Poštnina plačana v gotovini
Cena Mn 1. - Prezzo Ut. 0.30
Stev. 112
V Ljubljani, petek 16. maja 1941
Uredništvo in oprava — Kopitarjeva 6 — Ljubljana — — Redazione e amministrazione — Kopitarjeva 6 — Lnbiana
Leto VI.
■n
Hudi letalski napadi na Malto in Tobruk
Rim, 15. maja. Rj. Uradno poročilo št. 344 glavnega stana italijanskih vojnih sil se glasi: Italijanska in, nemška letala so napadla letalska oporišča na Malti. Med letalsko bitko so bila sestreljena tri angleška letala.
,.vv V severni Afriki delovanje topništva na bojišču pri Tobruku in izvidniških oddelkov na vzhodu od Soluma. Naša letala so zaporedoma bombardirala pristanišče in naprave v Tobruku, kn parnik je bil zažgan. Sovražna letala so bombardirala Derno.
.. .V vzhodni Afriki se sovražni pritisk nadaljuje v vseh odsekih in zlasti pri Alagiju, kjer se naše čete zelo odločno upirajo.
Kako ie bil odbit angleški izpad iz Tobruka
Poprišče operacij, 16. maja. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Angleški napad na naše postojanke pri Tobruku, o katerem govori uradno poročilo št. 343, le bil eden najhujših napadov, kar jih je poskusil sovražnik, da bi prebil železni obroč italijansko-nemskih čet okrog mesta in da bi dobil nazaj ozemlje, kj ga je izgubil v zadnjih dneh. Angleži ® po močni topniški predpripravi vrgli proti naši
*	V1. črti vzhodno od Tobruka okrog 30 tankov, ki
0	jun sledili napadalni oddelki. Način, s katerim =° naši vojaki zavrnili ta sovražnikov napad, je Pravi zgled taktične spretnosti. Naši oddelki so P!*®Wi. da so se sovražnikovi tanki približali na m. potem na 400 in končno na približno 150
metrov, ne da bi kakor koli odgovarjali. Kar nenadoma, ko so Angleži najmanj pričakovali, pa so Italijani in Nemci začeli streljati s topovi in drugim protitankovskim orožjem in sesuli na sovražnika cel plaz granat. Šest sovražnikovih tankov je ostalo na bojišču in so bili delno zažgani delno pa za boj nesposobni. Ostali tanki so se naglo umaknili na izhodne točke. Dva sovražnikova tan-
ka, ki so ju onesposobili naši vojaki, sta najnovejšega izdelka. V naših rokah je ostalo tudi več ujetnikov, med njimi en major in dva nižja častnika. Tudi v tej akciji, kakor v vseh prejšnjih, se je pokazala najvišja stopnja moralne trdnosti in vrednosti orožja italijansko-nemških čet, ki nadaljujejo po načrtu s svojim napredovanjem in stalno ter učinkovito tro sovražnikovo obrambo.
Kralj in Cesar je v Skadru odlikoval zastave vseh albanskih mest, ki so mnogo trpela v itaiijansko-grški vojni
Skader, 16. maja. s. Z vzhodne meje Albanije se je Kralj in Cesar včeraj odpeljal v severno Albanijo pregledat kraje, kjer se je kratek čas bi|a bitka proti jugoslovanski vojski. Kralj in Cesar je prišel tja, da bi odlikoval kraje in vojake, ki so se izkazali na tem bojišču. Vladal* je prispel zjutraj. Krepki planinci, tankovski oddelki. albanski prostovoljci in pešci Črnih Srajc so izkazali vladarju vojaške časti. Ljudstvo je bilo zbrano ob cestah in je izražalo svojo zvestobo do vladarja. Ob vhodu v mesto je Vladarja pričakoval Eksc. general Cavallero, Eksc. general Ja-comini, predsednik albanske vlade 8 člani vlade, vodstvo fašistične Stranke in druge visoke osebnosti. Kmalu nato so prišli tudi generali Biraghi, šef štaba milice, general Cecchi, letalski general Ranza in general Agostinucci, admiral Sportiello
Hrvaška bo postala kraljevina
Izšel je zakon, ki daje kroni kralja Zvonimira spet prvotni pomen
Zagreb, 16. maja s. Včeraj so v Zagrebu pro- J glasili restavracijo Krone kralja Zvonimira, ki je krasila hrvaške kralje in katera bo spet predstavljala suvereniteto neodvisne hrvaške države. — »Službeni list« je pri tej priliki objavil naslednji ukaz:
1. Suverenost neodvisne hrvaške države predstavlja Krona kralja Zvonimira.
2. Krona Zvonimira ima na pozlačenem krogu vdelanih osem okraskov v obliki triperesne detelje, pet od teh je vzbočenih. Iz tega kroga se vijeta dve pozlačeni veji v obliki loka. na vrhu teh pa je jabolko s križem. Kroe krone je okrašen
*	dragulji raznih barv.
3.	Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Zakon nosi podpis poglavnika in vseh ministrov.
Vsi večerni listi so objavili pod vidnimi naslovi na prvih straneh zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu. V uvodnikih pišejo o življenju kralja Zvonimira. »Novi list« pravi, da je bil ta kralj priznan od papeža Gregorija VII., kateri je poslal svojega odposlanca na slavnost kronanja. Isti list piše med drugim: »Samo tisti, v katerih rokah se bo nahajala krona kralja Zvonimira, ima pravico izdajati zakone, delati pravico in napovedovati vojno ter sklepati mir v imenu hrvaSkega naroda in v imenu njegove domovine.«
Francija se je jasno odločila za novi red
Do sedaj pa se še ne more govoriti o kakšnem francosko-nemškem
sporazumu
Berlin, 16. maja. b. Sestanek med francoskim predsednikom vlade Darlanom in vodite-'iem Nemčije Hitlerjem je naletel v vsej Franci in tudi drugod na veliko zanimanje. Nenavadno pozornost mu posvečajo tudi francoski popisi, ki med drugim soglasno poudarjajo, se je Francija jasno in nedvoumno odločila za novi. Hitlerjev red v Evropi. Istočasno tudi naRlašajo listi, da je vest o izjavi Francije da St? želi vključiti v novi evropski red, vzbudila neprijeten vtis.
V	zvezi s tem je treba poudariti, da so bili razgovori med Hitlerjem in admiralom Darjanom vprav v trenutku, ko je predsednik USA, Roosevelt, pred važnimi nalogami in odločitvami. Ta najnovejša vest iz Francije je v ameriških odločujočih krogih neprijetno presenetila. »Pariš Soir« poudarja med drugim, da je v sedanjem trenutku predvsem potrebna evroDska vzajemnost.
Berlin, 16. maja. s. Iz merodajnega vira se je danes zvedelo, da se za zdaj še ne more govoriti
o	kakšnem francosko-nemškem sporazumu ali pogodbi. Razgovori še trajajo in zdi se, da bodo uspehi vedno večji.
Washington, 16. maja. s. V zvezi z novico o sklenjenih dogovorih med vichyjsko vlado in Rechom zagotavljajo, da je vlada Združenih držav ukinila odhod tovornih parnikov, ki so bili namenjeni v francoski Maroko.
Bern, 16. maja. s. Različni francoski listi napadajo delovanje ameriškega poslanika v Vichyju. »L’Ouvre< ga vabi k večji skromnosti v kretnjah in besedah. »Nouveau Temps« zagotavlja, da Francija ne zahteva od Amerike nobene pomoči. Francija želi le. da bi jo Združene države pustile na miru. Združenim državam gre pri tem samo za to, da ob drže solidarnost med angleškim in severnoameriškim kapitalizmom. Francija pa s tem nima nič opraviti, ker se je Evropa odrekla kapitalizma.
Albanija ni več vojno področje
Rim, 16. maja. s. Uradni list bjavlja razglas Duceja Fašizma, prvega Maršala Imperija ter poveljnika vseh čet na vseh bojiščih, ki razglaša, da je ozemlje albanskega kraljestva prenehalo biti operacijsko področje. Razglas obenem ukinja tudi ustanovo vojaškega sodišča v teh krajih. Odločba stopi v veljavo 20. maja z objavo v Uradnem listu Kraljevine Italije.
Avstralija bo imenovala zastopnika v čungkingu
Šanghaj, 16. maja. s. Uradno poročajo iz Syd-neya, da je avstralska vlada sklenila imenovati lastnega zastopnika v Čungkingu. Poročilo pravi, da se je Avstralija za ta svoj korak odločila zato, ker se zaveda velike odgovornosti, ki jo je prevzela na Tihem morju.
Izgube med italijanskim delavstvom v Albaniji
Rim, 16. maja. s. »Lavoro Fascista« piše, da znašajo izgube med delavstvom, ki je bilo mobilizirano za delo v zaledju bojišča, in sicer v času vojaških operacij v Albaniji od 28. oktobra 1940 Pa do 23. aprila 1941 sledeče:
Zaradi sovražnikovih napadov jih je umrlo 43 (34 Italijanov in 9 Albancev), izgubil se je eden. Ranjenih je bilo 77. Zaradi nesreč jih je umrlo 61, zaradi malarije 26, kar da skupaj 130 umrlih.
Švica je prepovedala prodajati svinjsko meso
Bern, 16. maja. s. V času od 19. do 31. maja le v vsej Švici prepovedano prodajati in kupovati ^elke iz svinjskega mesa.
Nemci zavračajo govorice, da mislijo njihove čete iti skozi Španijo
Berlin, 16. maja. s. Na merodajnem nemškem mestu so odločno zanikali vse govorice, da misli nemška vlada zahtevati v Madridu dovoljenje za prevoz svojih čet skozi špansko ozemlje. To so fantastične izmišljotine, ki so bile vržene v javnost z namenom, da bi gotove sile lahko v kalnem ribarile.
Ubit angleški diplomat
Newyork, 16. maja. s. Iz Londona poročajo, da je bil zaradi nemškega letalskega delovanja nad Londonom ubit britanski diplomat Maurice Berkel Ingram, ki je bil v zunanjem ministrstvu strokovnjak za jugovzhodno Evropo.
Bolgari v Ohridu
Sofija, 16. maja. *. Včeraj so bolgarske čete vkorakale v Ohrid, katerega je italijanska vojska prvega in drugega aprila osvobodila izpod srbske oblasti. Poročilo o tem dogodku je med bolgarskim ljudstvom vzbudilo veliko veselje in zadovoljstvo, zlasti zato, ker je prišlo na godovni dan kralja Borisa. Za to priložnost je bila v sofijski katedrali Aleksandra Nevskega slovesna zahvalna služba božja.
