PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 126 (13.956) Trst, sreda, 10. julija 1991 Ljudje pozivajo poslance, naj sprejmejo brionsko deklaracijo Slovenska skupščina danes odloča o poti, ki jo nakazuje Evropa Armada nadaljuje s svojo agresivno politiko do Slovenije in Hrvaške BOGO SAMSA k LjUBLJANA — Danes ob 12. uri s?. začela zasedati slovenska skup-lna- Glasovala bo o tem, ali sprej-e ali zavrne brionsko deklaracijo z ema aneksoma vred. Skupščina je ed agresivnim napadom jugoslo-0?nsLe armade zasedala v izjemnih oliščinah v noči s sobote na nede-]° 29. in 30. junija. q . eveda je zanimivo, kaj se je do-^lalo in kakšna so predvidevanja t ^5sedanje slovenskega parlamenti ' 1 °da želeli bi predvsem poudari-od,> dejstvo: ko gre za ključne da 0( ltve o usodi slovenskega narobno °str0 Se v dejanskih vojnih časih nor-n° zbere slovenski parlament, r, ‘0 razpravlja, na dan prihajajo de^?a mnenja in skupščina odloča z iZje °kratično večino. To je nekaj svg^fSa v zgodovini vojn vsega d0v.a' še posebej izjemnega in zgo-ski tlSL° nezabeleženega za slovenil- (\ar°d. Dejstvo je namreč, da ta : d S P nil/Tvll Ki 1 4- Ir z*x rT/ti-nrirtTi !e,daj, še nikoli ni bil tako združen r6snici vsebinsko enoten, kot je la trenutek. Narodnoosvobo- toda tV°ina le bila herojska epopeja, žičjj aLrat je bilo čutiti tudi mno-na r razUke in obstajala je množič-ločij^^Pljenost na dva dela. Take Vpr . Slede osnovnega načelnega a*ia osamosvojitve sedaj ni, razprav^a S° Pr* met°dah in načinih še za^11^0 enaka ugotovitev velja bavni Ve Pre°stali odločilni razpoz-je. p *namenji resnične demokraci-Si0v Vsem za svobodo tiska. ratije i ensko ministrstvo za informi-renCe 6 organiziralo tiskovne konfe-dic0 t n,f nPh je povedalo svojo res-3oslgv°da n°vinarji iz Slovenije, Ju-v$e jj, Je m z vsega sveta so imeli °znosti da izvejo še drugo res- It Mi .M.—j fr ■ 1 I i IL—j| lik' i nico in si ustvarijo lastno mnenje. Ni bilo najmanjših zadržkov, ovir in težav, nasprotno vse slovenske oblasti so novinarjem aktivno pomagale, da izvedo, kar hočejo, da gredo kamor želijo, da napišejo, kar smatrajo, da je prav, in to z vsemi sredstvi moderne tehnike posredujejo svetu. To niso bili Maldivi, kjer je Velika Britanija, stoletna demokratična trdnjava, uvedla ostro cenzuro, ali zalivska vojna, v kateri so novinarji, tako ali drugače, ostali brez vsakršne koli možnosti neposrednega poročanja. Kaj pa JLA? Poslala je lovske bombnike, da uničijo vse re-petitorje in z njimi vse zveze ter tako preprečijo prodor vesti. Slovenski novinarji so v domačem tisku poročali o vsem, tudi o za Slovenijo neprijetnih stvareh, za slovenskega ministra in glasnika na tiskovnih konferencah Jelka Kacina pa so bili na sploh slovenski domači novinarji najbolj »neprijetni« spraševalo in sogovorniki. In naosled policija, zapori, sodstvo. Spomnimo se 'srbske policije na Kosovu, odnosa do albanskega večinskega prebivalstva, ali ravnanje srbske policije s Srbi na Terazi-jah. Po Ljubljani mirno hodi lider provokatorske stranke Dragiša Ma-rojevič. Pred letom smo prebrali njegov stenografski zapisnik pogovora s takrat že umirajočo Zvezo komunistov Jugoslavije. Naravnost se je ponujal za petokolonskega kviz- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Potrebna podpora slovenskemu vodstvu DUŠAN UDOVIČ Bilo je pričakovati, da skupna brionska deklaracija ne bo mogla v celoti zadovoljiti nikogar. Težko bi si bilo namreč predstavljati, da bo eno samo srečanje, pa čeprav na najvišji institucionalni ravni, obrodilo dokončno formulo in vzpostavilo trdna jamstva, da se krvavi spopadi v Jugoslaviji ne bodo nadaljevali. Zato je to deklaracijo mogoče interpretirati le kot platformo, ki že z ozirom na dejstvo, da je bila sprejeta, vendarle nudi možnost za miren razplet jugoslovanske krize. Ob skrajno razmajanih zveznih institucijah je očitno le pozorna mednarodna arbitraža tisto sredstvo, kateremu ta trenutek pripada velika odgovornost, da se trajno in neposredno sooča s položajem, ki po zapletenosti in nevarnosti v Evropi nima primere. Evropski predstavniki bodo prisiljeni na jugoslovanskem bojišču preverjati veljavnost dosedanjih pravil o varnosti v Evropi, kar bo precedens tudi za druga možna krizna žarišča, za katera se nenehno poudarja velika zaskrbljenost. Težko bo najti izhod, če ne bodo dejansko vzpostavljena tudi povsem nova pravila odnosov med narodi, kar v bistvu pomeni vzpostavljati zametke nove strategije v mednarodnih odnosih. Kakor je lahko tudi cinična izjava, da bodo ob morebitnem ponovnem napadu nekatere države uradno priznale Slovenijo kot mednarodni sub- NADALJEVANJE NA 3. STRANI Odgovor slovenskega predsedstva Sv°ji 54 Stvo ^Publike Slovenije je včeraj na rQZrnere seP v razširjeni sestavi obravnavalo ^rekinitvii “ePubh'ki Sloveniji, ki so nastale s n°sti p '° °9nia in prenehanjem bojnih aktiv-Se9stv0 : a9resiii Jugoslovanske armade. Pred-nbv Aepuhr9°toVi,°' da P0,ejta/° s strani orga-Zq Uresnj J3, e Slovenije intenzivne aktivnosti °čke An ifev °bveznosti, ki izhajajo iz V. in VI. ,ri°uih 7%;^ k skupni deklaraciji, sprejeti na j°vilo, ‘ , 1 Predsedstvo je pri tem tudi ugo- l teh rfvoi?e"cdenJ! zahtev oziroma obveznosti Ve.. aveh točk ni mn—____________ 3L Predsedstvo je pri tem tudi ugo-'raterih zahtev oziroma obveznosti °čk ni mogoče uresničiti brez kon-n . Zaci/e n °?ovora oziroma njihove operacio-pn cemer organi Republike Slovenije tTuPne rokovno pomoč in razlago aneksa Vr°Pslre oi. arac9e s strani misije opazovalcev ■Nap0^uP™sti. S Poldoain91 podatkov in dokazov, s katerimi dstv° Ren,rSn?‘ Republike Slovenije, je Pred-Publike Slovenije po drugi strani ugotovilo, da zvezni organi in Jugoslovanska armada očitno kršijo obveznosti, ki so jih sprejeli z brionsko deklaracijo: 1. ) pristojni zvezni organi še vedno niso dovolili oziroma omogočili, da bi odprli promet letališča v Republiki Sloveniji; 2. a) vse enote Jugoslovanske armade še vedno niso v svojih matičnih vojašnicah, kar velja tako za enote na ozemlju Republike Slovenije, kot tudi za enote na ozemlju Republike Hrvaške in drugje v Jugoslaviji, odkoder je bila izvedena agresija na Republiko Slovenijo oziroma je Slovenija potencialno ogrožena: - v kasarni Ajševica pri Novi Gorici so še vedno nameščeni oddelki oklepnih enot iz vojašnice Pivka, - iz kasarne v Kranju so bile nameščene nove enote Jugoslovanske armade v vojašnico v Bohinjski Beli in v njeno bližino, - dne 7.7. in 8.7.1991 je Jugoslovanska armada s helikopterji z oznakami Rdečega križa prepelja- la v vojašnice v Ljubljani, ha Vrhniki, v Mariboru, v Novem mestu in drugje nove okrepitve iz vojašnic v Beogradu in Zagrebu; b) Jugoslovanska armada organom Republike Slovenije ne sporoča vseh podatkov o preletih vojaških helikopterjev in zavrača izvajanje določb mednarodnih konvencij, ki govorijo o nadzoru in pregledu prevažanega tovora. Kršitev konvencije o najavi preleta in doleta vojaških helikopterjev je celo ogrozila varnost članov Predsedstva SFRJ gospodov Bogiča Bogičeviča in Vasila Tupurkovskega, ki sta bila dvakrat z vojaškim helikopterjem prepeljana v Ljubljano in polet ni bil najavljen oziroma ni bil pravočasno najavljen; c) za Republiko Slovenijo oziroma za njeno obrambo ob eventualni novi agresiji predstavljajo veliko nevarnost enote Jugoslovanske armade, ki so nameščene v Jugoslaviji, ne pa toliko enote v Sloveniji. Tudi v prvi fazi agresije na Slo- so bile na primer uporabljene enote iz 32., 10. in 13. korpusa. Zaradi tega je venijo sestava obširna mobilizacija rezervnega sestava, ki jo je Jugoslovanska armada izpeljala v Srbiji, Vojvodini, Črni gori in nekaterih drugih delih Jugoslavije, grožnja s silo Republiki Sloveniji in obenem kršitev določb skupne deklaracije z Brionov in je v nasprotju z njenimi mirovnimi prizadevanji. Po podatkih, ki so nam na voljo, ta mobilizacija ni bila preklicana in se nadaljuje. Aktiviranih je približno 200.000 rezervistov, ki so v veliki večini srbske narodnosti. Z vpoklicem tako velikega števila rezervistov - pripadnikov srbske narodnosti - se je spremenil nacionalni sestav Jugoslovanske armade, ki tako vse bolj izgublja karakter »skupne oborožene sile narodov in narodnosti«. Nekatere velike in pomembne enote Jugoslovanske armade so tako postale NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po napovedih van den Broeka v evropskem parlamentu STRASBOURG - Jugoslovanski narodi morajo o svoji usodi odločati sami z demokratičnimi dogovori in brez nepremišljenih potez, ki lahko izzovejo tragične reakcije. To je bistvo sporočila, ki sta ga iz evropskega parlamenta poslala novi predsednik Nizozemec Hans van den Broek in predsednik bruseljske komisije Jacgues Delors. Predstavila sta tudi akcije, s katerimi Skupnost poskuša umiriti naraščajočo krizo v Jugoslaviji. Van den Broek je najnovejše dogodke v Jugoslaviji ocenil kot izziv celotni mednarodni skupnosti, zaradi česar je dvanajsterica morala takoj ukrepati. Po njegovem mnenju sporazum omogoča pot k dialogu, toda Evropa se mora še naprej truditi, da bi ga upoštevali. Van den Broek je poudaril, da je to zadnja možnost, kajti v nasprotnem primeru bo v Jugoslaviji izbruhnila državljanska vojna, ki se lahko razširi ne le na ves Balkan, temveč tudi po vsej Evropi. Nizozemski diplomat je evropskim parlamentarcem sporočil, da se morajo pogovori o prihod- nosti Jugoslavije pričeti 1. avgusta, pri čemer je poudaril, da morajo jugoslovanski narodi sami odločati o svoji usodi, nihče iz tujine pa jim nima pravice dajati kakršnekoli recepte. Van den Broek meni, da bo v Jugoslaviji najverjetneje potrebno vzpostaviti novo obliko odnosov med državami, ki jo