d: i oni vi-1 •a* ko iu 118' ftMERIŠKAWo©M©VINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 173 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 24, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Vl Jt Načrt za obvezno vojaško vežbo pride pred kongres Poklicalo bi se 1,500,000 novincev in sicer mladeniči v starosti od 21 do 31 leta. Vojaški odbor je predlog že odobril. V senatu se pričakuje velike debate glede tega. a)' 3P , Washington, 23. jul. — Na $l| Priporočilo predsednika Roose-fVelta je poveljstvo ameriške ar-made sestavilo načrt, da se : vpokliče 1,500,000 mladih Ame-^kancev k obvezni; vojaški vežbi .enj|Vteku 12 mesecev. Vežba bi tra-:e p'a eno leto. Senatni vojaški ,|°dsek je predlog že odobril v davnih točkah. Predlog pride Fred senat najbrže že v četrtek c\iln Prihodnji teden se bo pričela c tem debata. c V splošnem se pričakuje, da bo ^kongres ta predlog odobril, ven- hct i " Se pričakuie v senatu velike v j ebate, ker ima predlog mnogo cwpasprotnikov tam, med njimi [eč demokratov. Predloga vse-Pu .le samo vojaško vežbo in ne 1 KJ<* Bredsednik prvotno sveto- )?• tla se pokliče tudi državljane fa Jelo in vzgojo. . Program vsebuje sledeče L, : Registracija vseh moških We-h8 d° 64 leta" Za vojaško —^ 0 bi bili na razpolago vsi j|jj 21 do 45 leta za 12 me- secev. V starosti od 45 do 64 leta pa bi se porabili za domačo obrambo, če bi kongres to zahteval ali odločil. Vpoklicanci bi dobivali po $21 na mesec plače. Oni, ki so izvršili vojaško vežbo 12 mesecev, ostanejo v rezervi za nadaljnih 10 let. Med prvimi, ki bi bili vpoklicani na vežbo, bi bili v starosti od 21 pa do 31 leta. Izvzeti od te prisilne službe bi bili civilni in državni izvrševalni uradniki, poslanci in sodniki ter taki, ki imajo važne poklice, možje z družinami, ki so odvisne od njih ter fizično ali umsko nesposobni. Najprej bi bili poklicani samci, v starosti 21 do 31 let in sicer bi se jih poklicalo do 1. oktobra letos 400,000, do 1. aprila 3 941 400,000 in do 1. oktobra 1941 1,500,000. Po statistiki je v deželi 42,-000,000 mož v starosti od 18 do 64 leta in v starosti od 21 do 31 jih je pa 11,500,000. tt« Vlada Zed. držav obsoja Rusijo, ki je ugrabila tri svobodne baltiške province I ru- _ 50 W ashington, D. C. — Vlada 116 tr JrŽav Je Potom aktivnega Rožnega državnega tajnika j» esa strogo obsodila početje fr '-e' ki Je zasegla baltiške ---Arit V^nCe Est0ni-j°' Latvii° 111 Welles je v navzočnosti * Slikarskih poročevalcev podal 'en v!a n° iz-iavo, v kateri je karak- h t'Zlral korak Rus»e kot Nail!01^0 temelJllim načelom Ame-• j y prilastitve zemlje. _,v^dinjene države, je rekel I Jfet CS' ol3aojaj0 vsako tako po-Wn',e' pa naj se že izvede z silo hi 2 grožnio sile. Topogledno . ifsto VS6h 21 ameriških republik I ' mnenje in na podlagi tega sloni zveza med republikami Novega Sveta. Welles je nadalje izjavil, da bodo Zed. države še nadalje priznale poslaništva vseh treh baltiških provinc, kot prave zastopnike teh republik, ne glede na to, če so se nove komunistične vlade izrekle za priklopitev k Rusiji. London, 23. jul. — Poslaniki republik Esto'nije, Latvije in Litve so protestirali pri zunanjem ministru Halifaxu radi ugrabitve teh dežel po Rusiji in so se izjavili, da ne priznajo odloka novih parlamentov ter da ne bodo oddali svojih uradov ruski vladi. NAJNOVEJŠEVESTI NIAGARA FALLS.—Tukaj so prijeli nekega moškega, ki je bil rojen v Nemčiji. Prijeli so ga, ko je jemal slike mostov in vodne sile., kar je važnega pomena za obrambo Ze-dinjenih držav in Kanade. VICHY, Francija.—Francoska vlada je ukazala aretacijo bivšega premierja Daladier-ja in več drugih vplivnih oseb, katere se dolži, da so odgovorni za vojno in za poraz Francije. Daladier se je včeraj vrnil iz Maroka v Marselj in so ga takoj prijeli. Oni, ki so zbežali v tujino, bodo izgubili državljanstvo in svoje premoženje. LONDON, 24. jul. — Anglija, zabarikadirana za ogromnimi obrambenimi pripravami, pričakuje napada nemške armade. Poročila zatrjujejo, da se opaža po Nizozemski in Belgiji veliko gibanje nemških čet in pa dovoz vojnega materiala na zapadno obrežje. Radi tega se pričakuje v kratkem splošnega napada na Anglijo. -o-- Predsednik Roosevelt je pri najboljšem zdravju, pravi osebni zdravnik Washington, D. C. — Roosevelt je trden kot se more pričakovati od moža pri 58 letih, pravi predsednikov osebni zdravnik Ross fticlntire. Njegov tek do jedi je dober, njegov pritisk krvi normalen. Trikrat na teden plava v bazenu v Beli hiši. Vsak dan ga masirajo, kar drži v redu njegovo živčevje. Zdravnik gleda na to, da je Rooseveltova teža med 184 in 188. Kadar gre teža preko te meje, se predsednik rad pokori povelju in uživa nekoliko manj jedi. Zebič v zadregi Hrvatski junak, Peter Ze-bie, ki je zdaj star 64 let in je bil svoje čase priznan kot najmočnejši človek na svetu, pripoveduje, kako je bil nekoč v zadregi, ko je iz Bolivije, Južna Amerika, uti-hotapil 14,,600 let staro mumijo. To je potem nekaj časa kazal ljudem, potem jo je pa spravil v garaži pri nekem prijatelju v Lebanon, Pa. Pa je garaža zgorela in ko so v pepelu našli kosti, je začela policija prijemati lastnika garaže, ki je poklical Zebiča za pojasnilo. Ta je potem pojasnil policiji, cUl so kosti od mumije, ter da ni nobenega govora o kakem zločinu. Končno je policija le verjela hrvatskemu junaku. Toda če bi ga bili dobili takrat, ko je mumijo tihotapil iz Bolivije, bi bil dobil najmanj 20 let zapora. Zebič pravi, da je v svojem življenju zaslužil in ročno zapravil več kot milijon dolarjev. Na Bledu,se snuje preobrat vlade (D IP demokrat dokončal s w v politiki " h t5hington' D-c- —Iz Wash~ v°na j® odpotoval domov v xas podpredsednik Zed. dr- f > John Garner. Kot preroku- > njegovi prijatelji, se ne bo r vrnil v kapitol, niti da bi do- -oje^j11 i1' svoj termin kot podpred- 11 • Ko so ga vprašali glede načrtov, je rekel: "V i pj sledim načelinku, ki do zad- ^ ne Pove svojih načrtov." le imel v mislih predsed- licer# w evelta- Garner je prišel jih ashington kot mlad kongres- va^L 12 Texasa leta 1903 in je bil Slen!l,an k0t eden najbolj Pri]iub" 0V\ demokratov konservati- V3Dl Pi-otVrS-e- Garner je velik na" n,( ' mk tretjega termina za i dnika' vendar se še ni iz- fl,,,' .' °e bo de,al Proti izvolitvi ,st « »evelta. Garner je videti zelo jo*? '0caran nad politiko. Jo»' Nezdravi