Stev. 69.
V LjuMjnnl, o ponedeljek, dnč 26. marca 1906.
Leto xxm
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-za pol leta
za četrt leta za en mesec
13' — 650 220
V upravništvu:
za celo leto naptej K 20-— za pol leta „ „ 10' — „ 5--„ 170
za četrt leta za en mesec
Za pošllj. na dom 20 h na
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo j* y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list zo slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, In sera te in
reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
Klavrni shod
nazadnjaških neznupnikov.
(izvirno poročilo »Slovenca«) Punca s cunj.
Aja, tu tu!
Narodna pesem.
Kako se delajo punce iz cunj? V smeteh, krog peči se pobero odpadki starih kikelj in ž njimi gre dete na delo; najprej posvaljka okroglo punčico, jo povije z belo cunjico, podveže in glavica je gotova, pod njo ovije nekaj pisanih capic in punca jc narejena. Dete se ie veseli. Kaj je briga, da nima ust? Kdo bo zameril otroku, če ne misli, da ni glave brez ust.
Punca iz cunj	narodno - napredna
stranka; dete, ki jo ustvarja zaupni shod! Kdor se veseli igrač, ga mora razigrati v dno duše, ko gleda ta umotvor. V soboto ie oznanil »Narod« širnemu svetu, naj si narodni napredniki nikdar ne mislijo,da bo list kdaj strankino glasilo. Njegov voditelj dr.. Tavčar ga ne da voditelju stranke dr. Tavčarju iz rok. Ti dve osebi sta skregani za vedno. In zdaj naj se preosnuje stranka brez glasila, brez ust. Samo od ust živi, a jih nima! Glavno njeno opravilo so pljunki in bljuvanje. Pa ust nima! Včerajšnji zaupniki so prišli poguma polni, da bi razširili usta na-rodno-napredni stranki. Velniožje so jim dali v roko punco in so iih povabili, naj jo ž njimi vred poujskajo, da zaspi... Aja, tutu!
Godilo se je pa tako-le:
Končno smo vendar izbezali ljubljansko liberalno kliko, da je sklicala shod narodno-na-prednih zaupnikov. Včcrai se jc v Ljubljani vršil ta shod. Izvrševalni odbor narodno napredne stranke je izbral temno, podzemsko dvorano »Narodnega Doma«, da bi ljudje z dežele »narodno - naprednim prvakom ne videli v obraz. Shod je liil klavern, kakor je kla-verna vsa narodno - napredna stranka od samega nezaupanja drug do drugega se nihče ni upal govoriti jasne, odkrite besede. Ljudje, ki so prišli v Ljubljano na ta shod, so prišli ta-korekoč v Ljubljano le na uro gledat. »Narod« .ie mesece in mesece bobnal na ta shod, poslanih je bilo, kakor je »Narod« povedal okolu zaupnikom 2500 vabil na dan shoda pa skoro ni bilo videti zaupnikov; odbor je pozabil pripraviti nov program in navzoči so morali poslušati stare fraze, katere so že stokrat prej brali v »Narodu« in ki jih že sami bolje znajo na pamet. Novih idej nič! Zaup uiki so zdehali, stiskali fige v žepu in posebno Notranjei preklinjali ljubljansko liberalno kliko, ki jih je tako potegnila, da so prišli na shod, meneč Bog ve kaj važnega bodo zvedeli na shodu. »Narodni Dom« in okolica, pa tudi njega notranjost sta kazala skoro vsakdanje lice; kdor ni vedel za shod, bi uiti ne opazil, da prihaja okoli vogla nekaj nenavadnih ljudi. Tudi ob koncu se jc komaj znalo, da je bilo v »Narodnem Domu« zbranih kaj več ljudi.
Odziv na »Narodovo« trobentanje je bil
jako neznaten. Vrhniški vlak ie pripeljal 10 oseb. Z gorenjskim vlakom se je pripeljalo v Ljubljano celih 02 mož, med katerimi so bili pa seve tudi možje, ki niso prišli na narodno-napredni »zaupni« shod. Gorenjsko maloštevilno četo sta vodila kranjski Pire in učitelj-šoštar Grmek. Pire ni hotel v Šiški izstopiti, kjer bi morda pričakovali njegovega obiska, ampak je hitel naravnost v Ljubljano. Pripeljal se jc tudi z vlakom šentvidski Zirovnik. Gorenjska četa jc to pot pogrešala selškega Šlibarja. Zirovcev je bilo 5. Dolenjski vlak jc pripeljal vsega skupaj 20 moških nezaupnikov. Notranjski vlak je na kolodvoru v Ljubljani čakala že »častna notranjska straža« idrijski župan Š e p e t a v c c, postonjski A r k o, B o-ž i č in par drugih takih »inteligentov«. Iz notranjskega vlaka je izstopilo kakih 100 mož približno, vsi »liberalno zavedni« Notranjei. Kar jih ni bilo izmed zaupnikov, so odšli na drugo stran, nekaj zaupnikov je stopalo proti » Narodnemu Domu«, nekaj se jih je pa zbralo okolu možička, ki je navse grlo kričal: »Kar nas je liunpov, skupaj!« Ko jih je imel dovolj okolu sebe, pogledal je prizirljivo našega poročevalca in mahnil jc s četo 10 minut pred shodom v kolodvorsko restavracijo. Tu jo je pa izkupil. Ljubljanski liberalni podgeneral Lavrenčič jc videl, kako zabavo napravlja ta četa našemu poročevalcu, pa je ogorčen siknil: Prokleti, ali morate, ko pridete v Ljubljano takoj v prvo oštarijo!«
Eijakarji iu postreščeki so te zaupnike spremljevali s hudomušnimi posmehi. Iz tega sc vidi, kako malenkosten je bil odziv na »Narodovo« ropotanje.
Pred »Narodnim Domom« so morali zaupniki defilirati mimo našega poročevalca. Profesor Stritof je pred »Narodnim Domom« nekaterim maloštevilnim kmetom podajal roke. Na shod so v prvi vrsti prikorakali uradniki banke »S lavi je«, nekaj zasebnih uradnikov, zahvaljevat se menda za Hribarjevo prijaznost in načelno stališče v trgovinski zbornici, nekaj mestnih uradnikov, posebno mnogoštevilno pa je prišlo j u n a -ško molčat in kimat liberalno učitelj-stvo, na čelu mu gg. J e 1 e n c in P i a n e c k i. Imena nekaterih trgovcev in obrtnikov za danes iz usmiljenja zamolčimo, ker jc menda včerajšnji shod marsikaterega prepričal, da v tako klaverni stranki ni tudi za trgovino in obrt iskati napredka.
Lenčc z Laverce se je prišel zahvaljevat, da ga je nedavno »Narod« tako trgal. Posebno imenitno je prišel na shod Elija P redov i č. Bil je v cilindru in kot tak tako eleganten, da so okolu stoječi ljudje začudeni mrmrali: »Der Scharfriehter von Moste!« seveda so se zmotili, ker te šarže g. Predovič šc nima. Mnogi zaupniki z dežele so imeli »krasne« obraze: zabuhle in napihnjene, kakor so sploh liberalni magnati na deželi. Tako so romali ob polu 10. uri dopoludne k Tavčarjevim biljain v »Narodni Dom«. Neki s Tavčarjem zvezani nemški prvak jo je primahal s svojim prijateljem memo »Narodnega Doma« iu mu dejal: »Schau, da drin im »Narodni Dom« thun die Spitzon der Slovencu den Salamander reiben die ganze politisehe Hetz is' ihnen aus dem Leim 'gangen.
LISTEK.
Ivan Kronstadtskij.
Odkar sc je pričelo toliko govoriti in pisariti o Rusiji, imenuje se velikokrat tudi ime: Ivan Kronstadtskij.
Ko jc nesrečni admiral odhajal v Port Ar-tur, šel jc po blagoslov k Ivanu Kronstadtske-mu, ko se je pozneje Kuropatkin odpravljal v Mandžurijo, se je šel tudi on priporočit Ivanu Kronstadtskemu. K njemu so se obračali generali, državniki, celo sam car, a tudi uporniki, nasprotniki vlade, nezadovoljni mornarji, ko so se uprli, vse se je obračalo k njemu za blagoslov, nasvet in pomoč.
Nek dovtipnež je celo pripovedoval, da je Ivan Kronstadtskij igral tudi pri sklepanju miru svojo ulogo. Mir se je sklepal namreč na sledeči način:
Ko so Japonci stavili svoje predloge ruskemu odposlancu Vitcju, ni znal Vite kaj odgovoriti, ter se je obrnil naravnost na carja, car tudi ni vedel kaj odgovoriti, ter se jc obrnil do Pobjcdonosceva, Pobjedonoscev tudi ni vedel, kaj bi, ter se je obrnil do metropolita peterburškega Antonija, metropolit Antonij
tudi ni vedel, ter se je obrnil na kazansko Mater Božjo, kazanska Mati Božja tudi ni vedela ter se je obrnila na Ivana Kronstadtskega, Ivan Kronstadtskij tudi ni vedel, ter se je obrnil ua ministra zunanjih zadev, Lambsdorfa, minister zunanjih zadev seveda tudi ui vedel kaj odgovoriti, ter sc jc obrnil na ruskega odposlanca v Portsmouthu, Viteja. Tako je dobil Vite nalog, naj odgovori na vprašanje, katero jc stavil sani Vite.
Toda dovtip na strani, ker Ivan Krom stadtskij jc iako resna oseba.
V	čem obstoji njegova slava in tipliv?
Ivan Kronstadtskij ni učenjak, ni visokega rodu, in ui človek izvanrednih zmožnosti in delavnosti. Njegova slava iu njegov upliv obstoji v tem, da slovi za svetnika.
V	ruskih preprostih hišah sc nahaja ta med svetimi podobami na steni tudi podoba carja in podoba Ivana Kronstadtskega. Ivan Kronstadtskij je sedaj, se lahko reče, najbolj znana in najbolj sloveča oseba na Ruskem.
Ivan Kronstadtskij je bil priprost vaški župnik, sedaj jc pa predstojnik mornariške cerkve v Kronstadtu. Bil jc oženjen, toda žena mu je umrla in zapustila več otrok. Potem se
Vhod v dvorano sta čuvala po en Tavčarjev pisar iu en uradnik banke »Slavije«. 'Torej je bilo poskrbljeno, da »nezatipniki« niso mogli v narodno-napredno svetišče. Le ožji »somišljeniki «so smeli imeti srečo poslušati in z lastnimi očmi gledati preporod liberalne stranke.
N a š zaupnik pride brez vabila pred liberalnega keruba pred vrati in ga nahruli: »Ali imate vse dobro pripravljeno, da noben brez vabila ne bo mogej notri? Pazite!
Pisar: »O dobro, gospod, brez vabila ne sme noben notri.«
Naš zaupnik: »Tako je prav! Le ostro pazite. Živeli! In naš zaupnik jo je mahal v dvorano mimo pisarja, ki je bil prepričan, da človek, ki ga tako nahruli, mora imeti vabilo.
Na shodu.
Naš poročevalec se je v dvorani spravil na galerijo in štel: Na galeriji je bilo k večjemu 100 oseb, v dvorani okolu 400 vsega skupaj ne nad 500, torej se niti ena petina povabljenih ni odzvala. Ko so liberalci to videli, dejali so, da bodo v »Narodu« pisali, da jih je bilo 800- kar pa jc velika I a ž. Ko je pripravljalni odbor videl, da ta shodek ne bo pričakovana manifestacija, za katero so dvorano popolnoma izpraznili, so pričeli v dvorano vlačiti stole, da bi bila bolj polna videti.
Predsednika izvrševalnega odbora dr. Karola viteza Bleivveisa ni bilo na shodu. Naš poročevalec vpraša liberalca: »Zakai ni Bleivveisa?« »Je k sreči bolan« . . .
Shod se je pričel še-le ob 10. uri dopoludne.
Predsedstvo so tvorili: župan Hribar, dr. T a v č a r in župan iz Metlike J u t r a š. Ce je bil Jutraš najinteligentnejši zaupnik z dežele si lahko prestavljate, koliko razuma je bilo zbranega na tem shodu. Zapisnikarja sta bila dr. K u š a r in prof. Luka Jelene c.
Vse je tiho, nič zanimanja, nič navdušenja, nič burnih pozdravov od strani zboroval-ccv, ki čutijo, da predstava, ki jih čaka, ui vredna potnih stroškov.
Zupan Hribar jc govoril: Potrebna je organizacija in reorganizacija stranke, da bodo imeli vsi stanovi in vse dobe, mladi in stari, iste pravice in dolžnosti. Treba je pa predvsem discipline, zato obžaluje članek v »Našem Listu«, ki priporoča secesijo. Pes, da v nas starih živahnosti ni več dovolj, zato pozdravljamo mladi naraščaj. (Bilo ga je na shodu jako malo. Med mladi naraščaj prištevajo liberalci .35 do 40 let stare može. Poroč.) Mladi in stari naj se združijo. Vsi za napredek in svobodo! Letos še sc bo vršil nov shod zali p n i k o v naše stranke, ki bo trajal morda 2 dni, takrat sc bo moglo govoriti o vseh vprašanjih. (Liberalci so vabili na ta shod z opombo, da bodo zaupniki na shodu 25. marca lahko povedali vse svoje misli o programu in stranki. Poroč.) Danes jc le priprava. (Zaupniki z dežele kolnejo in tiho mrmrajo: Torej zato smo sem prišli? Kaj pa danes pripravljamo? Ali bi odbor ne mogel sam to pripraviti? To je škandal! Nič pripravljenega!) Centrala potrebuje nasvetov zunanjih zaupnikov. Priporoča, naj se kratko govori, pozabavlja nekoliko čez sijajni in veličastni
zaupni shod »Slov. Ljudske Stranke« in slednjič pozdravi navzoče.
Dr. T r i 11 e r, ki je pritekel na shod naravnost iz brivnice- je premlcvai »Narodove« članke o volilni reformi. Govoril je jako malodušno in medlo, tako, da se ga je le malo razumelo. Mož ni govornik za ljudske shode. Dr. Triller je dejal: Volilna reforma je sadkon-kubinata in vladne prepotence. Volilna reforma le nedostatno popravlja krivice, a mi smo oškodovani nacionalno in socialno.
