SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitf injtnu velja: Ea aelo Uto pndplafea 1» «1«., n pol lote S fld., n ««trt lata A rit, m i«d«a
а«ме 1 fld. 40 kr.
V Uminlttradji prejeman volja: U ««to late II «U., m pol lote «tli., xa tetrt M« S rld., ta jeden mm 1 vi«
V LJaUiaal u dom poilljan valja i fld. 2« kr. »•« aa leto. Pooaani iterilk« p« 7 kr.
i
Naročnino in oznanila flaoerat«) vaprejema аргатп1Кто ia «kipedlelja „Katol. Tla karal4', Kopitarjeve ullee lt.'cJ.
Rokopisi и n« vračajo, aefrankovana p Uma ne «prejemajo. Vredništvo jo t Semenlikih ulicah It. 2, I., 17. lakaja vaak dan, lavsamli nedelj« in prainik«, ob pol в vi pepoldn«.
Štev. 183.
У Ljubljani, v petek 13. avgusta 1897.
Imetnik XXV.
Slavnost v Celju.
in.
Iz Celja, dnd 10. avg.
Velika ljudska veselica.
Po banketu odkorakalo je vse k veliki ljudski veselici, ki se je vršila na istem prostoru, kakor zjutraj sveta maša in blagoslovljenje zastave. Pred odhodom je bilo na trgu, katerega so zopet bili za-sedli vojaki, nekaj burnih prizorov. Nemei, med njimi kajpak večina še mlečnocobih, nahujskanih fantalinov, katere so komandirali gospodje, zagnali so huronski krik, psovali in zasramovali ter izzivali našince na vse mogoče načine. Z žvižgalicami delali so uprav divji ropot. Da ni bilo vojakov, gotovo bi bili naskočili naše vrste. Treba pa posebno poudarjati, da se je oni kliki pustilo čisto slobodno in prosto kričati, psovati itd. Tista celjska „Sicher-heitsbehorde", ki se sedaj hvali po nemških listih, ni storila ničesar za vzdrževanje reda, bila je kar odločno na strani nemirnežev. To je faktum, ki ga ne utaji nemški listi.
Na slavnostnem prostoru se je razvilo kmalu jako živahno življenje. Bile so napravljene klopi, katere je zopet na tisoče zbranega občinstva kmalu zasedlo. Trlo se je kar povsod ljudij in vendar nobenega nereda, nobenega neljubega prizora. Tu nisi videl nobenega orožnika — varovati so morali Nemce, stali so ob mestni meji 1 Par nemškutarčkov s frankfurtarskimi trakovi je hotelo priti na slavnostni prostor, orožniki so jim takoj pokazali, koder vodi cesta v .nemško" Celje nazaj.
Z največjim zanimanjem smo sledili predstavam raznih sokolskih društev, ki so razne točke točno in dovršeno izvajali ob spremljevanju godbe. Večina navzočega občinstva kaj tacega še nikoli ni videla.
LI S T E K.
Na Dibrič!
Popotna črtica.
(Konec.)
Vsakih 100 metrov je zapisano na kaki skali, kako visoko si že prilezel. Bolj ko greš navkreber, poprej imaš 100 metrov za seboj. Kmalo začne drevje zginjevati, semtrtje poganja še kako ruševje iz peska in slednjič prideš med skalovje. Na levi strani leži precej snega, na desni pa štrlijo rudeč-kaete stene v zrak. Strmina postaja vedna hujša, vendar brez nevarnosti. Večkrat je treba nekoliko postati in si obrisati pot 8 čela. Vse je tiho, le gorske ptice krožijo nad teboj z nekim čudnim čvr-čenjem. Sedaj se že vidi vrh, toraj pogumno dalje. Nekoliko korakov še in končan je trud potovanja, ko stojiš na zenitu 2167 metrov visoko.
Tukaj je petero poslopij, namreč: dve cerkvi, gostilnica, planinska koča in hišioa z brzojavom za vremensko opazovanje. Prav na vrhuncu je postavljena nemška cerkev, ki pripada župniji Bleiberg. Svetišče je obokano, ladijin strop pa opažen z deskami. V velikem altarju je na prestolu Mati božja s krono na glavi in e popotno palico v roki. V stolpiča visita dva majhna zvonova. Slovenska cerkev

Prvi nastop, „proste vaje", katere eo izvajala skupno eokoleka društva, je bil uprav veličasten. Veliki prostor poln čvrstih Sokolov, ki kakor jeden mož izvajajo deloma prav težke vaje po migljaju pred-telovadca, — to je bilo nekaj redkega, izvanred-nega. Sledila je vsaki točki prav burna pohvala. Ljubljanski in postojinski Sokol sta izvajala vaje s kiji, celjski vaje z ročki.
S posebnim veseljem smo občudovali izborni nastop čeških Sokolov, ki so pokazali z umetnimi, vseskozi dovršenimi vajami veliko izurjenost. Razna društva so za tem telovadila še na drogu, bradlji in konja ter i tu pokazala veliko dovršenost.
Motil nas je, žal, rahel dež, ki je med veselico začel kapljati in hladiti hudo vročino. Ear jih je bilo bolj plašljivih, odšli so v mesto nazaj, pogum-nejši pa, in teh je bilo ogromno število, so vztrajali. Ni jim bilo žal. Cndovite vaje treh sokolskih „atletov" so pokazale, do kolike moči dospe človek, ako redno vadi in vežba svoje telo.
V	mraku povrnilo se je vse v mesto. V posameznih delih „Narodnega doma" se je zopet razvila živahna prosta zabava. Vse se je veselilo lepega dne. Jedini smo bili v sodbi, da smo preživeli kot bratje med brati srečen dan, katerega ni moglo motiti nobeno grdo početje nasprotnikov, ki so ves večer od zunaj kričali in upili.
V	veliki dvorani se je vršil ples, katerega se je udeleževal mladi svet.
Odhod.
Okrog 1. ure po noči se je večina gostov pripravljala na odhod. Bil je čuden odhod, ki osvetljuje naše razmere. Niso nam pustili iti skozi mesto, pomikati smo se morali proti kolodvoru po stranskih ulicah. Ko smo se zbirali na skupen odhod na Jo-žefovem trgu, obkolili so nas vojaki. Bil je navzoč i
je podružnica župnije Cače v ziljski dolini. Ta stoji nekoliko nižje in je pritisnjena kakor lastovičje gnjezdo ob kamniti steni. V njej je podoba „Marije pomagaj" z Jezusom v naročju. Izklesal jo je iz belega marmorja glasoviti Canova. Sicer je pa ta cerkvica silno revna, skoraj bi rekel zapuščena. V njej sem mislil opraviti sv. mašo, zato sem prišel tešč na goro, pa nisem mogel dobiti potrebne priprave.