iz Chicaga te," JjL, vetrovnega mesta Chicaga 1 ** I'd je bil° preceJ saPe za 117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raanašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 tor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 173 Wed., July 24, 1940 Politični položaj Slovenije in borba zanjo Nič manjša važnost, kot je Slovenija med Panonsko nižino in jugozahodno Evropo pa ni. druga smer: lega in zveza med Jadranskim morjem ož. Sredozemljem in Srednjo Evropo. Že dolga Stoletja je bil Trst glavno in skoraj edino pristanišče, ki je zalagal srednjo Evropo z vsem južnim in kolonijalnim blagom. Ni še dolgo, ko je velik odstotek slovenskega življa živel od te trgovine: cele kolone voznikov, posojevalcev konjske priiprege in gostilničarjev ob cestah. Cesta Dunaj-Ljubelj-Trst je bila ena najvažnejših v pokojni Avstriji in življenje ob njej je bilo zelo cvetoče. Pozneje je prevzela ta promet železnica in sicer progi Trst-Beljak-Inšbruck oz. Dunaj in Trst-Ljubljana-Maribor-Budimpešta oz. Dunaj. S propadom Avstrije je Trst skoro popolnoma zamrl, ker ni imel neposrednega slovenskega ozemlja, promet je prevzela proga na Susak in vedno bolj in bolj se je čutila potreba direktne proge Ljubljana-Sušak. Prav radi tega postane umljiva italijanska zahteva po radovljiškem kotu in progi Trst-Beljak v Pariškem miru. Jasno pa je, da bi tudi Nemčija rada imela v svoji posesti to progo in tako sama zadostila potrebam Južne Nemčije, Avstrije in Čehoslovaške. Za tem je stremela že od nekdaj tudi avstrijska politika in se zavedala, da bo ta zveza popolnoma njena šele, ako bo ozemlje ob njej kompaktno naseljeno z nemškim življem. Tako razumemo svoječasni avstrijski načrt, da bi preselili Slovence v Maroko (v severni Afriki) v Slovenijo pa kolonizirali Nemce in vse drugo početje s Slovenci. Iz istega vzroka, na primer, je Avstrija s skrajno prisilnostjo germanizirala obrobne slovenske pokrajine. Prav tako ni dala industrije v Slovenijo in je preko mere obdavčevala "slovenskega kmeta, da je bil le ta prisiljen podpirati svoje odvišne delovne sile pošiljati v tovarne v že po-nemčeno zgornjo Štajersko in v rudnike v Westfalijo, kjer so ti klub veliki odpornosti nujno morali izginiti v germanskem narodnostnem morju. Kakor rešitev je prišlo tedaj izseljevanje v Ameriko in dolarji so rešili na stotine slovenskih kmetij popolnega propada. Toda potujčevanje se je kljub velikemu odporu Slovencev nadaljevalo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Prišlo je 1. 1918. Vsa Slovenija je živela v upanju, da bo enkrat vendar zedinjena in svobodna v svobodni državi. Borba Nemcev je postala še ostrejša in minister Seidel se je zarotil: "Slovenske zemlje ne damo nikdar in nikoli iz rok!" Z nasiljem in lažjo se jim je res posrečilo, da so odtrgali od Slovenije Koroško, ki je postala predmet najnasilnejšega potujčevanja, ki je doseglo višek s prihodom nacional-socia-lističnih imperialistov. Ti so že iz vsega početka risali Slovenijo kot del nemške države, ki je poseljena s popolnoma nemškim življenjem. Jadransko morje so imenovali za nemško južno morje. Jugoslavija se začenja zanje šele za Gorjanci. Koroška je zgubila še one pravice, ki so doslej veljale še na papirju. Da bi potujčili mladi rod, prirejajo sredi Nemčije obvezne otroške vrtce za koroške otroke, na Ko roško pa pošiljajo vrtce od tam in hitlerjanska mladina pri reja tečaje in tabore, ter tako potujčuje mladino doma. Zadnje leto so prišli na Koroško še Nemci iz Kanalske doline, ki so se po pogodbi o zamenjavi z Italijo izrekli za Nemčijo. Le ti naj bi ob prvi priliki stopili na mesto koroških Slovencev, ki bi delili narod s Poljaki, ki so iz svobodnega naroda postali narod sužnjev na posestvih nacionalsocialističnih veljakov. Nad vso ostalo Slovenijo pa se je razlila ogromna nemška propaganda. Sedaj nastane vprašanje, zakaj eden ali drugi — Itali jani ali Nemci, ne napadejo Jugoslavije in ne zasedejo Slovenije, če jim je tako priraštla k srcu. In vidimo, da je prav tu vzrok: Obema je preveč pri srcu. Nemčija hrani ogrsko žito zase in zato ne bi pustila Italije v preveliko bližino. Prav tako je prepričana, da bo Trst njena najbližja zveza z Indijo, ki naj bi jo dobila po zmagi nad Anglijo. Italija pa goji pobožne želje glede iste ogrske žitnice in slovenskega premoga, še bolj pa se zaveda, da če sedaj na-zivljajo nemške revije Jadransko morje "il Golfo di Vene-zia," delajo to le iz koketerije z Italijo, da hodi po njenih potih v zunanji politiki, v resnici pa smatrajo Jadran še vedno za "nemško južno morje." Vedo pa tudi, da bi prihod Nemcev na Jadran in s tem na Sredozemlje pomenil prihod najbrezobzirnejših nasprotnikov, kar so jih kdaj v zgodovini imeli. Iz teh vzrokov gledata glede Slovenije obe državi ljubosumno ena na drugo in se izogibljeta kakih radikalnih rešitev v sedanjosti. Za nas Amerikance pa velja: če je že 1. 1918 pozdravil zastopnik Slovencev Wilsona s pozdravom: "Ave Wilson, Morituri te salutant," velja ta pozdrav še toliko bolj Ameriki, ki bo kakor.toliko verjetno, spet sklepala mir kajti od tega odvisi življenje naroda ki hoče živeti, ki pa ne bo mogel prenesti naroda štirideset ali še večkratne premoči. *-«—•—.....« »......... . . .—.—>—.—.— BESEDA IZ MIOM .—♦ • • • • ♦ • .....• m m m „ <» m - m • • • • • * - » % Naša narodna banka Lahko smo ponosni! Da, ponosni bodimo na svojo domačo narodno banko, ki je lastovana od naroda in tisoč drugih ljudi. Medtem pa je še tisoč drugih, ki so odvisni od nje in njenega napredka v dobrem, če bo tako napredovala. Zato je moje veselje in dolžnost večkrat pisati o banki, čeprav nekateri temu oporekajo, ne vem zakaj, ko vendar ni v tem nič drugega kot samo korist naroda. Zakaj pišem: "Ponosni bodimo!" — Odgovor je ta-le: Zato, ker imamo dokaze, da se je potom domače banke pomagalo že mnogim našim ljudem, kar bi sicer ne bilo mogoče brez lastne banke. Da je to res, naj vam v naslednjih vrsticah dokažem. Ker je ravno ob polovici leta in v času polletnih bančnih računov, naj v ta namen navedem dokaze v številkah. Izmed mnogih uslug, ki jih nudi banka našim ljudem, je v prvi vrsti hvale vredno, posluž-no sredstvo, da je naša banka! začela tudi s privatnimi posoji-j li "Personal Loans." Ta oddelek j je banka vpeljala šele pred dobrimi tremi meseci. To so posojila, ki se