Ameriški bombniki na Honolulu
Washington, 16. maja. s. Vojni minister je izjavil, da je prispelo na letališče Hickamfield v bližini Honolula 21 štirimotornih bombnikov, ki so odletela iz San Frančiška pod poveljstvom divizijskega generala Emmonsa, poveljnika vojnega letalstva.
in drugi. Takoj po prihodu je Kralj in Cesar pregledal razvrščene čete, ustavil pa se je pred prefekturo. Tu ga je pozdravil skadrski župan, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo mesta in albanskega prebivalstva nad prihodom Vladarja. Poudarjal je, da je v času svoje dolge sužnjosti domače prebivalstvo ohranilo svojo zavest in vero v bodočnost in je zmerom mislilo na svojo junaško sosedo Italijo in da bo savojski orel kmalu razpel svoja krila nad njihovo državo in prinesel Škender-begovo krono italijanskemu Kralju. Kralj in Cesar je moral vedno znova odpozdravljati nadušeni množici. Po končanem sprejemu jo mimo Kralja defilirala skupina domačinov, ki so bili oblečeni v slikovite gorske narodne noše. Na čelu sprevoda jo šla skupina dekli«, ki je nosila vse sadeže in pridelke tega kraja v dar Kralju. Sprevod se je zaključil z vozom, na katerem sta bila simbolično upodobljena rimska volkulja in Šken-der-begov orel. Nato je Vladar odšel v hišo guvernerja Province. Popoldne je Vladar prispel na kraj, ki je bil določen za vojaško slovesnost. Slovesnost je bila na glavnem trgu Skadra. Pred odrom so bili razvrščeni vojaški oddelki, mc*d njimi pa tudi oddelki albanskih prostovoljcev t slikovitih narodnih nošah, ki so se skupaj z Italijani borili v nedavnih borbah. Ob strani Vladarja je bil Eksc. general Cavallero. Rdeča zastava Tirane se je prva poklonila pred Kraljem Vojakom in dobila vojni križec. Nato je prišla zastava Valone, to mesto je doživelo 68 bombardiranj in je bilo od sovražnika hudo poškodovano. Toda prebivalstvo je še vedno ohranilo vedrega duha in vere v zmago. Potem je prišla na vrsto zastava Drača, tega starega rimskega mesta. Potem je Vladar pripel vojni križec zastavam Elbasana in Berata, ki leži ob vznožju Tomorija in Spiaga, kjer so hrabri Italijani padali pod utrdbo, ko so prišli na pomoe Škender-begu. Sledile so nato zastave Skadra in Piškopeje ter Ku-kesa, Argirokastra in Korče. Ko je na vse zastave pripel odlikovanja pa je Vladar podelil zlato kolajno ▼ spomin padlega stotnika Erroca Gion-marcaia in srebrno kolajno ▼ spomin pravosodnega ministra Džaferja Ypija. Kolajni sta sprejela sinova obeh padlih junakov. Vladar je dalje podelil vojni križec za vojaške zasluge tudi predsedniku albanske vlade Verlaciju, predsedniku višjega fašističnega sveta Tociju, ministru Koli-kiju in senatorju Narkadžoniju. Končno je Vladar odlikoval po enega častnika in enega vojaka iz vsake divizije, ki so se borile ter je s tem odlikoval vse enote, ki so v korist veličastne zmage prispevale svojo žrtev. Vladar se je z odlikovanci razgovarjal o vojaških stvareh in o njihovih dejanjih, zaradi katerih so dobili odlikovanja.
Parada vseh vrst vojaških oddelkov je zaključila to vojaško slavje. Vladar se je potem med navdušenimi pozdravi zbranih odpeljal v bližnje kraje. Med drugim si je ogledal tudi hrib Tara-boš. Proti večeru se je vrnil v prestolnico in osebno izročil predsedniku albanske vlade in drugim visokim funkcionarjem ter predstavnikom vseh treh veroizpovedi visoka odlikovanja Šken-der-begovega reda.
Jadran - „Mare nostrum"
Bern, 16. maja. s. Vedno večjo pozornost vzbuja v' švicarskem tisku kakor tudi v mednarodnih krogih potovanje italijanskega Vladarja, Nj. Vel. Kralja Viktorja Emanuela III. po Njegovem kraljestvu. Vsi časopisi poudarjajo velik ugled, ki ga uživa Savojska dinastija. Nek lausannski časopis pravi ▼ svojem komentarju tudi naslednje: »Med tem ko je Ludovik XIV. dejal tedaj, ko je njegov nečak prevzel španski prestol, da >ni več Pire-nejevc, bi tudi Kralj Italije lahko izrazil podobno misel glede Jadranskega morja, kajti odslej bo savojska Kr. Hiša vladala nad obema obalama morja, ki bo bolj kot kdaj prej italijanski »Mare nostrume.
Učnkovit italifanski napad na Aleksandrifo
Beyrouth, 16. maja. a. Poročila, ki so prispela semkaj, pravijo, da je imel napad italijanskega letalstva na Aleksandrijo velik uspeh. Italijanska letala so vrgla več ton bomb na pristaniške naprave in vojaška poslopja. Da je bila škoda, ki so jo prizadejala italijanska letala na teh ciljih, težka, priznavajo tudi egiptovski časopisi, ki pišejo, da so bombe popolnoma uničile nekatere dele pristanišča in skladišča, v katerih so bila spravljena živila in municija.
»Novo Vreme« začelo izhajati v Belgradu
Belgrad, 16. maja. s. Danes je v Belgradu izšla prva številka novega dnevnika, ki nosi naslov »Novo vreme«. List začenja izhajati po združitvi bivših naj večjih dnevnikov »Politike« in »Vremena«. Novi list vodi srbski časnikar in bivši šef Osrednjega tiskovnega urada Predrag Milojevič, uredniški zbor je večinoma sestavljen iz uredniških moči c-Vli prejšnjih listov
Minister za favna dela Gorla v Ljublfani
Ljubljana, 16. maja. s. Minister Gorla fe prispel včeraj v Ljubljano, kjer bo razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na javna dela na področju Ljubljanske pokrajine.
Odredba Kr. Komisarja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi prejšnjih predpisov o odložitvi plačil in komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX, s katero se je določil rok splošne odložitve plačil in se je omejila odložitev plačil za banke in zavarovalnice,
ko je ugotovil iz izjav prizadetih zavodov možnost, da se lahko opravijo nadaljnja izplačila, s čimer bi se pospešila postopna obnova gospodarske delavnosti,
odreja:
Člen 1. Do 15. junija 1941-XIX bodo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev in dodatno le že izvršenim izplačilom izplačevali na hranilne naložbe (hranilne vloge, tekoče račune td.), vložene pred 15. aprilom 1941-XIX ter po saldih, ugotovljenih na ta dan, še po:
2000 dinarjev	na	naložbe	do	10.000	dinarjev,
2500 dinarjev	na	naložbe	do	30.000	dinarjev,
3000 dinarjev	na	naložbe	do	50.000	dinarjev,
4000 dinarjev	na	naložbe	nad 50.000 dinarjev,
Člen 2. Višina izplačil po prednjem členu je znižana na'polovico za gospodarske zadruge« urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937. in za hranilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938, izvzemši Hranilnico dravske banovine, ki bo opravljala izplačila po členu 1.
Člen 3. Ž dnem 16. maja 1941-XIX preneha odložitev izplačil glavnic, dospelih po pogodbah o življenjskem zavarovanju ne glede na čas njih sklenitve, z omejitvijo na pogodbe, ki so bile sklenjene od 15. aprila 1941-XIX dalje pa tudi odložitev odkupovanja in dajanja posojil na zadevne police.
Odložitev odkupovanja in dajanja predjemov na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do 15. junija 1941-XIX. Vendar pa se smejo dajati predjemi kolikor so potrebni za plačilo dospelih premij.
Člen. 4. Pravica prostega razpolaganja s hranilnimi naložbami, vloženimi pri katerem koli denarnem zavodu od 15. aprila 1941-XIX dalje, se razširja tudi: na tisti del pred tem dnem položenih naložb, za katerega 6e izplačilo ni zahtevalo, kakor je bilo dovoljeno po čl. 3 komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX in kakor 6e dovoljuje s čl. 1. te naredbe.
Čl. 5. Poleg izplačil iz členov 1. in 2. smejo denarni zavodi v mejah svojih razpoložljivih sredstev opravljati nadaljnja izplačila Tudi iz hranilnih naložb, položenih preji 15. aprilom 1941-X1X, tistim svojim vlagateljem, ki morejo dokazati in zajamčiti, da so zahtevane vsote namenjene za poravnavo obveznosti, ki jih ne zadeva odložitev plačil po določbah čl. 2. komisariatske naredbe št. 12 z dne 29. aprila 1941-XIX, ali pa poravnavo davkov in taks, kakor tudi v drugih primerih, določenih pod točkami b, c, č in d čl. 6. omenjene naredbe.
Takšna izplačila se smejo odobravati vsakemu vlagatelju do največ dvajsetih odstotkov vsote, naložene na dan 15. maja 1941-XIX, če ne presega
25.000	din, in do 10% morebitnega presežka. Če pa ima isti vlagatelj več ločenih računov pri istem denarnem zavodu, se mora pri določitvi odstotka, do katerega je dopustno izplačilo, upoštevati njih skupni znesek.
Čl. 6.	Izplačilom po členih 1.	in 2.	in razpolaganju iz	člena 4. te	naredbe se	mora	dati prednost pred	izplačila po	členu 5.
Čl. 7.	Na plačila,	za katera še velja	odložitev
plačil, tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo.
Čl. 8. Ta nairedba stopi v veljavo dne 16. maja 1941-XIX.
Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emillo Grazioli
Vesti 16. mafa
Pogodba o pošiljanju živil iz Hrvaške v Dalmacijo
je bila podpisana med italijanskimi in hrvaškimi oblastmi. Pogodba stopa takoj v veljavo in bodo že te dni prvi vagoni živil prispeli v Dalmacijo.
25 letnico ikoiovanja je praznoval v sredo sv. oče papež Pij XII. Za to priložnost je imel papež svojo mašo v zasebni kapeli, pri maši je bilo več osebnosti iz papeževe najbližje okolice.
Bolgarija je priznala samostojnost mandžurske države. Zunanji minister Popov je ta sklep vlade s posebno noto sporočil japonski vladi.
Odredba francoske vlade, ki prepoveduje v Francijo uvoz švicarskih listov, je precej težko prizadela laussanske in ženevske liste, katerih je po več deset tisoč prihajalo v Francijo.
Nemški veleposlanik ▼ Ankari von Papen je bil sprejet pri predsedniku turške republike Is-metu Ineniju v navzočnosti zunanjega ministra Saradzogluja.
Kakor pravijo poročila iz Kaira, so nemška
letala včeraj prispela tudi v Irak.
Iraški generalni konzul v Beyrulhu je v imenu svoje vlade začel organizirati vse arabsko ljudstvo v Libanonu, da bi izrazilo svoje simpatije za iraško ljudstvo, ki se bori za svojo svobodo in neodvisnost.
V	različnih indijskih pokrajinah je prišlo do upora ljudstva v večjem obsegu. V Indori je morala policija nastopiti proti demonstrantom z orožjem. Pri spopadu je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.
V	današnjem »Slovencu« te fe v osmrtnico o
pokojni Ani Jabornegg pl Alpenfels, vrinila pomota. Popraviti jo je treba tako, da je pokojničino polno ime Ana Jabornegg pl. A1 p • a -iels, ne pa rojena Alpenfels.
Delovanje italijanskega in nemškega letalstva v Severni Afriki pri dosedanjih bojih
Berlin, 16. maja. s. »Deutsche Allgemeine Zei-tung« prinaša zanimiv članek o nalogah italijanskega in nemškega letalstva v Afriki. List posebno poudarja trdo preizkušnjo, katero morajo prestajati pifotje, posadke letal in organizacija na področju, kjer je treba premagati neštevilne težave vsake vrste. Ves pomen delovanja nemškega letalstva skupaj z italijanskim letalstvom za osvoboditev Libije izpod Angležev, se lahko vidi iz prednosti, ki so jih doslej uživati Angleži:
1. Angleška letala so nad Severno Afriko letela s posadkami, ki so se leta in leta telesno vež-bale v kolonialni službi in so se popolnoma prilagodile podnebju m se seznanile s tamkajšnjimi zračnimi razmerami.
2. Egipt je pomenil za angleško letalstvo najboljše strategično zaledje in j>omembno središče za preskrbo.
3. S Tobrukom, Derno in Bengazijem je imelo angleško letalstvo v rokah strategične točke, lci so bile najpomembnejše v Severni Afriki, ker so omogočale ludi naglo preskrbo s strelivom in gorivom.
4. V oblasti angleškega letalstva je bila črta
Benghasi—Sollum— Barce, kjer se vleče najpomembnejša obrežna cesta.
5.	S posestjo Cirenajke, ki je v podnebnem oziru najbolj ugodna in ima ob obrežju številne vodnjake, se je angleško letalstvo lahko redno oskrbovalo tudi z vodo.