Po številu dobimo sicer več, ker drugače ni šlo, a na Koroškem nas čaka silna izguba, in na Kranjskem se »izročajo vse nerazsodne mase klerikalizmu«. Pogreval je »Narodovo« laž, da so klerikalci »prodali« koroške Slovence ter trdil, da se «še niso opravičili.« Suk-lje je dejal v Ribnici, da so Slovenci 53% pro-fitirali, a en koroški mandat je več vreden, kakor trije kranjski. »Sc sumljivejše« se je baje zgovarjal dr. Susteršič, ki je govoril prej o Galiciji, potem o Koroški. Zakaj Susteršič ni šel osebno na Koroško povedat, da jc čist in nekriv? Naši klerikalci Korošcev ne marajo, ker so jim preliberalni. (Ta klobasarija Triller-jeva je pač najneutnnejše, kar sc je čulo na tem shodu. »Klerikalci« so žc vse storili tudi za Korošce, kar je bilo v njihovi moči, a dr. Tavčar naj se pelje enkrat v Celovec povedat, kako sc jc on potegoval za Korošce.)
Na Kranjskem nadaljuje dr. Triller hočejo storiti veliko krivico industrijalcem in obrtnim slojem nasproti agrarnim. (Ta boj je liberalna politika. Por.) Treba pa je izjednačiti vpliv vseh stanov pravično. To je vlada povsod vpoštevala, le pri nas ne. Ce bi imeli klerikalci le malo čuta spodobnosti, bi morali privoliti, da se da industrijskim slojem nekaj mandatov. (Kake mandate so pa obrtnikom doslej dali liberalci? Po splošni in enaki volilni pravici in novih okrajih bode zrastla proti velekapitalizmu tudi moč obrtnega stanu. Poroč.) To kaže, da obstoji res »vez med prodajo Korošcev in klerikalno hegemonijo.« Predlaga resolucijo:
»Shod zaupnikov protestira zoper razdelitev volilnih okrajev na Koroškem, ker ta razdelitev v vladni predlogi volilne reforme bije v obraz načelom splošne in enake volilne pravice ter nacionalne enakopravnosti in ker obsoja v politično smrt nad 50 tisoč koroških Slovencev. Shod odklanja preziranie mest, trgov in obrtnih krajev pri določitvi volilnih okrajev na K r a n j s k e m, ker izroča na milost in nemilost vse neagrarne volilce eni sami politični (klerikalni) stranki. Shod zahteva, da se koroške Slovence združi v dva posebna volilna okraja, da se ustanovi za Kranjsko poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja. Od izpolnitve te zahteve je odvisno glasovanje narodnonaprednih slovenskih d r ž a v n i h poslancev glede vladne volilne reforme. Narodno-naprednim dežel-n i m poslancem se naroča, da pritrde svoje-časno le taki deželnozborski volilni reformi, ki zagotovi v okviru resnične splošne in enake volilne pravice primerno zastopstvo vsem produktivnim stanovom in slojem prebivalstva.«
Dr. Triller govori dalje: Ce ta resolucija ne izda. morajo vse konsekvence izvajati naši
je popolnoma odpovedal svetu iu udal askezi in vedi. Njegova slava in upliv obstoji v njegovi askezi. Njegov značaj je čist, kakor se pričakuje od svetnika. Milijoni rubljev so že šli skozi njegove roke za reveže in za dobre namene, toda on živi skromno, kakor popred v svoji vaški fari in tudi za svoje otroke mu ni ostalo ničesar.
O njem se pripoveduje cela vrsta čudežev. Jaz sem večkrat imel priliko govoriti z Rusi, ki ga poznajo osebno, z ljudmi, ki sami ne verujejo v čuc^že, a so mi pripovedovali o njem čudovita dela.
Naj povem tu nekaj teh govoric.
Nekje, mesto sem pozabil, bi se imela vršiti velika cerkvena slavnost. Z vlakom se je pripeljal škof Izidor, daimel opravilo, ob enem se jc pa od druge strani ob istem času pripeljal pop Ivan. Ko ljudje, ki so priti rli na kolodvor sprejet škofa Izidorja, zvedo, da jc prišel Ivan, dero vsi k njemu, a pri škofu ostane samo šc nekaj uradnih oseb. Vsled tega sc je čutil škof razžaljenega in je prepovedal Ivanu, njemu azistirati pri opravilu. Toda neposredno pred slavnostjo zboli škof na očeh, da niti on sani ni mogel vršiti opravila. Ves prestrašen pokliče Ivana k sebi, ki
je molil nad njim. iu škof je takoj zopet zado-bil pogled.
O tem dogodku je zvedelo celo mesto, o njem so poročali tudi časniki in sodba se je glasila: To je čuden slučaj.
Nekoč se je nekaj vseučiliških dijakov dogovorilo, da bi se norčevali iz Ivana. Eden izmed njih sc uleže kakor na mrtvaško postelj in drugi teko po popa Ivana, naj ga gre pripravit na smrt. Ivan pride, ga mazili in moli molitve za umirajoče, in ko se zopet odstrani in tovariši pogledajo k dozdevanemu bolniku, vidijo, da ie mrtev.
Ta dogodek ie napravil mnogo hrupa v javnosti, tovariši in znanci nesrečnega dijaka so se razburili na Ivana in zahtevali od vlade, naj ga zapre, toda vlada ga je pustila pri miru.
Zdravniški listi so zbrali celo vrsto podobnih dogodkov ter jih prerešetavali na vse strani. Slednjič so naredili sodbo: »Mož je silen hipnotizer.
»Kaj pa vi pravite k temu?« vprašam nc-cega ruskega vseučiliškega profesorja, dobrega znanca. »Zdravniki pravijo, da je vse to hipnotizem«, odgovori mi on, »toda jc težko verjeti.«	L. L.
državni in deželnozborski delegatje. Karikatura splošne in enake volilne pravice se morda utihotapi tudi v deželni zbor. Narodnonapred-na stranka si ne bo dala vrvi okolu vratu. Cita resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Dr. Triler je nato podajal osnutek »novega« programa, ki ie že 12 let star in ki ga je v 14 člankih že v »Narodu« razlagal, tako, da je bila ponovitev odveč. Program bodi socialen, nacionalen in demokratski in obsegaj: Narodno avtonomijo, višje sodišče v Ljubljani in slovenski uradni jezik. V »versko-kulturnem« oziru zahteva svobodo vseh veroizpovedanj in odpravo »zlorabe vere«. Stranka se poteguj za svobodno šolo, zboljšanje učiteljskih plač, za kmetijske, strokovne, obrtne in gospodarske šole, trgovsko akademijo, ljudske knjižnice itd.
Vsi stanovi naj bodo enakopravni. Kmet-ski stan je reservoir, iz katerega doteka mnogim stanovom nova kri. (Zato ga hočejo liberalci potisniti ob steno. Poroč.) Treba je torej kvalitativno izboljšati kmetijstvo in ga izobraziti. Glede obrtnega stanu je razpravljal že znane stvari, katerih pa liberalna stranka nikdar ne izvrši in jim v dejanju celo nasprotuje: Cenejši kredit, mojstcrske bolniške bla-gaine, oskrbo za starost.
O delavstvu, katerega ni bilo na shodu, ker pozna liberalne fraze, je dejal dr. Triller, da ie liberalna stranka voljna vsikdar podpirati njegov boj za politične in ekonomske pravice. (Dejanja govore drugače! Poroč.)
Program bodi slovenski (Na Dežmanovih grabljah?) in išči združenja s Slovani na jugu.
Dr. Triller predlaga: Bodočemu centralnemu odboru se naroča, da izdela detajli-ran program in skliče nov shod še letos, da ga odobri. tPar »Dobro« klicev.)
Zupan Hribar otvarja debato in opetova-110 vpraša, ali kdo želi besede. Nihče se ne oglasi. Zaupniki, ki so bili povabljeni, da bi izrazili svoje misli, so ostali brez m i s 1 i . . .
Zupan: Kdo potrjuje? Soglasno! (Plosk.) Program sc bo mesec pred shodom objavil v listih, da se vsakdo lahko pripravi za debato, Somišljenike naj se opozarja, da se shoda udeleže. Cim več bo mnenj, tem boljša in močnejša bo organizacija.
Nato se je oglasil dr. T a v č a r, ki je pred shodom v »Narodu« napisal, da stranka nima svojega g 1 a s i 1 a, da je »Narod« njegov, in da naj liberalci bodo hvaležni, če jim pusti pisati v »Narod«. Dr. Tavčar, ki jc pred shodom pod Tivoli ohlajal živce, je izvajal: Volilna reforma bo povzročila, da bo morala naša stranka stopiti v ožjo zvezo z narodom. Organizacija ie bila že doslej dobra, a se ni izvrševala in je bila le na papirju. Vsi imamo preveč dela. Središče pa mora biti v Ljubljani, ustanoviti se mora tajniško mesto, da bo energična moč posvečala vse svoje delo stranki. Bodoči eksekutivni odbor naj poišče takega tajnika. Treba bo tudi sredstev, prazen žep nič ne opravi. Torej bodoči eksekutivni odbor poišči virov za sklad. Stranka se tudi na deželi organizuje, z današnjim shodom je dokazala dežela, da se najbolj zanima za obstoj stranke. Od občine do občine bode treba reorganizirati. Očitalo se nam je, da se premalo oziramo na naraščaj, ki vse oživlja. Morda po pravici, a poslej bo stranka poklicala v svojo sredo tudi naraščaj. A nekateri prezgodaj revoltirajo. Razbiti je lahko, a zgraditi! Mi smo sivi iu okorni, (Živio!) a tega nismo sami krivi. Bili smo enkrat mladi in delavni. Zato ne naših zaslug v nič devati! (Živel dr. Tavčar!) Nočemo igrati boga, kakor ga igrajo nekateri klerikalni elementi. Mi smo demokratični in nimamo nobenega oficijelnega vodje, a klerikalci imajo Boga Susteršiča. Potrebno in koristno bo, da se mladi pozovejo v bodoči eksekutivni odbor. V listi bodočega reorgani-zacijskega odbora so deželni in državni poslanci že eo ipso člani, danes ie še 24 mož voliti. Oziralo se je predvsem na Ljubljano, ki jih dobi 12, da bo odbor vedno sklepčen, za deželo pa 12 in sicer 4 za Gorenjsko, 4 za Dolenjsko in 4 za Notranjsko. Se pa še lahko drugi^ kooptirajo v odbor, če to delegatje žele.
Zupan J u t r a š iz Metlike se zahvaljuje za shod. Pove, da ima dva sina pri vojakih in že 50 let veliko davka plačuje. Zahvaljuje sc poslancem (Plantana in Ferjančiča naš poročevalec ni opazil na shodu) in Tavčarju in želi, da bi ravno tako naprej ostalo, kakor doslej! (Treba mu je bilo potovati čez Gorjance, da ie povedal!)
Uradnik finančne direkcije gospod Ro-š ta n : Nihče ni nič očitaval vodstvu, nihče ni imel poguma. A uradništvo ni zadovoljno. Klerikalci nam očitajo, da le »žremo«, a na-rodno-napredna stranka se za nas nič ne meni. V pripravljalni odbor sc ni dalo uradnika. Nanje, ki so glavni faktor stranki, so pozabili.
V ljudstvu še vedno mislijo,da smo birokrati šiba božja, a istina je, da je uradništvo cvet vsakega naroda. Tudi slovensko uradništvo je cvet, a preziram Zato je uradništvo ustanovilo svojo organizacijo »Našo Zvezo« za politične, ekonomske interese in za stanovsko zavest. Višje uradništvo nam je obrnilo hrbet; a iz gotovih krogov narodno-napredne stranke se je agitiralo proti tej organizaciji. »Naša Zveza« ni še proti narodni stranki, a v bodoče bo tista stranka močna, ki bo z nami!
Dr. Triller odgovarja: Osnutek programa ie res nepopoln, ker je le očrtan. Oziralo pa se bo seveda tudi na uradništvo, ki je krepek steber. Očitanje, da ni nič storila stranka za uradništvo, je krivično: le na nedržavno uradništvo ima ingerenco. Kjer ima stranka vpliv, tam uradnikov ne pozablja. Organizacija uradniških plač deželnega odbora, občinskilMiradnikov sc izvrši že v kratkem vzorno. (Ce bo le res!) Kjer možno, se je storilo vse. Z največjo simpatijo pozdravlja »Našo Zvezo« in da se program v tem popolni.
'Dr. Tavčar organizacijo uradništva pozdravlja; bila je le višja birokracija proti, ne mL Zastopnik uraništva se je hotel poklicati v odbor, a vsakdo je odklonil, ker se je bal enake afere, kakršno je imel dr. Murnik z Nemci v trgovinski zbornici. Zato se obrne eksekutivni odbor poslej na »Zvezo«. (Vse sprejeto.)
Pri slučajnostih je bil občinski svetnik gospod L e n č e tako prijazen, da je z ozirom na »Slovenčevo« sobotno notico vprašal, kaj je z zvezo z N e m c i. Naj pove dr. Tavčar ali župan resnico!
Dr. Tavčar : Nisem mislil, da bom moral govoriti. A včerajšnji »Slovenec« je zopet drezal! Pri zvezi z Nemci se je šlo le za podporo gledališču. Te zveze nisem sklenil na svojo roko, nego s polnim pritrjevanjem celega e k s e k u t i v n eg a odbora. V deželnem šolskem svetu je isto.
Stvar je malenkostna. (Oho!) Ta zveza je dosegla, da klerikalci niso prišli do popolnega oblastva. Zato hvala gospodu Lenčetu, da je stvar sprožil A tudi klerikalci delajo z Nemci skupaj. Jesenice so dosti važnejše, kot gledališče; tam so se popi z Nemci zvezali. To je bilo izdajalsko. Preglejte vse deželnozborske zapisnike, če se je z našo krivdo kaj proti narodnosti storilo. Naša taktika je narodno idejo le povišala. Uvedlo se je slovensko urado-vanje v deželnem odboru ter se je značaj dežele v narodnem oziru utrdil.
Tako je govoril dr. Tavčar in zaupniki so — molčali.