jih daje vsakomur, ne oziraje se, če ima prosilec posestvo ali ne, da ima le isto4asno druge redne dohodke, da lahko1 mesečno vrača na lahka mesečna1 odplačila. Za taka posojila se je 1 odzvalo že lepo število prosilcev J katerim je banka posodila že le-1 po vsoto $25,207.41. če pri tem pomislimo, koliko so ali bi morali za taka posojila plačati drugod, kar so nam sami prosilci povedali in na mpokazali koliko so morali plačati, se v tem vidi, koliko je naša banka, ki računa na taka posojila samo 6%, prihranila našim rojakom. Mnogi so dobili koristno pomoč potom naše banke tudi na ta način, da so od drugje prenesli posojila k nam z večjih na manjše obresti. Vse to šteje v korist naroda. V tem lahko vidimo, kako častno in koristno je, da imamo svojo lastno banko Napredek v vlogah V teh časih, ko tožimo da ni denarja, je banka prejela v hranilnih vlogah (savings) v zadnjih šestih mesecih vsoto $73,-782.89. To je znak zaupanja in tudi narodne zavednosti. Radi teh vlog je banka lahko rojakom posojevala in pomagala, na drugi strani pa je za delničarje zaslužila večjo rezervo. Celotni račun S 1. julijem je imela banka svoje imovine v vsoti $1,270,- 488.58. To je lepa vsota, ki je razdeljena v sledečih skladih: na rokah v gotovini $325,227.43; državne vrednostne listine, katere vsak čas lahko izmenjamo, znašajo $270,250.01; banka ima posojenega $368,557.18; obveznic ima za $299,971.37; poleg tega še drugih vrednosti za $6,- 482.59. Torej en milijon, dve sto sedemdeset tisoč in še nekaj več ima sedaj naša banka gotovega imetja. Posebno se vidi velika vsota gotovine na rokah. To je pa radi tega, da je banka vedno pripravljena kupiti vredne obveznice ali pa narediti na hitro večja in dobra posojila. Dalje vidimo, da ima banka posojenega $368,557.18, tu je tisto s čemur dela banka dobiček za delničarje. Ložani pa ne maramo biti sami, vsi pridite k nam Gorenjci, Dolenjci, Notranjci, Štajerci, Hrvatje in dobrodušni Ljubljanča-nje. Naša navada je, da smc^ve-dno gostoljubni ljudje, prvo por strežemo zunanjim gostom, potem šele pogledamo koliko naši želodci drže. Nazaj nič kaj radi ne vozimo v zavojih ali zabojih, ampak vse dobrote najrajši spravimo v želodce, da se kaj ne razlije ali razbije. Smo sila kunštni ljudje. Zadnjič, ko smo Matt Mavko-ta na Dock Rd. vprašali kako mu na farmi gre, nam je možato odgovoril, da prav dobro, ker poleti mu raste na njivah plevel in pozimi pa "morgič." Matt je brat Jacka ter sta preko ceste soseda. Do njih se pride po cesti za jezerom do Madison in na Dock Rd. se krene levo. Če se bo pa kdo zgubil in ne bo mogel v nedeljo najti ni izključeno, da nas ne bi tudi nekaj v pondeljek tam našel. V imenu naših Ložanov vam kličem na veselo svidenje. Frank Znidaršič Edna Ave., ki vam bodo radevo-lje postregle. Prosim vse članice, da to upoštevate. Na svidenje, Josie Zakrajšek, tajnica -o- Vrtni koncert Članice dr. St. Clair Grove Člance pravijo, da je sedaj čas, da se zberemo in kam skupno odpeljemo ven v prosto naravo, da se tam po naši stari navadi razveselimo in tudi zapojemo naše lepe slovenske pesmi. Na zadnji redni seji našega društva, St. Clair Grove št. 98 Supreme Forest Woodmen Circle so članice sklenile, da se po zove vse članice na sejo 6. avgusta, da si tam določimo kam in kdaj bomo šle. Gotovo se še spominjate kako luštno je bilo na našem skupnem izletu pred tremi leti na Furlanovi farmi. Prav lepa je tudi vsota nerazdeljenega dobička, ki znaša $57,-709.46 In če k temu prištejemo še delniški kapital $100,000, tedaj lahko vidimo koliko moremo delničarji pričakovati od banke, če bo tako lepo napredovala. Napredek v vlogah, rast v rezervi in pomnoženje posojil nam je porok, da gledamo z ve- Torej, kateri je le mogoče, naj se udeleži seje 6. avgusta. Tem potom tudi naznanjam vsem Članicam, da bom (tajnica) odsotna v času od 27. julija do 10. avgusta. Če bi katera izmed članic imela kaj posebnega v tem času, naj se zglasi pri predsednici, Anni Tomšič, 1193 E. 61 St. ali pa pri blagaj-ničarki, M&ddie Zupančič, 6728 Preteklo sredo smo imeli krasen večer na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Koncert, katerega je priredil WPA Music Project, je poslušalo številno občinstvo ter navdušeno aplavdiralo godbenikom. Pevski zbor Slovan nam je zapel tri krasne pesmi,, za kar je tudi žel obilo priznanja od navzočega občinstva. Prav lepa hvala zboru Slovan za sodelovanje pri koncertu. Prihodnji četrtek 25. julija ob 8. uri zvečer se vrši drugi koncert na vrtu Slovenskega društvenega doma. Omenjeni večer bo igrala Concert Orchestra obstoječa iz 45 godbenikov. Med programom godbe bo tudi petje. Torej pridite v četrtek na vrt Slovenskega društvenega doma. Vstopnina je prosta. V sobto večer pa je kazanje slik naše prireditve 2. junija. Kazal jih bo Mr. Anton Grdina st. Po kazanju slik pa bo ples za katerega bo igral Krištof orkester. Odbor -o- Borštnarji ob 25 letnici Colinwood, Ohio. — "Hitro, hitro mine čas, tako mine tudi le pobraz . . ." Tako se glasi že stara pesem. Pa ne, da bi kdo mislil, da mislim s tem kaj sla bega. Kar bom sedaj napisal ima povsem drugo lice. Kakor je že vsem znano v okolici Clevelanda in drugod, da imamo v Collinwoodu društvo Katoliških borštnarjev — Dvor Marije Pomagaj št. 1640. To društvo je bilo ustanovljeno krog praznika Marije Vnebovzete le ta 1915, torej avgusta meseca. Letos .avgusta meseca bo poteklo 25 let, kar je bilo ustanovljeno naše društvo. Pet in dvajset let je že precej dolga doba pa naj bo to za posameznika ali pa za društvo. Vsak ima svoje skrbi in pa težave. Velikokrat čitamo v časopisih, da je to ali ono društvo praznovalo svoj ju bilej, ali da sta ta in ta zakonca obhajala obletnico zakonskega življenja itd. čas mine, da človek skoro ne ve kdaj. Ker so pa taki jubileji važni za vsakega, se tudi vsak pripravi, da tako pomembni dan tudi dostojno proslavi. Tudi naše društvo se je odločilo, da hoče na omenjeni dan pogostiti svoje ustanovne člane in vse naše goste, ki nas bodo obiskali na naši prireditvi 11. avgusta, ko priredi naše društvo velik banket v proslavo 25 letnice svojega obstanka. Podrobnejši program bo pravočasno objavljen v listu. Sedaj naj omenim samo toliko, da bo mo imeli omenjeni dan (11. avgusta) ob 8. uri zjutraj sv. mašo in skupno sv. obhajilo, zvečer pa sledi zabava v dvorani. Na ta dan naj bi