Med ljudstvom je obče znano, da je bogataš M. iz Bieiberga zalučil kamen v Marijino podobo. To se je zgodilo okrog 1. 1850. Kmalo potem je postal popolnoma hrom, da si ni mogel pomagati z nobenim udom več. Se sedaj živeče priče so ga poznale in videle, kako so ga strežaji prekladali in prenašali na voz in iz voza. Bil je „miraculum am-bulans" za — brezverce.
Sedaj bi moral popisati še razgled, ki ga ima turist na vrhu. Pa oprosti me tega, dragi moj, ker to ni prav lahka reč. Dobrač stoji sam za-se, ločen od drugih gora kakor p. Šmarna Oora. Zato mu pravijo avstrijski Rigi. 2e po legi lahko sklepaš, da je očesa odprt pogled na vse strani. Pred seboj imaš — rekel bi — razgrnen naravni zemljevid koroške dežele, v daljavi pa gledaš čuvaje, ki molijo sive glave v zračne višave in etražijo meje sosednih kronovin. Snežnik se vzdiguje za Snežnikom, nekateri veliki, dragi manjši, nekateri ošpičeni, drugi
c. kr. okrajni glavar s svojimi komisarji. — Tudi celjski župan S t i e g e r se je mešal tam okolu in hotel miriti — naše ljudi, naj ne upijejo „Zivio". Zakaj se ni obrnil do svojih častivrednih someščanov, ki so tam pred nami razgrajali in izzivali, ter jih pozval na mir ? I Hotel si je mož menda rešiti zaslugo, da je skrbel za red. Dobro vemo, koliko je bilo nekaternikom oni dan za red I
Ko smo odkorakali, stopali so pred nami, za nami in ob straneh vojaki z nabasanimi puškami in nastavljenimi bajoneti! Sredi te „častne straže" je gosto natlačena množica prepevala narodne pesmi, klicala „Zivio". Ko dospemo pred kolodvor, čaka nas tam množica Celjanov, ki vsprejmo Slovence z divjim krikom „pereat" in žvižganjem. Nakrat začn6 v naše vrste leteti gnjila jajca in kamenje, kot dokaz slavne nemško-celjske kulture. Koliko ogorčenja je ta nezaslišani napad vzbudil v naših vrstah, si lahko mislite!
Nočemo zgubljati besed, samo to poudarjamo : Ce se celjsko „nemštvo" ne more in ne zna boljše braniti, kakor z gnjilimi jajci in kamenjem, potem že davno nima več pravice do obstenka I
Hoteli so udreti tudi na kolodvor, katerega so morali stražiti vojaki pred razdivjanimi razgrajači. Dolgo smo morali čakati na vlak, ki je odpeljal goste na jug in na sever.
Za slovenski narod, osobito za celjske Slovence se je častno izvršila naša narodna slavnost. Bil je to slovenski dan, dan, ki je pokazal žilavoet in vstrajnoet slovensko, ki je pa pokazal tudi, kako nizko stoje oni, ki se nazivljajo — nemške kulturo-nosee I
Da, pokazalo se je, kakor govori A. Funtek v .Prologu" :
„Da вто prebili vse, kar nas je trlo, Da v s v o j e m domu a svojo smo močjo
okroglasti, nekateri vitki, drugi bolj tumpasti. Iz vsakega lahko ustvari domišljija posebno obliko. Tu je raznovrstnost brez konca in kraja. Proti severa zreš Turške planine, bolj proti zapadu pa oholo piramido Velikega Zvonika in različne formacije njegovih sosedov. Da I ondi v ozadju se ti kažejo v jugo • zapadu celo tirolski in laški dolomiti, katere nadkriluje glasovita Vedreda Marmolada (3344 m). Ob vzhoda stoji z neštetimi dolinami paralelna vrsta Karavank.
In ti očak, naš Triglav, da tebe ne pozabim! Kažeš se mi z nekoliko prihuljenim hrbtiščem, ki se pa naenkrat zoži proti vrhu. Danes ni meglice na tebi. Ponosno zreš na pritlikovce krog sebe. O Triglav moj dom. Kako si krasan ! —
Toda prišel je čas ločitve. Urno zopet palico v roke, za klobuk pa šopek cvetlic in hajdi z gore na drugo stran — v Ziljsko dolino. Ta pot je precej daljša, kakor iz Bieiberga, ker ima Zilja veliko nižjo lego. Starikav pastir z dolgo zmršeno brado je upil nad ovcami in ko me ugleda, prinese mi dvoje planinskih cvetlic, naj jih vzamem s seboj. (Nigritella augustifolia in Veronica saiatilis.)
Ko je odzvonilo poludne po cerkvah, bil sem že v Čajni (Notsch). Gostilničar Isepp ni hotel verjeti, da sem obhodil danes Dobrač od obeh strani. Pa sem ga vendarle.	Jos. Lavtižar.
Ustvarili ob bistri si Savinji
Trdnjavo nerazrušno, kjer raz njo
Vihra zastava: .Tukaj bivamo
In vse kar smo, to smo sami iz sebe,
In vse kar bomo, prav tako ie bomo
Sami iz sebe — n a i bo dela plod,
Prosveta naSa in bodočnost naiai' "__
Dijaški sestanek.
vi
(Konec.)
O položaju in organizaciji slov. krščansko mislečega dijaštva poroča vet. med. Frančišek Orne takole :
Koncem 19. stoletja bojuje se stan proti stanu, mesto da bi bilo človeštvo že doseglo srečo. Razni stanovi so v nevarnosti, da se poizgube v valovju tega boja, a dijaški stan se poizgubiii ne more.
Pa vprašajmo se, kakšen naj bo ta stan, da se iz njega vzgoji inteligenca narodova? Treba je posebno, a) da se ohrani eloboda dijaškega stanu in b) da tudi sin vsakega proletarca lahko postane dijak.
Treba je prvič, da se na vseučiliščih predavajo znanosti v soglasju z vero. Treba je dalje, da je vseučilišče res prosto; šole na katerih se satira vera, niso slobodne. Slobodna pa morajo biti katoliška vseučilišča. Vedno so imeli prav katoličani, ako so skrbeli za to, da se ustanavljajo take visoke šole. Sloboden mora biti poduk na univerzah, slobo-den mora biti tudi dijak sam. Kolikokrat se prepove kak shod ali ustanovitev kakega društva! Zato mi zahtevamo, da je dijaštvo slobodno. Toda, ako primerjamo sedaj vladajoče klike, vidimo, da so temu ravno nasprotne. Na zemlji obetajo ljudem nebesa, a ko pride do tega, da se to dejanjski izvrši, omejuje liberalizem svobodo. Ravno tako slaba zaŠčit-nica slobodoega dijaštva pa je socijalna demokracija.