Pod takšnimi pogoji se je začela in razvijala letalska ofenziva Osi proti britanskim silam. Medtem ko so kopenske sile sprožile napad, je letalstvo pomagalo v zraku ter je napadalo vse sovražnikove strategične točke in je končno s svojimi stalnimi napadi sovražnikov odpor tudi strlo. — Bombni napadi na Trifjolis, s katerimi je Anglija mislila razdreti organizacijo nemškega ekspedicijskega zbora v Afriki, so v celoti zgrešili svoj cilj. Trdna volja, disciplina in železna organizacija nemške vojske in popolno sodelovanje z italijansko vojsko, so premagale vsako zapreko. S padcem El Agheile in Aghedabije, se je na bojišču Osi pojavilo novo dejstvo, namreč, hiter napredek, ki je v kratkem pognal napadalca iz Libije. Letalstvo postaja od dne do dne silovitejše, ker so se letalci v mnogih poletih že izvežbadi in so se v celoti seznanili s posebnostmi afriškega ozračja in podnebja
Trije ledenjaki letos in druga leta
Dnevf od 12. do 16. maja so bili zdaj lepi, zdaj spet mrzli in deževni
Učinkovit italijansko-nemški napad na Malto
Vojno področje, 16. maja. b. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Preteklo nofi so skupine letal nemškega letalskega zbora in italijanske letalske skupine napadle letalska oporišča in pristaniške naprave na Malti. Vremenske razmere niso bile ugodne in le-talei zaradi nizkih oblakov niso mogli natančno razločiti ciljev, ki so se jih namenili napasti. Nemška letala so vrgla več ton eksploziv« na letališke naprave in na pristanišča, na letališče Venezia in na pristanišče v La Valetti. Bombe so povzročile razdejanje in požare na vseiu napadenem po-
dročju. Italijanske skupine letal pa so napadle letališče Micabba, na katerem so bile prej opazile premikanje letal in graditev novih skladišč za vojni material. Letalci so zagnali več ton bomb vseh kalibrov, ki so povzročile obsežne požare, vse naprave pa so bile ponovno razdejane in skladišča popolnoma opustošena. Reakcija so-vraine protiletalske obrambe je bila, kakor po navadi, najsrditejša. Številni reflektorji so poskušali preprečiti italijansko-nemški napad in skušali pred sovražnimi letalci zakriti najvažnejše objekte. Toda to se jim ni posrečilo.
Arabci so se v Iraka prvikrat oprli angleškemu gospodstvu
Berlin, 14. maja. DNB. Sedanja vojna v Iraku pomeni popolnoma novo obdobje v boju za arabsko svobodo, piše »Deutsche Allgemeine Zei-tunge. Pisec je dobro poučen o razmerah v Iraku in na Vzhodu, ker je mnogo potoval po teh deželah. Med drugim ugotavlja sledeče:
1.	Med tem, ko 60 se Arabci v Palestini uprli proti Judom, se je v Iraku zgodilo prvič, da so
Nemški odgovor podpredsedniku USA
Berlin. 16. maja. s. Prav značilen je govor, ki ga je imel nedavno podpredsednik Združenih držav Wallace v Washinglonu in v katerem je povedal, da bo še prišel čas, ko bo Amerika prinesla pomoč tistim Nemcem, ki sedaj žive v Nemčiji, pa so vsi ujetniki nacionalno-socialističnega režima. Takšne grmeče in odvratne fraze, pripominja »Deutsche Allgemeine Zeitung«, niso nobena novost v izražanju ameriških propagandistov, -ki nastopajo v tej vojni proti nam. 2e mesece in mesece je Anglija razširjala podobne ali pa enake alarme. Gospod Wallace naj kar naprej govori, saj je pravi pristaš Roosevelta. Vsi napadi, naslovljeni na nemški narod, so v popolnem nasprotju s stvarnimi dejstvi ic so zelo neužitna hrana za ameriške množice — zaključuje berlinski list. Mi ne moremo želeti drugega kakor vso srečo njegovim naporom. Nemško ljudstvo predobro ve, v kakšnem položaju živi svobodna Amerika in kako živijo delavske množice pod oblastjo demoplutokratov. Napadi Wallaceja in njegovih tovarišev se nas ne tičejo. Končno bo že prišel dan, v katerem se bodo množice, ki jih sedaj s takšnimi govori varajo in slepe, dvignile in bodo končno razumele, v kakšnem položaju dejansko žive narodi, ki se smatrajo za svobodne, in kako žive narodi, ki so v resnici svobodo'
50.000 francoskih beguncev se vrača v zasedeno Francijo
Rim, 10. maja s. Kakor določa j>ogodba, ki je bila lani sklenjena med francosko vlado in nemškimi oblastmi, je včeraj, 15. maja odpotovalo
50.000	beguncev, ki so se še vedno mudili v nezasedeni Franciji, na zasedeno področje. Francoska železniška uprava je dobila jx>trebna navodila, da pripravi zadostno števiio vlakov, s katerimi se bodo ti begunci odpeljali na svoje domove v zasedeDi del Francije.
Vedno znova odhajajo oddelki portugalskih čet
na oporišča na Azorih in na Capverdsko otočje. Cete vozijo s seboj večje število protiletalskih baterij.
se Arabci uprli proti Angležem.
2. Prvi odkrit boj proti Britancem je bil sprejet v arabskem svetu kot najboljša pot za narodno svobodo.
3. Niso bile neorganizirane čete, ki so se uprle Angliji, temveč iraška država, »središče arabskega boja za svobodo« j>o svetovni vojni in eden izmed najmočnejših činilcev v arabskem svetu, ki se bojuje za bodočnost. Najbolj nadarjeni, najbolj patriotični in najbolj ambiciozni Arabci, ki so bili potegnjeni v britanski tabor v svetovni vojni z velikimi obljubami, so sledili kralju Feisalu v Bagdad, ker se angleške obljube niso uresničile. Ti voditelji so se sestali v Iraku ter ugotovili, da je bilo arabsko prebivalstvo te države najmanj izkoriščano in izropano, saj je tudi pod turškim zakonom ohranilo svojo daljnosežno neodvisnost. Egipt je v resnici še vedno Doga ta vzhodna arabska pokrajina, toda iraški petrolej in njegova velikanska proizvodnja bo prekašala bogastvo Egipta. V sedanii vojni med Arabci in Anglijo je treba razlikovati islamsko in arabsko gibanje. Bagdad ni navdihnjen z verskimi idejami vsega Islama. Arabski politiki so navdahnjeni z nacionalnimi idejami vsearabske-ga gibanja. Osebne zveze pa dajejo možnost gledanja tudi z verskega gledišča.
Sedanji predsednik vlade Rašid Ali e! Ghai-lanl je Član družine, ki vodi neko velsko ločino, kar je zelo pomembno v vsem mohamedanskem svetu v Indiji in Turčiji. Jeruzalemski mufti. ki se nahaja v Bagdadu, ima po po drugi slrani zopet poseben vpliv na islamski svet.
Ljubljana,_ 15. maja. _
Poljedelci, vrtnarji in sadjarji, ki prebivajo in žive v obsežnem, tako imenovanem ljubljanskem deževnem ozemlju, obsegajočem velik del Gorenjske, kraje od Gornjega grada do Celja in proti jugu na Dolenjsko, so pri svojih poljskih, vrtnarskih in sadjarskih delih vedno polagali veliko pozornost na vremenske pojave, pojavljajoče se sredi meseca maja. Ti pojavi so bili dostikrat odločilni za saditve poljskih pridelkov, kakor fižola in cvetja, ki je občutljivo še za pomladanski mraz, posebno za slano. Dnevi od 12 .do 16. maja, ko godu-jejo trije ledeni možje, Pankracij, Servacij in Bonifacij ter končuje njih vremenski režim Zofija navadno z dežjem, so bili mnoga leta prav kritični. Meteorološki zavod ima za zadnjih 21 let zbrane na videz suhoparne vremenske podatke, ki nam odkrivajo, kakšno vreme je te dni vladalo v naših krajih, v ljubljanskem padavinskem pasu. Kako je bilo vreme v zadnjih letih.
Kakšno je bilo vreme te dni leta 195?? Lepo in povoljno. Prvi dan, 12. maj, je bil zjutraj sicer hladen, podnevi lep in sončen brez dežja. Najnižja jutranja toplota je bila takrat +7.4°, najvišja +20.409 C. Servacij in Pankracij, 13. in 14. maja, sta z dežjem nagajala. Bil je 13. maja zmerno deževen dan. Ta dan je bilo od zjutraj do polnoči v presledkih dežja za i-7 mm. Splošno hladno. Najnižja jutranja temperatura + 9.8° C, najvišia + 16.9° C. Naslednji dan, 14. maj, je prinesel okoli 7 zjutraj močan naliv. Padlo je 7.6 mm dežja. Drugače ni bilo slane. Zofija je bila nato brez kaplje dežja in silno vroča. Zjutraj je bilo + 7, popoldne pa +22.6“ C. To leto smo 20. majnika imeli hudo vročino, kar +27° C. In mladina se je takrat že kopala na Ljubljani in v Savi. Majnik tega leta je zaznamoval drugače le 12 deževnih dni z 80.8 mm dežja.
In leta 1938? Dan pred ledenjaki, 11. maj, je prinesel silovite nalive, ki so trajali od
F sinoči do zjutraj. Padlo je 27.9 mm dežja, ankracij je bil zjutraj zelo hladen. Hribi so bili s snegom pobeljeni. Najnižja temperatura +4*. najvišja +18° C. Prav tak je bil 13. maj, nizka jutranja toplota_+2.8, najvišja +20.2 C. Naslednji dan, 14. maj, je bil zjutraj hladen, najnižja +4, najvišja +22’C. Bil je vroč dan. Tudi Zofija, 15. maja, je bila vroča, brez dežja. Vročima se je stopnjevala kar na +24.6° C.
Kako je bilo leta 1939? Dan pred ledenimi možmi je deževalo in grmelo. Pankracij je bil deževen in hladen ves dan. Dežja je bilo 4.7 mm. Servacij je popoldne grmel. Dežja za 3.3 mm. Najnižja toplota +5, najvišia +17.8. Bonifacij je 'bil hladen in ves dan je deževalo, od 8 zjutraj tja do 8 zvečer. Najnižja toplota +7.3°, najvišja 12.4“ C. To leto pa je bila Zo-
fija v resnici prav mokra. Od dveh zjutraj tj* do polnoči so se v presledkih vrstili hudi nalivi. Padlo je kar 23.4 mm. dežja. Najnižja toplota +7.2, najvišja 18 C. Ma j leta 1939 je_bd v zadnjih desetih letih eden najdeževnejših. To leto je bilo 25 deževnih dni in je padlo 274.9 mm dežja.
Kako pa leta 1940? Predlanski ledenjaki so bili zelo muhasti! Že dan poprej je ponižno rosilo in močno grmelo. Prvi dan ledenih rnotf je bil v znamenju hudih nalivov, ki so trajali pojx)ldne od 15.50 do 18.50. Torej dobre tri ure in je v tem času padlo 21 mm dežja. Hudo je grmelo. Servacij, Bonifacij in Zofija so bili zjutraj hladni, megleni in brez dežja, lepi in sončni. Jutranja toplota je bila med +4 do +6> najvišja pa te dni +16“ do +19.1° C. To leto je imel maj 18 deževnih dni s 134.3 mm dežja. Letošnji maj je do 15. t. m. dosegel polovico te množine.
In letos so bili ledenjaki z Zofijo vsem jjoljedelcem, vrtnarjem in sadjarjem naklonjeni in dobri. Ponoči je nekaj časa deževalo s 14.8 mm dežja, drugi dnevi z Zofijo so bili zjutraj hladni, deloma megleni, podnevi vroči. Zofija je dosegla pravi rekord v temperaturi. Na soncu in na prostem je termometer zaznamoval +26“ C, v senci pa +21° C. Popoldne so se začeli zbirati na severni strani oblaki, ki so napovedovali spremenljivo vreme. Splošno lahko rečemo, da so letošnji ledenjaki dobro ogreli zemljo in so pospešili rast. Ljudje hite v tem času devati v zemljo krompir, fižol in saditi jx»sebno sadike paprike, paradižnikov, zelja in drugo zelenjavo Mnogi travniki prav v mestu so bili preorani v njive, kjer mnogi najemniki marljivo rahljajo in sade v prvi vrsti krompir in fižol. Bog nam daj dobro letino in veliko pridelkov na iesen.
v	“-d.