Shod se torej ni upal zavzeti načelnega stališča proti zvezi z Nemci. Sklicevanje na Jesenicah je neumnost, ker ondi ni nastopil naš izvrševalni odbor, kakor pri liberalcih pri zvezi z Nemci, in ker noben naš pristaš ondi ni glasoval za Nemce, liberalci so pa opetovano glasovali za Nemce ter jih spravljali na najvplivnejša mesta, kakor grofa Barbota. Vsak dan prinaša novih koncesij Nemcem v tej ali oni obliki. Resnice o zvezi z N e m c i s h o d n i i z -vedel,ker se mu ni prebrala pogodba nemško - slovenske z veze. »Slovenčeva« sobotna notica je dosegla svoj namen: pred seboj vidimo liberalno stranko kot stranko politične i n naro dne h i n a v š č i n e.
Ob četrt na dvanajst je bila že vsa komedija končana in župan Hribar je zaključil shod.
Zaupnico dosedanjemu vodstvu so pozabili izreči. Ali se bo novi eksekutivi, v kateri bodo sedeli poleg dr. Trillerja, dr. Tavčarja, L e n č k a , J e 11 k o t a , dr. Kušarja, Lenarčiča in drugih tudi »mladi« dr. R a v n i h a r, dr. Windi-s c h e r, dr. No va k , kaj bolje godilo.
Sprejeti so v odbor vsi mladi liberalni politiki. Nekateri »mladi« so se po shodu postavljali, da zato niso govorili, ker so »stari« docela »kapitulirali« in ker so sprejeli vse zahteve »Našega Lista« in drugih mladih organov v svoj program. Rekli so, da govoriti sploh ni bilo treba, ker sploh ni bilo na shodu nič programa in ie bilo vse strašno dolgočasno, apatično in mrtvo.
Novi predsednik »narodno - naprednega izvrševalncga odbora« bo baje dr. Triller.
Med shodom je bila restavracija vedno dobro obiskana. Mnogi so bili rajše v restavraciji, nego na shodu. Učitelj Lovric Perko jc bil »vunbacitelj« ter ie posebno učitelje gonil iz restavracije na shod, a dobil je večkrat odgovor: »Lačen ne bom poslušal.« Dva liberalca sta se menila: »Ei, mi denarja (!) nimamo. Občinske volitve v Ljubljani so nas stale 12.000 gld. Brez denarja ne bo nič. Klerikalci imajo skladovnice.« Narodno-napredna najivnost hoče torej z denarjem nadomeščati moč idej. Naš zaupnik je stopil z drugimi zaupniki k obedu.
Žalosten obed.
Na obedu v »Narodnem domu« je bilo okolu 100 oseb. Tihega zabavljanja jc bilo več, nego postrežbe.
Govorniki so se skrili pod klop. Vladal je molk - primeren resnosti položaja. Le društvena godba je motila skrivnostno tihoto. Splošno se je izražala želja, naj bi se žlice vredne vsaka pet krajcarjev — v spomin na shod posrebrnile. Nekemu zaupniku je pol take žlice ostalo v juhi... Vmes je prišla pozdravna brzojavka, menda edina iz Belgrada. Zupan Hribar in Tavčar sta hodila okolu in redkim kmetičem stiskala roke. Ob dveh popoldne je bil »Narodni dom« že skoro prazen. Le dr. K u š a r z nekaterimi »mladiči« je še ostal v dvorani, premišljajoč, koliko bo dobil »Sokol« za dvorano. Govoril ie vsak zase. Med zadnjimi okrog dveh popoldne sta bila dr. Tavčar in občinski svetnik Turk.
Zaupniki so se skrajno nepovoljno izražali o shodu. Nekateri naprednjaki z dežele sicer osebni poštenjaki, so odkrito izjavljali: »Vzeti nas mora vrag, če bomo imeli še dalje take ljudi za voditelje. Ko bi bili vedeli, da bo tako beraški izpal ta shod, bi ne bili šli nanj. Skoro deset let nas niso videli, sedaj, ko jim teče voda v grlo ob pokanju mandatov, pa iščejo zopet dotike z »narodom« in nas hočejo imeti za štafažo. Trikrat nam je žal, da smo prišli! Zdelo sc nam je, da smo prišli na mrtvaščino, na dr. Tavčarjev politični pogreb.« Tako so odkrito izjavljali mnogi na-rodno-napredni zaupniki, nekateri so se pa iz shoda naravnost norčevali.
Iz kranjske okolice smo pa dobili danes poročilo, kako obupno pijani so se vračali zaupniki s shoda: Klobuke na oči in tulili so... Tudi v Ljubljani in Šiški smo jih videli take korakati proti postaji. Veseli nas, da jim napredni komedijantje niso še otrovali duše. Kranjec, veselja pijan, ima klobuk na strani s prostim čelom in vriska; žalosti pijan pa
tlači štulo na oči in kolne, oziroma tuli. Zunanji refleks kranjske duše je bil včeraj na liberalnih zaupnikih popolnoma pravilen. Pokloftani so tulili in kleli!
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Zdravstveni odsek drž. zbora je odklonil predlog poslancev dr. Ellenbogna in Ofnerja k § 22 reforme lekarniškega zakona, ki obsega določila o upravi realnih lekarn, po katerem naj bi izgubili koncesijo lastniki onih lekarn, ki skozi 0 mescev ne zvršujejo svojega obrta. Odsek jc nato še odobril posamezne paragrafe, ki obsegajo določila o domačih lekarnah.
Poljsko kolo namerava pozvati jutri barona Schwegela, naj skliče sejo železniškega odseka, da se posvetujejo o investicijskem načrtu železniškega ministrstva.
Konservativna glasila naglašajo, da bo glavna bitka v odseku za volilno reformo pri onih predlogih, ki jih nameravajo konservativci vložiti in so jih že izdelali. Kot načelniki odseka se imenujejo poslanci Derschatta, Začek in Leopold S t e i n e r.
V	soboto je bil na Dunaju shod nižjeavstrijskih kmetov. Govoril je poslanec G c s s m a n n , ki je na-glašal, da so ničevi vsi pomisleki kmečkega stanu proti splošni volilni pravici. Volilna preosnova jc v interesu kmečkega stanu, ker dobi večinoma ona poslaniška mesta, ki jih je imela dozdaj veleposestniška skupina. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva, naj sc prej ko mogoče uvede splošna, enaka in direktna volilna pravica. Svobodni Vsenemci sklicujejo na 1. april svoj strankarski shod na Dunaju.
V	Iglavi so priredili soc. demokratje preteklo nedeljo shod, na katerem sta bila napovedana kot govornika poslanca Eldersch in Hybesch o delavski zakonodaji in proti „okr. bolniški blagajni v Iglavi", ki ni v soc. dem. jokali. Na shod so prišli tudi nemškonarodni delavci, ki so burno ugovarjali Elderschevim izvajanjam. Soc. demokratje so začeli metati pesek na nemške narodne delavce in takoj nato so pričeli frčati polni in prazni vrčki po dvorani. Razbite so vse šipe in pokvarjene vse mize in stoli. Polteija, ki je vdrla že pričetkom shoda v dvorano, je potegnila sablje, da je izpraznila dvorano. Težko in lahko ranjenih je precejšnje število demonstrantov.
ZMEDE NA OGRSKEM.
Finančni minister H e g e d u s je poročal vladarju o slabem finančnem stanju na Ogrskem. Izjavil jc pa, da razpolaga z zadostnimi sredstvi, tako da ni potrebno s silo iztirjati davkov. Kristoffy je izdal odlok, ki ukazuje, da se mora dobiti dovoljenje od oblasti tudi za shode v zaprtih prostorih. Oblasti morajo pri dovoljenju shodov upoštevati, o čem se namerava razpravljati na njih. Ta odlok pomenja odpravo svobode shodov na Ogrskem. V Maros-Va-sarhelyju je preprečilo o r o ž -ništvo s silo zborovanje m.a -roštordarške stolice.
DR. KRAMAR O ČEŠKI POLITIKI.
Dr. Kramar je izdal brošuro o češki politiki, v kateri razpravlja tudi o spravi med Nemci in Čehi. Kramar piše, da ni nikake zapreke več za skupen nastop Nemcev in Čehov v gospodarskem in kulturnem oziru ko dobe Čehi zopet notranji uradni jezik in pa drugo češko vseučilišče na Moravskem. Čehi in Nemci so edini zastopniki liberalne smeri v politiki, po splošni volivni pravici izvoljena zbornica bo bolj konservativna, kakor se splošno sodi. Vsi resni pristaši svobodomiselnih in demokratičnih načel bodo prisiljeni korakati skupno, ker ne bo tako ostrih narodnih sporov, kakor so zdaj in se bo delalo na zvršitev ostalih programatičnih točk narodnih strank. Osobito se to zgodi, če postanejo Nemci pravični Slovencem, ker ne bo pustila nobena češka stranka Slovencev na cedilu. V novi zbornici ne bodo razmere take, da bi bila mogoča Slovencem sovražna politika. Nemci bodo prisiljeni, da računajo nasproti Slovencem z dejanskim položajem. Že zdaj čutimo vsi, da grešimo sami na sebi, ker ne moremo zaradi narodnih sporov braniti naših koristi. Naša dolžnost je, da ne pozabimo, kako škoduje narodni spor v gospodarskem oziru, ker je nemogoče braniti koristi čeških dežela pri ureditvi ogrskih razmer. Že danes narodni Nemci priznajo, da spravna načela niso tako nevarna za Nemce, kakor se plošno sodi in uvide-vajo, da jc v Avstriji za vedno konec nemške nadoblasti. Danes se ne more več trditi, da je centralizem s svojo nemško večino re-prezentant liberalizma. Centralizem zavira gospodarski razvoj, ker odločujejo o zakonodaji oni, ki so v gospodarskem oziru zaostali Končno upa Kramar, da bodo delali Nemci sami na decentralizacijo v zakonodaji z ozirom na /lastne gospodarske koristi.
KONEC CARINSKE VOJSKE S SRBIJO.
Avstrijska vlada je dovolila prvi uvoz 5572 živih srbskih prašičev v Avstrijo. Prašiče prično uvažati že ta teden.
CERKVENA VOJSKA NA FRANCOSKEM.
Finančnega nadzornika C h a b a n e t a so zapodili kmetje v Clermont-Lerrandn z vi-
lami v beg, ko je hotel inventirati cerkveno premoženje.
; AMERIŠKE ZDRUŽENE DRŽAVE.
| Iz VVashingtona poročajo berolinskemu • „Lokal Anzeigerju", da je admiral Devve pred pomorsko komisijo kongresa govoril, da morajo Združene države biti vedno pripravljene na vojsko z Nemčijo ali pa z Japonsko.
! ŠTRAJK RUDARJEV NA SEVERNEM FRANCOSKEM PONEHUJE.
Pariz, 24. marca. Iz Lensa poročajo, j da so štrajkujoči delavci poparjeni in da ; prično bodoči teden zopet delati. Število štrajkovcev se je znižalo na 44.000.
i NOVE PARLAMENTARNE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
| Pariz, 24. marca. Ministrski svet je danes sklenil, da se bodo volitve za zbornico vršile dne 6 maja.
»2IVI IN MRTVI.«
»Pesti Hirlap« je priobčil hujskujoč uvodni članek, v katerem piše med drugim: Dvanajst let je preteklo, kar počiva veliki izgnanec Ljudevit Kossuth v domači zemlji. V teh dvanajstih letih se je oddaljila njegova domovina tako daleč od njegovih idealov, da mu ne more biti lahka ona zemlja, ki jo pritiska absolutizem z vsemi svojimi silami. Črna zastava plapolaj raz vsako hišo toliko časa, dokler ječi zemlja pod pritiskom samovlade. Ma-žarsko državno življenje je velik grob. Parlamentarizem je pokopan, pokopana svoboda političnih čustev in misli, pokopana ustava, pokopani vsi zakoni. Svoboda tiska, samostojna avtonomija municipijev, sodnijska neodvisnost, patrijotizem, morala, poštenje, vse je pokopano. Vun s črnimi zastavami! Lahko je skupit Mažare pod jarem, danes ni Ljudevita Košuta. Narod nima voditelja. Voditeljev je dovolj, morebiti še preveč, a pravega voditelja ni! Narod ie razcepljen v razne stranke, a še te se slabe medsebojno. Ni sloge, ni nesebičnosti, ni požrtvovalnosti.
NOVA MAŽARSKA STRANKA.
Tako zvana reorganizirana socialna stranka jc imela v ogrskem državnem zboru dva poslanca: Vitima Mozefyja in Andrijo Akitna. Med obema je prišlo cesto do spora in to zlasti od takrat, ko se je Mozefy vsled politične špekulacije zavzel za združeno opozicijo. Zaradi tega je Akim sklenil, da organizira s svojimi privrženci novo stranko, v kateri zbere mažarske kmete. Stranka se bo imenovala socialna kmečka stranka. Akim se nadeja, da pridobi za to stranko vse kmete. Te dni se je osnovala socialistična kmečka zveza.
VOLILNA PREOSNOVA NA PRUSKEM.
i Pruski minister za notranje zadeve je včeraj v pruski zbornici govoril o volilni pre-osnovi. Število poslancev nameravajo zvišati za deset. Volilce porazdele v razrede. Minister je rekel, da je zlo, ker ie odvisna vsaka politična akcija od socialne demokracije, zlo je, da se uporabljajo velike institucije za strankarske namene, in zlo je, da časopisje ni nepristranski činitelj državne politike, marveč si prilašča diktaturo nad strankami. Predlogo so odkazali komisiji 21 članov.
ZADOŠČENJE ZA DEGRADACIJO NA MRTVEM ČASTNIKU.
Cesar se je posebno zanimal za zadevo častnika Ehrharda, ki je bil po smrti degradi-; ran. Cesar jc o zadevi poučen jako natančno. Fcm. Schonaichu je izjavil cesar svojo zadovoljnost zaradi odgovora na Malikovo interpelacijo. Na povelje vojnega ministrstva bo novi pogreb s častniškimi častmi prihodnjo sredo ali pa v četrtek.
KATOLIŠKI IN PROTESTANŠKI MISIJONI V PROTESTANŠKI LUČI.