Kolikokrat se povdarja in trdi po socijalno demokratičnih shodih, da je 24 letni dijak politično manj zrel, ko 21 leten delavec. Liberalizem skuša vsak stan storiti odvisen od države. Socijalna demokracija pa prezira načelno vsako razliko stanu, zlasti pa še stan, ki se peča z vedo. — Katere stranke naj se torej oprime dijak ? Odgovor na to je lahek.
Sedanji čas onemogočuje sinovom proletarcev, da bi se posvetili muzam. Ako pa vender pride na vseučilišče, ne more si pomagati. Pravi boj za življenje in za obstanek pričenja se za dijaka. Ta boj je marsikaterega storil jeklenega moža, drugega je pa duševno in telesno uničil. Vsi dijaki so navezani na podporo od doma ali pa na drugotno podporo. Drugotna je ali državna ali osebna. In mnogi, posebno pristaši socijalne demokracije, trdijo, da je privatna podpora demoralizujoča. Tem odgovarjam, da ravno privatna podpora vzbuja lepe čute, potem pa, koliko velikih mož moralo bi poginiti, da nimajo privatne podpore. Državua podpora se deli v državno v ožjem smislu ter v deželno in občinsko. Kdo vć, kako vspešno ne morejo občine niti dežele in države podpirati dijakov, pač pa je naša zahteva, da so vsi izpiti popolnoma brezplačni. Država pa mora tudi nekatere zavode, kakor mensa academica, podržaviti. Dokler se to ne zgodi, ta ne bo mogla zadoščevati potrebam. Zato pa je treba, da se sami organizu-jemo. Organizujejo se pa dijaki tako, da se ločijo različno misleči elementi. Zato je želja naša, da se snujejo povsod katoliška dijaška društva. In to tem bolj, ker služijo taka društva tudi zabavi; kako zabavo pa bom imel, ako se vedno bojim, da me kdo napade?
Omeniti hočem le besede dr. Kreka, katere je govoril pri zborovanju društva Danice : „Vse je res lepo, toda jaz sem tako skeptičen, da sem prepričan, da oni časi, ko bodo imela kat. dijaška društva mnogo udov, še niso blizu. Ljudje so še tako polni duha liberalizma, da jim ni mogoče rešiti se predsodkov. Le jedno je, kar katoliškim dijakom želim : kolikor jih je, morajo imeti močen glas in ti d hrbet, da bodo zamogli vse prestati, 6 ali 100, to je vse jedno". Kjer toraj niso ljudje njegovega mišljenja, tam za katoliškega dijaka ni prostora. Morajo se zato ustanavljati nova katoliška dijaška društva.
Ako bodemo z ono odločnostjo postopali že kot dijaki, potem bodemo koristili narodu. Ravno tako, kakor se na Dunaju prezirajo katoliški nemški dijaki, postopa se tudi s slovenskimi katoliškimi dijaki do cela nesramno. Močan glas in trden hrbet nam je potreben in zmaga je naša.
Pri debati vnel se je najprej živahen razgovor o katoliških vseučiliščih. Povdarjalo se je, da nam
ne kaže ustanavljati samostojnih katoliških vseučilišč, ker dtžava lahko to zabrani in prepreči, če hoče. Zato pa moramo, pristavi nekdo, skrbeti, da ljudstvo samo postavnim potom take zavode zahteva, in tako bo vlada prisiljena hoteti isto ko mi. Zadnji poročevalec stavil je resolucijo v tem smislu. Prve točke resolucije so se mirno pretresovale in soglasno veprejele, ko pa je predsednik prebral 6. točko resolucije, ki govori o dijaških katoliških društvih, vstane g. Lampe in priporoča, da se sprejme do-etavek „zlasti se pa priporoča katol. društvo .Danica'." Zahvaljuje se dalje temu društvu ter se ga s hvaležnostjo spominja.
Njegove besede provzročile so po jedni strani živahno odobravanje, po drugi pa hud odpor. Debatiralo se je na to o tej točki na dolgo in široko, nekateii so svetovali, naj se to iz taktičnih ozirov opusti, da ne bi se zdelo, da shod agitira za „Danico", drugi so priporočali, naj se to vsprejme, da ee pokaže odločnost. Na to vstane jeden nasprotnikov, jedini gospod, ki se je upal kaj ugovarjati, a žal, da je začel pri osebnostih. To je tista taktika: kadar naši nasprotniki ne morejo iz zagate, pa začno osebnosti vleči na dan. In čudno, ta gospod je dejal, da pripozna vse, kar je govoril g. Zore, tudi gosp. Lampe in g. Debevec sta mu govorila iz srca; a, bomo videli, rekel je, kako bodete delali I Toraj priznal je, da se ne da ugovarjati, pa zato noče sprejeti tega programa, ker je naš.
Tako se je slišalo iz njegovega govora. Pa ni načelnega nasprotstva ! Seveda privlekel je tudi osebo prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega v razgovor. Nato mu je pripomnil g. Lampe: Hvalili ste moj govor, a moj govor vzet je prevzvišenemu iz srca. Obžalujem, da se naš tako lepo pričeti shod slabo končuje, ker prišli ste z osebnostmi in frazami. Predlaga dalje koneo debate, ker gospodje zapuščajo dvorano, ker se jim studi to ravnanje. Predlog ni obveljal. Med vriščem nadaljuje se debata, predsednik mora večkrat apelirati na akademiško čast. Dra gospoda sta na to izrekla svoje obžalovanje, da se oseba škofova vlači v razgovor. Večina pritrjevalno vstane. Predsednik zaključi sestanek. G. dr. Debevec predlaga, da se predsedniku izreče zahvala za trud, čemur so zborovalci z „živio" klici pritrdili.
Naš zistem.
Iz Zagreba, 6. avgusta,
Današnji vladni zistem na Hrvatskem je dospel do vrhunca svoje moči. Izjava poslanca Barlovića, katero je izrekel v zadnjem saborskem zasedanju, da se namreč more eksekutiva postaviti nad zakon, ako je to potrebno, dokazuje nam najbolje, kako daleč smo že prišli z našo toliko slavljeno slobodo in avtonomijo. Po nazorih tega poslanca, a žalibog da mažaroni večjidel vsi tako mislijo, more vlada upotrebiti tudi nezakonita sredstva, samo da se vzdrži na krmilu in da izvaja svojo poznato misijo. Take izjave se do zdaj niso čule še v nobenem parlamentu, in bržkone ni drago tudi mažaronskej večini našega sabora kakor tudi vladi ne, da se je priznala javno dosedanja praksa vladnega ravnanja kot dovoljeno sredstvo.