Opozorilo Združenja trgovcev
Združenje trgovcev opozarja po nalogu oblasti vse trgovce, da morajo biti označeni s cenami v lirah in dinarjih prav vsi prodajni predmeti in ne samo oni, ki spadajo pod kontrolo cen. Od označbe cen, torej nikakor ni6o izvzeti niti luksuzni predmeti, kakor n. pr. kožuhovina, fini galant. predmeti, zlatnina itd. Kdor torej ne bo imel označenih cen na vseh predmetih, zlasti pa v izložbah, bo najstrožje kaznovan, zato se članstvo ponovno opozarja na gornja navodila oblasti in naj se vsak strogo po teh ravna.
Trgovci špeceristi, ki še niso poslali Združenju seznam o zalogi blaga (tudi negativno poročilo), naj to v izogib strogi kazni takoj store.
Iv oKonci aonuma s oklopna vozova, r
Poročilo nemškega vojnega poveljstva
Berlin, 15. maja. Vrhovno vojno poveljstvo j v okolici Solluma sla bila uničena še dva angleška je izdalo danes naslednje poročilo:
Neka podmornica je potopila na severnem Atlantiku močno oboroženo 20.000 tonsko angleško pomožno križarko.
Letala so pri napadih na angleške oskrbovalne ladje potopila podnevi in zadnjo noč tri trgovske ladje s skupno 11.000 tonami in močno poškodovala dva nadaljnja velika tovorna parnika z bombami.
Bojna letala so napadla včeraj podnevi uspešno razne vojaške cilje v Angliji. Na nekem letališču so na tleh močno poškodovala več štirimotor-nih bojnih letal.
V Severni Afriki še zmerom živahno topniško in izvidniško delovanje pred Tobrukom. Tamkaj in
Roosevelt namerava zaenkrat le razširiti patrole vojne mornarice na Atlantskem morju
Newyork, 14. maja. s. Odložitev Rooseveltovega govora smatrajo za zelo pomemben dogodek, piše »Newyork Post« iz VVashLngtona. Vlada Združenih držav se nahaja na razpotju zunanje politike. Na Roosevelta pritiskata vedno bolj dve nasprotni politični struji ter mu s tem otežkočata odločitev. Kakor se zdi, nadaljuje časopis, je položaj Angležev vsak dan bolj resen. Iz Anglije prihajajo uradna in zasebna zagotovila, da Velika Britanija brez pomoči ameriškega brodovja ne bo mogla več dolgo zdržati. Zadnji poskusi za pridobitev javnega mnenja za angleško stvar so bili brez-usjješni. Razen tega piše, »Newyork Post«, da je Roosevelt črtal iz govora nekega člana vlade zahtevo po takojšnji vojni napovedi In po uvedbi spremljave. Na ministrove ugovore je Roosevelt baje dejal: »Mi ne bomo napovedali vojne in tudi ne bomo ustanovili sistema konvojev. Vsak oborožen napad mora priti z nemške strani«. Ta izjava
pomeni, da se bo razširil sistem pafroliranja, da pa ne bo uveden pravi način spremljave. Za zdaj, zaključuje list, da heče Roosevelt pridobiti na času.
. razen tega pa zaplenjenih več topov in pripeljanih ujetnikov. Lahka nemška bojna letala so podpirala boje afriškega zbora z zelo uspešnimi napadi na angleško pehoto in kolone
vozil v pokrajini okrog Solluma.
. V Sredozemlju so bombardirali oddelki nemških letal ponoči in podnevi vojaške naprave na otokih Malti in Kreti z dobrim učinkom. Pri napadu lahkih nemških bojnih letal na dve letališči na otoku Kreti je bilo na tleh razdejanih 15 sovražnih lovskih letal. V letalskih bojih nad otokom so nemški lovci sestrelili 8 nadaljnjih letal.
Sovražnik ni priletel nad nemško ozemlje.
V	času od 12. do 14. maja je sovražnik izgubil skupno 31 letal. Od teh je bilo 13 letal sestreljenih v letalskih bojih, trije s protiletalskimi topovi, ostanek pa uničen na tleh. V istem času so bila izgubljena tri lastna letala.
Posadka bojnega letala s poročnikom Plos-som, podčastnikom Emilom, podčastnikom Schil-longom in desetnikom Kochelom se je j>06ebno odlikovala z drznimi in uspešnimi napadi na oborožitveno tovarno v južni Angliji.
Poročnik Kolbitz je [»kazal kot vodja lahkega protiletalskega oddelka pri bojih v Severni Afriki posebno drznost in odločnost.
Nemčija je Rdeče morje prištela med vojno področje
Bombardirana bo vsaka ladja, ki bo vozila tod orožje za Angleže
Berlin, 16. maja. s. Odločba nemške vlade, da smatra odslej Rdeče morje za operacijsko j>od-ročje, je po mnenju odločujočih krogov naravna posledica pospeševanja vojnih operacij v vzhodnem Sredozemskem morju. Pri Sollumu so itali-
i'anske in nemške čete stopile na egiptska tla in -gipt meji na vzhodu na Rdeče morje. V ostalem pa je izliv reke Nila in Sueški prekop že dalj časa operacijski pa6 zaradi neštevilnih letalskih napa-
dov italijanskih in nemških letal na te kraje. Druga posledica tega stanja je dejstvo, da naraščajo v teh jx>dročjih nevarnosti, katerim se izpostavljajo parniki, ki so v službi Anglije, kakor parniki na Atlantskem morju. Potrebno je še enkrat f)onoviti tisto, kar je Hitler izjavil v nedavnem svojem govoru, da bo namreč brezobzirno bombardirana sleherna ladja v spremljavi ali brez nje, ki se bo nahajala v blokadnem področju.
Cdgar Wallace:
Na sever, potepuh!
Robin je pogledal okrog sebe, a ni mogel najti nobenega skrivališča. Tisti, ki so bili v avtomobilu ju bodo brez dvoma zapazili in spoznali. Zagledal je na vratih železen obroč, ga zavrtel in težka vrata so se počasi odprla.
Ni bilo treba, da bi Robin svoji spremljevalki šele rekel, da naj mu sledi. Bila je preganjanja že tako navajena, da je že pred njim smuknila skozi vrata na dvorišče.
Robin je zopet previdno zaprl vrata. Pes je še nadalje divje lajal. Ker se je avtomobil že zelo približal, sta si begunca mogla v svitu njegovih žarometov ogledati kraj, kamor sta pribežala. Ugledala sta v neposredni bližini gosto grmovje in se
rokah in nogah splazila do njega; prav lahko se jima je bilo skriti v njem. Avtomobil se je med tem ustavil. Nekdo je izstopil, se približal vratom in jih s truščem odprl. Z druge strani dvorišča, kjer je po vsej verjetnosti stala Hiša, se je zaslišal glas nekega moškega;
»AH s> ti, Dik?»
»Da. jaz sem, BH. Žal ml j«, da sem tako pozen. Ali si slišal streljanje?«
Dik se. je približal hiši; njegove korake je bilo vedno manj slišati.
»Kako? Streljanje? Res, zdi se nw, da sem nekaj slišal. Pes je že nekaj časa, preden si pnšel ti, divje lajal. Kaj se ie vendar zgodilo?«
»Oni vražji potepuh — oni krnip, ki je umoril deklico iz Littleberga. Zasledili so ga v Murphjr-jevem lovskem revirju. Murphy se je delal, kot da mu ni nič mar, če mu s streljanjem plašijo fazane.
J. Ti tepci pa so začeli streljali drug drugega. Res pravi čudež je bil, da nihče ni bil ranjen. Odpeljal bom avtomobil v garažo. Res mi je žal, da sem se vrnil tako pozno...«
Glas se je znova oddaljil. Jasno je bilo, da se Dik zopet vrača k vozilu. Zaslišalo se je zamolklo brnenje in avtomobil je počasi privozil skozi vrata ter zavil proti hiši. Čez nekaj minut so se vrata zoj>et zaprla.
»Pusti vendar, Dik! Saj lahko pride sluga ven in ga spravi pod streho.«
V	tišini je bilo slišati ropot ključavnice.
»Bolje je, da ga takoj spravim na varno, dokler se oni lump potepa tod. Prejšnjo noč je nekje ukradel avtomobil, katerega so danes popoldne našli vrh kamnoloma. To je res vražji človek... Počakaj še, da vzamem svojo aktovko.
»No, pridi že vendar,« ie dejal drugi glas. »Saj M jo bo šel lahko sluga iskat.«
»Ven — kar najhitreje,« je zašepetal Robin. Se nikoli ga ni videla tako razburjenega. »Pojdi proti železniški progi in me tamkaj počakaj.«
Oktober ga je nemudoma ubogala in se spravila skozi grmovje. A to ni bilo tako lahko, ker je Dik ugasnil luči avtomobila in v temi ni bilo mogoče najti prehoda, skozi katerega sta se splazila v skrivališče. Končno se ji je le posrečilo, da je dospela do vrat, jih previdno odprla in se izmuznila na cesto.
Sla je v smeri, katero ji je označil Robin in bila prepričana, da bo on skušal ukrasti avtomobil, kakor je to storil prejšnjo noč. Najbrž bi se bilo kaj takega zgodilo, če bi Dik ne bil vozila skTbno zaklenil. # , •
Krenila je na desno. Ko p^se je že oddaljila kakšnih dvesto metrov, se je je polastil nek dvom.
Saj hiša je stala na levi strani. Ali se torej ne vrača po isti poti, odkoder sla prišla? Ustavila se je in začela premišljevati. Skozi drevje je zagledala luči vlaka. Torej prav... Začela je teči, ko je zagledala neke temne človeške jx>stave. Na vsaki strani ceste je stala ena m se nista ganili, kakor da bi bili iz kamna. Srce ji je začelo burno biti in sapa ji je zastala. Morala je Robina opozoriti, da jima sledijo. Hotela je urno zbežati mimo obeh senc, a ti sta se zganili in oba moška sta stopila proti njej.	/
»Oprostile nama, gospa!«
Po glasu je spoznala, da je to bil Rdečebradec. Izmed tisočev bi ga bila -.pognala.
VIII.
»Lahko noči« je dejala Oktober in hotela iti dalje; toda eden izmed mož jo je pograbil za Toko.
»Ali greste še daleč, gospa?«
»Ne... samo do one hiše... Domov grem. Prosim pustite me, drugače pokličem svojega brata.«
»Res nisem vedel, da imate brata. Ali si ti, Lenny, kaj vedel o tem Prepričan sem bil, da ste uboga, osamljena sirota, ki nima nikogar več na svetu. A kje tiči vaš potepuški soprog?«
»Ne vem, o kom govorite.«
Govorila je zelo glasno, tako da jo je Robin gotovo slišaL A že v naslednjem hipu jo je prešinila druga misel: Kaj, če jo bo slišal in ji prihitel na pomoč? Saj oba možakarja sta zasledovala njega in eden izmed njiju je bil sloviti metalec nožev...
»Čemu se vznemirjate — saj vam nihče ne namerava storiti ničesar hudega, kajne, Lenny?«
Rdečebradec se je ob sleherni priliki obračal na Lennyja, a ta je navadno molčal Nato se je
sklonil k njemu in mu nekaj zašepetal na uho.
»Hm, hm,« je zagodrnjal Lenny; »že prav.«
Rdečebradec pa se je zojset okrenil k dekletu in dejal:
»Gospa, pridite z nama; odvesti vas hočeva k vašemu stricu. Sicer je najina družba zelo malo primerna za vas, saj je bil vaš gosj>od soprog mnogo boljši drug, a zaenkrat pač ni mogoče drugače, kajne Lenny?«
Opazila je, da sta bila ves čas v napeti pozornosti. Zdelo se je, kot da pričakujeta od nekod napada, da pa ne vesta odkod. Videla je tudi, ali’ bolje zaslutila je samokres v Rdečebradčevi roki-
—	Noč je bila tako temna, da je še postave obeh možakarjev komaj videla. Lunin krajec je že iz* ginil, le zvezde so n vedlo svetile.
