završnim izpitom ali ki do leta 1933. dobe ali so dobili izpričevalo o dovršeni takšni šoli in imajo 15 let priznane službe ter so poslednjih pet let službovanja odlično ocenjeni. Za predmetne učitelje se smejo postavljati osebe, ki so opravile izpit za učitelje meščanskih šol ali imajo višjo šolo nepopolne fakultetne veljave z zaključnim izpitom. § 53. Za obrtne učitelje se smejo postavljati osebe, ki so dovršile moško obrtno šolo z opravljenim završnim izpitom ali ki do leta 1933. dobe ali so dobile izpričevalo o dovršeni taki šoli, ali kljub § 12. in 59. zakona o uradnikih osebe, ki so dovršile strokovno nadaljevalno (občo obrtno nadaljevalno) šolo, se izučile v obrtu in opravile mojstrski izpit, če imajo najmanj tri leta prakse in opravijo državni strokovni izpit za obrtne učitelje v letu dni. Postavljajo se samo po natečaju ob ugodnem mnenju sveta za profesionalni pouk. § 54. Za laborante se smejo postavljati osebe s šolsko kvalifikacijo, ki se zahteva za zvaničnika. § 55. Učitelji srednjih tehniških in moških obrtnih šol imajo to-le število ur na teden: 1. direktorji srednjih tehniških šol po potrebi do 5 ur; 2. direktorji ali upravitelji moških obrtnih šol do 10 ur; 3. učitelji za teoretične predmete 18 ur na teden, za praktično izučevanje v delavnicah, laboratorijih in ateljejih pa 24 ur na teden. Po potrebi mora prevzeti vsak učitelj, in sicer za teoretične predmete še največ 4 ure, za praktično izučevanje še 6 ur na teden čez zakonski maksimum. Te ure se ne honorirajo. Od števila ur, določenega s tem členom, se sme odstopiti samo z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo. Starešine odsekov in suplenti prvi dve leti službe imajo 4 ure na teden manj. Profesorji, ki imajo nad 20 let učiteljske službe, smejo imeti na teden 2 uri manj. § 56. Minister za trgovino in industrijo osnuje ferialne tečaje za izpopolnjevanje učiteljev srednjih tehniških in moških obrtnih šol. § 57. Direktorji in učitelji samoupravnih in po gospodarskih korporacijah vzdrževanih srednjih tehniških in moških obrtnih šol morajo imeti isto strokovno kvalifikacijo, kakor direktorji ali učitelji državnih šol. Izbera direktorja in učiteljev na teh šolah velja, če jo odobri minister za trgovino in industrijo. § 58. Redni učitelj srednje tehniške ali moške obrtne šole se lahko prideli z odlokom ministra za trgovine in industrijo na delo v ministrstvu za trgovino in industrijo ali pri banski upravi. Čas, ki ga je prebil tak učitelj pri tem delu, se šteje v čas učiteljske službe. § 59. • Učitelj, ki je tri leta zaporedoma slabo ocenjen, se upokoji ali odpusti iz službe v resortu nrmistrstva za trgovino in industrijo. § 60. Učitelju je prepovedano, učence svoje šole privatno pripravljati. § 61. Učiteljem, ki ne opravijo izpita v roku, do^čenem v §§ 50. in 53., prestane učiteljska služba v resortu ministrstva za trgovino in industrijo. § 62. Učiteljem, ki stopijo iz samoupravne ali privatne službe v učiteljsko službo iste stroke, sme všteti minister za trgovino in industrijo enkrat za vselej vas 5 let njihove strokovne prakse v celoti, od ostalega časa pa za vsako popolno leto po pol leta tako, da se sme skupaj priznati največ 10 let za napredovanje in pokojnino. To priznanje ne velja, če prestane takemu ačitelju učiteljska služba v resortu ministrstva za trgovino in industrijo, preden dovrši 10 let aktivne službe, razen če umre ali če je postal brez svoje krivde pri tem poslu nesposoben. § 63. Minister za trgovino in industrijo predpisuje: 1. pravilnik o poslovanju in dolžnostih direktorja in učiteljev; 2. pravilnik o ocenjanju direktorja in učiteljev^ 3. pravilnik o opravljanju profesorskega izpita za inženjerje; 4. pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita predmetnih, strokovnih in obrtnih učiteljev. Šolski tajnik in poslovodja. § 64. Na srednjih tehniških šolah se postavljajo poleg učiteljskega osebja za opravljanje upravnih in blagajniških poslov šolski tajniki. § 65. Za šolskega tajnika srednjih tehniških šol sme biti postavljen absolvirani učenec popolne srednje šole z završnim izpitom ali strokovne šole z veljavo popoln? srednje šele z završnim izpitom. Postavljanje in službeno razmerje šolskega tajnika se ureja po zakonu o uradnikih. Razporeja se od IX. do vštete VI. položajne skupine. Na moških obrtnih šolah postavlja na predlog direktorjev ministrstvo za trgovino in industrijo ali canska uprava enega izmed učiteljev za poslovodjo, k mora poleg svoje redne dolžnosti vršiti tudi dolžnost šolskega tajnika. Višino honorarja za takega poslovodjo 'xliedi s pravilnikom minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance. Na šolah preko 16 oddelkov se lahko odredi za opravljanje teh poslov tudi eden izmed učiteljev, ki se v tem primeru oprašča učiteljske dolžnosti. Šolski zdravnik. § 66. Srednje tehniške šole morajo imeti svojega honorarnega šolskega zdravnika, ki ne sme imeti nobene druge honorarne službe. Natančnejše odredbe o postavljanju, delovne n področju in višini nagrade za šolske zdravnike odreja minister za trgovino in industrijo s pravilnikom sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in ministrom za finance. Plače, prejemki in druga razmerja. § 67. Vsi prejemki učiteljskega osebja in ostalih državnih uslužbencev se odrejajo po zakonu o uradnikih. § 68. Učitelj srednje tehniške šole ali moške obrtne šole, ki prestopi v drugo stroko državne službe, pa se iznova vrne v učiteljsko službo, ne sme imeti višje plače od one, ki bi jo imel, da je ostal v učiteljski službi. § 69. Na sistemizirana uradniška mesta se unejo postavljati pogodbeni uradniki-učitelji po pogojih iz zakona o uradnikih. § 70. Kolikcr ostala službena razmerja, pravice in dolžnosti učiteljev srednjih šol niso določena s tem zakonom, veljajo predpisi zakona o uradnikih V. DEL. šolske naprave. § 71. Med šolske naprave spadajo: kabineti, zbirke, knjižnice, delavnice in laboratoriji, šolska ambulanta in prometni sklad. / * § 72. Za čuvanje priprav, aparatov, instrumentov in drugih učil kakor tudi za čuvanje dijaških črtežev, izdelanih d&l in modelov, potrebnih za nazorni pouk, mora imeti vsaka srednja tehniška ali moška obrtna šola svoje kabinete in zbirke. § 73. Knjižnice so lahko učiteljske in dijaške. Obsezajo strokovne in ostale knjige in časopise. Ob pričetku šolskega leta odredi direktor Knjižničarje za učiteljsko in dijaško knjižnico in postavlja varuhe zbirk. Ti so dolžni čuvati in upravljati njim pover-jene predmete in voditi v redu inventar po pravilih, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo. § 74. Zaradi izvajanja praktičnega pouka ima vsaka šola delavnice in laboratorije. § 75. Direktor šole odreja komisije za pregled šolskih delavnic in inventarja. § 76. Šolska ambulanta je sestavljena iz enega oddelka, v katerem vrši šolski zdravnik pregled obolelih učiteljev in učencev. Šolska ambulanta mora biti opremljena z najpotrebnejšimi sredstvi za prvo pomoč. Šolski zdravnik je varuh ambulante in skrbi za njeno uredbo in zalaganje. § 77. Prometnemu skladu je naloga, da omogoči s prodajo predmetov, ki so jih izdelali učenci med šolskim letom po šolskem načrtu, da se z njegovimi sredstvi izvršujejo nabave potrebnih sirovin in ostalega materiala za