Po tem načelu so vsi čini vladnih organov prigodom zadnjih volitev bili dovoljeni, kajti vlada je hotela imeti svoje zastopnike v saboru, in ti so se morali izvoliti na vsak način. Zakonov in propisov, ki so izdani zato, da se vse v redu vrši, se potemtakem ni treba držati, če se ne godi vse tako, kakor že № oblasti. Tedaj so opravičene vse falziflkacije volilnih listin, zapiranje opozicijonalnih volilcev, zapiranje potov do volilnega mesta, da celo streljanje na opozicijonalno občinstvo.
Ni li pomislil govornik, da je s to svojo izjavo odobril revolucijo, kajti če je tako ravnanje dovoljeno jednej stranki, poprijeti so ga more tudi druga stranka, da se obrani, in anarhija je gotova. Kaj pa potem? Prišli smo tedaj na pot revolucije, ko smo zapustili zakon, a za revolucijo gotovo današnja mažaronska večina ni zavzeta, niti je more odobravati. Čudimo se zato, da ni večina svojega člana precej na mestu radi te izjave zagrnila ter se tako vsaj pred svetom pokazala, da ne misli tako o oblasti eksekutive, kakor on. Ona tega ni storila, niti je hotela priznati, da sabor ni popoln, če tudi se ni volitev na štirih mestih vršila, kakor zakon zahteva. Molčala je tedaj na izjavo poslanca Barlovića in potem tudi odobrila s svojim glasovanjem njegovo trditev. To je zares žalosten pojav v našem parlamentarnem življenju, kajti s tem je dala saborska večina vladi tudi še za naprej vso moč, da more rav-
nati pri volitvah po svojej volji, kajti sdaj dobro ve, da bode vse njene čine sabor odobril. Kaj čaka vse siromašne opozicijonalne volilce v okrajih, kjer bodo volitve na novo razpisane, moremo si lahko predstavljati, če beremo poročila is onih okrajev, kjer so bili oposicijonalni poslanci izvoljeni. Človek bi mislil, da se morejo take reči goditi le na Turškem, ne pa v pravnej državi. Opozicijonalni volilci ee sa-pirajo za vsako najmanjšo stvar, radi kake nedolžno izgovorjene besede, največkrat seveda brez vsakega razloga. Premožnejši se obsojajo na denarne kazni, posebno duhovniki, ki so plačali že mnogi stotak le radi svojega opozicijonalnega mišljenja. Posebno se preganja narod tam, kjer bodo velitve o vržene, samo da na ta način narod prisilijo na glasovanje za ma-žaronskega kandidata. A takih okrajev je zdaj sedem, ker je sabor zavrgel sedem volitev, kakor sem že sporočil. Večina bi se na vsak način rada rešila dr. Derenčina, dr. Vrbanica, dr. Brlića in Pasarića. Prvih treh se boji kot živega ognja, že ve zakaj; poslednjoga pa hoče iztisniti, ker jim je kot vrednik „Obzora" že zdavnej na potu. Zatorej so povzdignili njegovi sovražniki, na čeln jim dr. Spevec, veš tožb proti njemu radi razžaljenja časti v „Obzoru" ter zahtevajo, da se izroči sodišču.
Zdaj bode vlada napela vse sile, da ne pridejo ti poslanci nič več v sabor, kajti volitve njihove bodo gotovo ovržene, ker jih je za neveljavne proglasil verifikacijski odbor. Upotrebila se bode Bar-lovićeva izjava v pravem smislu, kajti če se je smelo do zdaj ravnati proti zakonu, a je sabor to odobril, zakaj se ne bi tudi še nadalje in še celo v večji meri. Radi tega bo grozna borba pri teh novih volitvah. Bati se je še hujših izgredov nego prvikrat, posebno v okraju poslanca dr. Vrbanica in Bedeko-vića. Poslanec dr. Vrbani<$ se je izjavil, da ne gre nič več v svoj okraj, kajti da noče biti odgovoren za vse mogoče nesreče, ki bi se mogle zgoditi pri novi volitvi.
Vlada misli, da more zdaj zmagati, ker je bil dr. Vrbanič zadnjikrat izvoljen le s tremi glasovi večine. Tako daleč je prišel tedaj naš zistem v strasti proti opoziciji, da hoče prisiliti narod, da voli njegove kandidate, češ, da so bile prve volitve nezakonite, k;r je opozicija agitirala. Kako krivično je to ravnanje, vidi se najbolje ravno pri volitvi poslanca Pasariča, ki je bil izvoljen jednoglasno brez protikandidata; pa so vendar volitev ovrgli, ker njega mažaroni nočejo imeti v saboru. Tako se je zares prav očitno postavila eksekutiva nad zakon, kajti čisto zakonito volitev je ovrgla, a sedaj hoče s krutimi sredstvi izvesti novo nezakonitost. In tako se hoče izkazati tudi v ostalih okrajih.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Sprava mej Čehi in Nemci. V zadevi pogajanj mej zastopniki obeh narodnostij v deželah češke krone, ki se vršć v kratkem, poročajo „Nar. Listyu, da je vlada že dobila pooblastilo za svojo nameravano akcijo in da je za trdno sklenila sklicati v posvet zastopnike vkljub nasprotovanju raznih krogov. Vlada je še vedno prepričana, da bo izvan-redno zasedanje češkega deželnega zbora veliko pripomoglo k pomirjenju na Češkem, gledć Moravske pa je mnenja, da se bo ondotni narodnostni prepir polagoma popolnoma polegel. Toraj je zopet nekoliko nade, da se vendarle skliče Teški deželni zbor. Kar se pa tiče razmer na Moravskem, menimo, da jih vlada nekoliko precenjuje.
Češki socijalni demokratje obeh narodnostij nameravajo prirediti tekom meseca septembra veliko demonstracijo v Pragi, ki bo naperjena proti narodnostnemu boju na Češkem. Njihovo glasilo „Pravo" objavlja oklic in program za te demonstracije. Sešli se bodo zaupniki obeh narodnostij ter se skušali zjediniti v narodnostnem vprašanju in potem prirediti veliko demonstracijo z veselic j, katere Čisti dobiček se vporabi za ustanovitev novega češkega glasila, ki bo zagovarjal nemško-češko solidarnost. — Misel sama na sebi ni napačna, kajti vsak trezen človek mora želeti, da čim preje preneha neplodni narodnostni boj in se prične kaj kmalu s pozitivnim delom na narodno-gospodarskem in socijalnem polju. Tega namena pa po našem mnenju nima nameravana demonstracija. Soc. dem. so zvesti hlapci židovskih kapitalistov in poslednji, kakor dovolj znano, pravi provzročitelji narodnostnega boja in brezmejnega kričanja v nemškem taboru. Nikakor torej ni izključeno, da so tudi to uprizorili židovski
liberalci sami. S tem hočejo pridobiti za svoje namene vsaj češke delavce, ki so dosedaj v narodnem oziru trdno stali na strani ostalega češkega naroda. Nameravana demonstracija je torej samo limanica, t katero se misli vjeti češke kaline. Upamo, da se jim to ne bo povsem prsrečilo.