se člani našega društva prav posebno spomnili na pokojnega Rev. Pavel Hribarja, ki je bil naš prvi duhovni vodja ter zelo vnet in navdušen za to društvo, žal, da ni dočakal 25 letnice, ker ga je Bog čna vožnja v Pri Sv. Trojici sta se pon*" čila zakonca Kranjčeva. Pf0l: la sta se na vozu, pa se je 4S šil konj in se je vozilo pretlP lo v jarek. Med tem ko jeP sestnik Kranjc dobil lažje škodbe, se je njegova 62-1^ žena smrtno ponesrečila. ' peljana je bila v mariboi1; bolnišnico, kjer je izdihnil* 'odpirajte slovenske trg^ -O- imimiiiiimiuii če verjamete ar pa ne iiiimmiiimiiiii Gimpelnovi Katri je umrlfl Prav za prav so rekli, da I, ušel na oni svet iz same na| n vosti. Katra ga je hudo Pešala. Zdaj ni imela nikogai'M katerim bi se znašala in ga bi komandirala. Ko bi samo še enkrat govoriti ž •f11« ker je bilo še nekaj stvari, tere ji je ostal dolžan poja^ ko je vranč namalani tako fsl odšel na oni svet. rc ( ( V-. Ko ni mogla že več prest* f je odšla k znani špiritistki,1 1 imela tako moč, da je lahk<>llla kogar priklicala z onega sv4 * "Nekaj masla, jajec in vam bom dala, če mi pok" 1 samo za pet minut Jar$(i onega sveta," je rekla "Nič lažjega kot je to," je'1!' špiritistka. "Kar tukajle sf0ra dite in ko bo začelo nekaj f'(( J ti za steno, pa vprašajte. ^ ^ vaš mož." (<" Vdovi je kar srce poska1* % lo pri misli, da bo govorila?* nezom. Pa mu jih ne bo2;,'1 takoj naštevati, kakor zasH1' ga ne preplaši. To pride ko bosta že parkrat na seS^. 1 Potem bo pa že zvedela, k!l_ del tistih pet in trideset ki jih je manjkalo od ped*, Toda čuj, nekaj je zaš^. 1 Križ božji, kaj pa če me. ? bil s svojimi koščenimi tbr0 sem, kot sem bil na zemlji jj^.j boj," ji odgovori precej ^ ^ ovinkov glas. F«^ "Oh, ljubi moj Janez, ČeJVe( ko srečen, mi pa povej, ka^j ^ je tam v nebesih?" L; "V nebesih?" se začudijo "saj .iaz nisem v nebesih! 1 —Smrten padec skozi okno. Na Tržaški cesti v Mariboru se je hudo ponesrečil 23-letni Marko Frnjak. Padel je po nesreči iz drugega nadstropja na cementni tlak in si razbil lobanjo. Umrl je kmalu po prevozu v bolnišnico. —Zverinski sin. V Raščanu pri Križevcih je kmetica Mara Lasič imela v svoji hiši pravi pekel. Trpela in molčala je, da ne bi vas zvedela, kako postopa z njo njen sin edinec. Vaščani so vedeli, da sin Franjo veliko pije in malo dela ter da s svojo materjo ne postopa najlepše. Ce je pa kdo izmed vaščanov kaj rekel proti sinu, ga je mati vedno branila. Mera pa je postala polna in mati ni mogla več prenašati tako hudega življenja. Te dni je prišel njen sin domov pijan. Napadel je likim zaupanjem v najboljšo bodočnost nove reorganizirane slovenske banke, številke govore. Le ponosni bodimo na lastno bančno podjetje in sodelujmo z njim v svoj olastno in narodno korist. Anton Grdina, preds. -o- Ložani in piknik V nedljo 28. julija jo bodo vsi Ložanje, seveda med njimi tudi soproge in otroci, mahnili na Jack Mavkota farmo. Za Loža-ne štejemo vse one, ki niso pozabili v Ameriko priti od Rakeka, tri metre za Loškim potokom tja notri do čabra in mimo javorniškega pog'orja in nazaj do unškega klanca, kjer je voznikom predpisana cokla, kadar po klancu trame peljajo. Naša "Ložka država" je velika, zato pa tudi imamo v Ameriki samostojno društvo, ki se imenuje "Ložka dolina." Mi Ložani smo pa sila napredeni, radi se sme-jemo, radi plešemo iii najrajši pa pojemo. Da pa to dejansko pokažemo, smo pred letom organizirali pevski zbor, ki se imenuje po naši prelepi okolici in da nas bodo ljudje slišali, da res znamo peti, smo se odločili, da napravimo piknik pri Loža-nu, Jack Mavkotu na Dock Rd. Za piknik bonlo pripravili najboljše jestvine in pijačo. Na ražen smo. povabili rejenega ko-štruna ,ki bo oddajal najboljšo pečenko in poleg te dobrote pa bomo (seveda za tikete) postregli z svežim pivom in mogoče tudi s "trebušnjo" tolažbo. Mii W'4 , AMERIŠKA DOMOVINA, JULY. 24, 1940 «■«! JU WINNETOU Fa nemškem Irtlrmlk« K. Kar* it pri? ......nmuuiKuuMwuianr tleh1! Lasso je završal, vranec je u joPil okoli in se uprl ob tla, bo sinkoma se je lasso napel, pa i je aleč ne tako močno ko tisti-la, ko sem ujel kravo spošto-Fra&»ega dona Fernando de Ve-j e stvfngo de Colona de Molinares iti. S® Guajalpa v Rostredo. i zver Obrnil sem se. Zanka je objela Morgana in Mariju povezala roke k telesu, ga iih upla na tla in potegnila za se-[olicojj. Winnetou, Sam in Ber-e s ird so pravkar prihiteli na bo-d niče. Tretji lopov je ustrelil v stBernarda, pa Samova krogla rkve1 Poglavarjev tomahawk sta ;akoj obenem podrla na tla. lu zP Skočil sem iz sedla. Končno ji z v j" o ugnali Fred Morgana! da sjSnel sem mu lasso in ga zvezdi ul z njegovim lastnim lassom. cb je planil nad njega ko di-v sp zver. ponf"Oh, ah, tukaj biti nigger a. Pflj z nožem, ki zabosti počasi . je sf. smrt hudobnega morilca in prevar!" :o je ^m ga je zgrabil za roko. lažje Stop, Bob! Mož je moj!" 62-l^odrnjaje je odstopil Bob. ila. 1 sta onadva mrtva?" sem iriboFa§al. hnilf Oba!" je povedal Bernard . jsi brisal kri, ki mu je tekla trtffl^ stegnu. |( Ste ranjeni?" oplazila me je krogla." * utegne le neprijetno bi-W t Naporno jezdenje nas še Za'tistimi moramo, ki so šli po krajši poti! —bo z Morganom?" . * °j je!" je odločno pove- T u m> ,> Pa bi s'd naj bili izpraše- zait^ashševali bi ga bili." pri])ia°' 'ahk0 še tudi p°zneje C**. Sicer pa ga vobče ni ran1ivt V6Č zasližefvati. Njegova, u,p desetkrat dokazana." odg«, zvedeli bi od njega, kje ...p sestati z mulami." ^' ihi Ali res ^liš, 3. * Z nam bil povedal?" trebiti pa le." ti." 2 mulami je jezdil nje- jil P;, s'n ^ njega nam ne bo i*. ' manj Pa nam bo izdal |orVlai°' ki ^ * mulam na-! j Ibro 0Sebej še ne> ker prav I nljijkl. da bi mu tudi naj- ^ k v ?SrčneJ'ša izpoved prav (.Aec ne pomagala." s4vS ,»brat Charley je Prav kan; ZdlJ Je dejal Winnetou. "In - rUecih in belih lovcev so do-udHVo^?ire. da bodo našle sled nih zivali. Poglavar šoSo- = nov pozna gore in doline ob Sa-cramentu." Res je sicer bilo, da smo bili taki nalogi kos. Pa iskanje je zamudno in mnogo časa bi si bili prihranili, če bi bili zvedeli za kraj sestanka "Koga iščejo moji bratje?" je vprašal šošon. Ni £icer v navadi pri Indijan cih, da bi kanali radovednost, posebno ne v družbi tujcev. Pa poglavar šošonov nas je smatral za može, ki so njemu enaki, zato ni bilo nečastno za njega, da je vprašal. "Iščemo tovariše tistih belih roparjev, ki so jih ujeli bojevniki šošonov," sem odgovoril "Koliko jih je?" "šest." Zamahnil je z roko. "Tistih šest pobije eden sam izmed mojih bratov! Našli jih bomo in jih poslali k njihovim tovarišem." O mraku smo se odpravili. Konji so bili sveži in spočiti, nismo se bali novih naporov. Vso noč smo jezdili, poglavar šošonov nas 'je vodil varno in brez obotavljanja. Res je poznla vsak peden j sveta, kakor nam je pravil. Prerija je ostala za nami, jezdili smo v hribe, križali doline, kratke savane in gozdove. Drugo jutro smo bil v dolini Sacramenta.