sestavljajo. V poštev pridejo konfederalni odnosi, v vsakem pirmeru pa večja stopnja avtonomnosti glede na sedaji sistem, ali »celo neodvisnost, ki pa mora biti razultat recipročnih sporazumov in ne nevarnih secesij«. Tudi predsednik bruseljske komisije Jacgues Delors se zavzema za to, da jugoslovanski narodi sami odločajo o svoji usodi. Delors je ocenil, da je dosedanja oblika federacije preteklost in da vztrajanje pri njeni ohranitvi za vsako ceno še bolj poglablja nacionalna, verska in druga trenja v Jugoslaviji. Sicer pa je od jugoslovanskih strani zahteval, naj pri bodočih pogajanjih o prihodnosti federacije spoštujejo temeljna načela, in sicer pravico do samodoločanja, ozemeljsko celo- vitost, človekove pravice in nadaljnjo demokratizacijo družbe. Predsednik bruseljske komisije je tudi menil, da imajo jugoslovanski narodi kljub zgodovinskim, ekonomskim in drugim razlikam vseeno motive, da se sporazumejo o novi obliki sožitja in sodelovanja, pri čemer je naloga ES, da jim pomaga, da sami odločijo o svoji prihodnosti. V imenu evropskih socialistov je podpredsednik delegacije evropskega parlamenta za odnose z Jugoslavijo Nereo Laroni kritiziral »podcenjevanje jugoslovanskega vprašanja« s strani EGS in »krivično nagnjenost k legitimiranju srbske centralne oblasti na eni strani in k delegitimira-nju secesionističnih teženj Slovenije in Hrvaške na drugi«. Predstavnik Zelenih Alexander Lan-ger pa je govoril o »splošni nacionalistični vinjenosti« v Jugoslaviji in se zvazel za rešitev »med dvema ekstremoma«, se pravi med preteklo Jugoslavijo in enostavnim množenjem novih nacionalnih držav in vojne med njimi. Razpravo v evropskem parlamentu - v kateri je bilo slišati tudi precej posegov v odločno podporo interesov Slovenije in Hrvaške, še zlasti iz vrst manjšinskih strank - je zaključil nizozemski zunanji minister van den Broek, ki je poudaril, da sta legitimna tako pravica do samoodločbe narodov, kot pravica do zaščite državne ozemeljske integritete. Dodal pa je, da mednarodno pravo ne daje jasnega odgovora na probleme, ki jih povzroča konfrontacija teh dveh pravic in da od tod izvira tudi prvotno oklevanje v zadržanju ES, ki pa je bilo že uspešno preseženo. Van den Broek je napovedal nove konkretne ukrepe Skupnosti, od katerih bodo prvi sprejeti najbrž že danes v Haagu, kjer se bodo sešli zunanji ministri dvanajsterice in kamor naj bi po poročanju Tanjuga na razgovor z van den Broekom prispel tudi član predsedstva SFRJ Tupurkovski. Po koncu včerajšnjega zasedanja evropskega parlamenta se je nadaljevalo usklajevanje besedila zaključne resolucije, o kateri bo skupščina predvidoma glasovala danes popoldne. Pogovori slovenskega predsedstva s Tupurkovskim in Bogičevičem LJUBLJANA — »Alternativa Slovenije ni vojna ali mir, saj Slovenija vojne ni začela in je ni želela. Tudi zdaj je noče in zato si bo z vsemi sredstvi prizadevala, da se kaj takega, kar se je v teh dneh dogajalo v Sloveniji, več ne ponovi.« To je včeraj zvečer na tiskovni konferenci izjavil slovenski notranji minister Igor Bavčar, ko je govoril o pogovorih razširjenega slovenskega predsedstva s članoma predsedstva SFRJ Vasilom Tupurkovskim in Bogičem Bogičevičem. Bavčar je še poudaril, da se republiki, ki je že zdavnaj skupaj s svojim prebivalstvom javno razglasila datum osamosvojitve in predlagala pogovore, ne more očitati, da ni za mir in da je ona tista, ki krši prekinitev ognja. Prav tem kršitvam pa je bilo posvečeno tudi največ pozornosti v pogovorih in pri tem je bilo povedano, da sta bila oba člana zveznega predsedstva dokaj enostransko informirana s strani jugoslovanske armade in očitala Sloveniji celo vrsto kršitev, ki pa so jih v odkritem pogovoru z dokazi tudi zavrnili. Oba gosta sta po pogovorih na slovenskem predsedstvu obiskala vojaš- nico v Šentvidu, kasneje pa sta v spremstvu generala Čušiča odletela v Gornjo Radgono, kejr sta si lahko ogledala vse posledice divjanja enot jugoslovanske vojske med nekajdnevno vojno v Sloveniji. V tem mestu na meji z Avstrijo je namreč med boji umrla tudi ena civilna oseba, vojska pa je popolnoma uničila tudi 78 stanovanj. Kasneje sta Tuporkovski in Bogi-čevič odletela še v Zagreb, kjer sta se sestala s predsednikom zveznega predsedstva Stipetom Mesičem, s katerim sta se pogovarjala o poteku današnje seje zveznega predsedstva. Minister Bavčar je skupaj z ministrom za informiranje pročal tudi o nekaterih drugih včerajšnjih dogodkih. Tako je bila za včerajšnji dan značilna izredna intenzivnost poletov vojaških helikopterjev JA. Pri tem je Bavčar opozoril, da so vsi ti helikopterji leteli z oznakami Rdečega križa, da pa večina poletov sploh ni bilo prijavljenih. Opozoril je tudi na očitno zlorabo oznak RK za dovoz novega moštva in starešn v vojašnice v Sloveniji, kar so podkrepili tudi s posnetkom prihoda specialcev v kasarno v Slovenski Bistrici. Spopadov ni bilo, naj večjo ne- varnost pa zdaj predstavljajo neeksplodirane letalske bombe in pa protipehotne mine, ki jih zdaj postavlja okoli vojašnic, da bi tako preprečili vse bolj množične pobege. Zaradi take mine je pri vojašnici v Pivki v ponedeljek ponoči neki civilist tudi izgubil življenje. V zvezi s pobegi velja omeniti včerajšnji dogodek v Postojni, ko je približno ob 15.30 pobegnila skupina približno 30 vojakov. Vojaška policija je za njimi streljala, vendar podatkov o morebitnih žrtvah ni, vojaki pa so se poskrili po postojnskih zasebnih stanovanjih. Slovenija se bo danes s svojim parlamentom odločala, ali sprejme ali pa zavrne brionsko deklaracijo. Ta je bila včeraj predmet številnih razgovorov med političnimi strankami in tudi med navadnimi ljudmi. Prav slednji pa so s svojimi številnimi pozivi slovenskemu vodstvu, naj se odloči na mir, jasno nakazali, da so bili brionski pogovori začetek in da predstavljajo izhodišče, brez katerega pa resnega pogovora o miru in željah Slovenije ni mogoče nadaljevati. RADO GRUDEN De Michelis: odločitve Slovenije so veljavne RIM — »Nikoli se ni govorilo o suspendiranju dokumentov o neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Te odločitve ostajajo polnoveljavne ne samo za nas, ki jih sploh nismo osporavali, temveč tudi za jugoslovanske zvezne oblasti. Od vsega začetka smo govorili, da gre samo za trimesečno preložitev uresničevanja teh dokumentov, da bi tako naredili prostor za pogajanja.« To je med drugim izjavil italijanski zunanji minister Gianni De Michelis na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je priredilo rimsko^Združenje mednarodnega tiska. Šef italijanske diplomacije je tudi opozoril, da so s sprejetjem trimesečnega moratorija na sestanku zveznega predsedstva vsi protagonisti sporazuma sprejeli tudi veljavnost neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. De Michelis se seveda ni hotel spuščati v vprašanja republiških meja, vendar je poudaril vrhovno načelo pogajanj kot edine možne poti iz zapletenega položaja v sosednji državi. Očitno pa je, da je Jugoslavija - je dodal - tudi test za Sovjetsko zvezo in Evropo v celoti, zato je »razumljivo naše vztrajanje, da se stvari rešujejo mirno«. De Michelis je v nadaljevanju zanikal, da bi ob jugoslovanski krizi prišlo do razhajanj med ES in Was-hingtonom. Dvanajsterica bo po njegovih besedah nadaljevala svoje posredovanje tudi v pogajalski fazi jugoslovanske krize, pri čemer je izrazil dve oceni: da bi bil splošni sprejem brionskega paketa velik korak naprej in da je edini argument, ki je bil doslej v tej krizi učinkovit, avtoriteta Evrope. Jasno je - je poudaril De Michelis - da dvanajsterica na Brionih ni končala svojega dela; to je bil komaj prvi korak, s katerim se zaključuje faza, ki jo je »trojka« začela, ko je bila kriza na vrhu. Takoj, ko se bo okrog brionskega dokumenta ustvarilo soglasje - je zaključil minister - bomo poslali 50 opazovalcev ES, ki bodo skušali znižati napetost v Sloveniji in Hrvaški in omogočiti, da postane brionski paket operativen. Pri tem pa je De Michelis izrazil »utemeljeno upanje«, da ga bosta slovenska skupščina in zvezno predsedstvo sprejela že danes. • Slovenska linga, ko bi prišlo do okupacije Slovenije in vojaške uprave. Churchill v svojih spominih posveča dolge strani moralnim, filozofskim in političnim pomislekom, ko je kot predsednik britanske vlade v naj hujših vojnih letih podpisal zaporni nalog in kasneje nalog za konfinacijo voditelja angleških nacistov, velikega oboževalca Hitlerja. Slovenija ni imela pomislekov: strogo spoštuje svoj kazenski zakonik, po katerem pa je svoboden vsakdo, ki ni prekršil zakona in mu tega policijski in sodni organi niso dokazali. V takem demokratičnem vzdušju se bo torej danes ob 12. uri pričela razburljiva skupščinska razprava. Prvi odmevi na brionsko deklaracijo so bili dokaj vroči in so mejili na obtožbe na račun izdajstva nacionalnih interesov. Voditelj Demosa in predsednik socialdemokratske stranke Jože Pučnik je skupaj z Grossom, voditeljem kranjskih liberalcev, v pondeljek že napovedal opozicijo v parlamentu. Slišati je bilo zahteve, da se mora skupščina sestati na vrat na nos in deklaracijo zavrniti. Zasedanje razširjenega slovenskega predsedstva je bilo burno, zato se je tudi tiskovna konferenca zavlekla v pozne popoldanske ure. Včeraj se je ista polemika ponovila tudi v slovenski vladi. Spopadata se dva koncepta. Po prvem so Slovenci vojno dobili in se kot zmagovalci lahko od poraženih sovražnikov obnašajo oholo. Evropa se mora podrediti slovenskim stališčem, priznati Slovenijo, kaj se dogaja na zloglasnem »Jugu«, pa Slovenijo nič ne briga. V tem stališču je veliko razumljive sentimentalnosti, toda zelo malo pragmatičnosti