str> kovno izučevanje učencev v delavnicah. Za ustanovitev tega sklada določijo neobhodno potrebni kredit kot obratno glavnico pristojne banske uprave in ministrstvo za trgovino in industrijo. Polovica čistega dohodka gre za povečanje prometnega sklada, druga polovica pa za povečanje šolskega sklada. § 78. Minister za trgovino in industrijo predpisuje po zaslišanju sveta za profesionalni pouk pravilnik, s katerim se ureja: 1. kako urejati, upravljati in pospeševati kabinete, zbirke in knjižnice; 2. kako otvarjati, urejati in voditi poedine delavnice; 3. kako urejati in upravljati prometni sklad. Pravilnik o urejanju in. upravljanju prometnega sklada se izda sporazumno z ministrom za finance. VI. DEL. šolska uprava. § 79. Šolsko upravo sestavljajo: na srednjih tehniških šolah direktor, starešina odseka, razredniki, razredni učiteljski zbor, učiteljski zbor odseka, celotni učiteljski zbor; na moških obrtnih šolah Pa direktor ali upravitelj, razredniki, razredni učiteljski zbor in celotni učiteljski zbor. § 80. Direktor je starešina šole. Šolo upravlja po zakonu, pravilnikih in nared bali ministrstva za trg: vino in industrijo in bonske uprave, § 81. Starešina odseka skrbi za svoj odsek. Sporazumno z direktorjem šole daje potrebna navodila za izvajanje teoretičnega in praktičnega pouka v svojem odseku; skrbi za izvajanje ekskurzij in zaposlitev učencev v fe-rialni praksi in poroča celotnemu učiteljskemu zboru za svoj odsek. Starešine odseka postavlja ministrstvo za trgovino in industrijo po zaslišanju pristojnega direktorja. § 82. Ob pričetku šolskega leta odredi direktor razrednike za vsak razred. Razrednik skrbi za učence svojega razreda in poroča učiteljskemu zboru odseka ali razrednemu učiteljskemu zboru, starešini odseka ali direktorju. § 83. Razredni učiteljski zbor sestavljajo razrednik in vsi učitelji posameznega razreda; odločajo o vseh vpiaša-njih, ki se nanašajo na razred. § 84. Učiteljski zbor odseka sestavljajo vsi učiterji, ki predavajo v odseku; zbor pretresa in odloča o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na odsek, § 85. Celotni učiteljski zbor sestavljajo direktor in vsi učitelji, po potrebi tudi šolski zdravnik. Sej-m celotnega učiteljskega zbora predseduje direktor, če pa je zadržan, po činu najstarejši profesor. Celotni učiteljski zbor se sestaja po potrebi in izdaja odločbe, ki se nanašajo na celokupno delov inje šole, in to po poročilih starešin poedinih odsekov in šola § 86. Minister za trgovino in industrijo izda pravilnik o delovanju in dolžnostih celotnega učiteljskega zbora, učiteljskega zbora odseka, razrednega učiteljskega zbora, starešine odseka in razrednika. Ostale upravne odredbe. § 87. Minister za trgovino in industrijo predpisuje pravilnike in navodila o ureditvi šolskega arhiva, voditvi knjig, opravljanju upravnih poslov, o dolžnostih in pravicah tajnika in poslovodje. § 88. Vsaka državna srednja tehniška in moška obrtna šola mora imeti pečat z državnim grbom in označbo vrste šole. § 89. Ob koncu drugega polletja mora podati direktor šole po pristojnosti poročilo ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi o stanju in delovanju na šoli. VII. DEL. Tečaji, § 90. Pri srednjih tehniških in moških obrtnih šolali se lahko otvarjajo tečaji za izpopolnjevanje v poedinih gra-nah tehniških strok. Take tečaje smejo otvarjati in prirejati tudi samoupravna telesa, korporacije in društva, kakor tudi zasebniki, ki imajo potrebno strokovno izobrazbo. Odobritev za otvoritev takih tečajev daje v svoji pristojnosti ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uma val Odobritev, ki se da eni osebi, se ne more prenesti na drugo osebo. Pouk na teh tečajih smejo voditi samo strokovne kvalificirane osebe. Učni načrt in program cdobruje po svoji pristojnosti ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava. Prehodne odredbe. § 91. Sedanji direktorji moških obrtnih šol s fakultetno izobrazbo obdrže dosedanje zvanje. Ostali dobe »vanje upravitelja. Sedaivji predmetni učitelji s kvalifikacijo, ki se zahteva zanje po tem zakonu, ostanejo v službi z istim zvanjem. Sedanji predmetni učitelji s kvalifikacijo za učitelje osnovnih šol ali ki so dovršili specialno strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole, ostanejo v službi z istim zvanjem. Sedanji predmetni učitelji s kvalifikacijo za strokovne učitelje po tem in po prejšnjih zakonih ostanejo v službi z zvanjem strokovnega učitelja. Sedanji strokovni učitelji s kvalifikacijo za obrtne učitelje, ki so imeli na dan 1. septembra 1923. 14 let službe, ostanejo v službi z zvanjem in s prejemki strokovnega učitelja po tem zakonu. Sedanji strokovni učitelji s kvalifikacijo za obrtne učitelje, ki so imeli na dan 1. septembra 1923. manj kot 14, toda najmanj 8 let službe, smejo po ugodnem mnenju sveta za profesionalni pouk ostati v službi z zvanjem in s prejemki strokovnega učitelja po tem zakonu. Sedanji strokovni učitelji, o katerih svet za profesionalni pouk ne da ugodnega mnenja, kakor tudi sedanji strokovni učitelji s kvalifikacijo za obrtne učitelje, ki pa niso imeli na dan 1. septembra 1923 8 let službe, ostanejo v službi z zvanjem obrtnega učitelja. § 92. Odredbe § 91. veljajo tudi za učiteljsko osebje pri državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrta. § 93. Zvišani prejemki po določbah prehodnih odredb tega zakona se bedo izplačevali iz proračuna za proračunsko leto 1933./1934. § 94. Vsem sedanjim učiteljem, ki se jim doslej niso priznala leta samoupravne službe ali privatne prakse, se priznajo po njih prošnji z ministrovo odločbo po § 62. tega zakona. § 95. Odseki tehniških srednjih šol, v katere so bili sprejeti učenci s 6 razredi gimnazije in ki jim je rok šolanja znašal dve leti, se pretvorijo v redne odseke po odredbah tega zakona. § 96. Dosedanje privatne višje srednje tehniške šole, geodetske in gradbene šole in akademije in obrtne šole se ukinjajo. Minister za trgovino in industriio določi rok in način njih likvidacije. § 97. Učenci, ki na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, še niso dovršili srednje tehniške šole, smejo nadaljevati po zvršetku šole šolanje na domači tehniški fakulteti po sprejemnih pogojih, odrejenih v zakonu o univerzah. Učencem, ki so dovršili srednjo tehniško šolo državi do dne, ko stopi ta zakon v veljavo in so vpisani kot redni slušatelji na tehniški fakulteti v inozemstvu ali so dovršili tako fakulteto, se prizna ta izobrazba in diploma, ki so jo pridobili na taki fakulteti. § 98. Vse odredbe tega zakona o šolskem delovanju je uporabljati od pričetka šolskega leta 1932./1933. § 99. , Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati vse zakonske odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 31. marca 1932.; I. br. 9857/0. Aleksander s. r. Videl Predsednik in pritisnil državni pečat ministrskega sveta čuvar državnega pečata, P. R. Živkovič s. r. minister pravde Minister Bož. Ž. Maksimovič s. r. za trgovino in industrijo (Podpisi ostalih ministrov.) dr. Albert Kramer s. s> Uredbe osrednje vlade. 415. Ustavitev sprejemanja povzetnih pošiljk iz inozemstva.