Visoki dostojanstvenik angleške državne cerkve, kanonik Faylor, je priobčil veleza-nitnivo razpravo o neuspehu protestanških in uspehu katoliških misijonov. Očitno pri-; znava, da vkljub ogromni vsoti za .vzdrža-! vanje protestanških misijonov med pagani, za katero se izdaja samo na Angleškem nad 1 milijon funtov šterlingov (24 milijonov kron), in za katero se trudi 6000 ameriških in angleških misijonarjev ter 30.000 domačinov-agentov, vendar ne napreduje izpreobračanje poganov. Protestanškim misijonom manjka požrtvovalnosti in ljubezni do poganov. Nasprotno pa hvali delovanje katoliških misijonarjev.
flfern Prosenc - Hribar
konfona.
(Poročilo izpred okrajnega sodišča.)
V soboto popoldne ob 4. uri se jc nadalje-' vala znana afera. Doslej so se obravnave vršile v dvorani deželnega sodišča, ker je tam za občinstvo nekoliko več prostora. Tudi v soboto sc je nabralo ogromno občinstva, tudi dam, ki pa ni moglo v malo dvorano okrajnega sodišča, v kateri se jc v soboto obravnava vršila. Bilo jc celo veliko pomanjkanje ( miz za poročevalec.
Ogromen dobiček.
Sodnik zasliši še enkrat Prosenca.ki na zadnjo županovo izpoved izjavi, da je župan najmanj za 40.000 več dobil pri r a d. g r a j š č i n i, ko on. Tudi za kupčijo ni res izvedel župan, ampak on.
Priča Grebene.
Nato nastopi priča Grebene, ki pripoveduje, kako je prišel v celo zadevo. Nekoč je postavljal žago, in v ta namen kupil od soseda v Radečah nekoliko sveta. Zraven tega sveta pa leži grajščinski. Ker on za žago na kupljenem svetu ni imel dovolj prostora, je napravil s tedanjim upraviteljem grajščine pogodbo, po kateri je dobil pravico, da stoji del njegove žage na grajščinskem svetu. V pogodbi si je svojo pravico zavaroval s tem, da je bilo rečeno, da se ta pravica podeduje od roda do roda; če on žago proda, ima njegov naslatUik iste pravice. Pozabil pa'je v pogodbo postaviti, da mu pravica ostane tudi tedaj* če grajščina pride v druge roke. Graj-ščina je bila res prodana in 011 jc svojo pravico izgubil. Kmalu na to je dobil od dr. Tril-lerja pismo, da je svet, na katerem,stoji žaga, sedaj last županova in Prosenčeva. Težko mu je bilo pustiti vse to, ker ga je stalo že čez j000 gld. Zato Se je obrnil na dr. Trillerja, ta pa ga jc zavrnil na župana. Ker pa župana ni bilo doma, je šel k Prosencu. Tega je dobil na potu in ga vprašal, če mu oni svet lahko ostane. Prosenc pa jc odgovoril, da ta svet ni na prodaj, ker jc ondi velika vodna moč. Nato sta se menila o prodaji drugega sveta. Grebene .ie rekel, da bi kupil, a nima denarja, ker ga je žaga veljala čez 2000 gld. Prosenc pa jc rekel nato: Ej, kaj denar! Ta se že dobi! Ko je bil doma, je zopet dobil neko pismo, od koga, ne ve dobro, in dogovor se je zopet začel. Kad bi bil kupil oni mlin spodaj, ker se imi jc reklo, da mora žago odstopiti. Nato sta nekoč s Prosencem prišla skupaj in Prosenc je rekel, da sta s e z župan o m v tej zadevi ž c d o g o v o r i la. Glede denarja je dejal Prosenc: »Nekaj bodete že dali gori, drugo se pa bo že dobilo.« Ko pokaže sodnik priči pismo, v katerem priča piše županu: »po njihovem dogovoru«, izjavi priča, da je to mislil na dogovor med Hribarjem in Prosencem.
"Kar sc tiče besedi, pisanih v pismu na župana: »Drugo vsoto mi.bojo pa v posojilnici preskrbeli, kar sva se že z g. Prosencem dogovorila,« pravi.priča, da 11111 je Prosenc rekel: »Ka.i denar, ta se bo lahko dobil.« Na vprašanje, če ie z županom že kaj govoril poprej, pravi priča, da se mu zdi, da je nekoč govoril radi ribištva, a neve, kedaj, je bilo to prej ali pozneje. Glede posojila pa je govoril z županom že, ko je bilo posojilo sklenjeno. Mogoče pa jc, da je govoril tudi prej. Nato pripoveduje priča, da se jc kupčiji žc hotel odpovedati, a Prosenc ga je pregovoril, češ naj plača 2000 kron, drugo bova pa s posojilom preskrbela.« Pri prvem razgovoru pa je Prosenc rekel, da ga bo sam preskrbe!. Ko sta šla s Prosencem delat pogodbo, mu je rekel, nai se dene preskrba posojila tudi v pogodbo; a Prosenc jc rekel: »Kaj pa vi mislite? Ali se ne zanesete na mojo častno besedo in na gospoda župana?« Vesel jc šel zato domov in povedal to svoji ženi, ki je bila tudi zadovoljna. Oba 7. ženo sta podpisala pogodbo. Nekoč je prašal Prosenca, ko je šel k njemu plačat zavarovanje, kaj bo. Ta pa 11111 jc rekel: »Bodete že dobili.« Potem pa je šel k županu in ga prašal. Ta pa sc je zavzel in rekel: «Kaj sta vidva s Prosencem imela zaradi posojila, tega nič nc vem. Če vam jc obljubil, vam bo že preskrbe!.« Tudi jc rekel županu, da bo tudi še sam govoril s Prosencem. Ko je dobil prvo tožbo, ie takoj šel v Ljubljano k Prosencu, ki ga pa tii dobil doma. Šel je k županu, ki je pa rekel da to ni njegova stvar. Dosegel pa je vendar, da je dr. Tavčar tožbo ustavil.
Drugi dan ie dobil Prosenca in mu je rekel: »Kaj pa vendar delate, gosp. Prosenc? .laz bi kmalu padel v nesrečo.« Prosenc pa mu je odgovoril: »Jaz vam ne moreni pomagati. Nikdar vam nisem obljubil nobenega posojila.« Te besede so ga tako pretresle, da bi bil kmalu okoli padel. -- Jeseni se je tožba zopet ponovila in zopet je šel k Prosencu. Ta tnu ie rekel: »Vložila sva že več prošenj skupaj. Denar je že preskrbljen.« Šel je vprašat k Baveriu in ta mu je rekel, da se 11111 zdi, da ie nekaj bilo, a so umaknili. Bil je ves zbegan in je hitel nazaj k Prosencu, kateremu je povedal, kar ie slišal. Prosenc pa je zatrdil: »Mora biti! Mora pa dr. Hribar imeti?« Še poprej enkrat mu je reke! Prosenc, da mu ie pisal nai pride po denar. »Jaz pa nobenega takega pisma nisem dobil.« Sploh pa je kakor neumen letal od župana do Prosenca, kakor od Policija do Pilata, a vsak ga jc zavračal na drugega. Posebno Prosenc se ga je odkrižal, če se ga je le mogel. En lan pred kontumačno razsodbo v Novem 'lestu sta bila z ženo pri dr. Hribarju. Pro-ila sta ga, naj-se vendar na kak način pre-okrbi posojilo. Ta pa je odgovoril: »Saj vidite, da nič ni. Najbolje je, da vi nazaj pro-daste. Moj oče mora to nazaj imeti.« Priča je bil stein zadovoljen in je povedal tudi pogoje. Dr. Hribar mu jc nato obljubil, da bo dosegel vse, kar bo zahteval. Glede obravnave je obljubil, da k> bo ustavil. Naj gre Ic domov in naj pošlje nazaj spisane pogoje. Ce bi bil oče sedaj doma, bi se takoj sedaj poravnali; a ga ni doma. Vesel ie šel domov in res takoj odpisal Hribarju ter 11111 naznanil pogoje. A tiato pa ie dobil odgovor, da iz vsega nič ni in kmalu nato ie izvedel, da sc je obravnava v Novem mestu vršila in da je bil inkontu-maciran. Zadelo ga je to kot strela z jasnega. Vsi ti dogodki so ga tako pretresli, da jc dobil sive lase i 11 tudi spomin se J m 11 i e oslabil. Plačati je moral. Imel je i veliko škodo. Obrnil se je zato na dr. Š u-s t c r š i č a. Ta mu je svetoval, naj hitro plača, drugo se bo pa potem že lahko ukrenilo. Posojilo jc dobil pri svoji sorodnici, ki ga je tako rešila, da ni prišel na kant. Ko jc plačal, je pa začel civilno pravdo, ki sc je zanj ugodno iztekla.
Sodnik: Nekaj odškodnine ste že dobili, drugo pa še bodete.
P r i č a: Ce bi dobil 10,000 odškodnine, bi ne hotel več kaj takega.
Na vprašanje dr, K g e r j a, če je res govoril v Radečah s Prosencem in mu pripovedoval, da je z županom že govoril o posojilu, pravi priča, da se tega ne spomni. O tožbi, ki jo je naperil proti njemu župan radi raz-žaljenja časti, pravi priča, da on o županu ni nikdar razžaljivo govoril. Nekoč je prišel k njemu logar Zmavc in sta se začela meniti. V teku pogovora je priča rekel: »Fejst me mislijo nasmukat.« Zmavc je vprašal: »Kdo pa? Ali župan?« Priča je nato molčal. Zelo se je začudil, ko je dobil tožbo. Lahko je povdal. zato častno izjavo. — O razgovoru v »Kmet-ski posojilnici« se ne spominja,drugega, kakor to, da je Bayer rekel, da je stvar res bila tu. Drugega ne ve. - Na nadaljne vprašanje dr. E g r a, kedaj je dobil brzojavko in zakaj ga ni bilo k obravnavi, pravi priča, da pri njem stanuje neki polir Hiibel. Ta je šel ravno domov, ko je poštna dekla-nesla brzojavko. Da bi ji prihranil pot, je Hiibel sam podpisal brzojavko in jo nesel domov. Doma jo je pa pozabil izročiti. »Drugi dan«, pravi priča, sem bral v »Slovencu«, da so me sklenili brzojavno povabiti; zelo sem se čudil, da nisem jaz ničesar dobil. Drugi so mi rekli, naj kar grem; jaz pa sem rekel: »To ni noben poziv.« Ko je šel po opravkih, je njegov fant pridirjal za njim ter mu prinesel brzojavko. A bilo je že prepozno.
Kako varujejo občinski svetniki tajnost tajnih sej.	,
Sodnik zasliši še enkrat župana radi ne- ' kega pisma, če ga je pokazal Prosencu, predno ga je poslal v Radeče, kar župan potrdi. I
' Dr. Eger: V »Slovencu« je stalo, da je zadnjič župan izpovedal, da je pismo pokazal, a v zapisniku to ni protokolirano. Prosim, ■ naj se to protokolira!	j
Dr. Eger nato predloži pravila kluba obč. svetnikov narodno-napredne stranke in prosi, naj sodnik konštatira, da so seje , tajne.
Dr. Triller: Zaupne!
Dr.Eger: Ne, naravnost tajne!
S o d n i k konštatira, da so tajne.
Zu pa 11 se že odhajajoč obrne in pravi: Gospod sodnik, dovolite mi le kratko pojasnilo. Vse stvari iz tajnih sej ve- j 1 i k o prej iz v e d o, kot iz j a v 11 i h. Iz javnih izvedo ljudje po časnikih še le drugi dan; iz t a j n i h vedo pa še i s t i v e č e r!
Dr. Triller govori.
Nato začne svoj govor dr. Triller, ki konštatira, da je Prosenc po županovih ramah prišel do lepili vsot. Zato je županu dolžan le hvalo. Ne veruje, da bi bil Prosenc res prepričan o tem, da je župan objektivno izpovedal neresnico. Pa če bi tudi imel to prepričanje, bi bil moral lojalno stopiti k županu in ga opozoriti, nai popravi svojo zmoto. Vso to kopico dokazov naj bi bil Prosenc vrgel vmes ; ob civilni pravdi. Svoje obdolžitve je Prosenc i nalašč povedal dr. Leskovarju, dobro vedoč, I da je ta drugega političnega prepričanja kot župan, da je celo uslužben pri voditelju nasprotne stranke, da bi to prišlo v širšo javnost. Prosenc je hotel porabiti najgrša sredstva, da bi vrgel župana z županskega stola. To dokazuje priča S v e 11 i 11, ki je jasno izpovedal, da 11111 je član »Slovenčcvega« uredništva rekel, da 11111 one notice ni podal Prosenc, »pač pa je to Prosenc pravil takim, ki so z nami v zvezi«. Naj se to nanaša na dr. Leskovarja ali na koga drugega, gotovo jc to, kakšen namen je pri tem imel Prosenc. V Kraljevo ovadbo se ne spušča, upa pa, da se bo ta preproga, ki zakriva to zadevo, tudi dvignila in da bo še prišlo na dan, kdo je to ovadbo napravil. V klubu je Prosenc res govoril o županovi zmoti, a 5. februarja se je čisto določno izjavil, da je župan krivo pričal. Tudi, če bi se 11111 bil dokaz posrečil, bi mu to ne bilo prav nič pomagalo. A po Grebencti je dognano, da sc župan o tem predmetu ni nikdar pogajal z Grcbencem. Pa tudi če bi se bila županu dokazala kaka zmota, bi to ne bilo še nič hudega, ker se pri tako okupiranem možu, kakor je župan, kaj takega lahko primeri. V klubu, kakor rečeno, je Prosenc res govoril le o zmoti, a nekateri občinski svetniki so pa imeli čisto ta vtis, da hoče Prosenc županu očitati nekaj nelepega. Naj se ne govori, da so seje tajne. Za kazenskega sodnika je dovolj, da je bilo očitanje izrečeno vpričo več ljudi j. Sicer pa na ta del obtožbe ne polaga posebne važnosti, ravno tako nc na oni del tožbe, da je Prosenc okoli govoril o tem. Gotovo je, da je Prosenc že prej moral govoriti o tem. Kje naj bi bil drugače to izvedel dr. Vodušek. Sveti duh mu tega ni mogel povedati. Tisti časi so minuli. Priča Ivan Š te f e, ta član »Slovenčcvega« uredništva, je trepetal tu pred križem, ker se je bal, da bo moral izdati nekaj, kar bi škodovalo nasprotni stranki. Rekel naj bi: »Prosenc ni z nami v nobeni zvezi, drugo pa vas nič ne briga. Tega pa gospod Štefe ni rekel, ampak jc vložil energičen protest proti temu, da bi se ga tu zaslišavalo o uredniških stvareh. To povdarja le, ker je značilno s t a 1 i š č e 11 a š e j a v n c 111 o r a le. (Opomba uredništva: Dr. Triller naj se le prikaže na prihodnje časnikarske shode! Bo frčal ven! Prvi je slovenski liberalec v Avstriji, ki smatra za nemoralno, ako se časnikar ne postavlja na stališče absolutne uredniške tajnosti. Dr. Triller naj j se briga raje za to,kar je sklepal nekoč damski klub.) — Dr. Brumen je bil obsojen na štiri j tedne zapora zaradi veliko nedolžnejših ob- j dolžitev. Nato predlaga, da sc Prosenc obsodi v primerno kazen.