in upoštevanja dejstev. Pa še ena pomembna resnica je: brez zmage slovenske vojske bi bila Slovenija zdaj okupirana dežela, Evropa pa bi pošiljala prijazne resolucije. Po drugem konceptu je Slovenija dobila bitko, vendar še ni zmagala vojne. Veliko vprašanje je, ali lahko zmaga tudi v drugi ali v tretji bitki, če zmaga pomeni na tisoče slovenskih žrtev, poraz pa okupacijo z vsemi posledicami. Predvsem brionska deklaracija nakazuje pričetek mirnega razgovora, pogajanj in pot diplomacije. Nikakor ne bi bil dober izhod, ki bi Slovenijo spremenil v militaristično državo, končal sedanji globok demokratični in humani razvoj. Pa tudi pragmatično je to pot polne podpore Evrope in obenem spreminjanja temeljnih odnosov na »Jugu«, ki je pač tak, kakršen je, tudi po slovenski popolni samostojnosti bo ostal geografsko, politično in ekonomsko, tam kjer je, in torej pomemben dejavnik za Slovenijo. Po doslej znanih izjavah bo danes v skupščini razprava najbrž zelo ostra, lahko preseže okvire normalnega parlamentarnega razgovora, toda ustvarja se že velika politična večina za diplomatsko reševanje, proti vojni. Takega mnenja so prenovitelji, socialisti in liberalci. Celo Pučnik je nekoliko omilil stališče in postal posibilist. Krščanski demokrati omahujejo, razdeljeni so na dva dela, neomajno trdi so za sedaj samo še Grossovi kranjski liberalci in Kmečka zveza. Sicer pa so se sinoči poslanski klubi že dogovorili za predlog resolucije, ki potrjuje načela, na katerih sloni proglasitev suverenosti in samostojnosti. Glede brionske deklaracije pa stališča niso bila povsem vsklajena. Kaj pa nasprotnik JLA? Pripravljajo se na drugi, odločilni napad na Slovenijo. Na drugem mestu objavljamo uradno sporočilo slovenskega predsedstva, ki navaja dejstva. Pred nekaj minutami smo po slovenski TV gledali posnetek, ki ga je naredil amater in ki prikazuje, ko se iz helikopterja z veliko oznako Rdečega križa izkrcavajo trije specialci v civilu in štirje oboroženi oficirji. To so nove poveljniške skupine, ki jih je pred dnevi napovedal general Adjič. Minister za obrambo, general po-klovnik Veljko Kadijevič pa je pred dvema dnevoma izdal ukaz, v katerem govori o veleizdaji Slovencev. Nato pa nadaljuje, da se povečuje število dezerterjev po vsej deželi. Mobilizirana rezervna sestava ne privoli v premike izven matičnega naroda, in to zelo slabo vpliva na morala in ugled JLA. Menijo, da je do tega prišlo na pritisk zapadno orientiranih strank in na zahodnem delu države in v Srbiji. Vodstvo armade in velik del starešin se, razen v Srbiji, ne zavedata resnosti položaja. Kadijevič je zaradi tega ukazal celo vrsto drakonskih ukrepov. Uveljaviti je tako treba red in železni disciplino, tiste starešine, ki ne morejo ali niso sposobni ukrepati, je treba takoj zamenjati. Prenehati je treba s klasično mobilizacijo ter mobilizirati samo prostovoljce. Iz vojske odstraniti vse defe-tiste in omahljivce. Proti dezerterjem je treba ukrepati po zakonih, ki veljajo v vojni. Vdajo enot je treba preprečiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vsakogar, ki se vda, je treba obravnavati kot izdajalca domovine in JLA. Te ukrepe je treba takoj izvesti. Armada je torej poslala v Slovenijo 150 novih oficirjev iz Srbije, po njenem mnenju prekaljenih, na srbsko hrvaški meji je še vedno izpopolnjena gardna oklopna divizija, izvedla je mobilizacijo 200 tisoč mož. Toda iz te vojske množično bežijo povsod, celo srbski revervisti nočejo v boj proti Hrvatom, kje neki šele proti Slovencem. Po vsej Jugoslaviji se je začel nov te-lurgični proces, ki ne neustavljiv in govori o razpadu zadnje enotne jugoslovanske institucije - armade. Vojska se je torej znašla povsem osamljena, saj je Miloševič že govoril o tem, da se Slovenija lahko odcepi, da pa ga čaka boj za srbske meje, za kar potrebuje lastno gardo. Dejansko že ne kaže več pravega zaupanja v JLA, ki sicer lahko postane srbska vojska, toda kot taka bo še šibkejša, kot je sedaj. Ogromno vlogo igra tujina, njen pritisk za mirno rešitev sporov in prihod prvih opazovalcev. Včeraj je prispela v Beograd prva deseterica, danes naj bi bila v Ljubljani. Na podlagi tega naj bi prišla v Slovenijo in najbrž tudi na Hrvaško skupina okrog 50 strokovnjakov, ki bo spremljala razmere in resnično izvajanje premirja na obeh straneh. To pa bodo za armado hudo neprijetne stvari, saj pod budnim očesom Evrope ni mogoče neopazno pripravljati masovni vojaški napad na Slovenijo, istočasno pa pokoriti vse, kar se v Jugoslaviji že upira vojaški rešitvi in uvajanju vojaške diktature. Kot vidimo je razmerje sil skrajno zapleteno in dvomljivo, še posebej pa je negotov položaj zveznega predsedstva, v katerm ima armada še vedno glavno besedo. Toda predsedstvo je tu, legitimen bi bil samo napad z Mesičevim podpisom na njegovem ukazu. Vse to prinaša nov čas, prav čas pa je potreben, da se strasti umirijo, da pride na površje pamet, da se začne položaj umirjati in da bo čutiti pristisk Evrope. Nasprotne fronte pa so očitne: na eni strani resnično enotna in demokratična Slovenija, na drugi pa preostanek boljševiške oborožene sile, ki se bori samo še za svoj lastni obstoj. • Odgovor izključno srbske enote (npr. prva gordijska oklepna mehanizirana divizija, ki je že v mobilnem stanju in na izhodiščnih položajih za pohod proti zahodu). Izvedena je bila tudi mobilizacija TO Srbije, ki po načrtih Jugoslovanske armade predstavlja drugi val sil v primeru ponovne agresije proti zahodu oziroma na Republiko Slovenije>; d) Jugoslovanska armada vse te dni od prekinitve ognja intenzivno obser-vira iz zraka Republiko Slovenijo. Poleg helikopterjev preletavajo Slovenijo tudi izvidniška letala; e) Jugoslovanska armada ni odstranila in dezaktivirala minskoeksploziv-nih sredstev, postavlja celo nova minska polja zunaj vojašnic v smeri proti naseljenim mestom in s tem ogroža civilno prebivalstvo. 3.) Republika Slovenija v celoti izpolnjuje svoje obveznosti glede točke VI aneksa 2 skupne deklaracije, saj je enostransko sprejela sklep o izpustitvi vseh vojnih ujetnikov. Velika večina je bila tudi že izpuščenih, preosta- lih pa ni mogoče izpustiti, ker organi Jugoslovanske armade odklanjajo posredovalno vlogo Rdečega križa in s tem onemogočajo uresničevanje določb omenjene VI. točke. Takoj ko bo vzpostavljeno sodelovanje mednarodnega Rdečega križa, bodo organi Republike Slovenije z njegovim posredovanjem izpustili še preostale ujetnike. Predsedstvo Republike Slovenije pa mora po drugi strani odločno opozoriti na kršitve te obveznosti s strani Jugoslovanske armade, saj ta ni izpustila še niti enega zajetega pripadnika slovenske TO oziroma policije ih tudi ne oficirjev in vojakov iz Slovenije, ki jih nasilno zadržuje. Predsedstvo Republike Slovenije je v zvezi s tem že dvakrat (6.7. in 8.7.1991) pisat0 predsedstvu SFRJ, vendar ni prejel0 nikakršnega odgovora. Predsedstvu Republike Slovenije tudi opozarja, da organi Republike Slovenije izpolnjujejo vse obveznosti do Rdečega kriia in mu omogočajo poslanstvo, medtem ko Jugoslovanska armada dosedaj °\ dostavila nikakršnih podatkov (Rde01 križ Slovenije je prek jugoslovanskega Rdečega križa dobil le podatke 0 42 ranjenih pripadnikih Jugoslovanske armade). Jugoslovanska armad0 tudi ne dovoli predstavnikom Rdečega križa, da bi vstopili v vojaške objekte in se prepričali o dejanskem stanju, predvsem o tem, kako ravnal0 z vojaki in starešinami iz Slovenije- Ob tem, ko opozarjamo na kršitv deklaracije s strani Jugoslovanske armade in jugoslovanskih organov, raža Predsedstvo Republike Sloveni)j pričakovanje, da bo Predsedstvo Srk v skladu s svojimi pristojnostmi > odgovornostjo naložilo pristojnim 0 ganom, da začnejo izvrševati prevz te obveznosti in tako mogočijo mire način urejanja sedanjih razmer. Obveščamo vas tudi, da bo Skupščina Republike Slovenije na seji . je sklicana za jutri dne 10.7.1991 0 12. uri, obravnavala skupno dekl°r cijo z Brionov. Z vsebino tega pisma bo Predse stvo Republike Slovenije seznam gospoda Hansa van den Broeka, Pre sedujočega v Evropski skupnosti. Krhko premirje je na Hrvatskem trajalo le štiriindvajset ur OSIJEK Krhko premirje je v vzhodni Slavoniji trajalo Sarn° en dan. Zjutraj je v v inkovsko in vukovarsko vojašni-° Prispela kolona 30 tovornjakov z vojaškimi rezervisti iH, tedaj pa se je začel premik oklepnih enot JLA v več p>eri v vzhodni Slavoniji, ki so zavzele bojne položaje, ni j. v°jska celo zahteva, naj pripadniki narodne garde Potožijo orožje, to pa smo odločno zavrnili,« je na opoldan-tiskovni konferenci poudaril predsednik osiješke občin-Slte skupščine dr. Zlatko Kramarič. , Prejšnjo noč je bilo več incidentov med vojsko in hrvaš-o policijo oziroma gardisti, največji pa je bil davi v Loku, “ mostu čez Donavo, ko je vojska z granatami streljala na Policijsko patruljo. Ubili so policista Gorana Štipaka, dva Policaja so teže, enega pa laže ranili. Po besedah prič naj bi /sijanje vojske izzvali neznanci, ki da so v bližini mostu Peljali v zrak. . Ugotovili pa so tudi, da je med nedeljskim spopadom strdkov in hrvaških borcev (policistov, gardistov) vojska SoV°b oborožila tudi ljudi v tako imenovanih srbskih va-eti v vzhodni Slavoniji. Tako so ponoči četniki z 27 grana-1711 porušili hrvaško vas Čelije, iz katere se je že pred Vema dnevoma izselilo 90 domačinov. Napadi na hrvaške vasi Pije, so trajali vso noč in na vsem območju vzhodne Slavo-samo iz Mirkovcev naj bi proti hrvaški vasi Stankovci streliu 30 topovskih granat. Po trditvah osiješkega župana ■ Zlatka Kramariča je v Starem Tenju, kjer so v nedeljo nr j ali srditi boji s četniki, še precej ranjenih in mrtvih, P