Avstrija in Bolgarija. Oikar je izustil bolgarski ministerski predsednik Stoilov one vse avstrijske kroge žaleče besede, so razmere med našo in bolgarsko vlado vedno bolj napete in kot prvo posledico tega razmerja nam je zaznamovati nenadni dopust avstro - ogerskega zastopnika v Sredecu, barona Calla, „za nedoločen čas". O tej zadevi p<še „Pol. Corr." nas topno: O okolnostih, ki so provzro-čile nenadni dopust diplomatskega agenta v Sredecu, smo prejeli od kompetentne strani nastopna pojasnila. „Beri. Localanzeiger" je objavil 31. m. m. poročilo koburškega dopisnika o pogovoru, ki ga je imel prejšnji dan z bolgarskim ministerskim predsednikom. Stoilov je pri tej priliki zagotavljal, da je bilo zelo neumestno pisarenje raznih listov o obravnavi proti morilcu Aae Simon in da to ni v nikaki zvezi s političnimi odnošaji. Najodločneje pa je zavračal trditev, da bi bila ta zadeva v kaki zvezi s knežjim dvorom, ter se izrazil, da se Avstriji pač ni treba tako zanimati za dogodke v Bolgariji, ker se na njenih tleh tudi vsak dan dogajajo jednaki dogodki. Stoilov meni, da se je javnost samo radi tega tako obširno pečala s to zadevo, ker politika ni dala nikakega povoda za napade na bolgarskega kneza. To prizadevanje izvira posebno iz avstrijskih krogov in temelji na napetih razmerah mej Bolgarijo in Avstrijo, katera poslednja je v svoji Bolgarom neprijazni politiki sedaj precej osamljena. Ta izjava bolgarskega mioisterskega predsednika je seveda v avstrijskih krogih vzbudila največjo pozornost, posebno velika ogorčenost pa se je polastila avstrijske vlade. Zunanje ministerstvo je takoj po objavi omenjene izjave zahtevalo od bolgarskega agenta, naj zadevo pojasni oziroma bolgarska vlada dementuje gorenjo izjavo. Se le štiri dni potem, namreč 4. t. m., je naznanil tajnik bolgarskega agenta po naročilu ravno tedaj na Dunaju bivajočega Stoilova, da objavljena izjava ni bila tako objavljena, kakor je bila izgovorjena, in da je že storil potrebne korake, da se zadeva popravi. Pri tej priliki se je tajniku pojasnilo, da se bode obljubljeni dementi vsestransko pretehtal in presodil, je li s tem zagotovljeno potrebno zadoščenje. Ob jednem pa se je izrazilo začudenje, da je Stoilov tako dolgo odlašal z odgovorom. Toda vse to ni nič pomagalo, niti isti din, niti pozneje ni došel ministerstvu kak popravek. Vsled tega je naročila vlada diplomatskemu zastop niku v Sredecu, naj zahteva pojasnila v 48 urah, ki naj se uradno dopošlje avstrijski vladi. Kmalu nato pa je došla vladi brzojavka z neko izjavo, ki pa niti po vsebini niti po obliki ne zadošča zahtevi avstrijske vlade. Naglašalo se je v njej samo to, da listi niso objavili Stoilove izjave tako, kakor jo je izgovoril, nasproti pa ni dementovan noben odstavek. Akoravno je baron Call to takoj naznanil bol. vladi, se vendar v tem oziru ni storil nikak nadaljni korak, iu vsled tega je bila vlada prisiljena poklicati barona Calla iz Sredeca.
Francoski delavci pri sv. Očetu. Tri-najststo francoskih delavcev, razvrščenih po škofijah z društvenimi zastavami je vsprejel sv. Oče dne 7. t. m. v avdijenci. Popotnike je vodil sloveči francoski prvoboritelj delavcev Herrael, ki je v svojem in imenu delavcev v daljšem govoru pozdravil delavskega papeža, kakor se sme po pravici imenovati slavno vladajoči Leon XIII. Na Harmelov nagovor je sv. O Je v prisrčnih besedah odgovoril nekako tako-le : Neizmerno nas veseli, da nas obdaja danes četa francoskih podanikov, ki ste zapustili domovino, da se pod vodstvom za v;e dobro in blago vnetih mož poklonite namestniku Kristusovemu in vsprej-mete njegov blagoslov. Vsprejemamo vas z vso ljubkostjo kot zastopnike delavskega stanu, ki je tako vreden uašega sočutja in naše očetovske skrbi. — Po teh krasuih besedah opominja sv. Oče na načela pravičnosti, na podlagi katerih je jedino mogoča rešitev socijalnega vprašanja, in nadaljuje nastopno: Ostanite stanovitni v svojih dobrih skle pib; gojite nadalje ljubezen do sv. vere pod vodstvom svojih dušnih pastirjev, ogibajte se skrbno občevanja z nevarnimi ljudmi, ki hočejo doseči rešitev težavnega socijalnega vprašanja s tem, da razdirajo in kršijo zakone, bi so jedina opora blagostanja, družine in celega človeštva. — Taki ljudje uprizarjajo le vedne boje, vse razdirajo ia pahnejo
delavce v še neznosneji in mučneji položaj. — Sv. Oče izraža potem svojo veliko radost nad vstraj-nostjo francoskih delavcev in končuje svoj govor s sledečimi besedami: In sedaj, ko se vrnete v svojo lepo domovino, k svojim dragim družinam, razširjajte dobro seme in pokažite z duhom nravnosti in zatajevanja, z dobro in pametno vzgojo svojih otrok, z brezmadežnim vedenjem, da ste pravi krščanski delavci, vredni einovi katoliške cerkve in Francije. Spremljale vas bodo naše molitve in voščila, da bi vam Gospod pomagal, vas varoval iu tolažil v celem teku vašega življenja. Kot poroštvo tega nebeškega varstva in naše očetovske naklonjenosti, podeljujemo vam, vašim ženam, vašim otrokom, vašim rodbinam, kakor tudi vašim delodajalcem in vsem tu navzočim duhovnikom in lajikom apostolski blagoslov. — Večje očetovske ljubezni in skrbi za zatirani delavski stan si pač ni mogoče misliti, kakor se zrcali v navedenih krasnih besedah delavskega papeža Leona XIII.