- Ob vhodu v stransko dolino je stala hiša. Stene so bile sicer prstene, pa obbite z deskami, res izredno močna stavba za te kraje, v katerih postavijo tako poslopje le za silo. Zato pa je tudi stalo nad vrati s kredo zapisano ponosno ime "hotel" —. Da se lastniku ni treba pritoževati nad slabim obiskom, o tem so pričali jezdni in tovorni konji, privezani pred hišo, pa vozovi vseh vrst, ki so stali na cesti. In soba je bila menda polna, ker so še zunaj pred hišo sedeli ljudje po klopeh ter pili pivo in žganje. "Ali gremo tjale?" je menil Sam. "Morebiti zvemo kaj!" Nasmejal sem se. "še imaš denarja za burton-ski ale iz Straffordshira ?" "Še bo že." "Pa pojdimo!" "Pa bi ne šli v sobo, če ti je Mati in sin prav. Mi ni za take zakajene, zatohle 'brloge, ljubši mi je sveži, prosti zrak. Sedimo tjale!" Privezali smo konje k steni in posedli v uto, ki se je ponašala z napisom "veranda." "Kaj bodete pili, meššurs?" je vprašal natakar. "Pivo!" je odločil Sam. "Kaj stane?" Hm —! Izkušnja v Yellow water groundu ga je izučila, dobrega Sama! Previden je bil. "Porter pol dolarja. Ale tudi toliko." "Torej porter." Prinesel je štiri steklenice in pravkar je mislil Sam ziniti, da bi vprašal za našimi ljudmi, ko sem slučajno pogledal skozi luknjo, ki je služila za okno na cesto, pa iznenaden šinil nazaj. "Sam, poglej!" Po stranski dolini je prihajalo šest jezdecev, dva sta peljala štiri mule za vajeti in prvi ni bil nihče drug ko Patrik Morgan. fcrenili so proti "hotelu," obstali, privezali živali in posedli po klopeh trdo pod našo "veran-| do." Naročili so brandy — žga- j nje — in se pogovarjali. Vsako ■ besedo smo čuli. Tako udobno še res nisem nikoli prisluškoval. Toda mule so bile prazne —. Kje so pustili dragoceni tovor —? Ali so ga med potom skrili pa prišli, da počakajo na^ starega Morgana —? "Ali bomo našlj očeta in kapitana?" je vprašal eden. Dalje prihodnjič V kuhinji sedi ob visoko priviti svetilki mati. Globoko se sklanja nad sinovo modro delovno obleko in šiva vanjo zaplato. Delo ji gre le počasi od rok, kajti njeni prsti so postali od dolgoletnega trdega dela nekam neokretni in neobčutljivi. Tudi njene oči ne zmorejo več tega, kar so zmogle včasih. Prehitro se utrudijo in od časa do časa mora sneti naočnike, za trenutek pripreti oči, da nato zopet lahko nadaljuje z delom. V kuhinji je tišina. Le od časa do časa se zasliši z ulice glasen smeh, vzklik, nato pa je zopet vse tiho. Ne, pravkar se zasliši iz sobe poleg lkuhinje kašljanje. Tam spi njen sin I-van. Zadnje dneve pokašljuje in nekam zbit in utrujen prihaja z dela. Prej je včasih njo, mater, po vse večere zabaval. Pravil ji je o delu v tovarni o tovariših, o plesu, čital ji je knjige. Prijetno in naglo so minevali večeri z njim. Prav zdaj zopet kašlja. Le kaj neki je z njim? Mati preneha z delom, prisluhne in ko se sinov kašelj zopet poleže, se njen zaskrbljeni obraz znova skloni nad delo. Tih je večer in materina misel se počasi umakne v preteklost, v tiste dnetfe, ko je živel še njen mož. Lepo je bilo takrat, dokler ga ni stisnil stroj v tovarni, kjer dela zdaj tudi njen Ivan. Če bi nekoč tudi njega .. . oh, ne," ne! Petnajst let se je mučila Čisto sama s pospravljanjem sob in pisarn v mestu, da je preživljala nekako sebe in sina. Od jutra do večera je delala. Šele zadnje leto, odkar je tudi sin pri kruhu, ji je nekoliko boljše. Zdaj pospravlja samo še pisarne. Ni ji treba več begati po svetlih, lepo opremljenih sobah, kjer sitna gospodinja išče za tabo prezrte drobce prahu. O, zdaj je toliko 'lepše, da včasih zasanja, da bi si s sinom prihranila nekaj denarja in se za praznike odpeljala za nekaj dni do- mov, v bajto sredi travnikov, kjer živi njen br^t s kopico otrok. Nekega dne bi se odpravila, da jim pokaže svojega sina edinca: "Vidite, to je moj sin! Kaj ni pravi korenjak?" Materine ustnice se nasmihalo ob predstavi, kako bratovi otroci ogledujejo svojega velikega bratranca. "Mati!" Mati ne sliši, da jo kliče sin. Še vedno je v mislih v koči sredi travnikov. "Ali ga vidite . . "Mati!" Prestrašeno dvigne mati glavo, ki ji je bila v dremavici zlezla na prsa. Kaj me ti kličeš, Ivan? Kaj bi rad?" "Pridite sem, mati, in luč prinesite!" Mati prinese luč, jo postavi v sobi na mizo in gre k sinovi postelji. Še napol v dremavici se skloni k njemu, kakor v dneh, ko je bil še čisto majhen. In ko se tako sRlanja, opazi nenadoma nekaj temnega na sinovi blazini. "Kaj je to?" pravi. "Oh, nič. Samo robec mi dajte!" "Ivan, kri je!" Mati se je bila z roko dotaknila madeža na sinovi blazini in na prste se ji je prilepila krvava, sluzasta kaplja, ki jo zdaj ogleduje s široko zaprtimi oč-j mi. Sin se ji skuša nasmehniti. "Oh, saj ni nič. Prehlajen sem, pa se mi je utrgala žila v grlu." Medtem ko govori, si z robcem briše čelo, ki mu gori v vročici. Toda mati, kakor da ga ne sliši. Še vedno strmi v krvavi madež na svoji roki. Drobcen del njenega sina je, drobcen del. njegovega življenja . . . Toda sin ji ugovarja, češ da mu ni nič, da bi zdravnik, če bi prišel na dom, zahteval trikrat več, ne, res mu hi prav nič in se smehlja materi . . . Mati vso noč ne spi. Sin še vedno kašlja in od ^asa do časa bruha kri. Kri! Počasi bruha iz sebe življenje njen edinec Kako naj spi? Noč je dolga, daljša od osmih ur in jutra ni od nikoder Toda ko napoči, se mati napo^ ti v tovarno po bolniški listek Tu znova čaka, da pridejo Uradniki v pisarno, ča&a, da pride na vrsto, čaka . . . medtem ko njen sin. . . . "Was ist?" se zadere nad u-radnico, ki piše materi bolniški list za sina, gospod, ki je pravkar vstopil. "Herr Direktor . . ." "Tako! Bolan je! Same švindlerje imam v tovarni! Ne ljubi se jim delati, nič drugega!" Preplašene oči uradnice begajo od direktorjevega obraza k obrazu matere. "Jaz