edvsem Hrvatov. Eni in drugi, mrtvi in ranjeni, naj bi bili kakšni talci za razorožitev hrvaške vojske oziroma nacio- nalne garde, kot to zahtevajo vojaške oblasti vzhodne Slavonije. Zato se je sinoči vodstvo osiješke občine v obupu s posebnim pismom obrnilo na patriarha srbske pravoslavne cerkve Pavla in ga prosilo za posredovanje med pravoslavnimi verniki, za vrnitev miru v Slavonijo. Prebivalce Baranje, vzhodne Slavonije in zahodnega Srema pa so včeraj presenetili tudi večji premiki vojske na tem območju. Zjutraj je kolona 12 tankov in treh bojnih okpelnih vozil zapustila Osijek in se razporedila v bližijih srbskih vaseh. Podobna kolona je iz Vrpolja krenila do D jakova iz Belega Ma-nastirja proti Kneževim Vinogradom. Razporejanje vojaških sil na skrajnem vzhodu Hrvaške, ki je ta čas tudi najbolj nemirno, odkriva namere vojske, da z novimi provokacijami izzove spopad s Hrvaško. V predsi-nočnji poslanici hrvaškega predsednika dr. Franja Tudjmana je na koncu posebno poglavje, ki se nanaša na vojaški vrh, ki mu dr. Tudjman priporoča, naj stori vse, da bi iz javnosti prepodili prepričanje o protidemokratični in proti-hrvaški naravnanosti vojske, onemogočili vojaško intervencijo na Hrvaškem. Vojska pa naj se v skladu z brionsko deklaracijo o rešitvi jugoslovanske krize čimprej vrne v vojašnice in razpusti rezerviste. V sedanjih razmerah na Hrvaškem, zlasti v vzhodni Slavoniji, je ta poziv kot glas vpijajočega v puščavi. Ob vsem tem pa je predvsem presenetljivo, da uradna Hrvaška še naprej miži pred kopičenjem vojaških sil v vzhodni Slavoniji, ki se z današnjimi premiki širi v notranjost Slavonije oziroma Hrvaške. PETER POTOČNIK V Zagrebu se nadaljujejo manifestacije v podporo hrvaškemu vodstvu (AP) Socialistični voditelji »Čas po hladni vojni o jugoslovanski krizi skriva nevarne pasti« It, UNAJ — Na povabilo avstrijskega ha Vranitzkega je bilo včeraj skih Unaiu srečanje nekaterih evrop-Dr socialističnih liderjev, ki so raz-vjijbali o težkem položaju v Jugosla- viji c u lezKem položaju v jugosia-ho pečanja so se udeležili tudi Betti-Carl raxi rn ministrica Boniverje Voim°s Papoulias za grški Pasok in no- henovani šef SPD Bjom Engholm. pof ri®ve^enci zasedanje so soglasno prefv' ie treba v Jugoslaviji pre- do n * za°stritev, ki bi lahko privedla k Prave državljanske vojne. Vranitz-- Je v svojem posegu podčrtal, da bi pr; a a . ostati opcija za diplomatsko k0 jea9e novih držav odprta, medtem nje ... gholm naglasil, da je pri: Prepr*” ln ne start. Engholm je tudi ske„ lcan' da bo rešitev jugoslovan-ya vprašanja lahko koristila tudi reševanju baltiške problematike. »Paziti pa moramo, da nas pri tem ne bo vodilo srce pač pa razum, saj bo pot do rešitve strma in polna ovir,« je zaključil nemški socialistični lider. Craxi je nakazal tri možne rešitve, pred tem pa je opozoril, da se ne sme precenjevati vloge, ki bi jo Evropska skupnost lahko imela v reševanju jugoslovanskega problema. Prva rešitev za Jugoslavijo bi bila po Craxijevem mnenju ohranitev celovitosti, kar pa je neverjetno, meni Craxi; druga je razdružitev države, kar pa bi zahtevalo zaskrbljujoč scenarij. Tretja možna rešitev, ki jo je navedel voditelj PSI, pa je rekompozicija federacije na novih temeljih, ki bi vpoštevali tudi zahtevo po suverenosti posameznih držav. MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in španski premier Felipe Gonzalez, ki je včeraj zaključil obisk v Moskvi, sta govorila tudi o jugoslovanski krizi. Gonzalez je naglasil, da »tudi čas po hladni vojni skriva pasti, ki ogrožajo stabilnost Evrope«. Prav zaradi tega, je menil Španec, moramo biti zelo previdni in paziti, da povsod spoštujejo načela Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Gorbačov je ponovil svoje stališče, da je primer Jugoslavije »šola za Sovjetsko zvezo in dokaz, kako težko je usklajevati nekatera načela KVSE, in sicer o pravicah manjšin in nedotakljivosti obstoječih evropskih meja«. Sovjetska zveza z velikim zanimanjem sledi dogodkom v Jugoslaviji, vendar spoštuje pravila o nevmešavanju v njene notranje zadeve. Glede kakršne koli pomoči pa je sovjetski predsednik mnenja, da jo bo Beograd dobil samo, če jo bo v skladu z obstoječimi pravili vprašal. »Z Jugoslavijo imamo veliko skupnega: vsi smo Slovani, vežejo nas izredne kulturne in zgodovinske vezi, skupaj smo se borili proti fašizmu, sedaj nas veže tudi splošna balkanska kriza,« je pojasnil Gorbačov, vendar je reševanje jugoslovanskega vprašanja prepustil predvsem Jugoslaviji sami. Kar se tiče SZ pa je izrazil upanje, da se bo držala smernic, ki jih je nakazal vsesovjetski referendum, na katerem se je velika večina volilcev opredelila za novo SZ kot federacijo suverenih republik, kajti »izstopanje s te poti, bi lahko imelo neslutene posledice.« Pred skupno izjavo Bakerja in Besmertniha o Jugoslaviji VVASHINGTON — Ameriški zunanji minister James Baker in njegov sovjetski kolega Besmertnih bosta izdelala skupno izjavo o Jugoslaviji. Vest je objavila sovjetska tiskovna agencija Novosti, ki je pojasnila tudi, da bosta izjavo podpisala enajstega oziroma dvanajstega julija, ko bo Besmertnih na obisku v Združenih državah Amerike. Poleg vprašanja krčenja jedrskega strateškega orožja, ki ga predvideva dogovor Sart bosta šefa ameriške in sovjetske diplomacije posvetila nekaj časa tudi Jugoslaviji. Proučila bosta možnost kako pomagati Jugoslaviji iz krize, ne da bi prišlo do kakršnega koli političnega ali diplomatskega kršenja. • Potrebna je. NADALJEVANJE s 1. STRANI in ,0 že konkreten znak premika zabit/ 6 majbnega. Nikakor ne gre po-stališčna deistvo, da so bila evropska rnern a,še do pred nekaj dnevi nepri-SloVe d°lj toga od sedanjih in da je Ptekuc1]a z brionsko deklaracijo ne-2°bšrPn n dr°dria na mednarodno pri-korar' p°dcenjevati pomen tolikšnih tega s V naPre/ bi zato bilo usodno in Venskn ,e 0čHno dobro zavedalo slo-spre/p; v°dsfvo, ko je deklaracijo hQp/Qv° y Popolni zavesti, da je treba r°vati konec prelivanju krvi, zava-bitko zn °čeb mednarodne javnosti Soje zaar^'erenost in vspostaviti po-rie9o(0v- °ip9' Pa čeprav težaven in z ha o* J? izidom. To ni bila enostav-ker i0 ■ itev in je toliko bolj veljavna, rost jn ■ Pavdihnila državniška mod-lQstnim Ziernen čut odgovornosti pred PitulanjjPorodom. Natolcevanja o ka-9ov0r lahko izpadejo le kot neod-l°žaju nategovanje vrvi, v tem poki se ,.fr?VZQPrav samo še tanke niti. °dpoved ,.en[ia in Hrvaška nista dv°Umne sv°ji suverenosti, je ne-Vq itatu potrdila tudi včerajšnja iz-. Michlrns^e9a zunanjega ministra hja oznnx-\a,a’ k‘ ie akte osamosvaja-sk'actLl Povsem legitimne in v Danes pr,av‘D mednarodnega prava. !?2Pravo V aba največje zanimanje za , e niknii ^ slovenskem parlamentu, jbšni doslej ni bil poklican k to-°čitve P°vprnosti, kajti njegove odslej 7„,° bile doslej za Slovenijo hi°ra v,,ne?Ui°če' tako kot praviloma ho družh , za resnično demokratič-ieni D ?' tipati je, da se bodo izvoda Sp v lanci vseh skupin zavedali, drugQ kratkem razmahu sprejema Se Pome90K0vinsfca odločitev, tokrat dokaz Oj}eiša, saj gre za potreben 2QvQrove • ove zrelosti in potrebe po dosežen°n/u^vse9°- kar je bilo, žal, s,vo bnii i s krvjo. Slovensko vod-h„ov .^nutkih otresti strankarskih chrjov 7 otresti strankarski la,etavnt? ”ePlodnih polemik. Vsak Prihrani nepopustljivost naj i bi j o a. boljše čase, kajti ti uteg Dn" če bo danes slovensk v‘b svojo*nSJj°s°ben odgovorno opra Delegacija mladih Slovencev General Adjic spet grozil m pogovorih v Lombardiji Sloveniji s totalno vojno MILAN — Na pobudo nekaterih mladinskih organizacij iz Lombardije se je pretekli ponedeljek zjutraj v Milanu delegacija mladih Slovencev sestala s predstavniki deželne vlade Lombardije in z novinarji. Marco Olivier, milanski tajnik UIL-Giovani, Camillo De Capitani za Arci-ragazzi in Nick Albanese za Perso-nambiente, ki skupaj z drugimi milanskimi mladinskimi organizacijami sodelujejo v forumu mladih Alpe-Jad-ran, so v okviru politike sodelovanja in mirnega sožitja med narodi prav ob zadnjih dramatičnih dogodkih v Sloveniji - ki so vsekakor v popolnem nasprotju z načeli skupnosti Alpe-Jadran - priredili krajše srečanje s Slovenci, ki žive tostran in onstran meje. Srečanja so se udeležili predstavnik MO SKGZ Aleš VValtritsch, Aleš Cej in predstavnika mladih liberal demokratov iz Nove Gorice Borut Bašin in Andrej Malnič. Gostje so milanske mladince pobliže seznanili s položajem v Sloveniji in Jugoslaviji, z razlogi in problemi slovenske osamosvojitve ter pri tem poudarili nujnost mednarodne podpore in priznanja. Začetnim pogovorom je sledilo srečanje s predsedstvom deželne vlade, katero sta zastopala podpredsednik Dežele Lombardije Ugo Finetti in odbornik za socialna in mladinska vprašanja Michele Colucci. V kratkem razgovoru se je Finetti zavzel za podporo Dežele Lombardije (kolikor je v njenih pristojnostih) priznanju republik Slovenije in Hrvaške ter za večjo ozaveščenost in zavzetost same skupnosti Alpe-Jadran, katere dve članici sta v teh trenutkih ogroženi v svojem delovanju. Stališča so prisotni potem izrazili tudi na tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo tudi lepo število lombardskih novinarjev. Gostje so se v popoldanskih urah srečali tudi z Walterjem Galbusero, deželnim tajnikom sindikata UIL, za zaključek pa so predstavniki mladinskih organizacij pripravili skupno izjavo za mirno rešitev spora in pravico do osamoodločbe narodov. Dogovorili so se tudi, da bo še v tem mesecu delegacija mladinskih organizacij iz Lombardije obiskala Ljubljano. ALEŠ VVALTRITSCH Na sliki (foto A.W.) srečanje mladih Slovencev s predsedstvom Dežele Lombardije. LJUBLJANA — Slovensko vodstvo je svetovno javnost seznanilo z vsebino govora, ki ga je imel 5. julija v centru visokih vojnih šol v Beogradu načelnik generalštaba jugoslovanske armade generalpolkovnik Blagoj Ad-jič. V njem je Adjič skušal skupini kakih 150 visokih oficirjev pretežno srbske in črnogorske nacionalnosti, ki so predvčerajšnjim in včeraj zamenjali nezanesljive starešine v Sloveniji in na Hrvaškem, dokazati pravilnost dosedanjih armadnih izbir. Po njegovih trditvah se armada nahaja v vojnem stanju, ki sta ga vsilili Slovenija in Hrvaška. Obe republiki naj bi brezobr-zirno rušili temelje Jugoslavije, dosedanje pridobitve socialističnega razvoja in interese vseh narodov v Jugoslaviji. Zaradi vsega tega je po njegovem položaj še bolj dramatičen in težji, kot je bil leta 1941. Za vse je po Adjičevih trditvah kriv večstrankarski sistem, ki je sprl narode, novi oblastniki pa skušajo uvesti klasični kapitalizem v naj slabši varianti. »Jugoslavija je, ali pa je ni, vse ostalo je farsa in nima smisla govoriti o razlikah med odcepitvijo in razdružitvijo«. Načelnik generalštaba je obenem izrazil zaskrbljenost, ker se tudi BiH in Makedonija nagibata k rešitvam, ki sta jih sprejeli Slovenija in Hrvaška. Ostro je napadel zvezno vlado in Markoviča, češ da sta se tajno dogovorila za razbijanje Jugoslavije z ZDA in Zahodom. Nedavne Markovičeve izjave glede vojaškega posega pa so čista laž, ker je vlada ukazala armadi poseg v Sloveniji. To pa je bilo narejeno na način, ki je spremenil aktivnost v izgubljeno bitko, ker so po Adi-čevem mnenju angažirali premalo sil, vendar je armada izgubila le bitko, ne pa tudi vojne. V nadaljevanju je načelnik generalštaba pohvalil prisotne oficirje, ki bodo čimprej usposobili enote za boj in dosledno izvajali ukaze nadrejenih. Adžič je še navedel, da je zvezno predsedstvo sprejelo osem točk o Slo- veniji na pobudo vrhovne komande. Če pa Slovenija ne bo pristala na teh osem točk, bo vojaški vrh prisilil predsedstvo, da se sklepi dosledno izvajajo. V nasprotnem primeru bo armada neglede na predsedstvo SFRJ udarila z vso silo, »ne moremo več čakati, ni več umika. S Slovenijo lahko opravimo v 10-15 dneh. Mobilizirane enote v Srbiji in drugod so visoko motivirane in pripravljene na vse«. Načelnik generalštaba je ponovil, da bodo Slovenijo prisilili, da ostane v Jugoslaviji in je nato spregovoril o drugih jugoslovanskih republikah. Po njegovem je neuresničljivo geslo »Vsi Srbi v eni državi«, ker bi se v tem primeru začela vojna do uničenja. Srbi lahko uresničijo svoje pravice le v Jugoslaviji, posebno še, če bo armada v teku razgovorov izvajala ustrezno politiko. Prav tako nima nobene možnosti za obstoj brez Jugoslavije Makedonija, ker bi jo Albanci in Bolgari zelo hitro anektirali. Po njegovem je najtežja situacija v BiH, kjer so Srbi nerealni, kajti velika Srbija je nerealna opcija, ki je ni mogoče uresničiti brez katastrofe, zato ima perspektivo samo boj za Jugoslavijo, v kateri lahko Srbi uresničijo vse svoje ambicije. Adjič je nato spregovoril o tujem vmešavanju in pri tem omenil Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Češko in Slovaško. Glede oficirjev, ki se niso opredelili za Jugoslavijo, je Adjič poudaril, naj odidejo, izdajalce pa je treba ubiti na licu mesta brez milosti in razmišljanja. Nato je še navedel, da je tehnična premoč na strani armade, ki bo uporabila vse sile. Dosedanje izgube so po njegovem zanemarljive, saj je toliko mrtvih v trčenju dveh avtobusov. Ob koncu je tovarišem oficirjem čestital za njihov izbor za te pomembne naloge in od njih zahteval, da znanje in sposobnosti maksimalno izkoristijo v boju za obstanek pridobitev socialistične revolucije in v boju za obstoj Jugoslavije. Župan Občine Koper Aurelio Juri odgovarjal na vprašanja našega sodelavca »V internacionalizaciji je jamstvo Italijanski odmevi na dogajanja onstran meje Orožje naj obmolkne za rešitev krize na evropski način« spregovori naj razum Na Koprskem je prevladala preudarnost, toda nekateri jim očitajo popustljivost! Resolucija vsedržavnega sveta Demokratične stranke levice KOPER — V koprski občini vojna ni prizadela hujše škode. Tudi tu, žal, brez žrtev ni šlo, a so bile omejene in to tudi po zaslugi koprskega župana Aurelia Jurija, ki je s svojim dejavnim posredovanjem in pokončnim ravnanjem uspel umiriti položaj in preprečiti hujše žrtve. Ravno s to ugotovitvijo smo začeli naš pogovor z Jurijem, ki je obenem poslanec v slovenskem parlamentu, kjer je bil izvoljen v vrstah Demokratične stranke prenove. »Žal nevarnost še ni mimo. Izjave raznih Adžičev in Kadijevičev ne dajejo slutiti nič dobrega. Sicer upam, da bo jutri (danes op. ur.) slovenski parlament odobril dogovore z Brionov in s tem izkazal polno zaupanje naši pogajalski peterki, ki se je do tega dogovora dokopala. To je zadnja priložnost, da se celotno situacijo reši na miren in dogovorjen način. Pomembno je, da je končno prišlo do internacionalizacije jugoslovanskega vprašanja. Ta internacionalizacija je edino jamstvo, ki ga mi imamo, da bomo lahko primerno izvedli naše plebiscitarne odločitve po evropskih kriterijih in na evropski način. Se zmeraj pa ni znano, ali bo jugoslovansko predsedstvo lahko dejansko nadzorovalo in poveljevalo vojaškemu vrhu. Če bomo modro ravnali, bomo lahko Mesiču omogočili, da bo svojo nalogo primerno opravil. Za vsako ceno moramo preprečiti, da bi prišlo do ponovnega spopada. Mi smo sicer na to tudi pripravljeni in to smo že dokazali. Nedvomno pa je, da bi vojna naši državi prizadela neizmerno škodo. Zaradi minulih vojnih dogodkov smo izračunali, da smo samo na Obali enkrat večjih vidnih pojavov narodnostne nestrpnosti ni bilo, kljub temu, da je ta kriza nastala zaradi koncepta enonacionalnega razvoja družb. Sicer se bodo verjetno pojavili tudi nacionalistični posamezniki, ki bodo trdili, da smo zmagali, ker smo pač taki in taki. Jaz trdim, da so zmagali dobra volja, mir in razum.« TRST — Vsedržavni svet Demokra- tične stranke levice je na pobudo Claudia Tonela soglasno odobril reso- Koprski župan Aurelio Juri Vešče? Pred leti sem ob 8. februarju zapisal v PN približno to: »Stal bom na planoti in s hrepenenjem, zrl v Benetke, Pariz itd. Občudoval dela velikih mojstrov... in slikarja Zorana Mušiča.« Dan nam je bil dan, da si vsaj Mušiča ogledamo v mojih Brdih. Vročično sem se pripravljal na to slavje. Ponosen na rojaka, ponosen na Karla Široka, Gradnika, Simonitija in še in še. Potem strah pušk, tankov in brutalnosti, ki jo prinese samo vojna. Potem strah pred nesmiselnostjo nasilnih početij, početij omejenih glav. Strah pred spomini iz JLA, da je okrog nas samo sovražnik. Strah pred pripovedovanji očeta iz prve in druge vojne in tudi zanj in za nas tretje. Strah pred neumnostnim. Vendar je v človeku lahko veliko več. Je košček srca, ki ga ponudimo materam. Je košček sovraštva, ki ga lahko dajemo generalom. Je košček razuma, ki ga moramo vsiliti politikom. Je košček časa, da si podamo roke in zjočemo ob vsej zgodovinski nesmiselnosti. Ponosno sem zrl in zrem v slovensko zastavo. Nosim jo v sebi. Nosim tudi neko zastavo ljubezni, spoštovanja in predvsem zastavo zemlje, na kateri živim in s katero se zelo ljubiva. Toda počutim se krivega, da so se v njeno telo zarile puščice in iz njenega telesa kri. Vem, kaj mi bo rekla. Držala se bova za roke in si gledala v oči. Polne ljubezni. ALEKSANDER PERŠOLJA imeli v turizmu za 600 milijonov dolarjev izgube. Trdno upam, da se bodo stvari umirile. Sicer so se naši občani v vojnem času izkazali. Nič ni bilo panike, vsi so sodelovali z javnimi oblastmi in tako pripomogli k ugodnemu razpletu.« Nekateri pokazatelji dajejo misliti, da se je na republiški ravni začel boj med tako imenovanimf jastrebi in golobi. Je do tega prišlo tudi na Koprskem? »Ne. V Kopru so prevladali golobi. Tudi pri razpletu situacije na Škofijah, kjer smo bili na robu tragedije, smo uspeli obvladati položaj in to po zaslugi strokovnega in treznega dela sekretariata Uprave za notranje zadeve ter občinskega štaba Teritorialne obrambe, ki so v naj hujših trenutkih ohranili mirno in hladno kri. Že sem se javno zahvalil načelniku Uprave za notranje zadeva za južno Primorsko Dušanu Molku in komandantu TO Francu Anderliču za njihovo delo. Predvčerajšnjim sem izvedel, da sta oba odstavljena. Formalnih razlogov sicer ne poznam, so pa že padli prvi komentarji, češ, da je bilo tu pri nas »premalo odločnosti in preveč pogajanj«. Zaradi tega. sem že protestiral pri Peterletu. Jaz trdim, da je tu pri nas prevladal razum, v Ljubljani pa marsikdaj odločajo jastrebi. Bojim se, da so se tudi v naših vrstah že začele čistke.« Italijanski predsednik Cossiga je na račun italijanske manjšine v Istri izrazil nekaj dokaj hudih ocen. Kaj vi mislite o teh izjavah? »Cossiga s temi izjavami ni imel ravno srečne roke. Jaz sem taka stališča označil kot neodgovorna in presenetljiva, še posebej, ker je naša manjšina eden izmed konstitutivnih elementov Osimskih sporazumov. Zelo žalostno je, da Cossiga ne pozna vsebine teh dokumentov. Na srečo jih Andreotti, De Michelis in drugi dobro poznajo. Dobro jih je poznal tudi Per-tini. Sicer pa se popolnoma strinjam s stališčem tajnika naše manjšinske organizacije Mauriziom Tremulom, ki je italijanskega predsednika povabil v Istro, da bi na lastne oči preveril, kaj je z nami. Kar se mene tiče, bi mu priporočil, naj si vzame v roke kako knjigo zgodovine in sociologije in se seznani s celotno zadevo. Poleg tega po mojem Cossiga s takimi stališči glede italijanske manjšine v Istri opravičuje svoj nespoštljiv odnos do slovenske manjšine v Italiji. Nihče mu namreč (žal) ne more očitati, da s Slovenci v Italiji ravna slabo, če s svojimi ljudmi v Jugoslaviji ravna še slabše.