* Gospcd minister za finance je odločil pod br. 11-57.449 z dne 14. maja 1932., da se blagovne pošiljke, poslane v našo državo iz inozemstva, ne smejo sprejemati, če so obremenjene s povzetjem. Iz pisarne oddelka za državno računovodstvo v Beogradu, dne 14. maja 1932.; št. 11-57.449. (Ta odločba je objavljena v »Službenih novinah« št. 110 z dne 16. maja 1932., in je od tega dne v veljavi./ Banove uredbe. II. No. 29.394/1. 416. Objava. Občina Boreča, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«; v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od goveda nad 1 letom Din 5-—, c) od goveda pod 1 letom Din 3—, č) od prašičev Din 2-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. maja 1932. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. maja 1932., št. 113/LII/365. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska tn zalasa: Tiskarna »Merkur« .v Liubliani: niea predstavnik: Otmar Mich&lek v Liubliani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE BRAVSKE BAVOVJNE Priloga k kosu 42. letnika III. z dne 28. maja 1932. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 6675/18. 1864 Srez Ostali Na novo oboleli © > 08 t- T3 m Umrli Ostanejo v oskrbi O Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. maja do 14. maja 1932. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. ■S o _ © > — Srez 03 O c o ea -g z ° u Ti KJ o s u « ° o ► Skupina tifuznih bolezni. Krani 1 — — — i Ljubljana (mesto) . . . 1 — — 1 Ljutomer 3 — 3 — Vsesa . . • 5 - 3 - 2 Škrlatinka. — Scarlatina. 1 —' — 1 — — 1 — — 3 — — 9 1 1 — Krško .»••••••••• Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer Maribor desni breg . . Maribor levi breg • • • Maribor (mesto) .... 1 2 6 1 1 6 2 1 1 3 1 r5’rti i i i — 32 — 10 — 1 — — — Radovljica ........ 1 11 — 1 — Šmarie nri Jelšah .... — — — Vsega . . . 78 8 | 24 — Ošpice. — Morbilli. Šen. — Erjsipelas. Celje ....•••• Črnomelj............ Gornjigrad.......... Kranj............... Kočevje ............ Konjice............. Krško............... Ljubljana (me9to) Ljutomer .......... Maribor levi breg Maribor (mesto) . Novo mesto . . . . Prevalje............ Ptuj Slovenjgradec . . • .Vsega . * * -0 1 1 2 1 "I 2 — i 1 1| 2 1 1 2 1 i — 9 10 62 6 — fi R — — 6 94 9 14 2 87 1 1 — _ 14 63 57 1 19 35 4 19 — 20 Šmarie Dri Jelšah .... 3 — - — 3 Vseea . . • 147 88 91 3 141 19 Davica. — Diphteria et Group. Brežice .......... 3 1 — — Celje 2 2 1 — Celje (mesto) 1 — — — Dolnja Lendava ..... 1 — 1 — Kamnik 2 — 1 — 6 — 1 — Kočevje 1. 1 1 — — Konjice — 2 1 — 5 1 2 1 2 1 — — Logatec .......... 7 — — Ljubljana (srez) .... 4 — — — Ljubljana (mesto) . . . 3 2 1 — Ljutomer 2 — 2 — Maribor desni breg . • 3 — 1 — Maribor levi breg . . . 3 — — — Maribor (mesto) .... — — — — Murska Sobota 1 1 — — Novo mesto 1 — — — Ptuj 4 1 4 — Radovljica . 1 — — — Šmarje pri Jelšah .... 11 3 — — Vsega . . . 63 15 15 1 4 3 1 1 6 2 1 3 3 7 4 4 2 3 2 1 1 1 .14 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Ptuj.................... 1 10 1 34 1 8 | 1 ] 36 Vsega ... | 10 | 34 | 8 | 1 | 36 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. 1 Celje ................. Maribor desni breg Novo mesto . . . ._ Vsega 1 2 — I 1 -I 1 Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Kranj.......... Kočevje . . . Novo mesto . Ptuj (mesto) Vsega ... I 41-Ljubljana, dne 18. maja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v LjubljOti. S*! VIII. No. 1476/4. * 1868 Razglas. -Likvidacija »Unitas«, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, je zaključena. Ker se ob likvidaciji ni izkazal noben presežek, odpade poslovanje po § 21. pravil imenovane registrirane pomožne blagajne. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. maja 1932. * 1841 VIII. No. 1164/3. Razglas. Na osnovi § 5. zakona z dne 16. julija 1892., drž. zak. št. 202, je bil odre- jen vpis pomožne blagajne : Solidarnost«, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, v register pomožnih blagajn na podstavi pravil, ki so jih predložili g. Juvan Rudolf, magistratni uradnik v Ljubljani, Kocenova ulica 5, in drugi. Imenovana pomožna blagajna se bo v okviru navedenega zakona in odobrenih pravil bavila z zavarovanjem pogrebnine. Blagajna je vpisana v tukajšnjem registru pomožnih blagajn pod zaporedno štev. 9. KraU. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. maja 1932. * K V No. 276/31. 1848 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev del pri gradnji šolske poliklinike v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1932. ob 11. uri dop. v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 20. Ponudbe naj se glase za posamezne skupine v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunskih zneskov, ki znašajo za: 1. zidarska, težaška, tesarska, kleparska, pečarska dela ter polaganje linoleja . . 2. mizarska in steklarska dela................. 3. polaganje parketov . 4. ključavničarska dela 5. pleskarska in slikarska dela................. 6. vodovodna instalacija .................... Pri prvi skupini bodo upoštevane le ponudbe s popustom, večjim od 198% (devetnajst celih, osem desetink od slo) pri drugi z večjim ed 18-5% (osemnajst celih, pet desetink od sto). Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v 'Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. maja 1932. •j. V. No. 150 '6. 1805—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje /a zgradbo mostu čez Pišenco v Kranjski gori I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. julija 19S2 ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki Din 1,106.256-06 214.286-90 76.100'50 25.880-50 „ 123.556-50 148.482-30 se proti plačilu napravnih stroškov do-bivajo_ med uradnimi urami pri tehn. oddelku kraljevske banske uprave. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote < dobrenega proračuna, ki znaša Din 302.502-88. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v ^Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 23. maja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 17/32—4. 1842 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu z dne 8. aprila 1932., opr. štev. L 2/32—5 je bil Gostiša Franc, posestnik v Blekovi vasi št. 5, zaradi zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnico je bila postavljena Gostiša Marija, posestnikova žena v Blekovi vasi št. 5. Okrajno sodišče v Logatcu, odd. I., dne 21. maja 1932. * P I 105/32—33. 1857 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3. decembra 1931, opravilna št. L I 248/31—8, je bil Ivan Kranjec, ravnatelj v pokoju, Hranilnična ul. št. 14 v Ljubljani, sedaj Meštrovičeva ul. št. 9 v Beogradu, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za skrbnika je bil postavljen Evgen Kranjec, uradnik Jugoslovenske banke v Beogradu, Meštrovičeva ul. 9. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 14. maja 1932. ❖ C 590/32. 1879 Oklic. Tožeča stranka Benko Josip, gostilničar v Korovcih 38, je vložila proti toženi stranki Ficku Štefanu, posestniku v Gor. Črncih 21, radi 1826 Din s pp. k opr. št. C 590/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. julija 1932. ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Ficko Mihael v Gor. Črncih za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 21. maja 1932. A I 330/32—4. 