Dr. Hribarjev plaidoyer.
Dr. Hribar govori nato kratko, češ, da bo najbrže treba replicirati na dr. Egerjeva izvajanja. Omenja Kraljeve ovadbe, a tega
Kralja ni nikjer na celem svetu. Odvetniška pisarna je javna in sta bili navzoči celo dve osebi. ^Preiskava zoper mene in očeta je že ustavljena". Zato je drzno in vredno kazni, podajati dokaz resnice, ko je državno pravd-ništvo že umaknilo preiskavo". — K sklepu predlaga strogo zaporno kazen.
Zagovornik dr. Eger.
Dr. Eger najprvo omenja, da se ni kaka zadeva kmalu tako brez potrebe vlačila v javnost ko ta. Prosenc je podpisal izjavo, ki je bila v listih priobčena, in v klubu je prosi.l, da naj se določita dva gospoda, ki bosta celo stvar preiskala, da se tako zadeva mirnim potom reši. Bil je tudi pripravljen prositi odpuščenja. javni funkcijonar, kakor je župan, bi se ne smel spuščati v take kupčije. Tudi drž. urad. je to prepovedano. Ako pa župan to vseeno stori, izgubi vpliv med občinstvom; tega pa Prosenc ne more biti kriv. Ta pravda z županovo osebo nima nič opraviti, ampak je to le zadeva med dvema gospodoma, ki sta stala v kupčijskih zvezah. Skupnega dobička je bilo okoli 130 tisoč; pride torej na vsakega 65.000 čistega dobička. (Pravzaprav se torej gospoda ne moreta prav nič pritoževati,! Op. ur.) Pri razdelitvi pa sta si prišla navskriž. (Sedaj pa drug drugemu očitata, da jc nasprotnik preveč dobil. To so lepi kompanjoni! Op. ur) Zgodile so se stvari od strani obeh gospodov, ki niso ravno prijetne. Grozila sta ubogemu Orebencu, da mu vzameta žago. P r i pravdi Hmelj so se dvignile proti županu take obdolžitve, ki so vse drugačne, ko sedanja Prosenčeva. Glavno pa je zagrešil župan, ko je rekel, da nc reflektuje na posojilo Vsak bo mislil, da drugače biti ne more, kakor da bo župan Grebenca čakal. Ko je bila prošnja umaknjena, ga je pa tožil. V civilni pravdi je Grebene dobil pravdo, kar je popolnoma prav. Prosenc je bil nato nevoljen, da je moral plačati odškodnino sam, ko je bil pa župan kriv, da je umaknil prošnjo. Ne gre se zato, je li župan govoril z Grebencem
0	posojilu, gre se marveč le zato, če je župan vedel kaj o posojilu, Pri prvi obravnavi je trdil, da se ne spominja več, zadnjič je zatrdil, da stoji za vsako besedo, ki jo je takrat izpovedal, in danes pa je rekel, da je vedel za dotično Grebenčevo pismo in ga pokazal Prosencu. Priča Grebene je name napravil zelo žalosten vtis.
Dr. Triller: Ni res! Prav dobrega!
Sodnik se zavaruje proti napadom na Grebenca, ki je izpovedal zelo natančno.
Nato konštatira dr. E g e r, da je tožbe kriv pravzaprav le Bayer radi nejasnih pojasnil. Pogovor v Voduškovi pisarni je bil zaupen, tega ne bi bilo treba šele povdarjati. Prosenc ni mogel misliti, da bo to prišlo v javnost. O celi stvari se je govorilo žc poprej, a kdo dokaže, da je to trosil okoli Prosenc. Ko pa je Prosenc odhajal od dr. Vo-duška, mu ie izrecno dejal, da ne bo napravil ovadbe, ampak jc naročil, naj njegov zastopnik študira, kako bi sc prišlo županu blizu civilnim potoni. Kar sc tiče dr. Leskovarja, je ta imel sicer dolžnost povedati svojemu šefu,nikakor pa ne pravice drugi pisarni. Sicer pa že značaj dr. Voduškovc pisarne dokazuje,da Prosenc tu ni govoril nič hudega. Res je, da so v županovi izpovedbi objektivne neverjetnosti. Prosenc bi bil imel pravico napraviti ovadbo državnemu pravdništvu ter predložiti svoje pomisleke in dokazila v proučevanje, kar kaže že neka razsodba tukajšnjega deželnega sodišča. Prosenc pa tega ni storil, 011 sc je le s svojim zastopnikom posvetoval o tem, potem pa rekel, da ne bo ukrenil nič, in odšel. Kam bi pa prišli, ko bi vlačili pred sodišče vse pogovore, ki se vrše v odvetniških pisarnah? Glede kluba in druge obtožbe pa ni vredno izgubljati besed. V klubu je Prosenc izpovedal še milejše, kot tu pred sodiščem. Potem bi se ga moralo tožiti še radi izpovedb pred sodiščem.Glede dr. Hribarja velja isto, ko o županu, le da je Prosenc že sam prosil za odpuščanje, ako je res kaj zagrešil. — To so stvarni razlogi za Prosenca. Toda tudi s stališča človečnosti naj se ga ne obsodi. Dr. Tavčar je sam tu dejal, da je Pro-scnc čenča. Ce je to res, potem je to omi-ljevalen razlog zanj. Prosenc je imel škodo od tega, ker mu je »Kreditna banka« odpovedala kredit. Predlaga oprostitev.
Dr. Triller dela poklone.
Dr. Triler kratko odgovarja dr. Egerju, češ, da ima župan glede kupčije zelo rahločutne nazore. Javni mož Prosenc se je sam ubil. Končno je napravil dr. !Egerju »dvomljiv kompliment, da bi bila njegova vnema, s katero je zagovarjal, vredna boljše stvari«.
Dr. Hribar ni nič repliciral.
Razsodba.
Nato je sodnik proglasil razsodbo: Prosenc je kriv prestopka zoper varnost časti, ker je dne 5. februarja govoril v dr. Voduškovi pisarni, da bo ovadil župana in dr. Hribarja radi krive prisege. Obsodi sc zato na tri tedne zapora, oziroma na tisoč kron denarne globe. Glede obeh drugih obtožb sc oprosti. Obteževalni razlogi so, ker jc razžalil dve osebi in župana. Olajševalno pa je, da jc vse priznal. Kazen jc po paragrafu določena na
1	do 6 mesecev.
Gospod Prosenc je vložil p r i z i v.
Dnevne novice.
+ Goriški nadškof. Včeraj je bil v Gorici posvečen v nadškofa innsgr. Sedej od dvornega škofa Mayerja. Naše uredništvo je poslalo sledečo brzojavko: Msgr. Sedej, nadškof, Gorica. Nadškofu goriškemu, metropo-litu ilirskemu, izraža iskreno udanost in želi pomoči Najvišjega uredništvo »Slovenca«.
+ Društvo »Abstinent«, spodbujano vsled nekaterih žalostnih slučajev, ki so se primerili v tukajšnji tobačni tovarni vsled pijančevanja, je vložilo pred nedavnim časom na generalno direkcijo na Dunaju prošnjo, da naj započne ista v svojih podjetjih akcijo, da se omeji med delavstvom teh podjetij pitje alkoholnih pijač. Na to vlogo je odgovorila generalna direkcija sledeče: »Vsled dopisa z dne 1. marca t. 1. naznanja generalna direkcija, da ic vzpodbujena po društvu »Abstinent«, izdala na vse c. kr. tobačne tovarne okrožnico, v kateri daje navodila, kako naj se pride v okoin pitju alkoholnih pijač med delavstvom v tovarnah. Tovarniški zdravniki naj predavajo delavstvu na podlagi knjižice »Proti alkoholu«, katero je izdalo avstrijsko društvo za gojenje zdravja, o škodljivem in demoralizujočem vplivu alkohola. — Dalje je bilo naročeno ravnateljstvom tovarn, da naj se poslužujejo S 22 delavnega reda za c. kr. tobačne tovarne ter naj v smislu tega § od časa do časa ali za vedno prepovedo pitje alkoholnih pijač v tovarnah. Kar se tiče posebei ljubljanske tobačne tovarne, je bilo naročeno, da naj stopi v svrho nabave proti-alkoholne literature za delavsko knjižnico, v ožjo dotiko s slovenskim abstinentnim društvom.« To je gotovo lep vspeh, katerega je izvojevalo mlado slovensko društvo »Abstinent«, ki bode gotovo skrbelo, da se gori označene določbe izvrše.
Sama sladkost jih je, namreč urednika tržaškega »Piccola«, ko poživljajo v precej dolgem članku okoličane, naj se ne stavijo po nepotrebnem v nasprotje z mestom in bolj prikrito namigavajo, koga naj volijo za odposlanca v tržaški mestni svet. Laški liberalci se spuščajo na narodno-gospodarsko polje, dopovedujejo okolici, kaj jc vse zanjo storilo mesto preskrbelo ji je vodo, vpeljalo na Opčinah plin in električno železnično progo, nova norišnica bo stala na okoliških tleh, skratka, okolica se bo vsled prizadevanja mesta vsa modernizirala. Okolica naj torej opusti svojo mržnjo do mesta, nc posluša agitatorjev in naj se vrže dobrotljivcmu materinskemu mestu v naročje. Zato pa jc »Picco-lova« stranka okolici ponudila za kandidate strašne narodno-gospodarske kapacitete, vpo-kojenega žandarja Nemca S t ii c k I e r j a , ki živi v Trebčih v konkubinatu z neko vdovo, več obskurnih oštirjev in renegatov izpod Krasa, Š t o I f o, Kumarja in Turka. Resnica jc ta: Okolica se je z mestom vred vzdignila, ker jc to neizogiben gospodarski zakon in ker ne potrebuje samo okolica inesta, ampak ravno-tako mesto okolice. Ta prospeh okolice je pa večjidcl sad prizadevanja sedanjih slovenskih zastopnikov. Kar je napravilo mesto, je napravilo v svojo korist, Okoličani pa vedo, koliko velja judovska dobrodelnost.
Glasilo bivšega dekadentnega pesnika, ki je sedaj ponesreči zašel med pro-vincijalne politike „ Domovina" ne more pre-hvaliti ločitve cerkve od države, kakor jo nameravajo izvesti na Francoskem. V uvodnem članku prinaša o tem zakonu resuine, kjer izkrivlja njegove določbe v prid lože in 9 posebno navdušenostjo z razprtim tiskom povdarja, da bo odslej na Francoskem „strogo prepovedano, zlorabljati cerkvena tla v politične namene", ker tega ne dopuščajo „sveta tla". Mlademu zaletelu ne zamerimo toliko, če se ogreva za ideje francoskega bloka: fant pozna francoske razmere iz romanov; bolj netaktno pa je od celega vodstva „Domovine", da pusti listu zabresti na to negotovo pot, ki zna duhove na Štajerskem še bolj ločiti kot so doslej. Morda pa tudi kdo vpraša, iz čigavega denarja se dela taka politika v Celji!
—	Slovensko delavsko stavbinsko društvo „ L a s t c n dom" se snuje v Gorici.
—	Umrl je inženir na Hrušici pri Jesenicah Aleksander Walleshauscn. S Hrušice je prišlo k pogrebu v Ljubljano 80 delavcev.
—	Aretirani agent. Žand. stražmojster na Rakeku gosp. Jaklič je aretiral včeraj agenta zavar. družbe „A1lianz" Gottlieba G r o m e s a , kateri je baje od zavarovanih strank letne doneske pobiral, akoravno zato
• ni imel pravice in je že dalj časa od te za-j varovalnice odpuščen iz službe.
Medved pobegnil. V grajščini Haas-: berk ušel je iz zverinjaka medved ter jo obral za nekim služabnikom. Medveda so ustrelili.
—	Na Cerkniškem jezeru nahaja se letos že dalj časa izvanredno veliko divjih
gosi.
Posnemajmot Trgovska gremija v Pragi in v Brnu in osrednja zveza čeških trgovcev za Moravsko v Prerovu so poslali vsem tujim liferantom dopis, v katorem zahtevajo, da jim samo češki dopisujejo in da se naj jim pošiljajo samo češki agenti.
—	Nepoštena dekla. Ana Turšič iz Cirknice je bila zaradi prestopka tatvine že dvakrat kaznovana. Služila je pri krčmarju Francetu Šikovcu v Zagorju (n tu je izmak. nila od 16. januarja do 2. februarja svojemu gospodarju iz zaklenjene omare znesek 54 K Obdolženka priznava, da je le 30 K vzela. Za kazen jc prejela pol leta težke ječe.