»Pridite!«
Rdečebradec ni izpustil njene roke. Počasi jo je vlekel za 6eboj. Lennv pa je obstal še za hip* nato pa jima je sledil. Ni se mu zdelo potrebno, da bi kakorkoli utemeljil ali opravičil svoje vedenje.
Bleda svetloba zvezd se je odbijala na nožu, ki ga je držal v roki.
»Ali ni naravnost pravljično, da ste se poročil s tako odličnim gospodom? Kako krasno je bilo vajino poročno potovanje, kajne gospa?«
»Česa se bojite?« ga je vprašala. »Ali je rW treba, da hodite po rakovo? Če vas sedaj ustreli, padete gotovo name!«
Slišala -je, kako je zajel sapo, nato pa se j® začel tiho smejati ;a poznati je bilo, da njegov smeh ni bil iskren.
iDalje sledi.)
Velik požar na Igu
Ogenj je zajel pet hiš in povzročil do pol milijona dinarjev škode
Včeraj popoldne ob pol petih je nastal na l«u velik požar. Ogenj je nastal zraven župne cerkve, odkoder se je zaradi močnega vetra, ki je pihal vse popoldne, hitro razširil na sosednja gospodarska poslopja. Razen petih poslopij, v katerih so stanovali ljudje, so ognjeni zublji zajeli še 2 hleva. Živino, ki je bila v hlevu, so hitro že domači rešili, zgorelo pa je nekaj voz sena, druge krme in živilskih pridelkov.
Ogenj je ljubljanskim poklicnim gasilcem najavil iški župan g. Mrzel. Takoj so odhiteli na kraj požara poklicni gasilci z dvema motornima avtomobiloma. Reševalce je vodil inž. Gričar in podvodja Rozman. Prav tako pa so bili na mestu tudi takoj prostovoljni gasilci, ki so tudi takoj odšli na pogorišče. Nje je vodil g. Ba-har. Ljubljanski gasilci so prišli prvi na pogorišče, za njimi pa so v kratkem prišli tudi
VVIV
domači gasilci in gasilci z Laverce. Pod enotnim vodstvom je gasilcem kmalu uspelo, da so požar omejili, da se ni razširil še na druga poslopja, in začeli z gašenjem velikega ognja. — Delo je bilo zelo otežkočeno, ker je veter raznašal iskre na vse strani in so morali gasilci budno paziti, da ne nastane ogenj še na kakem drugem koncu vasi. K sreči je bilo vode dovolj in so gasilci napeljali cevi od potoka, ki je bil kakih 500 metrov oddaljen od kraja, kjer je gorelo. Gašenje je bilo nevarno, ker so se podirale strehe, vendar se ni pri požaru dogodila nobena nesreča in so gasilci opravili svojo dolžnost nad vse častno. Ob tri četrt na osem zvečer so se gasilci vrnili v Mesini dom, dočim je nekaj domačih gasilcev še ostalo na pogorišču, da pogase ogenj, če bi še kje pretil. Nastalo škodo so ocenili na več kot pol mili jona din.
Naval na slaščičarne zadnje dni
Slaščičarne prazne — Teže hlebčkov in hlebcev
Uvedena je sedaj enotna moka za kruh in vse pecivo brez izjeme. Ni razlike med bogatinom in revežem. Vsak naj bo zadovoljen, da more dobiti še vsakdanji kruh. Ker ne sme biti v prometu bela pšenična moka, je nastala naravna posledica, da med drugimi tudi slaščičarne ne morejo več dobivati bele moke za svoje lepo pecivo in slaščice. Tuintam še žive brezvestni in špekulantski *hrčkarji«, ki znajo skrivati belo moko in z njo trgovati, toda kmalu jih bo zadelo kladivo pravice. Zadnje dneve je bilo opažati izreden naval na nekatere slaščičarne in pekarne. Ljudje so odnašali kar večje zavoje peciva in slaščic. Ponekod so se sladkosnedeži celo tepli za razne torte in slaščičarske dobrote. Nekatere slaščičarne so bile Popolnoma izpraznjene. Slaščičarji bodo pač primorani sedaj primerno omejiti svoj obrat. Mnoge dobre mamice so hitele nakupovat torte za svoje miljenčke.
Ko so ljudje prvikrat površno čitali maksimalni cenik št. 1, so se debelo čudili, kako je
mogoče, da je kruh v manjših količinah dražji kakor pa v večjih, da je kruh čim težji, tem dražji. To pa ni tako. Prezrli so namreč usodni »kg«, ki je bil tudi poleg napisan. Tako pomeni: kruh v kosih do 100 gr skupno v teži kg vseh kosov cena 5.80 din. Pek lahko napeče hlebčke v teži 100 gr, toda cena za hlebček je potem
0.58 din, ali okroglo 0.50 din. Peki res pečejo okrogle hlebčke, ki. jih prodajajo po 1 din. Ali bo ti hlebčki težki do 200 gr, je pač drugo vprašanje. Biti morajo težki nad 100 gr, in je zadeva v redu. Cena za hlebčke od 100 do 200 gr je določena na 1.08 din. Velike hlebce enotnega kruha, ki morajo tehtati od 500 do 1000 gr, peki prodajajo po 6 din, ko je cena drugače določena na 5 din. So še mnoge druge zanimivosti, ki jih bo kronist počasi objavil. Sedaj je mnogo pekov ovadenih državnemu pravdniku, ki bo proti njim uvedel kazensko postopanje, ker so zakrivili razne prestopke prot; uredbi « cenah.	d
Poostreno preganjanje draginje v Ljubljani
Tržno nadzorstvo je do sedaj poslalo sodišču že 70 ovadb
Poostreno preganjanje draginje se jx>zna prav ugodno na ljubljanskem živilskem trgu in tudi ze po vseh trgovinah in lokalih mestne občine ljubljanske. Mestnemu tržnemu uradu je namreč sedaj dodeljenih 13 tržnih organov več kot jih je imel prej. S tako pomnoženim osebjem tržni urad neprestano nadzoruje blago in cene na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, prav tako pa prav strogo pazi na blago, cene in snago po vseh ljubljanskih trgovinah, gostilnah in drugih lokalih. Za ta namen je mestni tržni urad razdelil občino na 6 okrajev, Ki jih neprestano preiskuje in nadzoruje 7 tržnih organov. Kupci in gospodinje so prav zadovoljne zaradi uspehov, ki jih je dosegel tržni urad pri preganjanju prekupčevalk in prekupčevalcev. Učinek se ze pozna pri cenah najrazno-
vrstnejših živil. Tržno nadzorstvo je pa tudi zelo strogo in je doslej poslalo že 70 ovadb sodišču. Vsa ta prizadevanja, nadzorstvo in strogost pa ne bodo nič pomagala, če bo občinstvo blago samo dražje plačevalo kot je predpisano. Tudi taki ljudje, ki blago plačujejo nad maksimalnimi cenami, so večkrat najeti od prodajalcev in prekupčevalcev. Prodajalci in prekupčevalci hočejo namreč s fingiranitni kupčijami jx> visokih cenah ljudi zapeljati, da bi tudi vsi drugi plačevali tako visoke cene. Seveda si bo zato treba tudi take kupce, ki plačujejo previsoke cene, ogledati bolj natanko in si jih zapomniti ter prav tako kaznovati kot druge grešnike zoper proti dravinjske naredbe in predpise.
Prva predstava »Seviljskega brivca« v Operi
Po daljšem času je naša Opera uprizorila novo delo. Sinoči smo namreč prisostvovali premieri »Seviljskega brivca«, italijanskega skladatelja Rossinija, ki je mimo svojih številnih opernih del s tem najbolj zaslovel po vsem kulturnem svetu. — Uprizoritev je bila dobra v režijskem in glasbenem področju. Režiral je g. višji režiser Ciril Debevec, dirigiral pa g. dr. Danilo Švara; zbore je naštudiral g. Radko Simoniti. Tudi scenerija je bila dobra; v »Gledališkem listu« pa ni navedeno, kdo jo je zamislil in napravil.
Brivca Figara je prav lepo podal g. Janko, ki je tudi po pevski strani podal mnogo lepega. Njegov Ficaro je bil dobro zamišljen m podan vseskozi prepričevalno. Menda spada ta vloga med njegove najuspelejše in najboljše. Tudi občinstvo f?a je za njegovo lepo pevsko prednasanje nagradilo s priznanjem pri odprti sceni. Po daljšem casu je stopil na odrske deske g. Betetto v vlogi učitelja glasbe Bazilija. Tudi ta je za dobro kreacijo zel velik uspeh. G. Betetto je bil glasovno svež, za dobro glasbeno interpretacijo je tudi on dobit pr -znanje avditorija. Grofa Almaviva je predstavljal g. Banovec, ki smo ga prvič videli v letošnji sezoni na našem odru. Kar zadeva njegovo kreacijo, moramo reči, da v celoti ni popolnoma prepričal, kajti zamisel tipa svojega junaka se je v igri trgala in so zgubljala v manj pomembnih gestah. Glas njegov ima svežo barvo, utrujajo pa pevca višine; v srednji legi je glas najboljši; sem pa tja se je pokazala nesigurnost v intonaciji. Sicer pa je interpretacija lepih melodij navdušila občinstvo. Uspešno se je uveljavila kot Rozina ga. Ivančičeva, kateri se je v igri čutila Debevčeva instrukcija v pozitivnem smislu. Čeravno ni še zmogla izkristalizirati zaključenega Uka v mejah danega tipa, je vendar bila igralsko mnogo boljša im prepričljivejša. Za koloralurne speve je tudi ona bila deležna toplega sprejema. Njen glas, odnosno petje se postopoma boljša; spremlja pa njen glas še vedno neki prizvok in jo zavaja v intonančno ne-sigurnost na tem ali onem mestu, vendarle cim
dalje manj. Dober zdravnik Bartolo je bil tudi g. Zupan, ki je letos podal svojo najboljšo vlogo. Nastopili so še g. Dolničar kot Almavivin sluga Fiorello, ga. Španova kot Bartolova sobarica Berta, g. Anžlovar kot poveljnik srtraže in kot Bartolov sluga Ambrosio g. Perko; vsi so zadovoljili. Prav tako tudi zbor. Režija je dosegla več prav posrečenih situacij, ki so izvabljale mnogo dobre volje in smeha. Tudi orkester pod že omenjanim dirigentom je bil dober. Predstava zasluži zanimanje in mnogo obiska.
V treh vrstah ...
Manj hmelja v Savinjski dolini. Kakor po določile nemške oblasti, bodo morali savinjski hmeljarji skrčiti hmeljske nasade za eno tretjino. Kdor pa prideluje manjvreden hmelj, bo moral pa sploh hmeljarjenje opustiti.
Predora ne bo več med Pragerskim in Slovensko Bistrico. Med zadnjimi dogodki so ga pognali v zrak bežeči jugoslovanski vojaki. Predora pa ne bodo več obnovili, kajti vsa odstranjevalca delo so usmerjena tako, da vso zemljo odvažajo proti Slovenski Bistrici.
Na pol meseca pol kilograma sladkorja. Toliko bodo namreč dobili člani Zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Člani bodo dobili tudi tri decilitre olja ali odgovarjajočo količino masti.
Živila iz Hrvatske v Dalmacijo bodo smeli izvažati. Tako 60 se dogovorile italijanske in hrvaške oblasti. Sporazum je takoj stopil v veljavo. V Dalmaciji že pričakujejo prve pošiljke živil.
Rumen trak na levi roki bodo marali odslej nositi Židje v Osijeku. Na traku bo narisana Davidova zvezda in številka. Židje, ki so bili člani fra-mazonske lože, pa bodo morali poleg traka na levici nositi Se enak trak na desni roki.
Radijske aparate morajo izročiti ▼ 24 urah vsi Srbi in Židje v hrvatski Hrza vi. in tudi one, ki jih ne uporabljajo.