« VVALTER ŠKERK lucijo o krizi v Jugoslaviji, ki pravi med drugim naslednje: Vsedržavni svet DSL izraža zaskrbljenost nad resnostjo jugoslovanske krize; izreka željo, da bi nad izkušnjavo po uporabi sile in orožja pri vseh straneh prevladala volja po dogovarjanju in sporazumevanju; meni, da je mogoče krizo rešiti s pogajanji, ki naj omogočijo priznanje suverenosti republik, hkrati pa, da se med republikami sklene institucionalni pakt, ki naj ohrani Jugoslavijo kot mednarodnopravni subjekt; poziva italijansko vlado, naj posreduje na vseh ravneh, posebno pa v okviru ES in dogovorov KVSE, za preprečitev posega po orožju, naj podpre vso avtoriteto predsednika Mesiča, da se dejavnost oboroženih sil povrne pod njegovo oblast, naj se zavzame za pogajanja in za uresničitev takšne rešitve, ki bi ščitila pravice vseh narodov in vseh manjšin, ki prebivajo v Jugoslaviji; izraža vso solidarnost državljanom italijanske narodnosti, ki živijo v Sloveniji in Hrvaški, ter poziva italijansko vlado, da poseže pri jugoslovanskih, slovenskih, hrvaških oblasteh za to, da se pravice teh državljanov zaščitijo; smatra, da bi bila vsaka iredentistična ali revanšistična zahteva nevarna in neodgovorna in to še zlasti z vidika zaščite interesov Italijanov v Istri in na Kvarnem, zato tudi spodbuja rimsko vlado k nadaljevanju tiste politike sodelovanja, ki na osnovi Osimskih sporazumov potrjuje zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji in ki je tudi dokončno določila nedotakljivost meja s tem, da je to mejo spremenila v "odprto mejo". Deželna svetovalska skupina Zelene liste javlja, da so se pred dnevi sešle v Benetkah pripadnice Zelenih iz vse severnovzhodne Italije, pa tudi iz Ab-rucov. Obravnavale so dramatične razmere v Jugoslaviji, še posebej pa pobudo mater vojakov, ki so se uprle vojni in nesmiselni smrti tolikih mladih. Izrazile so globoko solidarnost z ženskami vseh šestih jugoslovanskih republik in se odločile za neposredno mirovno pobudo pri vladah prizadetih narodov, da se preprečijo nadaljnje smrti in uničenja. Prepričane so, da je mogoče tudi v tem primeru rešiti probleme s pogajanji, dialogom, voljo po miru. Lista Federalismo odločno obsoja vojaški poseg »centralističnih in militarističnih oblasti, ki z veterokomunis-tičnim pristopom zaman skušajo zaustaviti proces demokratizacije in ema-cipacije narodov«. Federalisti izražajo najglobljo solidarnost z oblastmi in prebivalstvom Slovenije ter zahtevajo, da Italija in Evropska skupnost radikalno spremenita svojo dosedanjo politiko in diplomacijo, ki nasprotujeta neodvisnosti Slovenije in Hrvaške; ta politika, dodajajo federalisti, je v popolnem nasprotju z načelom o samoodločbi narodov in je objektivno prispevala k dramatični represiji v Sloveniji. Federalisti zaradi tega zahtevajo, da Italija uradno prizna slovensko in hrvaško državo. So ti primeri osamljeni? »Ne vem. Jih pa lahko pričakujemo. Poskusil se bom pogovoriti s Peterletom. Zdaj je pred nami težko povojno obdobje, v katerem bomo morali ponovno graditi vse medčloveške odnose in zaupanje znotraj naše skupnosti.« Kako je italijanska manjšina doživljala to vojno? »To vprašanje bi morali pravzaprav postaviti uradnim predstavnikom naše manjšine. Jaz vam lahko povem samo to, kar sem sam videl in občutil v svojstvu občinskega upravitelja. Mislim, da smo Italijani te dogodke doživljali tako kot ostali občani. Koprčani so izkazali veliko stopnjo medsebojne solidarnosti. Nevarnost, da bi vojska nasilno izničila naše demokratične pridobitve, je pač ljudi združevala ne glede na narodnostno pripadnost. Pri tem bi tudi opozoril na občane, ki prihajajo iz drugih republik, ki so prepričano in zavzeto podprli slovenska stališča, ker jih pač imajo za svoja. Ti ljudje so se popolnoma vživeli v naše kraje, tu so spletli številne družinske ter prijateljske vezi in so v tej hudi preizkušnji temu primerno ravnali. Za- Slovenski kulturni klub, svoje sodelovanje pa sta zaenkrat zagotovili mladinska sekcija SSk in mladinski odbor SKGZ, ki vabijo mlade in društva, da se jim ob tej priložnosti pridružijo. Tekoči računi za nabiralno solidarnostno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj — 65283-1 ■POMOČ SLOVENIJI KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE -23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Filiala Čedad — 02.200/89 V zvezi z včerajšnjim tiskovnim sporočilom solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji želimo pojasniti, da nosi tekoči račun pri zavodu Cas-sa di Risparmio di Trieste, v katerega se stekajo solidarnostna sredstva za humanitarno pomoč prizadetemu prebivalstvu v republiki Sloveniji, številko 42568/5 s pripisom 'Aiuto alla Slovenia ". Kot znano, se solidarnostna sredstva zbirajo še v vseh slovenskih denarnih zavodih v Itali- ji, poleg tega pa še na računih zavodov Cassa di risparmio di Gorizia in Banca popolare udinese. Tiskani so bili tudi že letaki s pozivi italijanskim sodržavljanom za solidarnostno pomoč in za ublažitev posledic vojnega razdejanja v Sloveniji. Potrjeno je že napovedano zbiranje podpisov v podporo Sloveniji za petek, 12. julija, v tržaškem mestnem središču. Pobudnik te akcije je Navajamo še dodatne številke tekočih računov: CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE — 42568/5 CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA — 13160/1 BANCA POPOLARE UDINESE — 6986 Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja na telefonsko številko SKGZ: 368094; faX 368158. Mir je tisto stanje, ki človeku omogoča, da živi in dela, da vsakodnevno uveljavlja svoje potrebe, cilje, čustva, interese. Vojna je stanje, ko mora človek izničiti svoje potrebe, želje, čustva in interese ter ponuditi lastno življenje, lastni obstoj na oltar uničenja sočlo-veškega življenja. Pripadnik slovenskega naroda je danes prisiljen izbirati med vojno in mirom. Izbira samostojnosti, suverenosti, da lahko slovenski narod odloča o samem sebi, je realno dejanje miru. Postavlja pa se vprašanje, ali je to dejanje zadostno za dosego miru? Je suverenost enega edini, izključni faktor za mir vseh? Evropsko javno mnenje, od Dancev do Italijanov, se je zavedlo, da njihov domači mir ni pravi, realni mir, če rohnijo tanki med Dravo in Sočo! To je javno mnenje suverenih narodov Evrope, ki niso suvereni le v državno-političnem smislu, temveč predvsem kulturno, civilizacijsko, kot družba. To je tudi osnova, da ne vidijo in ocenjujejo mir le iz ozkega - partiku- Smo pred vojno ali mirom? larnega - domačega dvorišča. Ravno zaradi tega, ker so, razmišljajo, se obnašajo kot suverena civilna družba, ne le kot gola pravno-državna tvorba. Zato tako javno mnenje reagira na vojno stanje, tudi če je na sosedovem dvorišču in ne na njihovem. Vstop v to suverenost evropskih narodov bo slovenski narod storil tedaj, ko se ne bo omejil le na odnos do vojne na lastnem dvorišču, temveč tudi na sosedovem. Takrat bo celotno evropsko javno mnenje zahtevalo, da se ta suverenost slovenskega naroda tudi politično-državno formalizira. To ne pomeni, da bi bilo potrebno odstopati od lastnih — upravičenih in legitimnih zahtev po samostojnosti in suverenosti. Nasprotno, to je treba nadaljevati, vztrajati, trmasto potrpeti in prenašati vse ovire na tej dolgi poti, ki ne bo ne kratka ne enkratna. Vendar to ne bo dovolj. Lastna suverenost mora biti osnova, da bo mir tudi južno od Kolpe, Sicer ne bo miru za nikogar in nihče nas ne bo želel priznati kot "nosilca", kot subjekt suverenosti in miru. Egoista, ki misli, da bo ostala njegova hiša cela, in ne bo pripomogel pri gašenju sosedove hiše, je še vsaka skupnost neupošte-vala in izvrgla. Nekaj kratkih, a sila tragičnih, bolečih in trpečih dni je začasno odkrilo tančice lepemu delu evropske javnosti, kakšno je dejansko stanje v Jugoslaviji. Ni pa tej javnosti še razkrito, kje je gordijski vozel razrešitve tega stanja. Slovenija je v teh nekaj dneh pridobila ogromen vpliv, sorazmerno na lastno moč. Ta vpliv na evrojpsko javno mnenje bo kratkotrajen. Ce ne bo pravilno izkoriščen, bo tudi zelo hitro izničen, v najslabšem primeru lahko tudi negativen. Sedaj ima Slovenija možnost-tre-nutek, da pokaže na gordijski vozel v Jugoslaviji, ki ga etnični, republiški in vsi drugi faktorji zastirajo. Ta gordijski vozel ni v različnih težnjah in raznolikosti, temveč v koncentraciji politične hegemonije — torej uničenju različnosti — ki jo že vrsto let izvaja neki balkanski Musolini. Žal tudi v imenu srbskega ljudstva, čeprav v bistvu proti življenjskim interesom srbskega naroda. Dokler ne bo premagana ta politična opcija, ne bo miru na Balkanu. Ne glede, koliko suverenih republik ali razdelitev se lahko trenutno ustvari. Slovenski narod ima zgodovinsko priliko, da doseže mednarodno priznano suverenost ravno s tem, da si prevzame politično odgovornost enako kot Nemec, Italijan, Avstrijec, za mir v Evropi — v celi Evropi — in jasno, argumentirano prikaže, kje je gordijski vozel med vojno in mirom-Ta pa je v vojno hujskaški politiki centraliziranja določenega predsednika in njegovih krogov ne glede na ideološke ali nacionalne preobleke, ki prekrivajo bistvo — to je politična opcija, ki ne priznava različnosti, demokracije, temveč uveljavlja agresi-jo. Če bo slovenski narod v stanju to razgaliti, če bo v stanju s politično iniciativo spodbuditi vse druge, sicer različne, a večinske politične opcije v skupno fronto proti taki centralistični in agresivni politiki, bo radikalno in neovrgljivo vstopil // družbo odgovornih, samozavestnih in suverenih