Pogreb g. Jožefa Jarca Iz Medvod se nam poroča: Veličasten je bil pogreb veleposestnika g. Jožefa Jarca dne 23. t. ni. popoldan ob 2. uri. Rajni je pa tudi zaslužil tak pogreb. Bil je mož izvanredne nadarjenosti in pridnosti. Bil jc doma v vseh strokah, mož, ki je vedel dobro svetovati vsakemu. Zato so sc zatekali k njemu vsi revni in bogatini. Njega jc potrebovala sodnija in vlada. Bil jc nekdaj v Gornjem giadu oskrbnik škofovih posestev. Marljivo je deloval tam. Ko se je od tam preselil na dom, je prevzel gospodarstvo doma in takoj se je pokazal bolj bistroumnega ekonoma, to pričajo njegova posestva. Bil je občinski odbornik mnogo let. Tu je reševal težka vprašanja z lahkoto. Pri ..Ljudski posojilnici" je delal prav marljivo. Kodar je bilo treba kaj ceniti, tedaj so Jarca poslali tja. Ko so se začeli v Št. Vidu škofovi zavodi zidati je on stal s svojim svetom na strani. Ves les jc on pregledal preden se je porabil. Povsod so ga klicali, kjer je bilo treba ceniti kake gojzde. Dal ni miru. Ponoči je prišel domov, ponoči je zopet odpotoval. Njegova soproga mu je vedno ljubeznjivo stregla. Njegova pridnost mu je zdravje vzela. Cenil je gozde tam se prehladil in tako si je nakopal bolezen in smrt. Pokojniku je vse od daleč in blizu skazalo zadnjo čast. Tacega pogreba ni videti na deželi. Že dan pred pogrebom so prišli sorodniki. Naprej so se pri pogrebu uvrstili šolski otroci, za temi je šla požarna bramba iz Pirnič, delavsko in izobraževalno društvo s Preske z zastavo. Pogreb je vodil čast. g. Andrej Kari in v družbi gg. duhovnikov. Med pogrebci smo opazili veliko število gospodov od „ Ljudske posojilnice". Tudi ljubljanski g. župan je bil pri pogrebu. Videli smo gg. dr. Tomiiišeka, Jegliča, Polaka tudi gospe iz Ljubljane so bile nav-zočne v obilnem številu. Med drugimi je bila navzočna velebl. gospa dr. Š u s t er š i č e v a. Nagrobnico so mu zapeli gg. učitelji iz okolice. Bilo je 22 vencev. Vsi se strinjamo v tem, da je bilo tacega moža škoda. V bolezni je silno trpel, vendar je prenašal voljno vse bolečine. Stregli ste bolniku poleg njegove soproge tudi dve usmiljeni sestri. Bog daj njegovi duši sveti raj, blagi gospej pa tolažbo ob veliki izgubi.
— Gostilniške koncesije. Iz kočevskega okraja. Vedno in vedno sc pisari po raznih časnikih širom dežele o tako potrebni preosnovi zastarelega zakona o podeljevanju gostilniških koncesij. A vse ostane samo glas vpijočega v puščavi. Zadnje čase rastejo gostilne kakor »marohi« po gorkem dežju. K.ier je resnična potreba, se nihče ne brani, a kjer se gre slepo za umazano konkurenco, je pač umestna pritožba. Naš slavni občinski odbor sestoječ s par častitimi izjemami iz raznih kimavcev, je nedavno sklenil: »Dajmo vsakemu prosilcu gostilniške koncesije, v to potrebno dovoljenje, ne glede na to, je-li potrebno ali ne. Ta veleduhoviti sklep utemeljujemo s tem, da ko bo dotičui novopečeni krčmar uvidel, da »kšeft« ne gre, pa ga bo sam rad opustil. Vzemimo pa samo en slučaj, kjer se je naš »posnemanja vredni« sl. obč. zastop korenito urezal. V Retjah pri Loškem potoku obstoje sedaj tri stare in spoštovane gostilne, za kakih sto hiš broječo revno vas skoraj preveč, ker se glavna cesta ogne cele vasi. Nekega lepega dne pa se domisli edini vaški krojač, da ie lepše prenašati literčke, kakor pa vleči dan na dan svetlo iglo. In hajdi, pa vloži v to svrho potrebno prošnjo. Odbor mu je seveda takoj dovolil, akoravno jc Ba-šelc stvarno dokazal, da je popolnoma neumestna četrta gostilna v Retjah. Ko so potem oblasti krojaču povedale, da je gostiln za sedaj dovolj, sc je zarotil, da mora dobiti krčmo, naj velja kar hoče. Zatekel se je k svojemu »kompanjonu«, ki je baje vsemogočen in nedosežen (I), da mu on preskrbi popolnoma nepotrebno gostilno. Kaj bo dosegel »nedosežni« ne vemo, a da je silovito množenje gostiln nezdravo, to mora priznati dandanes vsakdo.
Požar. Sinoči okolu 6. ure zvečer je nastal ogenj pri posestniku Mart. V i r a n t u v Sostrem. Ker je bila hiša lesena, je pogorela do tal. Na lice mesta je prihitela požarna hramba Štefanjavas, ki je takoj ogenj lokali-zirala.
Potresi. V soboto ob 9. uri 10 min. zvečer je bil v Benkovacu močan potres. V soboto opoludne so čutili v Zagrebu močan potres.
V postelji Je zgorela v Radovljici, ko je ponoči kadila cigarete, gostilničarjeva hčerka, 33 let stara Alojzija R a b i č.
Umrl je koroški državni poslanec T s c h er n i g g.
Dva urednika pred državnim pravdnl-štvom. Pred kratkim sta bila vabljena urednik »Dol. Novic« in »Dolenjca« k drž. pravd-
ništvu v Novem Mestu. Opozoril ju je, da ni dovoljeno listom prinašati o vojaškem gibanju, operacijah in načrtih.
Katoliško Izobraževalno društvo v Škofji Loki je obhajalo dne 19. marca svoj društveni praznik. Zjutraj se je društvo kor-porativno s svojo krasno zastavo udeležilo službe božje, zvečer pa je priredilo družinski večer, ki je vspel kar najlepše. Na sporedu je bilo tamburanje, petje in ljudski igrokaz »Ca-rostrelec«. Bili smo v resnici radovedni, kako se bo ta težka igra vprizorila in igrala na društvenem odru in priznati moramo, da jc to kar smo vžili, preseglo naše pričakovanje. Igravci so dobro rešili svojo nalogo, Maks in (iašpar pa sta pogodila svoji vlogi naravnost mojstersko in le čestitati moramo vrlemu'društvu na tako izbornih močeh. Razhajali smo se z željo, da nam izobraževalno društvo kmalu zopet poda kaj tacega, kot jc bil ta družinski večer.
POLOŽNICE smo priložili danes za vse tiste p. n. naročnike, katerim s koncem tega meseca poteka naročnina. Prosimo jih, naj se ijh poslužijo v najkrajšem času, da moremo redno pošiljati list.
ljubljanske novice.
lj Vse elektriške lampe in lampice so gorele danes popoludne. Šegavi Ljubljančani so iztuhtali, da bodo pokopali narodno-na-predno stranko na mestne stroške, in da ji nameravajo napraviti mramornat spomenik, ki se bodo na njem blestele po znanih uzorcih v zlatu vklesane besede: Tu počiva narodna-napredna stranka, pokopana s primerno slovesnostjo eno leto potem, ko je kranjski deželi načeloval baron Hein.	j
Ij Pomarančne lupine po hodnikih. V zadnjem času sc močno ninože pritožbe, da neka-terniki mečejo pomarančne lupine po hodnikih ; in hodnih potih, kar je za pasante jako ne- j varno. Ako sc stopi na lupino, zelo rada ! izpodrči in zgodili so sc že slučaji, da je mar- i sikdo vsled tega padel. To ni samo nevarno, ampak jc v smislu §. 92 cestno polic, reda tudi prepovedano. Ako bi se vsled tc lahko-miseijnosti zgodila kaka nesreča, se krivec kaznuje tudi po S. 335. kaz. zakona. Torej ne metati lupin po hodnikih.
lj Stavka krojaških pomočnikov se je pričela danes v Ljubljani. Plačilno tabelo so pomočniki odklonili. Iz nekaterih delavnic so stavkujoči izgnali pomočnike, ki so delali. Govori se, da sc pripravlja stavka mizarjev in ključavničarjev.
Ij Predrzna tatvina. Sinoči je bila nekemu gospodu v nekem tukajšnjem hotelu ukradena iz predsobe črna salonska obleka, vredna 100 K
tj Poizkušen samoumor. Danes se je ustrelil na pokopališču vpokojeni stotnik g. Josip N a u t a , rojen 1833. leta v Veroni Zadel se je v desno stran glave pod se. cem in si prizadjal smrtnonevarno rano.
lj Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica imela je pod predsedstvom svojega II. podpredsednika g. stolnega župnika kanonika J. E r k e r j a v pretečenem tednu izvanredni občni zbor in pa odborovo sejo, na kateri se je g. dvorni svetnik Rudolf grof Ch o r i n s ky enoglasno volil predsednikom. Natančnejše poročilo o tej seji, na kateri se je med drugim tudi sklenilo takoj pričeti s praktičnim odvračanjem jetike, objavimo v kratkem.
lj Panorama Kosmorama nas vodi tekoči teden do sobote 31. marca po južnoameriških pokrajinah v A r g e n t i n i j o in B u e o n o s Aires. Kdor hoče videti napredek novega sveta napram staremu, naj gre gledat to serijo. Buenos Aires je moderno mesto; razkošne stavbe, impozantne palače in najmoderneja šetališča se vidijo tam ; moderna Evropa ima malo takih. Pa tudi pokrajinske slike so jako lepe. Med te spada zlasti slovita Magalhaenova cesta in snežnik Obin v njej. To domače podjetje, ki nam kaže naravne prizore vseh delov sveta zasluži toplega priporočila.	i
lj Amerikanski cirkus Buffalo Bil bo
priredil v Ljubljani predstavo 1. maja.
Ij Slovensko gledališče. Jutri, opera ! Josca", V petek je poslednja predstava.
Razne stvari.
Najnovejše.
Umori. Iz Dtisseldorfa poročajo Brata Adolf in Lenart Bloemers in žena Adol-fova so bili radi umora nekega nadporočnika obsojeni na smrt. V nekem pariškem vilskem predmestju so našli umorjena nekega 74 let starega zasebnika in njegovo 45 let staro nečakinjo. Umorjeni je bil šestkrat zaboden v srce.
Najdlje se je do z daj postil neki v angleškem mestu Carlisle živeči popotnik, ki je bil bolan na želodcu. 42 dni je pil samo vodo, v kateri se je kuhala prej moka j iz ovsa in nastopnih 18 dni samo vodo. Po-stilec izjavlja, da je to njegovemu zdravju j zelo koristilo
Babice stavkajo v Berolinu. Zahtevajo povišanje plače.
Stavka prcdilniških delavcev jc v Vidmu na Laškem. Stavka 1000 delavcev.
Na smrt je bil obsojen na Dunaju motorski voznik Priigel, ki je umoril deklo
BOhm. Njegova žena jc dobila tri ieta težke ječe.
Strašno dejanje blaznega človeka. V Plauenu je umoril neki delavec svojo ženo in težko ranil njeno mater. Sestra žene je v strahu skočila na cesto in težko ranjena obležala. Iz petih revolverjev je morilec oddal na množico na cesti 300 strelov. Svojega otroka jc na vrvi privezanega spustil na cesto, potem pa stanovanje zažgal. Neki ognjegasec je morilca ustrelil.
Strašen poizkus. V Markovicah na Moravskem je neki gospodar zaklal svinjo. Njegov tri leta stari sinček pa je to gledal. Kmalo na to pa jc dečko vzel nož, šel v sobo kjer je njegova pol leta stara sestrica spala v zibelki, pa ji je prerezal vrat. Hotel se jc baje prepričati, ali bode dekle tako kričalo, kakor je svinja.
Žrtev svoje iznajdbe. Inženir Ticento v Palermi na Laškem iznašel je neko pripravo, s katero je menil odvrniti krogljo iz puške od sebe, da bi mu ne'škodovala. Pri skušnji med prijatelji in člani gosposke pa sc jc pokazala njegova iznajdba za nič, kajtikroglja iz revolverja prodrla mu je v srce.
Sv. Pavel in ženski klobuki. Privrženci presbiterske cerkvene občine v Brooklynu so se pritoževali, da jim široki datnski klobuki zabranjujejo pogled na podij, s katerega jim govori propovednik. Naposled pa je neko nedeljo propovednik jako originalno nastopil proti ženskim klobukom. Rekel je: Vem, da sv. Pavel v pismu do Korinčanov izrecno pravi, naj ženske ne prihajajo v cerkev z odkrito glavo. Sv. Pavel pa ni mogel naprej vedeti, kai bo vedno se menjajoča moda ženskam v 20. stoletju posadila na glavo. Ker pa se možje pritožujejo, da radi ženskih klobukov ne vidijo govornika, sem prisiljen tudi preko zapovedi sv. Pavla izreči zahtevo, naj ženske svoje klobuke v cerkvi odlože.
Društva.
(Društva tiskarjev na Kranj ske m redni letni občni zbor) se je vršil v soboto dne 24. marca zvečer v restavraciji „Narodnega doma" ob obilni udeležbi društvenikov. Kakor je iz tiskanega poročila za leto 1905. razvidno, je imelo društvo v teku leta en občni zbor in šest zaupnih zborovanj; tekoče društvene zadeve je rešil odbor v 33 sejah. Koncem 1. 1905. je štelo društvo šest častnih in 149 rednih članov, med temi 129 stavcev, 17 tiskarjev in 3 sorodnih poklicev; umrli so člani I. E. Šuber, A. Premk, O. Terglau, P. Kecskes iu onemogli F. Marout. Računski zaključek izkazuje 12.911 K 72 h dohodkov in 11.761 K 82 h stroškov, tedaj 1149 K 90 h prebitka, s katerim je naraslo društveno premoženje na 35.446 K 85 h, ne vštevši vrednosti knjižnice in pohištva v znesku 2178 K. Dohodki so sestavljeni takole: članski prispevki 9830 K, vpisnine 18 K, donos društvenega premoženja 1366 K 41 h in razni 1697 K 31 h; stroški pa: podpore bolnim, brezposelnim v kraju in na potovanju, onemoglim, vdovam in sirotam 7123 K 40 h, pogrebnine 1101 K 24 h, izobrazba 892 K 66 h, uprava 1061 K 84 h. organizacija 979 K 44 h in razni 603 K 24 h. Društvena knjižica vsebuje 1134 knjig strokovne, znanstvene, zabavne in različne vsebine, izposodilo se je med letom 149 osebam 1065 knjig; v društvenem stanovanju je bilo na razpolago 25 listov. — Občni zbor je dovolil glavnim društvenim upraviteljem 450 K nagrade in izrekel odboru, ki je imel posebno veliko opraviti z revizijo novega normalnega mezdnega ce-novnika za avstrijske kronovine, kakor tudi vsem, ki so na en ali drug način društvo v pretečenem letu podpirali, najsrčnejšo zahvalo. — Pri volitvah so bili voljeni sledeči gospodje, in sicer: v društveni odbor: predsednik L. Werzak, podpredsednik I. Mlinar, račnovodja O. Planine, blagajnik I. KJovar, blagajnikov namestnik J. Ve h ar, zapisnikarja F. Jezeršek in A. Št rekel, knjižničarja A. H r o v a t i n in J. M a r ti n č i č, odbornika P. Jel o čn i k in M. Rožanec, pregledovalci računov J Benčan, A, Grego rec in J. Komar; v tarifno komisijo kranjskih tiskarjev: K. Jarc, F. Jezeršek, J. Košak, F. Kranjc, J. Martinčič in M. Popovič; v tarifno razsodišče: člani O. Planine, M. Popovič in T. Premk, namestnik R. Pirkovič; upraviteljem pot-ninske blagajne: O. Planine za Ljubljano in M. Pctrič za Novomesto.