Napad na Belgrad je zahteva! 15.000 žrtev
Stokholm, 16. maja. s. Kakor poročajo iz Bel-grada, so izpod ruševin bivše jugoslovanske prestolnice izkopali do 1. maja že 10.000 trupel tistih, ki . so postali žrtve nemških letalskih napadov tedaj, ko se je pričela nemška vojaška akcija na Balkanu. Vendar pa vseh žrtev še niso izkopali. Kakor misli belgrajski policijski šef, je pod razvalinami podrtih hiš še vedno okrog 5000 mrličev.
Vsem ki se vozijo po šentviški tramvajski progi
Prestopanje na šentviški tramvajski progi je uprava mestne električne cestne železnice morala uvesti v interesu potnikov, da odpravi velike zamude, ki jih povzročajo pregledi na meji. Zato bo od sobote 17. t. m. dalje treba vsem potnikom proti Št. Vidu izstopiti pri hiši št. 297., kjer se izteka Vodnikova cesta na Celovško cesto. Iz mesta bodo namreč tramvajski vozovi vozili samo do tja, iz Št. Vida pa ek) križišča nad tovarno Štora.
Pridite po izgubljene stvari na policijo!
Ljubljana, 16. maja.
Mnogo več je stvari, ki jih ljudje izgube, kakor najdejo. Na svetu je pa vendar ie nekaj poštenjakov, ki najdene 6tvari takoj javijo na policiji, in če imajo ti predmeti kako večjo vrednost, dobi zanje tudi zakonite odstotke. V mesecu marcu in aprilu so poštenjaki javili oziroma prinesli naslednje predmete: (omenjamo samo važnejše najdbe): 1 trenčkot svetle barve s svileno podlogo, ročni voziček, prometna knjižica na ime Rešk Alojzij, 1 bankovec za 1000 din, 4 bankovci po 100 din, zlata damska zapestna ura, zlata ovratna verižica s križcem, moška nikljasta ura s črkami A. C.,
4	moške usnjene denarnice, 1 denarnica s tremi ključi, 4 delavske knjižice na imena: Lampič Josip, Zetaič Reza, Miiller Ana, Rola Karel; v železniških vagonih pa so našli: zapestno uro, 2 fotoaparata, 3 moške plašče, 2 usnjata suknjiča, 2 platnena suknjiča, 4 damske plašče, 1 površnik, 11 moških klobukov, 41 moških dežnikov, 21 ženskih dežnikov, 25 aktovk, 5 nahrbtnikov, 15 kov-čegov z različnimi predmeti.
Kdor pogreša kakšno od navedenih stvari, naj se oglasi na policiji, vendar pa bo moral dokazati, da je zahtevana stvar res njegova.
Seznam
konj, vozil in opreme iz občine Cerknica, ki so bili dani na vežbe in še niso najdeni. Živina, kakor tudi oprema in vozovi, so opremljeni z vžganimi številkami, in sicer:
Štev. 3, konj Fuks, 160/175; 5 kobila Fuksa; 9 konj Pram; 11 konj Fuks; 12 konj Pram; 13 kobila Fuksa; 16 črn konj; 17 konj, teman Fuks; 18 konj Fuks; 50 konj Fuks; 62 konj Fuks; 96 voz in komat; 101 konj Fuks s sivkasto grivo in voz; 178 kobila Fuksa; 180 Fuks, zadnja desna malo bela, ozko in dolgo lisa na glavi, 3 let, številka je bila privezana na grivo; 181 črn konj; 279 konj Fuks; 952 konj Fuks; 953 konj Fuks; 955 konj Fuks; 956 konj, teman Fuks; 958 konj Fuks z liso na glavi; 958 konj Pram; 959 konj, teman Fuks; 1256 konj. črne barve, na zadnji nogi bela lisa: 1358 kobila Fuksa. 159/180 cm.
Konji, vozila in oprema, ki niso opremljeni s številkami:
konj Fuks, 12 let; konj Fuks, z dolgo belo liso na glavi, leva zadnja noga malo bela; kobila Fuksa, temno-rujave barve, dolga lisa na glavi, zadnja desna malo bela. 4 leta; konj Fuks, 13 let, z liso na glavi, na zadnjem levem stegnu ima črko L, na istem stegnu ima velik obronek, slabo raščen rep in slaba griva, dalje dve opremi in dva voza z lojtrami; kobila, čista Prama, 4 leta, z opremo; konj Šimel, zelenkast, 165/177 - 1936; voz v dobrem stanju in komat; voz in komat; voz v dobrem stanju in nova konjska oprema; konj Fuks, 7 let, malo bele dlake na glavi, oprema in voz, kolesa pri vozu nova, 6 cm široka; konj Pram, 4 leta, in voz, 2 komata in kobila Prama, 5 let; konj Fuks, malo podolgasto liso na čelu; črna kobila, 10 let. 159/180, na glavi malo dolgo lisko, leva zadnja bela, sprednja desna malo bela; konj Fuks, veliko liso na čelu; konj Fuks, 8 let, dolga lisa na glavi, 189/— in voz z opremo; konj Pram, z majhno belo liso na glavi, 3 leta;
2	konja Fuksa, z belimi lisami na glavi, po 3 leta stara, in oprema; konj Šimel; črn konj, 8 let; konj Fuks, 26 let; voz in oprema.
Opis bicikljev, ki še niso najdeni:
Ev. št. 225105, znamke Myffa; ev. št. 225061, znamke Patria, Tipa 2835 G; št. kolesa^ 764950, tov. št. znamka Vesta; kolo, črno, tov. št. 53351; kolo, ev. št. 230510, znamke Elektra.
Občina Cerknica v imenu lastnikov navedene živine in drugega, nujno prosi vse one, ki jim je kaj znanega, kje se ta živina in drugo nahaja, naj to sporoči svoji občini ali pa občini Cerknica.
V	mariborskem gledališču nemška predstava.
Uprizorili so opero »Prostostrelec«. Gostovalo je graško gledališče.
Koledar
Danes, petek, 16. maja: Janez Nep.
Jutri, sobota, 17. maja: Pashal, sp.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
-f- 0. Alojzij žužek D. J. Včeraj, 15. maja ob
5	zjutraj je v mariborski splošni bolnišnico za pljučnico umrl znani ljudski misijonar o. Alojzij Žužek, duhovnik Družbe Jezusove. Njegovim tovarišem, prijateljem in znancem priporočamo dušo blagega pokojnega patra v pobožno molitev.
1	Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno vabimo, da se udeleže izrednega češčenja v stolnici, ki bo danes v petek 16. maja zvečer po šmamični pobožnosti od pol 8 do pol 9. Opravile se bodo, kakor navadno vsako leto pred praznikom zavetnika sv. Paskala, molitve 10. ure: Zahvala za božje dobrote. Opozorite na to izredno molitveno uro v stolnici tudi svoje tovariše.
Vstopnice za simfonični koncert _ Ljubljanske Filharmonije so že v predprodaji pri bla-
gajni Kina Union. Samo Hubad, sin pokojnega mojstra Mat. Hubada, stopa s tem koncertom pred naše občinstvo Drvič kot samostojni vodja velikega koncerta. Na sporedu je »Concerto grosso« slavnega italijanskega skladatelja Co-rellija, Simfonija v h-molu L. M. Škerjanca, ki bo v celoti prvič izvajana, »Violinski koncert« novejšega ruskega komponista Glazunova, ki je v kompoziciji in instrumentaciji učenec slovitega Rimski-Korzakova ter končno znamenita Peta simfonija L v. Beethovna, tega muzikalnega genija. - Kot solist sodeluje docent K. Rupel. Ker vlada za ta koncert izredno zanimanje, si preskrbite čianprej vstopnice.
V	počastitev spomina blagopokojnega gospoda prorektorja dr. Rada Kušeja, je gosj>od rektor dr. M. Slavič poklonil Akademskemu podpornemu društvu znesek 500 din. Časten spomin uglednemu akademskemu učitelju, darovalcu iskrena hvala!
Vsi vlagatelji Poštne hranilnice, ki stalno prebivajo na ozemlju Lujbljanske pokrajine, naj takoj — najkasneje pa do 31. maja t. L — prijavijo svoje vloge na posebni tiskovini, ki jo dobe na vsaki pošti ali pa na blagajni Poštne hranilnice.
Za nocojšnji komorni koncert vlada veliko zanimanje. Komorni večer bodeta izvedla dva naša umetnika in sicer pianist Anton Trost in violinist Jan Slais. Na sporedu so tri sonate za klavir in violino, ki so jih napisali: Corelli, Beethoven in Janaček. Opozarjamo vse posatniike nocojšnjega večera, ki bo začel ob 20 na točen začetek in da bo konec še pred'22. uro. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Brezposelni učitelji naj se zaradi evidence javijo v prostorih učiteljske organizacije.
Obširen seznam konj in volov je sestavil ljubljanski mestni vojaški urad ter ga dal na razpolago vsem dnevnikom in ga razposlal tudi vsem občinam Ljubljanske pokrajine. V seznamu so predvsem navedeni ter opisani konji In voli, ki lih je mestni vojaški urad našel v ljubljanski občini, nato jih pa oddal zanesljivim gospodarjem po ljubljanski občini in tudi v okoliške občine v oskrbo. V seznamu je pri vsakem konju in volu tudi natanko napisano, kje je sedaj v oskrbi. Če torej kak lastnik v seznamu ugotovi svojega konja ali vola, n<tj ga gre najprej pogledat k gospodarju, ki ga ima sedaj v oskrbi. Ko se prepriča, da je konj ali vol res njegov, naj pride lastnik s skrbnikom ter z listinami šele v Ljubljano na mestno pristavo v P ov še to vi ulici št. 12, kjer bo po i>re-gledu listin in konja aM vola lastnik dobil i6vojo žival vrnjeno. Razen tega seznama je pa mestni vojaški urad ljubljanski razposlal tudi sezname, ki so jih napravile druge občine o tamkaj najdenih konjih in volih. Tudi v takih primerih naj lastnik gre najprej tja, kjer se sedaj konj nahaja ter uredi vse tako, kakor je treba urediti v ljubljanski občini, seveda ne v Ljubljani, temveč v tisti občini, kjer je sedaj konj ali voL
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 19.
Petek, 16. maja, ob 15: Othello. Dijaška predstava.
Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 17. maja: »Učenjak«. Premiera. Red Premierski.
Nedelja, 18. maja: »Komedija zmešnjav«. Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 19. maja: Zaprto.
Opera. — Začetek ob 10.
Petek, 16. maja: zaprto.
Sobota, 17. maja: »Ples v maskah«. Red B.
V nedeljo Ljubljana : Mars
To nedeljo se bo začelo pokalno teknun nje ljubljanskih nogometnih moštev. Sodeloval bo 11 mošlev. To nedeljo jih bo nastopilo šest. Dopoldne ob 10 se bosla srečala stara rivala Jadran in Svoboda. Popoldne pa za pokal ob Iti moštvo Ljubljane in Mladike, ob 17.30 pa bi, prvo moštvo Ljubljane odigralo prijateljsko tekmo z Marsom.
Iščem dva vola
z žigom štev. 11 in 30 na rogovih. Kdor bi kaj vedel za njiju, naj sporoči proti nagradi na Rožanc Anton, Cerknica pri Rakeku 284.
Charlie Chan v San Franciscu
»Tudi najbistrejše oči so vča6ih slepe, toda to pri vaših ni, gospodična I Pred tremi tedni sem odšel iz llonolula, da bi se prepustil zabavi in odmoru, loda posel me je takoj prevzel in tako se sam sebi zdim pismonosa, ki prebije svoj odmor v dolgih napornih sprehodih. loda na srečo sem prišel do cilja in sedaj se veselega srca vračam v 6voj mali dom na hribčku Punchball.«
»Razumem Vas., je rekla Morrovv.
»Zonižno vas prosim za oproščen je, toda razumete me ne. Premišljam še, ali bi vam priznal, kaj me tako vleče domov.