civilnih družb in držav v Evropi. Mora pa biti jasno, da so po agre' siji in dejanskem vojaškem udaru črte ločnice zelo obelodanjene. En° je fronta balkanskega Musolinija Ih vseh možnih omahovalcev, drugo le antifronta za demokracijo v Evropi. C® pa bi se demokracija ustavila ob Kolp1 in ne prišla do Dževdželije, bo to kvaz demokracija. To pa lahko pomeni, da bi bila tudi suverenost kvazi suverenost. SERGIJ LIPOVEC i Seja glavnega odbora ZSKD posvečena dogodkom v Sloveniji Ob gmotni pomoči matični domovini važno tudi posredovanje informacij Tradicionalna pobuda v Finžgarjevem domu Letošnja »Draga 1991« o aktualnih problemih ^ela glavnega odbora ZSKD v openskem Prosvetnem domu (Foto Križmančič) V ponedeljek zvečer se je na Opči-nah sestal glavni odbor ZSKD. Prisot-n°st sicer ni bila preštevilna, do izraza Pa je prišla dokaj zapletena podoba o °dnosu tukaj živečih Slovencev do do-9ajanja onstran meje. Na dnevnem jedu je bi]a obravnava dramatičnih dogodkov, ki jih od proglasitve suve-renosti doživlja Slovenija. Namen ^odstva ZSKD je bil predvsem ta, da 1 se na zasedanju glavnega odbora -,0rej najširšega foruma Zveze - izobli-ovale zamisli za stvarno pomoč ma-cni domovini. V razpravi pa so v 9favnem prišla na dan različna mne-,Ja 0 t.i. jugoslovanski krizi, predvsem nekaterih posegov je izšlo zelo kri-ctl° gledanje na dogajanje, celo dvo-1 o pravilnosti ravnanja slovenskih ij.j1 ličnih vrhov, med drugim pa je a izrečena tudi kritika našemu evniku, ki po mnenju nekaterih ne Poroča dovolj objektivno. Uvodno razmišljanje je podal pred-^dnik ZSKD Ace Mermolja. Z zaskr-Jenostjo je spregovoril o vojaškem ^Padu na Slovenijo in izrazil upanje, ob 86 ko sedaj začelo mirno reševanje, dit Pr^znanju suverene države in ure-sk Vl- 0<^nosov z ostalimi jugoslovanski nar°di. ZSKD kot organizacija nutk- ^ruž,3e Pa si m°ra v tem tre-v Ku še bolj prizadevati za mir, pred-sem z dejanji. Tudi ZSKD si je zadala d‘03°' da italijanski javnosti posredi® Cdn več informacij o tem zapleteni- dogajanju, da pojasni, katere so sJe. slovenskega naroda. Po drugi (jiDlni se sedaj, ko so orožje zamenjali niP°«atski odnosi, odpirajo za Slove-njg ,udi problemi: zato naj se celotna 0ttii/Slna zavzame' da po svojih močeh bUcj.1 Posledice vojne in se odzove ponj.,.1 solidarnostnega odbora. Že ob ŽSKDa°Stritvi stanJa v Sloveniji je šivom sli*10 z vsedržavnim vod-qa . ARCI in ACLI ter z drugimi or-Ven*f.acdami) privabila še ostale slo-stom 6 or9anizacije k skupnemu na-obsQ j?a Trgu Unita, ki je izzvenel kot Podr °a a9resije zvezne vojske in P°ra slovenskemu in hrvatskemu narodu. Omenil je tudi prvo solidarnostno pobudo s strani naših društev, in sicer Koncert za mir v samostojni Sloveniji, ki ga jutri zvečer pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabreži-na prirejajo SKD Igo Gruden, ŠD Sokol in zadruga Ars Nova. ZSKD pa si že prizadeva, da bi organizirala srečanje med delegacijo vsedržavnega vodstva ARCI (z upanjem na udeležbo še drugih organizacij) in slovenskimi političnimi voditelji v Sloveniji. Duštva pa je Mermolja povabil, da čimprej spet vzpostavijo prijateljske stike s pobratenimi društvi, da ne bi ta trenutek negotovosti in strahu ukinil tega dragocenega sodelovanja. Podpredsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič je najprej omenil manifestacijo na Travniku, na kateri so verjetno prvič v povojni dobi zasledili tako »raznoliko« prisotnost Italijanov. Na tej manifestaciji pa je bila predvsem poudarjena že večletna skupna vloga obeh obmejnih mest, Gorice in Nove Gorice. Načrtovanja za solidarnostne pobude sicer potekajo v okviru goriš-kega dela SKGZ, pri čemer je v prvi osebi soudeležena tudi ZSKD. Tudi Pavšič je pozval posameznike in društva, da bi z večjo prisotnostjo izrazili svojo solidarnost matičnemu narodu: gre namreč za pomoč državi, v kateri se zamejci istovetimo. Zato je nujno naša naloga, da postanemo nositelji »propagandnega« trenutka in italijanski javnosti posredujemo čim več informacij. V teh dneh bo goriški odbor SKGZ uresničil tri večje pobude: srečanje vseh goriških županov s predsednikom Goriške pokrajine in predstavniki upravno-političnega življenja onstran meje; ob tem še srečanje s slovenskimi strankami za dogovor o skupnih nastopih; srečanje s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvatski. Pavšič je tudi predlagal, da bi v okviru ZSKD začeli razmišljati o večji manifestaciji za solidarnost in pomoč Sloveniji, ki naj bi bila izraz vseh slovenskih organizacij v Italiji. Tudi pobude v Videmski pokrajini so potekale pod širšim okriljem SKGZ oz. vseh tamkajšnjih organizacij. Jole Namor, podpredsednica videmskega dela ZSKD, je omenila tiskovno konferenco na sedežu Videmske pokrajine, na kateri se je delegacija Tolminske Občine srečala s predstavniki italijanskega političnega in javno-upravnega sveta. Iz tega srečanja sta prišli na dan tudi pomanjkljivost informacij in nekoliko nepopolna predstava o stvareh s strani večinskih sogovornikov, zato je naša vloga posrednikov res pomembna. Jole Namor je posebej omenila bližnji Mittelfest v Čedadu, ko bodo poleg držav Pentagonale prisotni tudi visoki predstavniki italijanske vlade: to priložnost bi morali izkoristiti, da opozorimo na vprašanje Slovenije in njene suverenosti. Razprava je učinkovala predvsem kot niz osebnih mnenj. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je prisotne seznanil z delom solidarnostnega odbora, povabil k gmotni pomoči Sloveniji in se zavzel za premeščanje nepoznavanja italijanske javnosti, bodisi na uradni ravni kot z medčloveškimi odnosi. Kritike na račun Primorskega dnevnika so izzvala k posegu glavnega urednika Dušana Udoviča, ki je stališče o enosmernosti zavrnil, češ da so številni novinarji poročali o vojnem dogajanju kot neposredne priče. V razpravi so se zrcalila tudi mnenja, da je do poglasitve suverenosti prišlo prenagljeno, s premajhno pozornostjo do jugoslovanskih oz. mednarodnih dogovorov. Pomisleki so bili tudi glede upravičenosti, da se naenkrat zanika ideja o Jugoslaviji. DAMJANA OTA Od 30. avgusta do 1. septembra bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah študijski dnevi »Draga 91«, ki stopajo letos v 26. leto življenje. Tradicionalno prireditev Društva slovenskih izobražencev bodo predstavili v petek, 30. avgusta ob 17. uri, pol ure kasneje pa bo Justin Stanovnik predaval na temo »Lectio Difficilior«. Gre za izraz iz filozofske znanosti, ki namiguje na načelo, naj težnja po resnici gre preko videzov. Dan pozneje ob 16. uri bo Vlado Gotovac govoril o Hrvatski med Mediteranom in Srednjo Evropo. Predavatelj, kot piše v biltenu DSI, je znani hrvaški kulturnik, ki je iz titovskih zaporov prišel na čelo »Hrvaške matice«. Kasneje pa bo slovenski znanstvenik in minister Peter Tancig govoril o perspektivah slovenske znanosti. V nedeljo, 1. septembra bo Marko Rupnik govoril na temo »Vizija iz kaosa«, ob 16. uri pa bo okrogla miza na temo »Slovenija, realnost in vizija«, na kateri bo sodeloval širši krog predstavnikov slovenskega političnega življenja, glavna tema pa bo sedanji osamosvojitveni trenutek, ki ga doživlja Slovenija. Tradicionalna nedeljska maša bo ob 9. uri na prostem. V predstavitvenem biltenu, ki je izšel pred kratkim, med drugim piše, da so bili organizatorji potrjeni v prepričanju, da Draga še zdaleč ni izčrpala svoje funkcije in da mora še naprej živeti ter prispevati k skladnejšemu razvoju slovenskega naroda v skladu z ideali, ki so jih ustanovitelji Drage postavili pred 25 leti. »Prav tako pa smo kmalu razumeli, da ob spremembah v domovini ne bomo manjšinci nič prej S solidarnostnega zborovanja republiki Sloveniji v Dolini Na gornji sliki (foto M. Magajna ) deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar med govorom, ki ga je imel na solidarnostnem zborovanju s Sloveniji, ki je bili prejšnji petek na Gorici pri Dolini. Na večeru so nastopili tudi drugi vidni predstavniki stranke in nekateri kulturni delavci. Letos ga prireja slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Obisk v R°sovRi°Venskem dijaškem domu S. ja Po] v Trstu poteka že od 24. juni-iansko center za slovenske in itali-»To °troke. v DnJ-l sedmo leto, ko je v tem času °troke Sk®m domu poletni center za v 0r narodnosti. Tokrat prvič tem k0niZaciT Dijaškega doma, med-'UDj ie ostale organizirala ustanova ki je V* ate ’ to je združenje staršev, s°delova T°m°oi pedagogov in drugih nam ip acev te poletne centre vodilo,« mar, Povedala Erika Košuta - Uk-domu .vzgojiteljica v Dijaškem ratnena Pa didaktični vodja tok-OtrokCentra' Poletno^, ^ jih je v tem prvem delu vSe d0 centra okrog 40, in bo trajal dijaške avgusta, ob našem obisku v tftkih s °0mu nismo srečali. »Ob četam je p "a Programu razni izleti,« tdpelmv nka.poiasnila' »Tokrat so se še vrnil/ V hlhamarski park in se niso dobro^ko Povem, da se vsi troci zelo °kroo 7Pq°ncutiia Prijahajo k nam že Vse d0 'j*, ln ostajajo v našem varstvu ta$ m T ure. Vreme smo imel ves Vodeno v .