Telefonska in brzojavna poročila.
SLOVENSKA ZMAGA V TRSTU.
T rs t,26. marca. Pri včerajšnjih volit- 1 vah v okolici za mestni oziroma deželni zastop je zmagalo vseh šest slovenskih kandidatov.
NESREČA V TRBOVLJAH.
Trbovlje, 26. marca. Ponoči okolu 8. ure sta se vsled užganih plinov zadušila v baron Hopfenovem rovu paznik Ivan S č u r k in rudar Viljem K a n i ž a r.
POTRESNO TRESENJE.
Novo Mesto, 26. marca. Včeraj ob 9.50 zvečer na hribu pri Kandiji krepko podzemsko bučanje, trajajoče 6 sekund, smer proti jugovzhodu-zapadu. Nato hipni puh megle. Nemirje celo noč. Zjutraj štirikrat občutno vibriranje. Več kratkih sunkov.
OGRSKI MINISTER PRI CESARJU.
Budimpešta, 26. marca. Cesar je sprejel nasvet Fejervaryjev, naj zasliši o političnem
položaju ogrske ministre. Vsled tega so vsi ; ogrski ministri odpotovali na Dunaj. Cesar je j sprejel Fejervaryja. Pogovor je bil baie o vojaških novincih.
STAVKA.
Dunaj, 26. marca. Čevljarski pomoč-niki so zagrozili s stavko, ako sejim ne ugodi. Ako izbruhne tu stavka krojaških pomočni-kov, še ni gotovo.
KONKURZ.
Osek, 26. marca. Tvrdka Filip Kaiser & sin je napovedala konkurz. Pasiva znašaio 100.000 K.
NAJNOVEJŠE VESTI IZ RUSIJE.
P e t e r b u r g , 26. marca. V Vladivo-stoku so prijeli dva mornarja japonske mor-uarice, pri katerih so dobili načrte in beležke o utrdbah. — V Revalu so obsodili na smrt 12 kmetov. — V Jakobovem dolu je zaprtih 2500 političnih hudodelcev. — Vilinski škof k naznanil oblastim, da je prestopilo 20,000 pra-voslavnih h katollčanstvu.
V pojasnilo.
Ker vzbujajo oznanila, ki jih gospod Oton Seydl objavlja po časopisih in drugod mnenje, kakor da bi bil imenovani zobozdravnik, obvešča podpisano društvo zdravnikov p. n. občinstvo, da gospod Ofon Seydl ni ne zobozdravnik, niti nima zobo-tehniške koncesije v Ljubljani.
ca 2-1 Druftvo zdravnikov na Kranjskem,
Zahvala.
Za vse številne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše pre-srčno ljubljene, nepozabne matere
Marije Kafol
ki so nam došli od blizu in daleč ter mi bili v veliko tolažbo, dalje za številno častno spremstvo predrage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, preblagi rodbini g. Robida, ki je neutrudno in sočutno bila v pomoč in tolažbo do zadnjega vzdiha blage pokojnice, kakor sploh vsem, ki so kakorkoli lajšali nam bolest ob prebridki uri.
Št. Vid nad Ljubljano, 660 dne 16. marca 1906
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega so-žalja ob smrti moje nepozabne matere
Terezije pakiz
roj. KNAVS
izrekam tem potom najtoplejo zahvalo zlasti onim, ki so v dolgi bolezni tolažili blago ranjico in ji lajšali trpljenje, onim, ki so prihiteli od blizu in daleč izkazati ji zadnjo čast, onim, ki so položili vence na njeno krsto ter gospi dom pevcem za ganljive žalo-stinke. — Naj vsem Bog povrne!
Podgora p. Sodražici, 26. sušca 1906.
Sin Karol
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje ob prerani smrti iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
Fran j a Fiille
tovarniškega mojstra
kakor tudi čast. domači duhovščini, g. Lukmannu mlaj.š.. g. kapelanu Za-bretu iz St. Vida nad Ljubljano, dalje sl požarni brambi tovarniški, kakor tudi godbi za preganljive žaiostinke, vsem gg. uradnikom, mojstrom ter delavcem tovarne za prekrasne vence in za iskreno sočutje ter za spremstvo k zadnjemu počitku, izrekajo podpisani najsrčnejšo zahvalo.
Sava pri Jesenicah, 24. marca 1906.
•Josipina,soproga, Lizi. Ana, Kristina omož. Velepič, Mirni, Fani, Pepi in Edi, Lina, Olga hčere in ^ sinovi; Alojzija, sestra; Kristina, vnukinja.	655
Priloga 69. Stev. »Slovenca" dnč 26. marca 1906.
Občni zbor
„KatoI. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
V četrtek dne 22. t. m. se je vršil v Celovcu občni zbor političnega društva. Ob napovedani uri, ob pol treh popoldne, je bila obširna dvorana restavracije »Buchemvald« že skoraj zasedena, in ko se je zborovanje pričelo, je bila polna do zadnjega prostora. Navzočih je bilo gotovo nad 300 ljudi.
Društveni predsednik, deželni poslanec Orafenauer otvori zborovanje in v svojem nagovoru omenja važnih nalog, ki jih je imelo društvo v preteklem poslovnem letu, obenem pa tudi dobi društvo navode in načrte za bodoče delovanje, katero bo zahtevalo od vodstva društva, društvenih udov in sploh celega slovenskega naroda na Koroškem največje pozornosti in požrtvovalnosti.
Vlada ni poslala svojega zastopnika na občni zbor, dasiravno se jo je izrecno naprosilo za to.
Društveni tajnik C k a r prečitavši zapisnik o lanskem občnem zboru, ki se odobri, poroča o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo ima dve vrsti članov: ki plačujejo udnino in ki jo ne plačujejo, prvih 310, drugih s prvimi vred do 3000. Društveni zbor je v Gorjah razpravljal o društvenih zadevah. Priredilo sc jc v preteklem letu: 1 občni zbor, 1 zaupni shod v svrho določitve kandidata za državnozborski volilni okraj Celovec - Ve-likovec in 58 političnih shodov (28 volilnih shodov ob priliki dopolnilne državnozborske vol. v omenjenem okraju, .30 protestnih shodov proti vladnemu načrtu volilne reforme). Po posredovanju društva se je pred kratkim ustanovilo novo delavsko društvo v Podsinji vasi. Pismeni društveni promet izkazuje 1202 komada. Društvo je posredovalo tudi med strankami in oblastmi ter strankami med seboj (83 slučajev).0 splošnem stanju narodnega gibanja zrcaločcga se v narodnih društvih in zavodih ni mogel tajnik natančno poročati, ker mu niso vsa društva vkljub pravočasno razposlanim vprašalnim polam podala potrebnih podatkov. Splošno pa je opažati, da najtežje delujejo delavska, potem izobraževalna društva, pevska društva itd. Štiri delavska društva s 350 člani so priredila 38 zborovanj in izkazala okrog 2500 K denarnega prometa; šest izobraževalnih društev s 503 člani 277 zborovanj in 1200 K prometa; 5 pevskih društev novo šele ustanovljenih s 105 člani, 19 zborovanj in 1100 kron prometa, kar je gotovo hvalevredno.
Tajnik poroča končno o društvenem glasilu, edino koroškem slovenskem listu »Miru«. Poročilo ni bilo ničkaj veselo, kajti povdarjal je, da list nima one zaslombe med ljudstvom, ki bi jo moral imeti. List se mora boriti z gmotnimi težavami in lastništvo nikakor ne more ugoditi želji večine rodoljubov, da bi se list povečal ,da bi začel po dvakrat izhajati na teden. Tem v resnici obžalovanja vrednim razmeram je pač tudi mnogo kriva neka prikrita agitacija proti listu in pospeševanje drugih listov. Sicer je vse hvalevredno, da bere slovensko ljudstvo tudi druge dobre časopise, da, veseli smemo biti, da ljudstvo sploh bere kak dober slovenski list, ali domačega lista se ne sme prezirati.
Župnik R a ž u n pripominja k tajnikovem-poročilu, da mu ni jasno, ali je odbor kaj ukrenil glede razmer koroških Slovencev napram deželni kmetijski družbi. Slovenski kmetovalci morajo dobiti slovenski kmetijski list!
Podpredsednik dr. 13 r e j c poda o delovanju odbora v tej zadevi natančno poročilo, katero se z odobravanjem sprejme. Nato se ie razvila dolgotrajna in semtertja zelo burna razprava o »Miru« katere so se udeležili gg. Poljane, provizor A r n e j c, kanonik Dobrove, župnik T r e i b e r, Gre-gorEinspiele ritd.
O denarmen stanju društva je poročal blagajnik mnsgr. P o d g o r c. Društvo nima toliko opore v narodu, kakor bi jo moralo imeti. Zato so tudi prispevki tako majhni, komaj 600 kron. Ako ne bi bilo dobrotnikov, ki podpirajo društvo, bi društvo nikakor ne moglo delovati. V tem oziru se mora začeti najživahnejša akcija po ccli deželi.
Odbor se je izvolil z majhno izpremembo dosedanji: Prane Grafenauer, dr. Janko Brejc, mnsgr. Val. Podgorc, dr. Lainbert Ehrlich, Josip Rozman, Anton Ekar, Gregor Einspieler, Matej Prosekar, Janez Vošpernik; odborniki: Josip Dobrove, Fr. Kobentar in Iv. Ure, namestniki. Preglcdovalca računov: Matej Ražun in Ivan Huter.
Nato je govoril dr. Janko Brejc o volilni reformi. Jasno je razložil krivico, ki se je zgodila koroškim Slovencem, ako bi postal vladni načrt volilne reforme postava. Odgovorna za to krivico je gotovo v prvi vrsti vlada, ali prvi povzročitelji pa so najzagrize-nejši sovražniki Slovencu v deželi, dr. Lemiš, Dobrnfk in pa deželni predsednik baron Hein, ki se v strahu pred nemškimi nacijonalci ni upal ustaviti krivični nemški zahtevi.
Burno odobravanje je večkrat prekinilo govornika in predlagana resolucija sc je sprejela soglasno. Ravno tako se je tudi sprejela predlagana nezaupnica deželnemu pred-
sedniku baronu Hein u, ki je kot državni uradnik prisegel na ustavo in pravico, pa ni uniel svoje naloge in ni znal varovati tudi koroškim Slovencem po ustavi zajamčenih pravic. Sklenilo se je tudi izreči ogorčenje onim možem, ki so kot državni poslanci izvoljeni v slovenskem delu dežele pripomogli viadi do njenega atentata na obstoj slovenskega naroda na Koroškem, in to so: poslanec pete kurije dr. Lemiš, poslanec kmetskih občin O r a š in Seifritz ter poslanec celovškega mesta, slovenski janičar D o-b c r n ik.
Župnik Poljane predlaga resolucijo proti ločitvi katoliškega zakona. Resolucija se sprejme soglasno. Ro je še mnsgr. P o d-g o r c iznova opozoril navzoče, kako težki časi se bližajo in kako živahnega dela je treba, ako koroški Slovenci hočemo vzdržati svojo narodno posest, je predsednik dež. poslanec Grafenauer resumiral razprave celega zbora ter zahvalivši se za velikansko udeležbo zaključil občni zbor, od ustanovitve društva šestnajsti.
Tržiške noulce.
Splošna delavska bolniška in podporna blagajna v Tržiču ima vedno okrog 500 članov in ti so vsi Slovenci, le nekaj se jih šteje za Nemce. In zaradi teh slovensko društvo nemško uraduje. Ko je šel dosedanji pisar F. D. v nekak jezni pokoj, zaradi kratkega prepira in dolge zmote, mislili smo vsi, da pride v veljavo domači slovenski jezik, a varali smo se. Namesto F. D. je prišel drug germanček M. B. V društvu vse občuje slovensko, na občnih zborih in pri sejah so pogovori in predlogi vsi slovenski, samo v uradnih urah se piše nemško. Ko bi ti možie kaj razuma imeli, bi se morali zavedati, da se mora vsak odbor ravnati po društvenih pravilih, ne pa po svoji lastni volji. Ljudje dandanes niso več tako neumni, da bi pustili, da bi blagajnik nosil kar celo blagajnično premoženje v žepu, kakor pred 15. leti. To ne gre več! Tisti časi so minuli! Zato tudi dru-štveniki ne puste, da bi si odbor po svoji lastni volji nagrade delil. Pravila ne določujejo nikakih novoletnih daril, zato jih tudi ne smete prostovoljno jemati. 33. točka dr. pravil se glasi: Vsa mesta odborniška so častna in se morajo zastonj opravljati, vendar pa sme občni zbor na predlog predsednika plačilo dovoliti. To se pravi: Predsednik mora občnemu zboru one može predlagati, kateri so med letom za društvo kaj koristnega storili. Občni zbor pa zamorc na ta predlog plačilo dovoliti ali pa odkloniti, kakor izprevidi, da jc bolj prav. Tako je pravilno, da ne more nikdo nič oporekati. Ne pa, da bi si smel sam odbor jemati plačila, kadar hoče. 35. točka dr. pravil črka b pa se glasi, da mora pred-stojništvo na spolnovanjc pravil paziti! Ali ste pazili, ko ste si nagrade delili? Poglejte še na 40. točko dr. pravil, kaj vam pove črka g: Ako se pri občnem zboru predstojništvu odveza odgovornosti odreče, voli se po načelih točke 32. novo predstojništvo, katero poslovanje prejšnjega pregleda in, ako je treba, sodnijsko postopa in prihodnjemu občnemu zboru o tem poroča. Pregledati bi bilo treba še več točk, a vendar naj zadostuje to, ker mislimo, da bodo društveniki vendar toliko pametni, da bodo pri prihodnjem občnem zboru naredili red. Upati je, da dobi tudi tukaj prvo mesto slovenski jezik, in da se j bode tudi uradne ure slovensko pisalo.