Delovanje Dievad-pa&e na Kreti. Po poročilu raznih turških listov je novi turški poveljnik neumorno delaven za „blagor" krečanskega prebivalstva. Časopis „Ikdam" poroča iz Kaneje, da ugodno napreduje organizacija turškega vojaštva, da bodo kmalu zasedene vse važneje postojanke in sploh vse prav dobro preskrbljeno za ohranjenje „miru". Drugi listi zopet poročajo, da se je Dševad paša pogovarjal z evropskimi admirali in jim naznanil pomen svojega odposlanstva. Njegova naloga je, olajšati neznosno stanje krečanskim mohamedovcem, razširiti vojno akcijo in pripomoči turškim prebivalcem, da dobe zopet v last posestva, ki so jih oropali vstaši, ob jednem pa pospešiti uvedbo potrebnih preosnov. Mož pa ni povedal, kako namerava izvršiti to svojo nalogo. Ako bode skrbel samo za turške prebivalce, ne bode prav nič pripomogel k pomirjenju razburjenosti, ki vlada na otoku največ le vsled prevelike nasilnosti mohamedancev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. avgusta.
(Premilostni škof tržaški Andrej Šterk) so se na svojem povratku iz slatinskih toplic ustavili včeraj v Ljubljani ter so obiskali našega prevzvišenega knezoškofa. — Danes dopoludne so si ogledali skoro vse cerkve ljubljanske, med katerimi so se jako laskavo izrekli o srečni prenovitvi cerkve sv. Petra ter gosp. župniku čestitali. — Danes popoludne so se z brzovlakom odpeljali domov.
(Celjska gimnazija.) Opetovano se nam je zasebno in javno v nekem slov. listu očitalo, zakaj se naš list poteza za slovensko - nemške vsporednice na celjski višji gimnaziji in ne za samostojno nižjo gimnazijo, češ, da s tem le škodimo dobri stvari. Mi smo v tem oziru tega mnenja, da naj govori glede tega šolskega vprašanja v prvi vrsti šolniki-veščaki, kar so tudi storili, in potem naj politični veljaki izvojujejo to, kar je umestno in potrebno za slovensko mladino. Vprašanje naj se torej pojasni z vseh stranij, predno se reče konečni beseda. Zato priobčimo tudi naslednje vrstice iz šolskih krogov: Pri samostojnih razredih bi bilo slovensko učiteljsko osobje omejeno zgolj na te svoje razrede, ne da bi se moglo ali smalo uporabljati tudi na obstoječi stari gimnaziji. Stara gimnazija s svojim nemško-nacijonalnim učiteljskim zborom bi torej slej kakor prej ostala trdnjava, s katere bi se na vse mogoče načine in le prevspešno streljalo na ubcgo pastorče „samostojnih razredov", dokler bi leti konečno ne podlegli. — Ce se pa uvedejo vsporednice, moralo bi biti učiteljsko osobje jednotno, t. j. isti učitelji bi brez razločka poučevali i na prvotnih razredih i na vsporednicah. Vsporednice bi se potemtakem ne smatrale za nekaj tujega in usiljenega, ampak spojene bi bile popolnoma s starim zavodom. Zato pa bi se moral tudi sedanji učiteljski zbor stare gimnazije vsaj deloma spopolniti. Le na tak način bi bila slovenskim razredom osigurana bodočnost in zavod bi res postal to, kar bi moral biti: učilnica in vzgojevalnica. Samostojni slovenski r a z r e d i s o 1 e d o b r o p r i k r i t a past, ki se je nastavila nam Slovencem, da bi se v njo sami vjeli naveliko radost Schonererjevcev. Zato pa odločno zahtevamo: slovenske vsporednice nam dajte!
(Volilski shodi.) Prihodnjo nedeljo dne 15. t. m. ob 3. uri pop. bode g. poslanec vitez Berks v Žalcu poročal o delovanju drž. zbora. — „Slovensko
društvo" priredi ljudska shoda dne 22. avgusta na Rečici v Gor. Savinjski dolini v gostilni g. Fr. Sti-gliča in dne 29. avgusta v Slov. B strici v prostorih g. Novaka; začetek ob 3. uri popoludne. — Dalje skliče volilske shode č. g. dr. L. G r e g o r e c dne 5. sept. v Gor. Radgoni pri g. Skrlecu, dne 8. sept. v Cirkulanah v Halozah pri g. Korenjaku in dne 12. sept. na Slatini pri g. Ogrizeku.
(Utonila sta) kakor se nam poroča is Trzina, brat in sestra Janez in Marija Virh, otroka vdove poseetnice iz Vodmata, katera sta prišla tu eem k svoji teti Mariji Kmetič na počitnice. Deček, star 9 let, šel se je kopat, zašel v dva metra globok tulmun v potoku Pešata. Sestrica, 13 let stara, videč nevarni položaj svojega brata, hiti ma v pomoč, а tudi nio objame bela žena — smrt. Drugi dan hotela sta se vrniti k svoji materi nazaj, a povrnila sta se k Stvarniku, kjer bosta na večno združena. To naj bode nesrečni materi v tolažbo I
(Iz AdleŠič) 11. avgusta: Svojemu zadnjemu sporočilu o nevihti in toči dne 2. t. m. naj še dodam, da je toča pobila tudi še na Bednju v Tri-buški občini in eicer v Jaukovičih in Suštaričih in v Mali Plešivici, kjer bo naši vinogradi. Letos je kazalo grozdje še dosti lepo, kjer je kaj zdravega trtja, a nesrečna toča nam je še to vzela. Se huje kakor pri nas pa je pobila v sosednjem Marindolu in na Preloki in na hrvatski strani v Prilišču, Vukovi Gorici in na Baeiljevem. V zadnjih treh hrv. farah je neki tako zbila, da ni ne lista na drevesu. — Drugi dan, v torek popoludne nam je zopet grozila, a vendar pri nas ni pobila, pač pa je vzela faro Lipnik na Hrvatskem, kjer je vse zbila. Faro Kuniče pa je pobila v ponedeljek, kakor pri nas.
(V bolnici usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem Mestu je bilo meseca julija vsprejetih 62 moških bolnikov, iz prejšnjega meseca jih je ostalo 40. Od teh jih je bilo 53 ozdravljenih, 17 zboljšanih, 2 sta umrla, 1 so odpustili kot neozdravljivega; koncem meseca jih je ostalo 29.