1858-3-1 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Šetinc Ignacij, posestnik iz Ljubljane, Rožna ul. št. 41, je umrl dne 18. aprila 1932. Vsi, ki imajo do zapuščine kako terjatev, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svojo terjatev pri tem sodišču dne 20. julija 1932 ob 3. uri pop. v pisarni notarja Galleta Antona v Ljubljani kot sodnega komisarja, ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikakršne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 30. aprila 1932. * T 25/32—2. 1862 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Jenko Franc, rojen 10. januarja 1897 v Ljubljani, tja pristojen, sin Franceta in Ivane rojene Grošelj, je odšel 1. 1915 v vojaško službo in odrinil z bivšim av-stro-cgrsklm 17. pešpolkom na rusko bojišče, kjer je prišel koncem 1. 1916 v rusko ujetništvo, nazadnje se je oglasil 1. 1916 in od tedaj ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zakona z dne 31. marca 1918, št. 128 d. z., se uvede na prošnjo državnega zaklada kraljevine Jugoslavije po državnem pravobranilstvu v Ljubljani postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Jenko F rane se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. novembru 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. aprila 1932. * T 35/32—3. 1860 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Pavšič Dajte r, rojen 12. junija 1870 v Čepovanu primorska), pristojen v Gorico, oženjen, železniški delavec v Čepovanu št. 72, je cdšel 1. 1915. z bivšim črnovojhiškim polkom na tirolsko bojišče. kjer je 8. julija 1916 baje padel. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zakona z dne 31. marca 1918, št. 128 d. z., se uvede na prošnjo njegove žene Pavšič Jožefe iz Slap št. 13 p. D. M. v Polju, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Pavšič Peter se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. novembru 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1932. T 27/32—2. 1861 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Mandelc Janez, rojen 28. marca 1880 na Bledu, pristojen v Ovšiše, srez Radovljica, sin Janeza in Jere, rojene Stergar, mož Marije, rojene Smole, mlinarski pomočnik v Sp. Jaršah št. 15, je odšel 1. 1914. v vojno službo in odrinil z bivšim avstro-ogrskim domobranskim pešpolkom št. 3 na rusko bojišče v Galiciji, odkoder je pisal zadnjič junija 1915., od tedaj pa ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zakona z dne 31. marca 1918, št. 128 d. z., se uvede na prošnjo njegove žene Marije iz Sp. Jarš št. 15 postopanje za priglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Mandelc Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sedišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. novembru 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. aprila 1932 A 111/31—38. 1877-3-1 Poklic dediča neznanega bivališča. Cvelbar Janez, kočar v Selu 16, občina St. Jernej, srez Krško, je dne 3-aprila 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla. Njegovi otroci: Cvelbar Jožefa, baje omožena Budimir, Cvelbar Frančiška in Cvelbar Marija, baje omožena Golob, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se v teku enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Makarovičem Josipom iz Dob štev. 1, ki se postavi za skrbnika za te odsotne. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 17. maja 1932. T 32/32—2. 1863 Amortizacija. Na prošnjo Bernik Marije, zasebnice v Ljubljani, sedaj v Višnji gori št. 12, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik po-zivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po-čenši od dneva objave v >Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske št. 171.319 z vlogo 8000 Din in glasečo se na ime Bernik Marija. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 22. aprila 1932. E 728/32—11. 1874 Dražbenl oklic. Dne 10. junija 1932. ob pol 9. uri s® prodado v Ptuju, Krempljeva ulica 1, na javni dražbi sledeči predmeti: 9 zavojev manufakturnega blaga (29 bal), cenjenega na 27.500 Din. 62 kosov svilenih robcev, cenjenih na 4.340 Din, 15 svilenih robcev, cenjenih na 900 dinarjev, in 3 kosi svilenih robcev, cenjenih na 105 Din. Izklicna cena je ena tretjina cenilne vrednosti. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV., dne 20. maja 1932. ❖ E 213/31—25. 1846 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Vinja vas, vi. št. 218, 341, 658, 758 in zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 645. Cenilna vrednost; Din 33.386-20. Najmanjši ponudek: Din 22.257-46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 19. majg 1932. sjc E 184/32—6. 1869 Dražbeni oklic. Dne 1 7. j u n i j a 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 40. Cenilna vrednost: 154.750 Din 85 p. Vrednost pritikline: 5710 Din. Najmanjši ponudek: 103.167 Din 23 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, dne 9. maja 1932. * E 89/32—8. 1843 Dražbeni oklic. Dne 23. jui ija 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Černeče, vi. štev. 10 in 20. Cenilna vrednost: Din 162.082-— s pritiklino vred. Najmanjši ponudek: Din 108.056-—. Varščina: Din 16.208-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni Idi c. ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Prevaljah, dne 20. maja 1932. ❖ E 101/32—10. 1873 Dražbeni oklic. Dne 23. junija 19 3 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a), b) in c) ideelna polovica d. o. Trnovec, vi. št. 5, 3 in 22, d) dela neprem. d. o. Zg. Pristava, vi. št. 293. Cenilna vrednost: ad a) Din 20.501, ad b) Din 28.464-50, ad c) Din 1782 40, ad d) Din 17.056-50. Vrednost pritikline: ad a) Din 2825-—. Najmanjši ponudek: ad a) s pritiklino v znesku Din 15.551-—, ad b) v znesku Din 18.976-50, ad c) v znesku Din 1188'50, ad d) v. znesku Din 11.371-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 4. maja 1932. * E 178/32. 1853 Dražbeni oklic. Dne 2 4. j u n i j a 19 3 2 dopoldne ob osmih bo na mestu samem v Jerma-nem vrhu dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bučka, vi. št. 487. Cenilna vrednost: 40.197 Din 90 par. Najmanjši ponudek: Din 26.800-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati, glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 17. maja 1932. * E IX 912/32—8. 1870 Dražbeni oklic. Dne 2 7. j u n i j a 19 3 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Fram, vi. št. 407. Cenilna vrednost: Din 368.791-—. Vrednost pritikline: Din 12.250'—. Najmanjši ponudek: Din 188.189-—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27, aprila 1927., E 60/32—9. 1882 Dražbeni oklic. Dne 7. j u 1 i j a 1 9 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 64 in k. o. Dob, vi. št. 367. Cenilna vrednost: Din 179.364'75. Vrednost pritikline: Din 1175-—. Najmanjši ponudek: Din 119.276-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Brdu, dne 24. maja 1932. * E 2598/31—13. 1872 " Dražbeni oklic. Dne 1 1. j u 1 i j a 1 9 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Sedlašek, vi. št. 180, b) d. o. Sedlašek, vi. št. 140, c) d. o. Stanošina, vi. št. 59, d) d. o. Lancova vas, vi. št. 93. Cenilna vrednost: ad a) Din 24.50770, ad b) Din 38.799-10, ad c) Din 7613-60, ad d) Din 1929’60. Vrednost pritikline: ad a) v znesku Din 1060-—. Najmanjši ponudek: ad a) Din 16.338-50, ad b) Din 25.866-50. ad c) Din 5.076’—, ad d) Din 1286-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV, dne 17. maja 1932. E 189/32. 