Iz skritega Loma se nam poroča: V hribih živimo 600 m nad morjem, ali v zatišju obdani visokimi planinami. Dosedaj je bila pri nas dosti blaga zima največ 8" C in malo snega. Imeli smo ta mesec tudi prav prijetnih in toplih dni, 26° C na solncu in sneg je po polju izginil. 20. t. m. nas je pa zopet obiskal in zemljo do zdaj za 10 cm pokril. Danes 23 zjutraj pa je bila na površini videti 2 mm debela, snežena kristalnasta skorja rumenkaste boje. Domači pravijo, da to tukaj nič redkega ni, da je nekega leta padel rdečkasti sneg, na čigar površji so črvi mrgoleli.
Iz slovanskega sveta.
sl. Češki hurnoristični list na Dunaju. Na
Dunaju prične 29. t. iti. izhajati češki šaljivi list po izgledu »Fljegende Blatter«. Imenoval se bo »Vidensky Šotek«.
sl. Star češki časnikar umrl. V Pragi je umrl dne 15. t. m. 641etni češki časnikar J. W a 11 e r. Bil je član društva čeških časnikarjev celih 26 let.
sl. Moravska kat. narodna stranka. Dosedanjim kat. narodnim poslancem na Mo-ravskem dr. H r u b a n u, dr. Stojanu in dr. Kou del i so njihovi volivci soglasno izrekli zaupnice in zahvale ter jih zopet postavili za kandidate. Posebno veličasten je bil zadnji volivni shod dr. K o u d e 1 e. Dr. li r u-b a n je imenovan za častnega meščana mesta Ogrski Brod. Kakor znano zastopa dr. K o u d e I a kmečke občine brnske okolice, dr. Stoj a n Banov in dr. H r u b a n Ogrski Brod.
sl Romanje avstrijskih Rusinov v sv. deželo leta 1900. Pod pokroviteljstvom metro-polita Szeptickega in obeh vladik, stanislav-skega in peremiskega, se je ystanovil odbor,
ki bode v jeseni tega leta priredil slovesno romanje Rusinov v sv. deželo. Romarji bodo šli čez Pešto, Trst in Jaffo.
sl Staroslovansko pokopališče. V okolici Legnice, kakor poroča »Dziennik Poznanski«, pri izsekavanju gozda, se je našlo veliko staroslovansko pokopališče. Arheologično društvo v Vraclavu je tja poslalo svojega strokovnjaka, ki bode vodil in nadzoroval izkopavanje.
sl Cehi na Nižje Avstrijskem. Iz znane vloge »Zveze nižjeavstrijskih Nemcev« posnemamo Sledeče o Cehih na Nižje Avstrijskem: V »nemški« Nižji Avstriji jc že mnogo občin, v katerih je 28- 99% Cehov. V okraju Gmiind n. pr. jc občina Beinhofen, v kateri je 86% Cehov. Mnogo drugih občin pa ima od 8—70% Cehov. V okraju Mirtelbach živi med drugim v Suhih Krutih (Diirnkrut), kjer je Rudolf premagal češkega Otokarja, danes 23% Cehov, v občini Unter-Themenau 93%, Ober-Theme-nau 94%, Bischofs\vart 99%. V sodnem okraju Laa jih je izmed 38 občin le še 10 čisto nemških, v okraju Mistelbach od 29 občin le 9. Okrožje pod Dunajskim lesom ima več občin s češko večino. Od vseh nižjeavstrijskih obrtnikov jih je le še 52% doma iz Nižje Avstrije (na Dunaju le 44%), drugi so s Češkega in Mo-ravskega. Med dunajskimi čevljarji jih je 36% Cehov, krojačev in mizarjev 32%. Nemštvo Dunaja nazaduje. Zadnje ljudsko štetje je naštelo na Dunaju 102.974 prebivalcev s češkim občevalnim jezikom. To število pa se je gotovo podvojilo, če ne že potrojilo. V posameznih dunajskih okrajih je že silno veliko Cehov. Tako ima okraj Fiinfhaus 5.49% Cehov, Meidling 5.63%, Margareten 5.83%, Sim-mering 6.26%, Landstrasse 7.47%, Rudolfs-heim 7.81%, Ottakring 7.93%, Hernals 8.8%, Brigitenau 11.12%, Favoriten 20% Cehov. V desetih letih se je pomnožilo število Cehov v okraju Fiinfhaus za 69%, v Favoriten 90%, v Landstrasse 106%, v Ottakringu 110.5%, v Rudolfsheim 177.5%, Hietzing 222% in v Sini-meringu za 409%. Ako se bo to naseljevanje Cehov v teh dunajskih okrajih nadaljevalo enakomerno, ima Simmering v 20 letih češko večino, Rudolfsheim v 40, Favoriten, Landstrasse in Hietzing v 50, Ottakring in Fiinfhaus v 60 letih. — To je izvleček iz podatkov združenega nemškega odbora. In vsi ti stotisoči bodo ostali narodno popolnoma brezpravni.
sl Darilo duhovščine papežu. Letos obišče češka duhovščina sv. Očeta v spremstvu svojih vernikov. Ob tej priliki izroči pri javni avdijenci papežu kot darilo mojstrsko delo češke umetnosti. To jc Mysbekovo delo »Kristus na križu« iz čistega srebra s slonokošče-im križem. Delo izvrši tvrdka Topič v Pragi. To res umetniško delo, ki mu jc izrekla največje priznanje kritika celega sveta, ki je bilo odlikovano s prvimi nagradami na razstavah na Dunaju, v Monakovem, Berolinu, Bruslju, Parizu in Chicagi, je gotovo zelo pripravno darilo in obenem sijajno priznanje delu čeških umetnikov od strani češke duhovščine.
sl Iz Petersburga sc poroča, da se je tam osnovala »liga prosvete«, ki bode širila pro-sveto v ruski državi na podlagi demokratičnih načel, ne le v šoli, ampak tudi izven šole.
Slovensko gledališče.
Repriza »Toske« je bila celo za nekaj odstotkov boljša od premijere. Krasoto instru-mentacije nam je bilo stoprav sedaj mogoče natančneje umeti. Globoko zamišljeno delo zahteva pravega razumevanja; vglobiti se jc treba v vse detajle bogatih muzikalnih zakladov, potem ima poslušalec šele užitek.
Bili smo zadovoljni posebno z izvajanjem drugega, pa tudi zadnjega dejanja. Opera se je uprizorila na častni večer baritonista g. Ou -r e d n i k a. Ta je pevec po naših mislih, dober v vsakem oziru, tako da bi pri nas težko dobili boljšega. Povsod, kjer je nastopil, se je odlikoval. Culi smo ga v najrazličnejših operah in operetah, a vsikdar je svojo nalogo častno izvršil. Da je pa kot Scarpia v operi »Toska« dosegel morda največji uspeh, to sc nc da tajiti. Ta uloga mu da priliko pokazati vse pevske vrline, da pride z glasom, katerega ima v oblasti kot malokateri pevec, do popolne veljave. Njegov prijetno doneči bariton prija bodisi v nižini kot v višini. Toda ncle kot pevec dobre šole, tudi kot igralec se g. Ourednik čuti na odru doma. Igral je svojo ulogo s pristno rcalistiko in dosegel v vsakem oziru časten uspeh, a žel tudi najburnejega priznanja in aplavza. Naj bo uverjen, da uživa vse simpatije naše in našega gledališkega občinstva
Gospa S k a 1 o v a je bila na isti višini kot prvič. Uloga »Toske« ostane brezdvoma njena elitna partija.
G. Orželski je bil popolnoma na mestu; ker je zaslužil pohvalo, mu jc pač ne moremo odrekati. Bil jc prav dober.
G. R a n c k jc bil celo boljši od prvič.
G. B et e 11 o napreduje od dne do dne. — Tudi orkester s kapelnikom vred zasluži v polni meri pohvalo.
Suha bukova drva
se dobijo v vsaki množini pri P. Pcterca za sv. Krištofom v Ljubljani. 642 5 —
Čisti samo s
čistilnim ekstraktom. ^(ejboljfe čistile nasuetu.
Najslovite/še medic, avtoritete uporabljajo
Rogaški Styria-vrelec pri
kron. katarih v grlu in bronhijih]
"Lepo posestvo
v prijetnem kraju Razburah pri Čatežu je naprodaj.
K temu pripada lepa prostorna kmečka hiša, pod to je obokan h ev ia klet, druga stavba je prostorn r6d t obokan m hlevom in obokano kletjo, vse shrambe imajo kamnito banjgaije v prav ilubrem stanu, pri h ši je velik vrt, kojega obliva gnojnica iz vasi, njiv za 3S —io mirnikov posetve in d a dela g"zda 3 orale. Cena temu je 40u(i gld in se za polovico kupnine počaka lu let s 6"/„ ob res i Kupci naj se oglasijo pri lastniku Mihu Omahen v Višnji gori.	o^o 5 -3
03;3<300t3^<J<aaa(J©©©©©C ©©©©©€©©©©©© ^
I ANTON NICOL1CH,
župnik pri sveti Luciji pr i Albani, je odstranil devet let ga nadlegujoče bolečine v želodcu z uporabo
želodčne tinkture
G. Piccolija, dvornega založnika Njega Svetosti in le-karja v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin., in se vnanja naročila točno 2371 izvršujejo. I. 4
a o o a n
c ©
e o
c ©
© ©
C
C
©
©
ii
a o o u
<J Q (J
a
®©©©©€)© iOC5QOO©©©©©©'300000C>©©©©© H
Otročje
vozičke raz''čnih cen <ma vedno
--v zalogi 502 10-10
Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18.
Dober
618 3 2
mlinar
dobi takoj službo. Kje, pove upravništvo „Slovenca."
Po ceni se proda še skoro nov 3 m dolg
prodajalniški pult (pudelj).


Ogleda se lahko na Tržaški cesti 3H 21.
Cena se izve istotam.	571 6-6
Sprejmem takoj izvežbano
prodajalko
le prvo moč — modne branže,	ki se razume zlasti pri JSgrovem perilu,	nogavicah in sploh pletenini in tkanini —	Ponudbe: Dragotinu Hribarju v Ljubljani. 63) 3-3
priporoča msnovistn.
W vizitnico
2291 95
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
L_:___ n r ■ nun u	1L.M.L! I___f/ * /mil nnn	n	. . . . ___________'
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
ese vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K
ZamenlavH ln ekskomf-tuje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje »reftke proti kurzai zapale kupone.	izgubi.
Vlnkulule In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
Blkompt It. Ink.... m.o!ot	jj-. Bof5a„ nBro6iU
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti Ugodnim obrestim Vloženi denar obrestno od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s ček! In nakaznicam!.
alllllllllltllllllllll
IIHMIIIIHIIIIIIII
Stanje vlog do 30. nov.
sPerdie-Kond resnftr1' M^rni promet od !Jan. do j 1905 čez U milijonov kron. j ^ št. 2, Tnldstr. ^ I 30.nov. 1905 čez50 milj. K. j
13 li
Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiitiiiiiiitiii
IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIa
Lastna glavnica K 214.843-38.
flajboljša in najsigurnejšo prilike za žtedenje I
Ljudska posojilnica
4't
0
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih " 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. no?. 1909: K 11,173,979 02. Denarni promet od I. jan. do 30. nov. 1905: 80,407.689-54.
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnifne položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susteršič,	Josip Slika, knezožkotijski kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
2645 30—31	O d b o P n i k i i
Josip J«rc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Oi. Andrej Kcrlln, Karol Kau«chegf>,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v L|ubljanl. veleposestnik v L|ubl]anl. iupnik pri D. M. v Pol|u. svet. trg. in obrt zb. v Ljubljani. Frančiiek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	_	s.l.,b?1:!
hišni pos. In blag Lj. pos.	tovarnar.
v Ljubljani.

v-'- *•'.V*'	'
, -t..v- • • .
A
Zastonj
644 3—2
Samo	V \
ta mesec	| fcngleMl
se še	1 sH\adittu |
J dobi	1 oHleH \
Največjo in najfinejša izbera
konfekcije
za gospode, dečke, dame in deklice po cenah
brez konkurence !! brez fiSiaike!!
0. Bernatouič
Ljubljana, Mestni trg 5.
t*
;
«{. na
. «3 n
Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute
Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. IColberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 130. „ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —-80.
Schlor-Katschner, Fastenpredigten. S poštn. K 2 60. Grundkotter, Sechs Fastenpredigten iiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K —80. Denifle-Schultes, Die katholisehe Kirche und das
Ziel der Menschheit. S poštnino K 180. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortriige fiir gebildete Stiinde. S poštnino K 2-—. Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortriige iiber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 154. Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er-
losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1'70. Fuhr, Von Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 130.
Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen.
S poštnino K 1-05. Stingeder, Gottes Antvvort auf die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino K 160.
„Eines nur ist notwendig". Sieben Fastenpredigten. K — 95.
Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang:
Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po pošti K 3-10. Hecher, Die sieben Kreuzesworte Jesu Christi.
Po pošti K 130.
Hecher, Frauengestalten am Leidensvvege des
Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K 1'90. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov :
Die grosse Gottesthat auf Golgatha. S pošt. K P88.,

Der Karfreitag. Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schltissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Sunder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits.
262 9
1-88. 1 40. 1-88. 1-88. Ib4. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88.
V no V03M3NTVT VD3)TSfMVX3I ZI 3T

r m « $% n