V	kratkem bom postal oče.«
»Ali prvikrat?« vpraša Kirk.
»Ne. Enajstič.«
Potem pa je to za vas stara stvar,* je pripomnil Rankeen.
»Ta stvar nikdar ne ostari. Boste že sami spoznali. Toda to so moje zasebne majhne zadeve. Zbrali smo se tukaj v Cast našega odličnega gosta,« je rekel Kitajec in se obrnil proti siru Frederiku.
Bill Rankeen je že mislil na svoj članek in v tem smislu je rekel:
»Mislili sem, da bi bilo prav, če se srečata, ker bosta oba istega mnenja, da
igra znanost v kriminalistiki silno malenkostno vlogo.«
»To je posledica mojih izkustev,« je dejal sir Frederik.
»Z velikim veseljem vidim, da gre veliki um sira Frederika po ieti poti, kakor moja skromna misel. Zapleteni znanstveni procesi so videti zelo poučni v knjigah, toda v dejanskem življenju malo veljajo. Naša obrt nas dovaja z ljudmi in njihovimi strastmi. Kateri je naipo-gostejši vzrok umorov? Mržnja, grabežljivost in maščevanje. Ljudje more, da bi za zmerom zapečatili usta, ki bi jih utegnila izdati. Človeka je treba poznati.* »Tako je,« je pritrdil sir Frederik. »Predvsem je treba računati s človeškimi slabostmi. Kar se mene tiče, sem mogel le zelo malo uporabit nove izume. Vzemimo na primer diktafon. V Scotland Yardu je popolnoma odpovedal. In do kakšnega rezultata pa ste prišli vi, to-variš, s svojimi načina?«
Chan je skomi zgnil z rameni:
»Slučaj ... skoraj vedno slucai...«
»Vi ste preveč skromni. Na takšen način ne boste prišli daleč.«
»Gre za to, kam mislim priti.«
»Vi imate pravico biti ambiciozni,« je rekla gospodična Morrow.
Chan ji je zelo resno odgovoril:
»V moji glavi obstoji silno preprosta označba sreče: enostavna hrana za glad, izvrstna voda za žejo in roka za pod-zglavje. In kaj je ambicija? Rak, ki glo-da srce belih ljudi in jim ne pusti, da bi uživali v izpolnjenih željah. Ali napada ta bolezen tudi srce belih žena? Upam, da ne.«
Deklica je povesila oči.
»Morebiti,« je nadaljeval Chan, »smo žrtev vzhodnjaškega gledanja na svet. Kaj je človek? Samo neznaten člen v verigi, ki veže sedanjost in preteklost. Niti za trenutek nikoli ne jx>zabim na svojo vlogo členka, nepomembnega členka, ki veže kosti mojih prednikov z deset otroki
—	morebiti že z enajst — na malem hribčku Punchballu. In čakajoč na svoj konec, se lotevam dolžnosti, ki prihajajo
nad me.«	...	„	,
Obrnil se je k siru Frederiku:
»Rad bi, da bi mi pojasnili neko vprašanje, katero poznam iz knjig. Pri svojem delu v Scotland Yardu, se zdi, da greste vedno po isti sledi, ki j? imenujete glavno sled!«
Sir Frederik je pritrdil.
»Da, to je naš način dela. Kadar se
nam primeri, da kakšne stvari ne moremo rešiti, nam tedaj naši kritiki očitajo, da je do tega prišlo edino zaradi našega načina. Trdijo, da iz tega razloga nismo mogli najti krivca tudi pri tistem znamenitem zločinu v Elly Placeu.«
Vsi so napeli ušesa. Rankeen je blagroval samega sebe: napisal bo zanimivejši članek v vsem svojem časnikarskem življenju.
»Priznati moram, da mi ta primer ni zadosti poznan,« se je obrnil k siru Frederiku.
»Tudi meni bi bilo ljubše, da nisem nikdar slišal zanj. To je prvi resni primer v moji službi, odkar sem stopil v službo Scotland Yarda. Zal mi je, da moram priznati, da tega primera nisem mogel pojasniti,«
Ko je pojedel svojo solato, je odrinil krožnik.
»Čujte, na kratko vam bom povedal, za kaj gre: Hilary Goth je bil glavni družabnik v odvetniški pisarni Panock & Goth, ki je bita v četrti Halborn, v Elly Plače a Ze četrt stoletja je ta pisarna veljala za eno najboljših v Londonu. Ljudje iz najodličnejše družbe 60 prepuščali svoje skrbi in posle Hilariju Gothu in njegovemu tastu g. Panocku, ki je umrl pred
približno 20 leti. Sam Goth je vedel za več ljubavnih in drugih skrivnosti, kakor pa polovica londonskih odvetnikov. Ker je poznal mnoge svetovne pustolovce, je znal tudi svoje kliente obvarovati pred njimi.«
Natakar je prinesel sladkarije. Po kr**-kem premoru je sir Frederik nadaljeval.
»Pred šestnajstimi leti je bilo. Megle* januarski večer. Sluga, ki je mislil pospraviti pisarno, je bil začuden, da je v pisarni g. Gotha še gorela luč. Okna so bila zaprta in vse v sobi je bilo v redu, samo na tleh je ležal H Harij Goth s kroglo v čelu.«
»Hilarij Goth se je vedno oblačil zelo okusno in elegantno. Ta večer pa nam je padlo v oči, da so bili njegovi lakasti čevlji položeni na pisalno mizo, on sam pa je imel nataknjene copate, okrašene s čudnimi znamenji.«
»Te copate so bile za policijo glavni kažipot pri preiskavi in takoj smo se lotili dela. Copate so prišle iz kitajskega ooslaništva, Ki je bilo v Postland Placeu. Mesece in mesece so vsi možje v Scotland Yardu zaman poskušali pojasniti skrivnost teh kitajskih copat.«
(Dalje./
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: In L Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 10 din. z* inn*nmKtvo 25 din — Ured-olitvos Kopitarjeva oliea 6/H1 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana — Telefon 40-01 do 40-05 —
Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovli-
Albanci - bodoči »narod vinogradnikov«
Povprečni letni pridelek albanskega grozdja znaša že zdaj do 90.000 q
Albanska dežela ni tako pusta, kakor bi kdo morda utegnil sklepati po skromnosti tamkajšnjega ljudstva, To dokazujejo med drugim tudi vinogradi, ki jih v Albaniji ni tako malo. Vinogradništvo tod res zasluži vso pozornost in je za Albance ter njihovo domače gospodarstvo tudi izredno pomembno. Takrat, ko se je Albanija združila z Italijo, je bilo tam zasajenega 3700 ha zemljišča z vinsko trto. Skupno število
na albanskem ozemlju zasajenih trt je tedaj znašalo 1,407.000. Povprečni pridelek albanskega grozdja je znašal 90.000 kvintalov, kadar pa je bila letina izredno dobra, pa celo do 100.000 kvintalov. Če bodo prizadevanja za zboljšanje vinogradništva tudi v bodoče tolikšna kot so v zadnjem času, bodo Albanci lahko postali pravi vinogradniški narod.
Tisočletna skrivnost Modrega Nila
Vzroki, zakaj se je začela gospodarska in politična bitka za nadzorstvo in gospodstvo nad Abesinijo
Sredi Abesinije, v pokrajini Amhara, leži pravcato celinsko morje, Globoko jezero, ki ga domačini imenujejo Tsana Balir. l)va tisoč metrov je globoko to jezero, veliko pa je sedemkrat toliko knkor Bodensko jezero v Švici. Pokrajine ob tem jezeru so na j rodovitne jše med vsemi abesinskimi. Bogastvo je iz te pokrajine napravilo zibelko abesinskega cesarstva in ta pokrajina je dala Abesiniji vladajočo plast Amharov, ki so z neizprosno nasilnostjo vladali ostalim abesinskim rodovom vse do zmagovitega pohoda italijanske Vojske v to bogato, neraziskano in necivilizirano afriško državo.
Z Globokim jezerom, okoli katerega so se odigravali najvažnejši dogodki abesinske zgodovine, je v zvezi tudi tisočletna skrivnost Modrega Nila, ki napaja angleški Sudan in čudovito zelenico, ki jo predstavlja rodovitni in bogati Egipt.
Kateri Nil povzroča povodnji — Modri ali Beli
Človeškemu umu je bilo tisočletja zakrito, kateri Nil, Modri ali Beli, povzroča egiptske poplave, ki so ustvarile pogoje za bogato kulturno življenje starih Egipčanov. V starem veku so samo slutili, da rodovitnost in bogastvo prinaša Modri Nil. Diodorus pripoveduje, da je eden od sedmih modrih iz Grčije vse svoje življenje stikal za izvori teh poplav. O Aleksandru Velikem ve zgodovina povedati, da je poslal v Egipt ekspedicijo, ki bi naj našla izvire m tako odkrila staro skrivnost. Tudi Cezarja je mučila Nilova skrivnost in je ob priliki izjavil, da je njegova največja želja odkriti pravi izvir, ki prinaša blagoslov ita egiptsko zemljo. Tucfi Perzijce je skrivnost Nilovih izvirov privlačevala. Njih kralj Kambyses je na iskanje
Ragusa — Dubrovnik
izvirov poslal celo armado. Tudi veliki preganjalec kristjanov, Neron, se je hotel proslaviti z odkritjem resničnega Nilovega izvira in je
1.	54 po Kristusu poslal dve svoji centuriji, da mu odkrijejo to tajno. Vsi ti poizkusi, da bi odkrili resnične izvire Modrega Nila, so se izjalovili. Stari vek je le slutil, da se ti izviri nahajajo v Abesiniji, do popolne gotovosti pa se ni mogel dokopati.
Resnico so spoznali v času lakote
Šele v 12. stoletju so Egipčani spoznali resnico, ki pa je takrat za nje bila strašna. Spoznali so jo namreč v času velikanske suše in lakote, ki je prišla v deželo kot kazen za grozodejstva, ki so jih Saraceni, ki so takrat imeli Egipt v oblasti, izvršili nad krščanskim prebivalstvom. Abesinija je takrat že več stoletij bila krščanska. Eden med najvernejšimi takratnimi abesinskimi kristjani je bil Lalibaba, eden naslednikov sabske kraljice in prvega Menelika. Ta je slišal o grozodejstvih Saracenov in sklenil strašno udariti po njih in vsem Egiptu. Ob Globokem jezeru je dal zgraditi močne in velike jezove, s katerimi je odtok jezera izpeljal drugam. Tek vodovja, ki je do takrat polnil strugo Modrega Nila, se je izpremenil, v Egipt je priteklo vedno manj vode, nastala je suša, rodovitnost egiptskih polja je ponehavala, v deželo je prihajala lakota. S spremembo odtokov Globokega jezera bi se izpremenil tudi tok zgodovine, da Lalibaba na nasvet kraljevih duhovnov ni prenehal z nadaljevanjem gradnje jezov, ki jih je kot prvi belec 1. 1522 videl odposlanec portugalskega kralja Don Rodrigo de Lima in katerih sledove je še danes videti. Vode iz Tsanskega jezera so zopet pričele v večji meri pritekati v strugo Modrega Nila, s katerimi je zopet mogel napajati egiptske nižine. V 16. stoletju so se zopet pojavili poizkusi, da bi obnovili in nadaljevali delo Lalibabe. Bermudez, ki je 1. 1525 bil abuna koptske cerkve, je od abesinskega kralja dobil nalog, naj si zagotovi portugalsko pomoč za gradnjo Lali-babinih jezov. Bermudez je toliko uspel, da je portugalski podkralj Indije, Alfonso Albuquer-que v Lisaboni trikrat predložil natančne načrte za izvedbo teh del. Egiptovski gospodarji so se dobro zavedali velike nevarnosti, ki jim preti z uresničitvijo teh načrtov in abesinski viri poročajo, da so Egipčani marsikak bogat dar poslali v Abesinijo, da bi si na ta način pridobili naklonjenost tamošnjih oblastnikov,
Na vse to je Evropa pozabila. Šele James Bruce je pozornost politične in gospodarske Evrope obrnil spet k Abesiniji in vodam, ki se zbirajo v njenem Globokem jezeru. Bruce je dolgo potoval po Abesiniji in znova odkril staro resnico o izvirih Modrega Nila. O svojem potovanju je 1. 1790 napisal obširno knjigo, v kateri navaja pismo, ki ga je 1. 1706 abesinski cesar Thekla Haimanot poslal egiptovskemu paši, v katerem mu grozi, da bo z Modrim Nilom kaznoval Egipčane. Veliki Napoleon je to knjigo pozorno prebiral in je tudi ni pozabil. Čim je namreč na svojem drznem pohodu prišel v Egipt, je poslal v Abesinijo svoje odposlance in preko njih gospodarjem Nilskih izvirov ponudil prijateljski pakt.