vam že pokažem! Dieses Volk ist . . ." Mati molči! Ničesar ne razume. Gospod direktor govori nemško. . . . Sicer pa, njen sin je bolan in . . . Ne morem vam dati listka," pravi slednjič uradnica materi, gospod direktor zahteva, da pride vaš sin takoj na delo!" "Če pa je bolan. Ne more." Materi gre skoraj na jok, toda ko je znova na cesti stisne v roki zadnjih petdeset dinarjev, ki jih še premore in se napoti k zdravniku. Dala mu jih bo, samo da pride k njenemu sinu. In če bo premalo, ga bo prosila, da jo počaka do prvega; Samo teden dni je še in... . Mora pri- ti, ker njen sin ne sme več bruhati iz sebe življenja. . . . njen edini, ki . . . Čas poteka, skoraj štiri ure je že z doma, sin je sam . . . morda še vedno bruha . . . ona pa mora čakati, čakati da pride na vrsto. Nekajkrat ji pridejo na misel nepospravljene pisarne, zaradi česar lahko izgubi delo prav zdaj, ko bo morda morala zopet delati za dva. Toda trenutno to ni važno, važen je zdravnik. "Gospod doktor," prosi, ko .pride na vrsto, "pridite takoj k mojemu sinu, ki bruha kri!" "Imate listek?" "Nimam, niso . . ." "Stokrat sem že rekel, naj m?MMm «1 Tk "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. .,'draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva. ne prihajajo ljudje k meni brez listkov, pa je kakor . . ." Sredi govora pogleda zdravnik materi v obraz. Nekaj je v tem obrazu, kar mu ne da, da bi govoril dalje. Za trenutek postane, skoči nato k vratom in pogleda v čakalnico. "Prav! Še te odpravim, potem pa pridem!" in ne da bi poslušal materino zahvalo, jo naglo potisne skozi vrata in pokliče naslednjega, ki čaka nanj da bi mu pomagal. Suho, sončno stanovanje, svež zrak, dobra hrana," ponavlja zdravnik kadar koli se oglasi pri Ivanu, čeprav se sam zaveda nesmiselnosti svojih besed. Toda nekaj mora reči, že zaradi tolažbe, čeprav zveni bedasto, ker je vedno enako in ker se ne da nič spremeniti. "Suho stanovanje, dobra hrana," ponavlja mati vsako dopoldne, ko pospravlja in čisti razkošne sobe milostive v mestu. Tako ponavlja že veq ko pol leta, odkar je Ivan bolan. Tako si govori zato da bi nekega dne ne omagala na parketu, ki ga mora očistiti, da se bo svetil kakor zrcalo, ponavlja zato, da bi se nekega dne ne zgrudila ob čebru polnega luga, d ji razjeda roke, kakor ji skrb za sina razjeda srce. "Sončno . . ." govori Ivanove Gospodar se sunkoma okre-ne in brez besed odide, medtem ko se mati zgrudi ob sinovi postelji in zagrebe obraz v njegove mrtve dlani. (SI.) IZ DOMOVINE —Namesto srnjaka, je obstre-lil človeka. Blizu Vuhreda ob Dravi se je pripetil žalosten dogodek. Na orožniško postajo v Marenbergu je prihitel te dni Dominik Potočnik iz Vuhreda in prijavil, da je neki lovski tat obstrelil v obraz njegovega brata Ivana. Orožniki so takoj šli na kraj nesreče, kjer so na podlagi izjav nekaterih prič ugotovili, da je dejanje izvršil 38-letni Kristijan Verdnik iz Vuhredi. Aretirani Verdnik je dejanje priznal in dogodek opisal, čakal je na srnjaka. Nesreča pa je hotela, da se je ob istem času napotil na lov tudi Ivan Potočnik. Ko je Verdnik opazil, da se v grmovju nekaj premika, je mislil, da je prišel srnjak. V tej zmoti je dvignil puško in sprožil. Ivana Potočnika so prepeljali v bolnišnico v Slovenjem Gradcu. —Smrtna nesreča v rudniku. V premogovniku Medvedci pri Majšperku se je pripetila huda nesreča. V premogovniku se je odtrgala velika plast in zasula pet delavcev. Njihovim tovarišem se je posrečilo štiri rešiti, medtem ko petega niso mogli rešiti tako hitro, četudi je obupno klical na pomoč, šele čez dolgo časa so prišli do nesrečnega Josipa šušparka, starega 48 let, ki ga je zasulo na zelo neugodnem mestu. Toda preden so ga utegnili spraviti stran, s<> je že spet usula plast zemlje in zasula ubogega šušparka. Vso noč so kopali. Ko so znova prišli do njega, je bil mrtev. Ranjki je bil dober tovariš in dober delavec. MALI OGLASI ustnice in njegove oči slede od postelje sem pramenu sončnega žarka, ki je kakor po čudežu zašel v njegovo sobo in ki zdaj, kakor preplašen trepeče na robu obdrgnjene omare. I-van gleda sončni žarek in sam ne ve, kdaj se napoti po njegovi zlati sledi, ki ga pripelje v kra'j, kjer je samo sonce in sredi njegovega blišča kos zelene trate, na kateri ga čaka Anka v svetlem, širokem krilu, kakor ga je zdavnaj nekoč čakala, pa ni utegnil nikoli priti. Zbo-el je.. . . Toda Anka je čakala in zdaj ga je dočakala. Pripeljala ga je k njej zlata sled sončnega žarka . . ; Sklonjena, v pasu kakor prelomljena hiti mati proti domu. Za celo uro se je z delom zakasnila. Sin jo čaka in nikogar ni, da bi mu postregel. . . . Pred vrati za hip postane, da bi se oddahnila. Toda, čim odpre vežna vrata, se preplaši. Nasproti ji prihaja gospodar, ki mu že tri mesece dolguje na najemnini. "Najemnina je zelo nizka. Zakaj je ne plačujete v redu, gospa?" ji pravi gospodar in stopi za njo v kuhinjo. V materi, ki se je bila že pripravila, da znova ponižno poprosi gospodarja, naj jo počakaj vsaj do prvega, se bogsiga-vedi zakaj, nekaj upre. "Ta luknja še tega ni vredna!" odgovori rezko. "Poglejte, vse je vlažno. Tu še poleti teče s stene. Konj bi poginil v tej vlagi!" Gospodar, vajen njene krot-kosti, za trenutek molči, potem pa plane: "Če vam ni prav —!" Medtem ko mati odlaga ruto, vre iz njene notranjosti to, kar je tako dolgo z muko zadrževala v sebi: "Da vas ni sram, da takele luknje oddajate ljudem! In še plačilo zahtevate za to, ker so nekateri prisiljeni stanovati v teh luknjah, ki bi sicer že zdavnaj razpadle in." Medtem ko mati odpira vrata v sobo in gre k sinovi postelji, še neprestano govori, do-čim stoji gospodar med vrati in vpije: "Ven! Pri priči ven, golazen beraška!" Šele ob sinovem zglavju se mati zave. "Ivan!" pravi mehko in se skloni nadenj. Toda Ivan ji ne odgovori, napotil se je po zlati sledi sončnega žarka, s katere se več ne vrne. Samo njegove ustnice se še nasmihajo materi, ki gre z roko počasi preko njegovega čela. "Sama bova odšla," pravi mati čez čas. "Sin je mrtev." Zamenja se Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej, nič dolga, se zamenja za farmo 60 ali 70 akrov v Genevi ali Jeffersonu. Ako želite prodati ali zamenjati vašo hišo ali farmo, se obrnite do Joseph Pikš 1176 E. 71st St. EN-2628. (174) Odda se stanovanje 6 sob, kopališče, furnez; garaža. Vprašajte na 6215 Carl Ave. Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 9 sob. Cena je samo $3,100. Vprašajte na 1059 E. 69th St. (174) Soba se odda Odda se opremljena soba za enega ali dva fanta. Prost vhod. Vprašajte na 5805 Prosser Ave. čedna soba se odda poštenemu fantu ali dekletu. Poizve se na 1205 E. 60th Si__(174) Delo dobi Išče se ženska za hišna opravila. Ure od 8 zjutraj do 4 popoldne. Pokličite po telefonu Glenville 1926. (174) Lepa prilika Proda se rabljena oprema za beauty parlor. Jako poceni. Ni treba nobene gotovine takoj; na lahka odplačila. Pokličite HEn-derson 5631. (176) Proda se Naprodaj je tehtnica znamke "Sanitare" nova, mlelec za meso in stroj za klobase delati. Cena nizka. Vpraša se na 10718 Prince Ave. (173) Pohištvo naprodaj Proda še pohištvo ža 3 sobe in sicer za parlor, kuhinjo in spalnico. Vprašajte na 15630 Hblmes Ave. (174) PIJTE! CLOVER DAIRY "APPROVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Telefon ENdicott 4328 Pokličite nas in pripeljali vam bomo na dom! AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 24, 1940 WW* "Ali spiš, Lavrans?" "Ne," je odgovoril mož, "Ulv-hildo poslušam, žena, Bog bo že pomagal temu svojemu nedolžnemu jagnjetu — o tem ne smemo dvomiti. Vendar ure počasi tečejo, ko tako ležim in čakam —" "Bog," je obupano rekla Ragn-frid, "Bog me črti zavoljo mojih grehov. Mojim otrokom se tam, kjer so ,dobro godi, o tem si ne upam dvomiti, in zdaj je pač tudi Ulvhild že na vrsti — mene pa je zavrgel, kajti moje srce je kačje gnezdo greha in nadloge —" T^daj je nekdo pritisnil' na' kljuko — vstopil je Sira Eirik, vzravnal svoje mogočno telo in pozdravil s svojim jasnim, globokim glasom: "Vsem ,ki v tej hiši prebivajo, pomozi Bog!" Svečenik je postavil zabojček z zdravili na stopnico pri postelji, stopil k ognjišču in si zlil tople vode na roke. Nato je izvlekel iz nedrja križ, zamahnil znjim v vse štiri kote in zamr-mral nekaj latinskega. Odprl je dimni zapah, da je svetloba zalila sobo, potem pa je stopil k postelji in pogledal Ulvhildo. Kristina se je zbala, da je ne bi opazil in zapodil ven — po navadi je le malokaj moglo uiti očem Sira Eirika. Vendar se ni ozrl okrog sebe. Svečenik- je vzel iz skrinjice steklenko, kanil nekaj tekočine na kosem mehke volne in ga položil Ulv-hildi na ustnice in nos. "Kmalu bo manj trpela," je dejal duhovnik. Pristopil je k Lavransu in si dal opravka z njim, medtem pa so mu morali pripovedovati, kako se je bila nesreča pripetila. Lavrans 'je imel zlomljeni dve rebri in ranjena pljuča; vendar je svečenik menil, da ni nobene nevarnosti. "In Ulvhild?" je ves zaskrbljen vprašal oče. "Povem ti, čim jo pregledam," je odgovoril svečenik, "vendar se moraš preseliti v goril j ico, da bo več miru in prostora za tiste, ki jih bodo stregli." Položil si je Lavransovo laket čez ramo dvignil moža iz postelje in ga odnesel ven. Kristina bi bila najrajši Odšla z očetom, pa se ni upala na dan. Ko se je Sira Eirik vrnil, ni spregovoril z Ragnfrido nobene besede, temveč je z Ulvhilde, ki ^3IIIillJIIIIIE3IIIIIUEJIIie31IIIIIIIIlllUlttllllllllfC3rillllirilUE3MIIIIHMtl£3lllilIIIIIHC3lllllllllIttC311IMllljllltailHUIIIIUC3IllflHIIHI^ x= =j | Sigrid Undset: j KRISTINA - LAVRANSOVA HCI j i i VENEC | POZOR - - - POZOR Pritekla je Tordis s krzneno ponjavo. Previdno sta z Ragn-frido položili otroka nanjo, vendar je bilo videti, da trpi Neizrekljive muke, čim se ga je katera le rahlo doteknila. Mati in Tordis sta jo odnesli v zimsko izbo. Kristina je vsa bela in trda stala vrh skladovnice, dečki so se je j oka je oklepali. Vsi domači so privreli na dvorišče, ženske so jokale in jadikovale. Lavrans pa je velel, naj mu osed-lajo Guldsveina in še enega konja; ko pa je prišel Arne s konjema in se je hotel Lavrans zavihteti v sedlo, se je pri tisti priči zgrudil. Tedaj je ukazal Arnetu, naj skoči po svečenika, dočim je Halvdan odrinil proti jugu po vračarico, ki je živela ob zlivu reke s potokom. Kristina je opazila, kako sivo bled je oče v lice in kako krvavi; njegova svetlo modra obleka je biLa vsa pokrita z rdeče rjavimi madeži. Iznenada je planil pokonci, iztrgal nekomu sekiro in stopil k biku, ki ga je še zmeraj držalo nekaj mož. Zasadil je živali sekiro med ro-ge, da je klecnila na kolena, no pa je udarjal in udarjal, dokler nista brizgnili iz rane kri in mozgovina. Tedaj ga je pričel še dušiti kašelj in je vznak omahnil na tla. Trond in še en mož sta ga morala odnesti v hišo. Kristina je mislila, da je oče mrtev; glasno je kriknila, stekla za njimi ter ga jela klicati iz dna duše. V zimski izbi so Ulvhildo položili v roditeljsko posteljo; vse blazine so zmetali na tla, tako da je dete ležalo čisto plo-skoma. Zdelo se je, da že leži na mrtvaškem odru. Stokalo je glasno in neutešno, mati pa se je sklanjala čeznjo, jo tolažila in božala, vsa divja od gorja, ker ji ni mogla pomagati. Na drugi postelji je ležal Lavrans, se dvignil in opotekel po sobi k ženi, da bi jo potolažil. Tedaj je planila kvišku in zav-pila: "Nikar, ne dotikaj se me, ne dotikaj se me! Jezus, Jezus, zaslužila bi, da me potolčeš do smrti, nikdar ne bo konca nesrečam, ki ti jih nakopavam —" "Draga žena, saj nam tega vendar nisi ti nakopala," je dejal Lavrans in ji položil roko na ramo. Ob tem dotiku jo je streslo in svetlo sive oči so se ji zasvetile v mršavem, rjavkastem obrazu. "Menda sem po njemem jaz KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italij"!, vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega kraj8 KADAR-koli rabite informacije glede vašega dena«"J' ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali nota*"8'' podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali dri>( državljanski papir, se vedno obrnite na: Mrs. Ruth H anna McCormick Sims, ki je bila kampanjska voditeljica za Thomas E. Dewey, se je mudila v Colorado Springs in je ob tej priliki obljubila popolno podporo v kampanji republikanskega predsedniškega kandidata Wendell L. Willkie-ja. AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v. Slov. Nar. ŽENINI IN NEVESTE! MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna yabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Kaušek ki je preminul 24. julija 1938 Spavaj mimo v jami tihi, ljubi oče in soprog, večna luč Ti naj sveti, dokler nas ne združi Bog. Žalujoči ostali: KAROLINA, soproga in otroci Cleveland, O., 24. julija 1940. 