(Politično hinavstvo.) Nemška gospoda večkrat naglaša, da nemški „schulverbin" ni politično društvo. Na občnih zborih pa vedno uganja politiko. Tako so se na občnem zboru v Jeni odločno izjavljali proti jezikovnima naredbama za Češko in Moravsko. Dalje vedo Nemci mnogo povedati o ruskih rubljih, kateri se nekda kar v vagonih uvažajo med Jugoslovane. Na drugi strani pa objavljajo pozive iz Nemčije za doneske k zgradbam „nemških trdnjav" v Avstriji v obrambo zatiranih nemških bratov. Taki trdnjavi sta med drugimi Bela Peč na Gorenjskem in Sevnica na Štajerskem. — Te dni se je za Kranjsko in Primorsko ustanovil „Sttdmiirkischer Situgerbund" kot podružnica vsenemškega pevskega „bunda". Nov poskus, ali se posreči nemški most do Adrije! In mnogi Slovenci v svoji kratkovidnosti pa malto delajo za nemške trdnjave I
(Nova cerkev.) V Zaplani pri Vrhniki je bil potres pred dvema letoma staro cerkev tako razrušil, da so morali novo zidati. Cerkev je sedaj dozidana, tehnična kolavdacija se vrši dne 26. t. m.
(Češki gostje,) ki so se udeležili nedeljske slavnosti v Celju, so se v ponedeljek zvečer ustavili v Ljubljani in nekaj se jih je v torek odpeljalo v Trst, koder so jim Slovenci in Hrvatje v čitalnici priredili časten vsprejem.
(Iz ljubljanske okolice) se nam piše: „Na Viču je neka ženska, ki prav pridno zapisuje ljudi v družbo „Lega eucharistiea" s sedežem v Milanu. Ljudem deli podobice te bratovščine, katere jej, kakor trdi, blagoslavlja č. g. o. Angelik Hribar. Čudno je, da bi bila ženska pooblaščena sprejemati ude v to bratovščino". — Dostavek uredništva: Taka bratovščina obstaja sicer v Milanu, toda povprašali in zvedeli smo, da č. g. o. Angelik Hribar ni nikomur naročil nabirati udov in tudi ne blagoslavlja podobic te bratovščine.
(Šolska veselica.) Z Dobrave pri Kropi se nam poroča: Minolo nedeljo je gdč. učiteljica v šoli priredila jako lepo veselico s svojimi učenci. Igrali so otroško igrico „Jurče gre na tuje", deklamovali in peli tako izborno, da kaj jednacega nismo pričakovali od šolskih otrok na deželi. Navzoči so bili mej drugimi c. kr. okr. šol. nadzornik g. A. Z u m e r, povabljenci iz Kamne Gorice in Krope ter mnogi stariši, ki so gotovo hvaležni za mično zabavo.
(Prememba posesti.) Grad Gor. Sevnica je kupila baronovka Wallmoden, roj. Lucca, za 100.000 gl. Posestvo je bilo cenjeno 248.104 gl.
(V okrajni zastop kozjanski) so izvoljeni gg.: Dr. Lipold, A. Ribar, A. Vončina, I. Bovha, Fr.
Hludina, Joe. Stadler, Ferd. Kunej in s pomočjo dveh slovenskih glasov trd (?) Nemec A. Kragora.
(Iz mariborskega okr. zastopa) eta izstopila šentiljski baron Pistor in Arnold Danijan iz St. Jurija ob Pesnici. Gotovo je bila njima slovenska družba neprijetna.
(Nesreče.) Dne 4. t. m. je v Radvanju pri Mariboru padel v ribnik 71etni Markec Gričnik ter utonil. — Minoli teden je posestniku Orniku v Slivnici pri Mariboru tržaški vlak raztrgal dva lepa vola in voz.
(Vinorejsko drnštvo za ormoški okraj) zboruje v četrtek dne 19. t. m. ob 9. uri dop. v društveni gorici na Stanovnem.
(Cerkvico v čast sv. Cirila in Metoda) bodo zgradili v Padriču v tržaški okolici. Sestavljeni odbor je že vložil prošnjo za nabiranje prostovoljnih doneskov. Cerkvico hočejo dozidati in posvetiti prihodnje leto v proslavo jubileja našega presvetlega cesarja.
(Brzojavni promet.) Meseca junija t. I. je bilo na vseh avstrijskih državnih brzojavnih in železnič-nih postajah oddanih 982.239 brzojavk, za katere se je plačalo 428.091 gld. V prvi polovici t. 1. so vse pristojbine znesle 2,325.013 gld.
(Ali so Nemci kulturen narod?) „Oesterr. Sehulztg." piše v 24. št. mej drugimi: „Da naši veliki časniki morejo pogumno gojiti kritiko, morali bi imeti pred eoboj slovstveno občinstvo, hočem reči: sploh omikan knlturen narod. Tak kulturen narod pa mi Nemci še nismo ... Da bodo vendar enkrat nazadnjaki uspoštevali in cenili ljudske koristi, morajo imeti kulturen narod, kakoršen pa mi Avstrijci še nismo"' — V 30 letih nove šole se torej Nemci še niso povspeli do kulturne stopinje! Sicer pa so veliki židovski časniki gotovo zadovoljni z bralci, kakoršen je pisec „Oesterr. Sehulztg."
(Štiri največja mesta na svetu.) Dosedaj zavzemalo je prvo mesto za Londonom, največjim mestom na svetu, mesto Pariz, nato Berolin in Novi York. To mesto pa bo postalo, oziroma je že, drugo največje na svetu. Kajti združilo se je z mestom Brooklyn in nekaterimi predmestji v jedno občino in mesto, z imenom Veliki Novi York. Prebivalcev štela so imenovana mesta I. 1896: London 4,433.018, Novi York 3,294.865, Pariz 2,511.955, Berolin 1,715.000. Hiš je v Londonu 600.000, v Novem Yorku 167.000 (zasebnih je 130.000), v Parizu 100.000, v Berolinu 23.307. Ploščina, katero ta mesta zavzemajo je: London 3042, Noti York 1932, Pariz 966, Berolin 550 hektarov.
(Pijanec) pride že po polnoči nadelan domov in skuša odpreti vežna vrata, pa ne more. Mimo pride nočni čuvaj in hitro ga praša pijanec: „Ali veste, nočni čuvaj, za kako hišo, za katero bi bil moj vežni ključ prav ?"
(Socijalno • demokratična vestnost.) Klobučar Kempe v Berolinu, dolgoletni blagajnik sccijalistič-nega podpornega društva, izneveril je 6.000 gold. — Salomon Waldapfel na Dunaju, ravno tak mož, vtaknil je 200 gld. iz blagajne v svoj žep. Ker pa državni pravdnik nima niti pojma niti smisla za kako tako „delitev premoženja" po komunističnih načelih, so oba novodobna osrečevalca nekoliko shranili — v ječo.
Telegrami.
lil, 13. avgusta. Presvetli cesar se poda jutri zjutraj v Ebensee,. da si tam ogleda
cesto in poplavljene kraje v lengenbahški dolini.
Dunaj, 13. avgusta. Oproščeni so vsi trije zatoženci: Schonerer, Wolf in Arnoscht. (Vergani, izdajatelj lista „Deutsohes Volksblatt", je tožil imenovane tri radi razžaljenja časti, ker so mu po svojih glasilih očitali, da je kot bivši župan v Miihldorfu izneveril nekaj denarja itd.)