Dokončne ugotovitve
Napoleonova zvezda je zašla in Evropa je zopet pozabila na resnico o izvirih Modrega Nila v Globokem jezeru. Evropski znanstveniki so pričeli domnevati, da je Beli Nil namako-valec sudanskih in egiptskih nižin in Anglija se je pričela obupno boriti za te izvire im jih tudi dobila. Med znanstveniki pa se je jel kmalu javljati dvom. Merjenja so namreč pokazala, da ima Beli Nil za namakanje Sudana in Egipta premalo vode. Natančnejša opazovanja in merjenja so končno le tudi moderne ev-
Un velivolo italiano sta atterrando senza difficolta nel deserto cirenaico. — Italijansko letalo pristaja
brez težav na puščavskih tleh v Cirenajki,
ropske znanstvenike prepričala, da prinaša egiptovske poplave Modri Nil iz jezera Tsan.
Čim je to bilo dokončno ugotovljeno, se je politični svet spet začel zanimati za pozabljeno deželo sabske kraljice, kamor so v vedno večjem številu začeli prihajati strokovnjaki _* 1-■ Italije, Anglije, Nemčije, Amerike in Japonske. Začela se je gospodraska in politična bitka za nadzorstvo in gospodarstvo nad Abesinijo, ki so jo oborožene sile kraljevine Italije končale z zmagovitim pohodom v to zajni-mivo deželo, ki je dolga stoletja skrivala tajno Modrega Nila, za katere razjasnitev so se trudili največji duhov,i ki jih je dala svetovna zgodovina.
Mož — ki je zasnoval podmorski predor med Gibraltarjem in Marokom — umrl
V	španskem pristam&kem mestu Cadixu je umrl general Pedro Gevenois Lavenarde, tamkajšnji vojaški guverner. Ta vest pa^ gotovo ne bi vzbudila drugod po svetu tolikšne pozornosti, če si Pedro Lavenarde ne bi bil pridobil slave še na drug način. On je namreč tisti mož, ki je svojčas naredil načrt za predor pod gibraHarsko morsko ožino med Pirenejskim polotokom in afriškim Marokom,
Za obnovo porušenih španskih cerkva
Španska vlada je pred nedavnim s posebnim zakonom zagotovila primerno podporo_ za popravilo tistih cerkva po raznih krajih Španije, ki so bile začasa zadnje španske državljanske vojne porušene ali poškodovane. Popravili jih bodo z državnim denarjem. Za vse poškodovane cerkve pa niso namenjene^ enako visoke podpore, pač pa ta najnovejši španski zakon upošteva razliko med farnimi cerkvami In podružnicami. Za popravila in obnovitev vsake posamezne farne cerkve so namenili do
500.000	pezet, za obnovo podružniških cerkva kjer koli na deželi pa do 250 pezet.
Angleški filmi na Madžarskem prepovedani
Med drugimi poročili, ki so zadnje dni prispela iz madžarske prestolnice, je tudi novica, da so pristojne madžarske oblasti s posebnim odlokom prepovedale predvajati na Madžarskem angleške filme.
Peščen vihar na Danskem
V	severnozahodrih krajih Jiitlanda na Danskem je pretekli ponedeljek popoldne divjal silovit peščen vihar, ki je prizadejal po tamkajšnjih poljih ogromno Škodo. Na velike daljave so bile obalne pokrajine Jiitlanda na debelo pokrite s peskom, tako, da so vsi posevki uničeni. Kmetje, pa' tudi ostalo prebivalstvo je zato zdaj v velikih skrbeh, kako bo v bodoče s prehrano.
Kozarci po 20.000 din
Japonska porcelanska industrija uživa na svetu velik sloves. V tej deželi izdelujejo takšne stvari, ki se jim mora tudi napredna Evropa nemalo čuditi. V neki veliki japonski tovarni, kjer izdelujejo porcelanaste izdelke, delajo med drugim tudi čaše, katerih steklo je debelo komaj petinko milimetra in so ti kozarci prav tako prozorni, kakor bi bili iz stekla. S kakšno natančnostjo morajo šele biti izdelani razni okraski na teh čašah. Razumljivo je, da takšne vrste izdelki ne morejo biti prav poceni, če pomislimo, da se komaj vsak petstoti kozarec pri izdelavi posreči, vsi drugi pa se zaradi prevelike občutljivosti in natančnosti sami razbijejo tudi če so delavci še tako previdni pri svojem delu. Tak japonski kozarec, pravijo, da stane nič manj kot 20.000 din. Kako »dragoceni« morajo biti šele tisti ljudje, ki iz takšnih kozarcev pijejo.
Žival — petdesetkrat večja od slona
Če bi kdo od vas zahteval, da mu hitro odgovorite, katera žival na svetu je največja, se boste najbrž tudi vi zmotili in brž rekli, da je to slon. Če pa bi imeli malo več časa za premislek, pa bi gotovo odgovorili drugače. Spomnili bi se, da žive na svetu še večje živali.
Na svetu še danes žive kiti, ki tehtajo tudi do 150.000 kg, torej približno toliko kot petdeset slonov skupaj, kajti sloni so kvečjemu težki do 5000 kg. Če ste slona že kdaj v svojem življenju videli, si lahko predstavljate, kako orjaška mora biti zverina, ki tehta petdesetkrat toliko I
Amsriški računi s pefrolaf—	--
Med najnujnejše potrebščine v vojnih in seveda, čeprav v nekoliko manjši meri, tudi mirnih časih, spadajo zaloge bencina, ki ga toliko požro vsak dan najraznovrstnejša prevozna sredstva. Tega se v polni meri zavedajo tudi v Ameriki. V Združenih državah je bila pred nedavnim sestavljena posebna komisija, ki naj dožene, s kolikšnimi zalogami petroleja USA na svojem ozemlju danes lahko računajo. Poročajo, da ie ta komisija ocenila ameriške petrolejske zaloge na 19 milijard sodov. To bi se z drugimi besedami reklo, da so sedanje ameriške bencinske zaloge štirikrat tolikšne, kolikor je znašala lanska ameriška petrolejska , proizvodnja. Očividno so Američani računali pri tem tudi tiste količine, ki bi mogle priti iz še neodprtih petrolejskih vrelcev.
Prepoved Lindberghove knjige
Newyork, 10. maja. a. Krajevne oblast! v Beamsville (Ontario) so ukazale vsem mestnim knjigarnarjem, da morajo vzeti iz prodaje sploh vse knjige, ki jih je napisal polkovnik Lindbergh.
Maršal Italo Balbo:
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’Italia sul mondo
Komaj priletimo nad zemljo, se brž prikaže letališče Santo Stefano. Vidimo nekaj strojev, pripravljenih za odhod proti sivi 'opi letalskih lop. Tu se končuje francoska proga Cidna. Pariz-'arigrad, ki jo bodo podaljšali do Aleppa.
Maršal Balbo za krmilom svojega letala »1—Balbo«
Ko pridemo mi, se trije stroji dvignejo v let in nam gredo naproti Vodijo jih mojstrska Uvrste se med nas in nas spremljajo v počaščenje med vsem poletom nad Bosporom do Buzuk-dereja.
Zdaj se pred našimi začudenimi očmi razteza ves neprimerljivi pogled na Carigrad. Neskončna širnost palač in hiš, ki jih tu sekajo vrtovi in parki, tam pa so razporejene v neizmerne pravokotnike trgov.
Ves roj se je zdaj združil v čisto stisnjene skupine. Spustimo se na tristo metrov ter vsi skupaj spletemo širok venec v zraku nad osupli mmestom. Hrum naših motorjev ustavlja ljudstvo po cestah in po trgih. Tisoč? obrazov se obračajo k nam. Tu pa tam mahajo klobuki in robci.
Nadaljujemo z veličastnim kroženjem. Ne moremo se na-sititi prizora, ki je zatrdno edinstven na svetn. Od Zlatega roga proži topove v pozdrav naš oglednik, ki je prišel sem dan pred nami. Natančno vidimo pramene dima, kako bruhajo iz topovskih odprtin na »Ribotyju«. Ozražje se trese ob vsakem poku, odgovarja mu razjarjeni hrum naših motorjev.
Ta ura opojnosti, kateri se pridružuje sonce, konec koncev svobodno in golo, svoje ognjene puščice, ne bo tako brž pozabljena v našem spominu.
Z naglim obratom zapustim roj, da bi bil za kako minuto pred njim v Bujukderu in da bi občudoval pristanek. V ključih vozim nad Bosporom, skozi prav nizko, vidim, kako se vrste pod menoj zalivi obeh bregov drug za drugim, v mehkem pokrivalu drevja, zeleni in sveži, bleščeči se od vil. Po zalivu, določenem za naš pristanek, se gibljejo privezovališča kakor beli križi. Med blesketom pene se naglo spustim k svojemu.
6.
Genialna zvijača.
Carigrad dokaj dobro poznam, ker sem tam bil leta “'24 mesec dni. Morda prav zaradi tega mesto zame podvaja svoj čar.
A časa je malo; komaj toliko, kolikor je dovolj za majhno vožnjo v avtomobilu. Vrnemo se v hotel, da se oblečemo in proti devetim c •> vsi na poslaništvu za večerjo. Tu mi pride nasproti poslar	uezom	Borghese,	ki	zastopa Italijo v ožinskem od-
boru. .„i'i me, da se je odbor sešel, da bi s stališča mednarodnih pogodb razpravljal o našem prehodu skozi Dardanele in Bospor. V Lausanneu so zavezniške države sklenile, da ne more skozi ožine skupina letal, številnejša od največje količine letal, ki jih ima katera koli država ob črnem morju.
V	tem posebnem primeru je bila Rusija država, ki jih je imela največ. Toda število ruskih strojev je seglo samo do ena in dvajset, naš roj pa sestavlja 55 strojev. Ožinski odbor nas opozarja, da bo bosporske vode prihodnje jutro smelo v zraku preleteti samo 21 italijanskih vodnih letal.
Položaj je čuden v naslednjem: mirovne pogodbe so ustanovile ožinsko komisijo kot poroštvo za obrambo črnomorskih obrežnih držav zoper morebitno sovražnikovo obleganje ali napad. Z drugimi besedami: katera od teh držav bi morala ožinski odbor prositi varstva zoper nas z izgovorom, da bi mogli italijanski stroji ogražati jo ali ji škodovati. Zdaj pa prizadete države ne le niso ugovarjale, temveč so naznanilo o obisku italijanskega roja celo sprejele kot lep dokaz za prijateljstvo.
Gre torej za eno od tolikih diplomatskih spletk, povzročeno po kateri državi, ki je črnemu morju precej daleč. Pod zastavo, ki naj bi varovala male države ob črnem morju, se skriva običajno blago: zaničevanje in jeza zaradi italijanskega uspeha.
Vsekakor pa ni mogoče pobijati črke pogodbe, ki govori jasno in razločno. Kaj storiti? Pustiti štirinajst naših strojev zabitih v bosporskih vodah?
Spominjam se, da so ob podobni priliki naši vrli genoveški pomorščaki sredi XV. stoletja prepeljali svoje ladje po kopnem in po suhem spravili Čez sporno ozemlje, seveda z dobro urejenim volovskim vlakom.
(Nadaljevanje sledi.)