6117 St. Clair Ave. HEnderson UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O Hfl in stane samo: Up LiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši Zaupame Ameriški Domovini c najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 vsega kriv," je osorrio rekel Trond Ivarson. Sestra ga je sovražno pogledala in odgovorila: "Trond že ve, kaj mislim." Kristina je stekla k očetu in materi, vendar sta jo odrinila oba od sebe. Tordis pa, ki je prišla s kotličem tople vode, jo je narahlo prijela za ramena in dejala: "V našo sobo pojdi, Kristina, tu si v napotje." Prišla je, da bi postregla Lavransu, ki se je bil usedel na stopnico ob postelji, a je odklonil, češ da zanj ni nevarnosti: "Ko bi vsaj malce mogli o-|ajšati bolečine Uivhifldi. Bpg^ pomagaj, tako tarna, da bi se kamen v pečini omehčal." "Ne upamo se je dotekniti, dokler ne pride svečenik ali vračarica Ingegjerd," je rekla Tordis. V tem trenotku je vstopil Arne in sporočil, da Sira Eirika ni doma. Ragnfrid je obstala in sklenila roke. Nato je rekla: "Odpravi sla h goste Aashil-di na Haugen. Pustiti moramo vse drugo vnemar, samo da rešimo Ulvhildo —" Na Kristino nihče ni pasjih Zlezla je na konec klopi za ro-žancem, podvila noge in uprla glavo ob kolena. Kakor da bi jo trde roke stiskale za srce, ji je bilo. Po gospo Aashildo morajo. Mati nikoli ni hotela poslati po gospo Aashildo, še tedaj ne, ko je njej sami ob Ulvhildinem rojstvu pretila smrt, pa tudi tedaj ne, ko je Kristino tresal huda mrzlica. Ljudje so pravili, da je Aashild čarovnic^ — v Oslu je bila nekoč na sodbi pred škofom in stolnim kapitljem; prišla bi bila na morišče ali grmado, če bi ne bila tako visokega rodu, da je skoraj veljala za sestro kraljice Ingebjorge. Ljudje so govorili, da je bila prvemu možu zavdala, tistega pa, ki ga je sedaj imela, gospoda Bjor-na, da je z raznimi čari navezala nase; da je še tako mlad, da bi mogel biti njen sin. Imela je tudi več otrok, ki pa se nikoli niso brigali za svojo mater, in tako sta ta dva visokorodna človeka Bjorn in Aashild, izgubiv-ši vse bogastvo, živela v Dovru na posestvu, ki ga je bilo komaj toliko, da ga je mogel obdelovati en sam človek. Nihče izmed okoliških velikašev ni maral i-meti stikov z njima, tajno pa so ljudje vendarle hodili k njej prosit sveta, siromaki pa so se celo javno zatekali k njej s svojimi skrbmi in stiskami. Pravili so, da je prijazna, a so se je kljub temu bali. Kristina je mislila, naj bi se mati, ki je sicer zmerom toliko molila, sedaj rajši obrnila k Bogu in Devici Mariji. Poskušala je tudi sama moliti, zlasti k svetemu Olafu, kajti vedela je, da je zelo dober in da je že tolikim pomagal, ki so trpeli radi bolezni, ran ali zlomljenih nog, vendar ni mogla ostati zbranih misli. Oče in mati sta bila sama v sobi. Lavrans je znova legel na posteljo, Ragnfrid pa je sedela sklonjena nad bolnim ot- i rokom, mu zdaj pa zdaj otirala i z vlažno krpo čelo in roke in i močila ustnice z vinom. Tako je minilo dokaj časa. j Tordis je semtertja pogledala v sobo in bi rada kaj pomagala, vendar jo je Ragnfrid vselej poslala ven. Kristina je neslišno plakala in sama vase molila, vmes pa je mislila in mislila na čarovnico ter napeto pričakovala, kdaj jo zagleda med vrati. Iznenada je Ragnfrid vprašala v to tišino: je že manj ječala in ležala v nekakšni omotici, razstrigel obleko. Pazljivo je otroku pretipal telo in ude. "Nič ne rečeš, Eirik. Ali je tako hudo otroku, da mu ne veš pomoči?" je zamolklo vprašala Ragnfrid. Duhovnik je tiho odgovoril: "Kazno je, da je hrbet hudo prizadet. Prepustimo vse Bogu in svetemu Olafu, jaz tu ne mo-r6m bogve kaj storiti. Boljšega sveta ne vem." Mati je strastno rekla: "Tedaj molimo! Dobro veš, da bova z Lavransom vse dala, kar zahtevaš; z ničemer ne bova štedila, samo to dosezi pri Bogu, da Ulvhild ostane pri življenju." "Bil bi po mojem čudež, ako bi ostala pri življenju in zadobi-la zdravje," je odgovoril svečenik. "Saj imaš noč in dan čudeže v ustih; mar pri mojem otroku čudež ni mogoč?" je rekla kot poprej. "Res je," je odvrnil svečenik, "čudeži se dogajajo, a vseh ljudi Bog noče uslišati, njegove skrite volje ne poznamo. Sploh pa, ali ne bo hujša nesreča, ako to lepo dekletce ostane sicer živo, pri tem pa bo betežno ali hromo?" Ragnfrid je stresla z glavo in pritajeno kriknila: i "Toliko sem jih že izgubila,' gospod, toda izgubiti še njo, mi ,je čez moč." "Storil bom vse, kar morem," je odvrnil svečenik, "molil bom ! iz vse svoje moči. Ti pa, Ragnfrid, skušaj prenašati usodo, ki .ti jo je Bog naložil." Mati je tiho ječala: "Nobeden mojih otrok mi ni bil toliko pri srcu kot tale mal-čica — če bom še to izgubila, mislim, da mi poči srce." | "Bog ti daj svojo pomoč, ! Ragnfrid Ivarjeva," je rekel Sira Eirik in zmajal z glavo. "Pri vsej molitvi, pri vsem postu ti je le za to, da uveljaviš pri Bogu svojo voljo, čemu bi se čudila, da je malo zaleglo?" Ragnfrid je uporno pogledala svečenika in rekla: "Poslala sem po gospo Aashildo." "Ti, seveda, jo poznaš, jaz pa ne," je dejal duhovnik. "Brez Ulvhilde ne morem živeti," je rekla Ragnfrid kot poprej. "Če mi Bog noče pomaga-,ti, si poiščem sveta pri gospe Aashildi ali pa se zapišem hudiču, ako mi je voljan priti na pomoč." Zdelo se je, da ji bo svečenik odvrnil z ostro besedo, a se je premagal. Sklonil se je in zopet začel otipavati ude bolnega dekletca : "Mrzle roke in noge ima," je rekel. "Položiti ji moramo v posteljo nekaj vrčev tople vode. Potem naj se je pa nihče več ne dotika, dokler ne pride gospa Aashild." Kristina se je neslišno zlekni-la po klopi in obležala, kakor da spi. Srce ji je kovalo od strahu — dosti res ni bila razumela o pogovoru med Sirom Eirikom in materjo, vendar jo je grozovito preplašil in dobro se je zavedala, da ni bil za njena šesa. Mati je vstala ,da bi odšla po vrče, pa se je ihte sesedla: "Mo- li kljub temu za nas, Sira-' rik!" Kmalu nato se je mati vi? s Tordiso. Duhovnik in žeflj vsi .so si dali opraviti z Ull do, pri tem pa so našli Kri?' ter jo spodili ven. Zunaj na dvorišču je bili še tako svetal, da ji je kal jemalo. Dokler je sedela v čni zimski izbi, je imela tek, da je večidel dneva že) kraju, zdaj pa so hiše stale v lo sive pred njo in trava je[ gladka kakor svila blestela h Jem sijaju opoldanskega so| Dalje prihodnjič __