Praga, 13. avgusta. Včeraj se je sešel pod predsedstvom namestnika povodom zadnje katastrofe zasnovani pomožni odbor.
Sredeo, 13. avgusta. Avstro-ogerski diplomatski agent baron Call je naznanil bolgarski vladi, da nastopi dopust za nedoločen čas.
Carigrad, 13. avgusta. Bolgarski knez Ferdinand je izročil sultanu pred svojim odhodom znake Aleksandrovega reda v bri-Ijantih in podelil velikemu vezirju veliki kordon Aleksandrovega reda. Tudi ostale ministre in dvornike je knez bogato obdaroval.
Madrid, 13. avgusta. Canovas je naročil v poslednji volji, da pripade njegova 30.000 knjig obsegajoča knjižnica, vseuči-liški knjižnici v Madridu.
Madrid, 13. avgusta. Vlada je sklenila podeliti vdovi ministra Canovasa naslov vojvodinje in jej zagotoviti letno pokojnino v znesku 30.000 pezet.
Ver gara. 13. avgusta. Morilec ministra Canovasa se vede popolno mirno in odgovarja na vsa vprašanja v lepi španjščini. Preiskava je že dognana. Obsodba se izvrši pred vojaškim sodiščem.
(Jmrli so:
11. avgusta. Pavla Burjak, kajzarja hči, 4 leta, Havpt-manea 9, driska. — Franc Strehar, mesar, 47 let, Poljanska j cesta 25, myelitis chron.
Tujci.
U. avgasta.
Pri Slonu: Schulhof iz Mrholjaca. — Moser iz 8teyr-a.
—	Lowi iz Stuttgart-a. — Mikluš, Scalettari iz Gorice. — Singer, Ran z iz Gradca. — Žargi iz Kamnika. — Ellinger, Gablen, Kopitsch, Malnič, Czapp z Dunaja. — Ilerzog iz Draidan. — Zakrajšek iz Drage. — Schanta iz Hammerstiel-a.
—	Tisehiia, Krepi, Hanf iz Celovca. — Hofbauer iz Gorenjega Grada. — Zorn, Hintermaier iz Simbach a. — Gregorin iz Trst». — Pipan od Sv. Antona. — Urtiny iz Zagreba. — Jovann iz Kranja. — Weitzen iz Bleda.
Pri Maliču : Steger, Warchalonski, Lofler, Weiss, Simek z Dunaja. — Vogel iz Meistersdorf-a. — Hahn iz Burmas-s.
—	Sauer iz Gradca. — Sima iz Celja. — Primosiob, Marini, Wendlemer iz Trsta. — Duffek iz Celja. — Rudolf iz Bistrice.
Pri Lloydu : Richteriio z Dunaj». — Miselli iz Oseka.
—	Fajdiga iz Celovca.
Pri bavarekem dvoru: Schroter, Kleiner, Nehls iz Berolina. — Mayrhofer z Dunaja. — Sigmund iz Miinzen-berg-a. — Droha iz Kočevja. — Škerl iz Bistrice.
Pri Juinnm kolodvoru: Petronio, Servadio iz Trsta.
—	Premru iz Št. Vida — Vospernig, Eaner iz Gradca. — Kapnig iz Konjio.
Meteorologično porodilo.
a Л a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	1Ц s* * ►
12	9 zvečer	736-7	194	sl. jvzh.	jasno	
13	7. zjutraj 2. popol.	737-5 737 1	163 25d	brezv.	megla del. jasno	o-o
Srednja včerajšnja temperatura 19 8°, za 0-7° nad normalom
Zahvala. 531 11
Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so kakorkoli milo in ljubeznivo negovali prezgodaj umrlega gospoda profesorja
Ivana Vidmar-ja
ob dolgi in mučni bolezni njegovi, vsem. ki eo mu odičili krsto s krasnimi venci. Iskrena zahvala bodi za častno spremstvo, zlasti častitim gg. stanovskim tovarišem pokojnikovim in preljubim dijakom njegovim. Iskrena zahvala tudi za vsestransko sočutje.
Žalujoči ostali.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega roda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. т
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
cirgovinsRo naznanilo.
Stavnemu občinstvu in cenjenim svojim odjemalcem uljudno naznanjam, da z dnem 1. avgusta
«3-
•s»
opustim
svojo filijalRo v S Ionov i R ulica R\
katero združim z vže mnogo let poslujočo
glavno prodajalnico
na Sv. €&efra - <32c sijev i cesti št.
SriporoČam se nadaljni naklonjenosti ter beležim
velespoštovanjem
iJldolf *Xauptmann,
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov 494 e	in kleja v Ljubljani.
-gi Dunajska borza.
Dni 13. avgasta.
»kupni drtavni dolg v notah.....102 gld.	35
Skopni državni dolg v srebrn ... .	102	,	45
Avstrijska zlat* renta 4%......123	.	80
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	65
Ogerska zlata renta 4*.......122	.	60
Ogerska kronska renta 4«, 200 kron . .	100	.	15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	953	,	50
Kreditne delnice, 160 gld............366	.	50
Loadon vista...........119	„	40
Mossiki drt. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.	58	„	70
»O вагк............11	.	74
K) frankov (napoleondot)............9	.	52
Italijanski bankovci........45	.	10
O. kr. eokini......................6	.	64
Dn6 12. avgusta.
ki. 4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6« državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Driavne »rečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gid. ......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma ат. osr zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice driavne ieleznice . . .	. julne ieleznice 3% .
.	, južne železnice b% .
.	. dolenjskih Ieleznic 4 %
158 gld. 25		kr.
161 .	50	
188 ,	50	
99 .	80	
140 .	50	
129 .	—	
108 .	50	
И2 .	50	
98 .	75	•
99 .	70	
228 .	—	
183 .	40	m
126 „	26	»
99 .	50	n
Kreditne srečke, 100 gid........201 gld. 70
4* srečke dunav. parobr. drulbe, 100 gld.	147 _ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Genćis srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......52
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	160
Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.v.	3420
Akcije triaikega Lloyda, 600 gld. ...	394
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . .	84
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—
Montanska druiba avstr. plan.....139
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rabljev 100........127
75
50 25
25 50
25
50 50 12
ШГ Nakup la prodaja 1Ж vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Жа varovanj* sa zgube pri irebtnjlh, pri isirebanja najhianjieg» dobitka. K a 1 a n t n a lsvriitov aaroMl aa borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C V B"
«oilziili it. 10 Dunaj, liriahilfintruii 741.
«Г Pojasnilav vseh gospodarskih in Inančnlk stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špokulaol|skib vrednostih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče Tisočega •orestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic. Ц