1851 Dražbeni oklic. Dne 19. julija 1 932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Letuš, vi. št. 90, 71. Cenilna vrednost posestva s pritiklinami vred Din 93.277-40. Najmanjši ponudek: Din 62.190-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem narok., pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 18. maja 1932. E 296/32. 1852 Dražbeni oklic. Dne 1 9. j u 1 i j a 19 3 2. dopoldne oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polzela, vi. št. 164; k. o. Podvin, vi. št. 150. Cenilna vrednost posestva s pritiklino vred Din 11.645-50. Najmanjši ponudek: Din 7725'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 17. maja 1932. H* E 509/32—4. 1881 Dražbeni oklic. Dne 5. septembra 193 2. dopoldne ob p o 1 d e s e ti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podgorje, vi. št. 74. Cenilna vrednost: 69.948 Din 85 p. Vrednost pritikline: Din 1130'—. Najmanjši ponudek: 46.632 Din 56 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kamnik, dne 19. maja 1932. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 653. Sedež: Celje-Spodnja Hudinja. Dan vpisa: 18. maja 1932. Besedilo: Gajšek & drug. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Družabnika: Sod in Blaž, industrialec v Celju in Gajšek Viljemina, trgovka v Celju. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. maja 1932. Za namesto vanj e je upravičen in firmo podpisuje družabnik Sodin Blaž sam. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I.. dne 18. maja 1932. Firm. 191/32 — Rg. A. II 145/2. * 654. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 7. maja 1932. Besedilo: Viktor Omersa družba z o. z. Obratni predmet: Izdelovanje lovskih patron na tovarniški način in trgovina s temi predmeti. Družbena pogodba z dne 14. novembra 1928 in popravek z dne 27. aprila 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen č&s. Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 20.000-—. Poslovodje: Omersa Viktor, posestnik in trgovec, in Omersa Minka, trgovčeva soproga, oba v Kranju, Kokrško predmestje 51. Družbo zastopa in zanjo podpisuje po en poslovodja, in sicer tako, da postavi pod natisnjeno, pisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svoj lastnoročni podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 415/32 — Rg C V 70/1. * 655. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. aprila 1932. Besedilo: Tovarna otroških vozičkov Kucler & Comp. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja otroških vozičkov, sestavljanje voznih koles, nakup in prodaja v to stroko spadajočih izdelkov in polizdelkov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. aprila 1932. Družabniki: Kucler Stanko in Mrzli-kar Franc, tovarnarja v Ljubljani VII, Lepcdvorska ulica št. 3. Za namestovanje upravičen: Zastopstvo je kolektivno po obeh družabnikih. Podpis firme: Pod firmo, napisano od enega izmed družabnikov lastnoročno ali pa s štampiljko odtisnjeno firmo pristavita oba družabnika kolektivno svoja osebna podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 371/32 — Rg A VII 97/1. ❖ 656. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 19. maja 1932. Besedilo: Automatični bife v Mariboru, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Prodaja mrzlih in toplih jestvin vseh vrst, toplih in mrzlih pijač vsake vrste na drobno v bifeju tvrdke in nakup vsega za to potrebnega blaga. Družbena pogodba z dne 11. aprila 1932., posl. št. 881. Visokost glavnice: Din 30.000-—. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 30.000-—. Poslovodje: 1. Valjak Gjuro, lastnik Union kina v Mariboru, Cafova ulica štev. 7, 2. Guštin Julij, solastnik Grajskega kina v Mariboru, Maistrova ulica št. 19. Za nadomestovanje upravičena:po dva poslovodji kolektivno. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta: po dva poslovodji kolektivno, tako da pristavita pod natisnjeno ali po komerkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 19. maja 1932. Firm 502/32 — C II 89/1. * 657. Sedež: Studenci, Erjavčeva ilica 6. Dan vpisa: 12. maja 1932. Besedilo: Cvetko in drug, trgovina z mešanim blagom v Studencih. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 17. oktobra 1931. Družabniki: Cvetko Marija, trgovka in posestnica v Studencih, Erjavčeva ul. štev. 6., Klobasa Ana, trgovka v Studencih, Erjavčeva ul. št. 6. Za namestovanje upravičen: vsaka družabnica samostojno. Podpis firme se vrši na ta način, da ena izmed družabnic pristavi pisanemu, tiskanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu, tvrdke svoje ime. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1932 Firm. 452/32 — Rg. A III 207/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 658. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. aprila 1932. Besedilo: Chemotechna, kemični laboratorij, družba z o. z. Glasom »odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družabne pogodbe z dne 21. julija 1922, opr. št. 7846, in dodatne pogodbe z dne 20. novembra 1922, opr. št. 8167« z dne 6. aprila 1932, opr. št. 18.403, se je temeljna družabna pogodba te družbe izprenienila v točkah »Petič« in »Šestič« in »Dvanajstič«. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 377 — Rg C II 23/16. * 659. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. maja 1932. Besedilo: Theresia Eger. Obratni predmet: manufaktura* trgovina. Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 404 — Rg. A II 58/6. * 660. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 30. aprila 1932. Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Prokura je podeljena dr. Bercetu Janku in Tischlerju Mihaelu. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 401 — Rg B I 136/19. 661. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. aprila 1932. Besedilo: Lesna industrija »Vintgar«, družba z o. z. Na podlagi dveh sklepov okrajnega sodišča v Radovljici z dne 5. aprila 1932, opr. št. A 236/31, P 80/31-118- in 132, se izbriše poslovodja Golob Franc, posestnik in tovarnar na Glincah št. 37, ker je umrl ter Detela Mali (Amalija), uradnici družbe v Podhomu št. 35, podeljena prokura, vpiše pa se poslovodja g. Lavrič Ivo. višji davčni upravitelj v pek. v Ljubljani, Križevniška ulica št. 3 in prokura Podeljena gosp. Rozmanu Ivanu, industrialcu na Glincah, prav Viču, pri Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 370 — Rg C I 60/34. * 662. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. aprila 1932. Besedilo: Ljubljanska kreditna banka. Izbriše se kolektivna prokura prokurista Dragotina Poliča in upokojenega pedravnatelja Emerika Ferlinca za centralo in prokura za podružnico v Kranju bivšega dirigenta Ladka Bavdeka. Kolektivna prokura je podeljena dirigentu podružnice v Kranju Anti Matevžiču za to podružnico. • Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1932. Firm. 391 — Rg B I 42/182. ❖ 663. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. aprila 1932. Besedilo: K. Prelog. Stajališče glavne trgovine je v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3 in Židovska ulica št. 4. Vpiše se podružnica trgovine z galanterijskim in konfekcijskim ter mednim blagom na drobno v Ljubljani, Stari trg št. 12. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 22. aprila 1932. Firm. 395 — Reg. A IV 4272. . ❖ 664. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 19. maja 1932. Besedilo: Jugoavtomat, trgovačka družba z o. z. Družabna pogodba z dne 27. septembra 1929., posl. štev. 3084, se je izpre-•henila z notarskim pismom z dne tl- maja 1932., posl. štev. 4886, v členu drugič«: Obratni predmet družbe odslej: 1. nakup in razpečavanje vsakovrstnih avtomatov, 2. nakup in prodaja in razpošiljanje 'elih in polfabrikatov vsakovrstnega v Prostem prometu dopustnega trgovinskega in tehničnega blaga. 3. trgovanje z deželnimi pridelki, zla-sti izvoz lesa, jajec in sadja. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 19. maja 1932. Firm 503/32 — Rg C II 50/9. 665. Sedež: Mojstrana. Dan vpisa: 6. maja 1932. Besedilo: Portland-ceinentna tovarna d. d. Dovje. Po sklepu občnega zbora z dne 18. marca 1932 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Djinovski Ljubomir, ravnatelj v Ljubljani, in Petrovič Zlatko, zasebni uradnik v Mojstrani. ikvidacijsaa firma: Portland-cementna tovarna d. d. Dovje v likvidaciji. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 413 — Rg B II 172/10- Izbrisali sta se nastopni firmi: 666. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 6. maja 1932. Besedilo firme: Jerica Hubad roj. Dolenc. Obratni predmet: trgovina s klavirji. Radi opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 405 — Rg A IV 75/2. * 667. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 19. aprila 1932. Besedile: Slavonska trgovska družba za premog Kaufman in drugi, podružnica Ljubljana. Radi opustitve obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 381 — Rg. A VII 44/3. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 668. Sedež: Brcznica. Dan vpisa: 27. aprila 1932. Besedilo: Vodovodna zadruga v Brez-nici, registrovana zadruga z omejeno zav. Obrat in predmet: Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo ter zgraditi in vzdrževati v ta namen potrebne naprave, predvsem vodovod. Zadružna pogodba (statut) z dne 4. aprila 1932. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z oklicem pred cerkvijo na Breznici. Načelstvo sestoji iz načelnika, podna-čelnika in treh odbornikov. Člani načelstva so: Bizjak Ivan, posestnik, Moste 10, načelnik; Žemlja Josip, posestnik, Vrba 14, pod-načelnik; Schiffrer Egidij, sreski šolski nadzornik, Žirovnica; Dolžan Matija, posestnik, Zabreznica št. 13 in Zupan Franc, posestnik, Smokuč št. 37. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo tako, da se podpišeta pod firmo zadruge dva člana načelstva. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1932. Firm. 392/32 — Zadr. X 231/1. Ht 649. Sedež: Celje. Dan vpisa 18. maja 1932. Besedilo: »Kmetijska gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju«. Namen zadruge je: 1. vnovčevati vse kmetijske proizvode članstva; 2. izvrševati po svojih članih: a) nabavo vseh življenskih potrebščin, b) uporabo za kolektivno rabo primernih objektov, c) podeljevanje kreditov v naturi in gotovini, č) zavarovalne posle vseh vrst na medsebojni vzajemni podlagi; 3. z vsemi zakonito razpoložljivimi sredstvi pospeševati skupne gospodarske interese svojih članov; 4. vršiti nad svojimi člani v okviru zakonitih možnosti nadzoiatvo njih gospodarskega delovanja. Zadružna pogodba (statut) z dne 9. maja 1932, izpremenjena na občnem zbosu dne 13. maja 1932. Zaveza članov je omejena in jamčijo člani s svojimi opravilnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom. Zadružni razglasi se objavljajo z nabitjem na zadružni deski. Besedilo firme podpisujeta po dva č'a-na načelstva. Pravico zastopati zadrugo imajo predsednik, podpredsednik in tajnik načelstva. Načelstvo sestoji iz 5 do 9 zadružnikov. Člani načelstva so: predsednik: Fon Josip, veletrgovec v Gaberju pri Celju; podpredsednik: Miroslav Kranjc, trgovec in posestnik v Šoštanju; tajnik: Anten Drofenik, posestnik v Gaberju pri Celju; odbornika: Ivan Rin-ger, posestnik v Šmarju pri Jelšah, Franjo Žagavec, mesar v Brezulah pri Mariboru. Okrajno sodišče Celje, odd. I., dne 18. maja 1932. Firm 197/32 — Zadr. IV 54/2. * 670. Sedež: Notranje Gorice. Dan vpisa: 10. maja 1932. Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Notranjih Goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato: 1. sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu, 2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva v obliki kredita,' 3. daje svojim članom posojila, 4. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge denarne posle, 5. posreduje za svoje člane nabavo gospodarskih potrebščin. Zadružna pogodba (statut) z dne 9. aprila 1932. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z vsem svojim premoženjem. Oznanila se ižvršujejo z nabitjem razglasa v zadružni pisarni in z enkratnim oglasom v ..»Kmetovalcu«, Načelstvo sestoji iz načelnika, podna-čelnika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Novak France, posestnik Notranje Gorice 39, načelnik; Rus Jože, posestnik, Pleševica 8, pod-načelnik; Lovše Anton, šolski upravitelj, Notranje Gorice; Marinčič Viktor, ključavničar in posestnik, Pleševica 44; Selan Jože, posestnik, Notranje Gorice 26. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva ali en član načelstva in en za sopodpiso-vanje pooblaščeni uradnik. Deželno kot j^ovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 426/32 — Žadr. X 234/1. • Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 671. Sedež: Apače. Dan vpisa: 28. aprila 1932. Besedilo: Posojilnica in hranilnica za apačko kotlino v Apačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. ' Izbriše se dosedanji član načelstva Fiirst Karol, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva g. Franc Kolleritsch, posestnik in veletrgovec v Apačah št. 22. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. aprila 1932. Firm. 365/32 — Zadr. TI 114/11. 672. Sedež: Breznica. Dan vpisa: 21. aprila 1932. Besedilo: Pletiljska zadruga na Brez-nici, registrovana zadruga z omejeno zav. Izbrišeta se člana načelstva Gostiša Vinko in Zupan Katarina. Vpišeta se člana načelstva Dolžan Julka, pletilja v Zabreznici št. 13 in Rozman Ana, pletilja v Žirovnici št. 58. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 372 — Zadr. IX 25/5. ❖ 673. Sedež: Cerklje pri Kranju. Dan vpisa: 6. maja 1932. Besedilo: Mlekarska zadruga Cerklje pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Jenko Jakob in Sajovic Ciril, vpišeta pa člana načelstva Štern Franc, nosestnik iz Za- loga 24 in Ahčin Franc, posestnik iz Praprotne Police 24. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 407. — Zadr. IV 17/55. * 674. Sedež: Češnjica. Dan vpisa: 6. maja 1932. Besedilo: Sodarska zadruga za Selško dolino na Češnjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Eržen Tomaž in Šolar Jakob, vpišeta pa člana načelstva Rovtar Janez, posestnik, Kali-še in Jelenc Matevž, posestnik, Dražgoše. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 387. — Zadr. III 62/64. * 675. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 12. maja 1932. Besedilo: Posojilnica v Gornji Radgoni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Jaušovec Anton in Repič Alojz. Vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva dr. Šabec Karol, odvetnik v Gornji Radgoni, in Klemenčič Jakob, pos. v Ivanjcih. Pravica sopodpisovanja v smislu § 20. zadružnih pravic se je podelila Snoju Francu, tajniku posojilnice v Gornji Radgoni. Pravica sopodpisovanja Grobler Franca se izbriše. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1932 Firm. 445/32 — Žadr. I 21/65. * 676. Sedež: Kranjska gora. Dan vpisa: 7. maja 1932. Besedilo: Posojilnica v Kranjski gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Lavtižar Ga-špar, vpiše pa član načelstva Mertelj Janez, posestnik v Srednjem vrhu, št. 4. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 417. — Zadr. I 58/65. * 677. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. aprila 1932. Besedilo: Akademski kolegij, stavbena in konsumna registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbrišejo se člani načelstva ing. Klinar Anton, dr. Pretnar Janko in dr. Pe-stotnik Pavel, vpišeta pa člana načelstva dr. Zalokar Alojzij in Reisner Jože, oba v Ljubljani. Dež. kot trgovinsko sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 365. — Zadr. VII 104/21. * 678. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 26. aprila 1932. Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Punčuh Mirko* :vTiiše^a^elam>mčelsJata-EihIaiv Fnanc, železniški uradnik, Mcste, Kodeljevo, Klunova ulica št. 14. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1932. Firm. 389. — Zadr. VIII 145/9. * 679. Sedež: Ljubljana VIL Dan vpisa; 20. aprila 1932. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana VII. Iz načelstva je izstopil Ponikvar Ciril, stopil pa je v načelstvo Zupan Ciril, administrativni uradnik, v Ljubljani, Ma-sarykova cesta št. 3. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 159. — Zadr. VII 143/28. 680. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. aprila 1932. Besedilo: Osrednja gospodarska za- druga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbrišeta se člana načelstva Velikajne Jože in Šišek Ivan, vpišeta pa se člana načelstva Božič Ivo, knjigovodja v Ljubljani, Stari trg 2, in Mohorič Albina, kon toristinja v Št. Vidu 29 nad Ljubljano. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 380. — Zadr. IX 199/10. * 681. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. aprila 1932. Besedilo: Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kosi Ivan, vpiše pa član načelstva Japelj Josip, zidarski pelir v Kozarjih št. 24. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1932. Firm. 388. — Zadr. VIL 49/27. * 682. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. aprila 1932. Besedilo: I. Slovenska tovarna mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Izbriše se član načelstva Grčar Lovro, vpiše pa član načelstva Rohrmaa Viktor, veletrgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 291. — Zadr. II. 162/72. * 683. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 7. maja 1932. Besedilo: Vzajemna posojilnica * Ljubljani, registrovana zadruga z orno* jeno zavezo. Izbriše se Oreheku Francetu podeljena prokura. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 427. — Zadr. 1 34/87. 684. Sedež: Raka. , Dan vpisa: 14. maja 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Raki, r. z. z n. i. Izbrisal se je načelstveni član Junkar [Franc, vpisal pa novi član načelstva [Bukovec Martin, župnik na Raki. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. maja 1932. Firm. 46/32 — Zadr. II 72/16. * 685. Sedež: Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dan vpisa: 12. maja 1932. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Franc Peršuh, vpiše pa se novoizvoljeni Član načelstva g. Planinšek Anton, posestnik, Pleterje, Sv. Lovrenc na Drav. Polju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1932. Firm. 444/32 — Zadr. I. 121/23. * 686. Sedež: Sv. Lovrenc na Dravskem Polju. Dan vpisa: 12. maja 1932. Besedilo: Strojna zadruga Sv. Lovrenc na Drav. polju registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Sagadin Simon in Peršuh Franc, i Vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva Osel Franc, kmet, Pleterje 3, Sv. Lovrenc na Drav. polju; Peršuh Anton, kmet, Pleterje, Sv. Lovrenc na Drav. polju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. maja 1932. Firm 443/32 — Zadr. II. 40/26. * 687. Sedež: Šmarca. Dan vpisa: 6. maja Besedilo: Električno strojna zadruga v šmarci, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Žurbi Niko in Burja Valentin, vpišeta pa člana načelstva Rode Franc, posestnik v Nožicah št. 4 in Rode Viktor, posestnik v Šmarci št. 35. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odi. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 412. — Zadr. VI 90/33. * ®88. Sedež: Zgor. Sv. Kungota. Dan vpisa: 19. maja 1932. Besedilo: Agrarna zajedniea v Zgor. Bv. Kungoti, registrovani zadrugi z ne-c®ejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne ’5. maja 1932. se je zadruga razdružila 'n prešla v likvidacijo. Likvidator: Šedivi Avgust, dosedanji Poslovodja zadruge. Likvidacijska firma: Agrarna zajed-nica v Zg. Sv. Kungoti, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 19. maja 1932. Firm 501/32 — Zadr. IV 12/32. * 689. Sedež: Žabnica pri Škofji Loki. Dan vpisa: 7. maja 1932. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica Žabnica pri Škofji Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Demš-r Ivan, vpiše pa član načelstva Kav. Drago, šolski upravitelj v Žabnici. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 423. — Zadr. IX. 172/3. »j* 690. Sedež: Žiri. Dan vpisa: dne 7. maja 1932. Besedilo: Čevljarska gospodarska zadruga Žiri, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Zajc Matija, vpiše pa član načelstva Malovrh Anton, čevljarski mojster iz Dobračeve 45. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932. Firm. 421. — Zadr. V 41/41. 691. Sedež: Žiri. Dan vpisa: 6. maja 193z Besedilo: Ljudska posojilnica v Žireh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Novak Ivan, vpiše pa član načelstva More Ivan, posestnik na Dobračevi št. 41. Dež. kot trgovinsko.sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. aprila 1932. Firm. 408. — ZadT. VIII 79/8. Izbrisale so se nastopne zadruge: 692. Sedež: Hrastnik. Dan izbrisa: 11. maja 1932. Besedilo: Bikorejska zadruga v Hrastniku, zadruga z omejeno zavezo. Zaradi likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 18. maja 1932. Firm. 193/32 — Zadr. II 162/13. * 693. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 19. maja 1932. Besedilo: »Svoj dom«, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. . Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 19. maja 1932. Firm. 498/32 — Zadr. II 108/13. * 694. Sedež: Planina pri Rakeku. Dan izbrisa r 21. aprila 1932. Besedilo: Zadružna elektrarna v Planini pri Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ker je županstvo Planina pri Rakeku prevzelo vso aktivo in pasivo zadruge in s tem končalo njeno likvidacijo. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. aprila 1932. Firm. 324. — Zadr. VIII. 301/8. Konkurzni razglasi Sa 41/32—2. 1871 695. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kunstfk Pavla, trgovca v Mariboru, Cankarjeva ulica, registrovanega ped firmo Kunstek Pavel v Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Juvan Alojz, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sedišču, soba št. 84, dne 7. julija 1932. ob desetih. Rok za oglasitev do 2. julija 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Poravnalna kvota: 40%. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. maja 1932. Sa 17/31—8. 1875 696. Oklic. Poravnalna stvar Straha Engelb^rta, usnjarja in posestnika na Mirni 25. S sklepom Sa 17/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prinudni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je potrditev poravnave pravcincčna. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. maja 1932. Sa 12/32-56. 1859 697. Sklep. Poravnalna zadeva dolžnika Breznika Gabrijela, trgovca v Ljubljani, Florjanska ulica št. 1. Odobri se prisilna poravnava izven konkurza. sklenjena med dolžnikom Breznikom Gabrijelom, trgovcem v Ljubljani, Florjanska ulica št. 1, in njegovimi upniki. , Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. maja 1932. Sa 27/32—15. 1844 698. Sklep. Dolžnik: Gomboc Štefan, krojač v Mariboru. Tusodna odločba od 6. maja 1932., opr. štev. Sa 27/32—13, s katero se je na predlog dolžnika uvedeno porav-najno postopanje ustavilo v smislu § 56., točka 6., por. zak., je pravomočna. Upravitelj dr. Irgolič se razreši. Okrajno sodišče kot izvršilno sodišče v Mariboru naj izbriše zaznambo uvedbe poravnalnega postopanja v rubežnih zapisnikih, sestavl'°mh zoper dolžnika (F IV 303/32. 585/32). Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. maja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 904/32. 1878 Preklic. Narbergerju Jožefu, rojenemu dne 7. avgusta 1903. v občini Trbovlje, pristojnemu v Šmarjeto, naj se ne daje nobena podpora na račun županstva občine Šmarjeta pri Novem mestu. Županstvo Šmarjeta, dne 25. maja 1932. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. um Stanje 15. maja 1932. Aktiva. Dinarjev Mctslns podloga . 1.998,320.886-24 (—27,919.398-69) Devize, ki niso v podlogi 85,130.418-14 (+ 856.873-67) Kovani novec v niklu 47,713.902-— (+ 521.820'—) Demonetizi- rano srebro 33,907.917"55 Posojila . . 2.346,818.476-85 (+ 2,008.881-37) Vrednostni papirji . . 27,420.000-— Prejšnji predujmi državi 1.804,233.069-04 (-f 203.646'12) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 600,000.000--(-j-100,000.000—) Vrednosti re- zervn. fonda 79,303.892*10 Vrednosti ostalih fondov ... 2,937.312-23 Nepremičnine ... . 150,658.840 77 (+ 45.692'90) Razna aktiva 55.117.673-31 (4- 2,147 325-11) 7.231.562.388-23 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . 87,004.423-70 Ostali fondi 4,467.358"28 Novčanice v obtoku . . 5.002,729.325-—(— 57,691.255--) Obveze na pckaz . . 528,498.135-49 (+ 78,015.553'10) Obveze z rokom . . . 1.329,326.380-96(4- 55,246.095-10) Razna pasiva 99.536.764"80 (-j- 2,294.447"28) 7.231.562.388-23 Obtok in obveze . . . 5.531,227.460"49 Celotno kritje . . . 36"12°/0 Kritje v zlatu . . . 31"87°/o Obrestna mera: po eskomptu ....... »,714% po lom bardu 9% Štev. 1144/13. 1840 2—2 Razpis. Podpisana uprava razpisuje po določilih zakona o drž. računovodstvu javno pismeno licitacijo na dan 20. junija 1932. ob 11. uri radi nabave postelj, posteljnih omaric, posteljnine, perila, čevljev in oblačil za nadaljnjo opremo bolnice. Podrobnejši razpis je objavljen v »Službenih novinah« z dne 19. maja 1932., štev. 113, str. 7, in v »Službenem listu« z dne 18. maja 1932, kos 39, str. 258. Dobavni pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 21. maja 1932. * Štev. 4227/11—Z. 1850 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za delavski konzum pri Rudarski upravi Zabukovca postaja Žalec: 20.000 kg pšenične moke št. 0 gg, 0 g. 2 in 6, 1.000 kg koruznega zdroba, 400 kg cikorije, 300 kg ječmenove kave, 300 kg sirove kave »Santos Primes«. 500 kg terpentinovega mila za pranje, 1000 kg riža »Carolina Diamante«, 500 kg bučnega olja, 1.000 kg svinjske masti. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 23. maja 1932. Razne objave 1880 Izredni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, se bo vršil v torek dne 14. junija 1932. ob 'A 10. uri dopoldne v hotelu »Savinja« v Laškem. Dnevni re d : 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Odobritev oddaje gradbenih del in strojnih naprav pivovarne. 3. Sklepanje o zgradbi sladarne in tovarne kvasa. 4. Sklepanje o znižanju delniške glavnice. 5. Sklepanje o izterjanju nevplačanih delnic. Pravico do glasovanja ima v smislu § 9. družbenih pravil vsak delničar, ki je vplačal na delnico vsaj Din 200-—. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. V Laškem, 24. maja 1932. * 1855 Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. Račun bilance dne 31. decembra 1931. Aktiva: Blagajna 35.761'46, efekti 110.621-—, nepremičnine 6,627.978-31, premičnine 4,838.270‘49, dolžniki 6,860 tisoč 291-81, surovine, polfabrikati in fa-brikati 9,039.251-83, konsignirano blago 641.508-66, skupno: 28,153.683'56. Pasiva: Delniška glavnica 5.000.000, rezervni fond 6,211.225-31, upniki 16 mil. 515.660-89, neizplačana dividenda 3626, bilančne prehodne postavke 281.834-12, komisijsko blago 141.337-24, skupno: 28.153.683-56. Račun izgube in dobička na dan 31. decembra 1931. Izguba: administrativni stroški 5,187.719’69, izdatki nepremičnin 16 tisoč 781-24, izguba na državnih vrednostnih papirjih 45.133-50, odpisi 1,084.66378, skupaj 6,334.298 ‘21. D o b i č e k: na fabrikaciji 4,677.843-55, razni dohodki 149.999-—, dohodki od nepremičnin 7.60376, uporaba rednega rezervnega fonda 1,498.851'90, skupaj 6,334.298-21. Upravni odbor. 1847-3-2 Poziv. V smislu čl. 243 trg. zak. javljava, da je Portland cementna tovarna d. d. Dovje s sedežem v Mojstrani po sklepu občnega zbora z dne 18. marca 1932 prešla v likvidacijo. Poživljava vse upnike, da se javijo pri družbi. Mojstrana, 24. maja 1932. Likvidatorja. * 1867 3—1 Poziv upnikom. Ingenieur arhitekt Fatur-Kos-Platner, družba z o. z. v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9, se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki družbe se pozivljejo, da prijavijo sveje zahteve poslovodjem kot likvidatorjem tekom treh mesecev od dneva te objave. Likvidatorji. * 1854 Objava. Izgubil sem izpričevalo III. razreda drž. realne gimnazije v Ptuju na ime; Glušič Josip za šolsko leto 1925./1926. Proglašam ga za neveljavno. Glušič Josip s. r. Dijaški dom, Kočevje. * 1856 Objava. Izgubil se mi je dekret o sprejemu * državljansko zvezo, izdan od ministrstva za notranje zadeve v Beogradu leta 1921. na ime: Prelovec Janko, rodom iz Idrije. Proglašam ga za neveljavnega. Prelovec Janko s. c. * 1843 Objava. Izgubil sem orožni list z lovsko karte na ime: Vertnik Simon, graščak n® »Frajštajnu«, obč. Sp. Polskava, srez Maribor desni breg. Proglašam jo za neveljavno. Vertnik Simon s. r. Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalagat Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Michaiek v Ljubljani