^opoldanskih urah imamo centru aktivnosti, ki so v tokratnem Valim Poseyečene naravi, okolju, ži- lrugim rastlinam, onesnaženju in še $e z 0‘t; Podobnim temam. Tako smo v našem°C1i Pogovarjali o spremembah hosti do ?kol]u- o odpadkih in o mož-°troke s 6 0hr.,rniujona lir, bo razglašen na občnem Oh klada- Vjnc *1°d otrok v kolonijo Slovenske bo ju/lc^eve konference v Conegliansu Trst,, V; tun. Otroci naj se zberejo v Pred '• ,Nicold 31 ob 15. uri; v Gorici Zeležniško postajo ob 16.45. sni edi mm Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta. OSMICO ima Mario Žerjal v Dolini. MLADA ZAKONCA iščeta v najem majhno stanovanje v okolici Trsta (Milje, Dolina, Domjo, Boljunec). Tel. 416171. IŠČEM šolske knjige za šolo J. Stefan za prvi razred oddelka biokemije. Tel. _ popoldne na št. 228475. IŠČEM stanovanje v manjši stanovanjski hiši ali majhno hišo z lastnim vrtom, tudi potrebno popravil - področje Prosek ali Kras. Tel. 366266 - Donatella (urad). KNJIGE za prve 4 razrede znanstvenega liceja prodam. Telefonirati v jutranjih urah st. 299632. STANOVANJE, 91 kv. m, komfortno v drugem nadstropju v Ul. Pindemonte pod gozdom prodamo. Tel. št. 225304. NA OPČINAH se je izgubila 4 mesece stara psička križane pasme podobna setter—ju, rujave barve z belim znamenjem na prsih. Najditelj dobi nagrado; telefon št. 212993 ob vsaki uri. MERCEDES 190 E v dobrem stanju, bele barve, letnik 84, prevoženih 79.000 km, prodam po tržni ceni. Tel. 575145. PRODAM ford transit bele barve, 9 sedežev, prevoženih 17.000 km, v dobrem stanju po tržni ceni. Tel. 040/575145. 20 LETNO DEKLE s končano višjo srednjo šolo in z dobrim znanjem kompju-terskega upravljanja išče zaposlitev kot uradnica. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 910142. PRODAM 100 m2 skladišča na področju Ul. Grimani. Telefon 228390. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah obvešča cenjene odjemalce, da je zaprta od 9. do 31. julija zaradi dopusta. CVETLIČARNA »Angela« iz Boljunca obvešča vse svoje stranke, da je zaprta od 20. julija do 24. avgusta zaradi dopusta. včeraj - danes Danes, SREDA, 10. julija 1991 AMALIJA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 3.27 in zatone ob 19.58. Jutri, ČETRTEK, 11. julija 1991 OLGA PLIMOVANJE DANES: ob 3.34 najnižja -66 cm, ob 10.19 najvišja 33 cm, ob 15.27 najnižja -11 cm, ob 21.11 najvišja 50 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,7 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb narašča,veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Arianna Simeone, An-nalisa Castelletti, Elisa Žago, Mattia Vecchio, Mia Carboni, Eleonora Santi. UMRLI SO: 86-letna Luigia Požar, 64-letni Giovanni Zanon, 81-letna Paola Ru-dez, 66-letni Fiorenzo Šamani, 92-letni Vittorio Poli, 79-letna Olga Selli vd. Tof-ful, 90-letna Antonia Tomasich vd. Pas-gualis, 92-letna Anna Milatovich vd. Stocca, 76-letna Giorgina Zancan vd. Bucchi, 81-letni Francesco Barbiani, 65-letni Almo Mesghez, 62-letni Domenico Pagliaro, 81-letna Jelena Tesanovic Vasiljevič. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti Šola Glasbene matice potrjuje vpise lanskih gojencev za novo šolsko leto 1991/92 vsak dan od 9. do 12. ure, razen sobote, 26. t.m.. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:!, za dodeljene uradniškemu delu — 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno—izvoznega podjetja 2. letnik (1200 ur); 3. za oblikovalce kraško umetnostne obrti (les, kamen, kovina) — 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis opravljena višja srednja šola ( 500 ur — vključena delovna praksa v podjetijh); 5. strojepisja z videotipka-njem (150 ur); 6. osnovne informatike — MS DOS (60 ur); 7. word processing — tečaj urejevanja besedil (60 ur); 8. za uporabo programa Data base (60 ur); 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur); 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 tel.577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. razne prireditve SKD I. Gruden in Zadruga Ars nova priredita jutri, 11. t.m., od 21. do 2. ure na igrišču Sokola v Nabrežini SOLIDARNOSTNI KONCERT ZA MIR V SAMOSTOJNI SLOVENIJI. Nastopili bodo: Happy day, Bad sign band, Ghietti Franco band, Black birds, Ocho Rios, Juliette Justine, Miran Duran band in Night Jump. Govoril bo predsednik Slovenskega svetovnega kongresa B. Brezigar. Izkupiček bo dodeljen Rdečemu križu Slovenije. čestitke Ob izredno uspešno opravljeni maturi čestitajo Nataši Sedmak iz Križa sosedje. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1350,90 1300,— Nemška marka .... .. 744,65 735.— Francoski frank ... .. 219,42 215, Holandski florint . 661,22 650.— Belgijski frank ,. 36,168 35, Funt šterling ,. 2193,70 2160. Irski šterling ,. 1993,40 1950,— Danska krona .. 192,40 187,— Grška drahma 6,816 6,20 Kanadski dolar . 1177,30 1130. prispevki Ob zaključnem koncertu otroškega zbora Ladjica" iz Devina darujejo starši pevcev 50.000 lir za zbor. Ob 8. obletnici smrti Albina Sancina daruje hči Neva 100.000 lir za ženski zbor I. Grbec iz Skednja. V spomin na Leopolda Armanija darujeta Peter in Mimica 20.000 lir za SPDT. V spomin na Lauro Pertot por. Kozina daruje kolektiv Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje 120.000 lir za žensko pevsko skupino Stu ledi. Namesto cvetja na grob Helene Cris-mani darujejo Marta, Giorgio in Edvin 50.000 lir za cerkev v Bazovici. Ob 20. obletnici smrti nepozabljenega moža Hermana Miliča daruje žena Kristina 50.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za ŠK Kras. Ob 14. obletnici smrti mame Marije in 23. obletnici smrti tete Pepke darujeta Sida in Vinko z družino 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Emila Kosovela daruje Stojan Pertot 20.000 lir za bar-kovljansko sekcijo VZPI-ANPI. N.N. daruje 100.000 lir za SKD Tabor. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič urarna • zlatarna Marco Žerjal Trst - Ul. S. Cilino 40 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Japonski jen 9,743 9,50 Švicarski frank 862,69 852,- Avstrijski šiling .... 105,831 104,50 Norveška krona .... 190,80 185.— Švedska krona 205,76 200,— Portugalski eskudo 8,541 7,50 Španska pese ta 11,846 11,— Avstralski dolar 1034,90 970,— Jugoslov. dinar — 35.— ECU 1530,65 — D^luD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 9. 7. 1991 menjalnica ODOBRENA BILANCA ZA LETO 1990 (v milijonih lir) 1990 1989 Bruto premije Oddane premije 6.252.976 — 775.835 5.505.651 - 742.092 Neto premije 5.477.141 4.763.559 Čisti dohodki od naložb Tehnične obresti življenjskega zavarovanja Rezultat tehničnega upravljanja Razni dohodki in bremena 1.414.702 727.143 - 308.878 10.304 1.089.383 - 585.950 — 177.824 5.641 Saldo rednega poslovanja 368.377 • 331.250 Dobiček od prodanih vrednotnic in nepremičnin Minusvalence zaradi razvrednotenja vrednotnic Davki 186.586 - 175.718 — 28.067 227.902 79.125 89.851 Saldo izrednega poslovanja — 17.199 58.926 Dobiček poslovne dobe 351.178 390.176 PODATKI KONSOLIDIRANE BILANCE 1990 AKTIVA (v milijonih lir) 1990 1989 Nepremičnine m kmetijska podjetja 5.688.975 5.180.956 Vrednostni papirji s stalnim dohodkom 20.392.331 17.479.639 Delnice in soudeležbe 5.971.921 5.511.794 Posojila 2.465.830 1.753.417 Depoziti za ponovno zavarovanje 586.373 646.196 Bančni depoziti 2.185.347 1.426.695 Razni dolžniki in druge aktive 4.729.810 4.070.807 Skupna aktiva 42.020.587 36.069.504 PASIVA (v milijonih lir) Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti 32.620.971 27.704.837 Depoziti za ponovno zavarovanje 350.297 307.580 Druge pasivne postavke 2.829.322 2.621.039 T nji deleži 1.001.239 520.698 Čisto premoženje 4.750.980 4.341.698 Poslovni dobiček 467.778 573.652 Skupnapasiva 42.020.587 36.069.504 • Skupna vrednost zbranih bruto premij zavarovalnice znaša 6.252.976 milijonov (+ 14,5% alla pari), od tega 2.467.991 na področju življenjskega in 3.784.985 na področju škodnega zavarovanja. • Skupna vrednost naložb znaša 16.357.867 milijonov ( + 14,5%). • Čisti dohodki od naložb znašajo 1.414.702 milijonov, kar predstavlja 16,4% povečanje; srednja stopnja donosnosti je znašala 8,2%; dobiček od prodaje vrednotnic je znašal 162.082 milijonov, od prodaje nepremičnin pa 24.504 milijonov. • Dobiček poslovne dobe znaša 351.178 milijonov • (~10,0% kot v letu 1989); v premoženjski sklad je bilo odvedenih 246.939 milijonov, od katerih 227.400 milijonov v sklad "izredne rezerve". • Dividenda — izplačljiva od 17. julija je sestavljena iz gotovine v višini 160 lir za delnico (bruto brez davčne obremenitve) in iz dodelitvijo ene delnice Alleanza Assicurazioni s koriščenjem od 1. januarja 1991. za vsako skupino 250. delnic Generali v posesti. • Čisto premoženje skupaj z dobičkom poslovne dobe znaša 3.544.692 milijonov, kar je 188.073 milijonov več kot v prejšnji poslovni dobi. • Občni zbor je potrdil glavnega direktorja Gian-franca Gulty-a za Administratorja, ki je bil ko-optiran od Upravnega sveta 14. maja lani. • Na izrednem občnem zboruje bil oddobrcn povišek družbenega kapitala od 1.166 milijard na 1.457,5 milijard lir z emisijo 145.750.000 delnic po 12.000 lir vsaka, od katerih 10.000 lir kot povišek, na račun 145.750.000 vvarrant, ki jih je podpisal Konzorcij in namenil delničarjem, kot predvideva paragraf št. 2441, 7. odstavek Civilnega zakonika. • Imenovan je bil častni predsednik Enrico Ran-donc; izvoljen predsednik Eugenio Coppola di Canzano; potrjeni so bili podpredsedniki Anto-ine Bcrnhcim. Francesco Cingano. Carlo della Torre e Tasso; potrjena sta bila pooblaščena upravitelja Eugenio Coppola di Canzano in Fa-bio Fcgitz. • Konsolidiranih je bilo 66 zavarovalnih družb, ki delujejo na ca. štiridesetih tržiščih (vključenih 7 družb Europ Asistancc), 20 finančnih, 26 nepremičninskih in 3 kmetijskih pri katerih je glavna zavarovalna družba soudeležena z več kot 50%. • Bruto premije znašajo 13.670.824 milijonov (4-14,2%) od katerih je 4.971.293 milijonov življenjskega zavarovanja in 8.699.531 milijonov škodninskega zavarovanja. Zemljepisna porazdelitev: Italija 38,4%; ostale države EGS 39,1%; evropske države nečlanice EGS 16,6%; ostali svet 5,9%. • Skupne naložbe znašajo 37.290.777 milijonov (+16,5%). • Dohodki pri naložbah znašajo 2.992.556 milijonov ( + 20,2%) in sicer 64,1% odpade na vrednostne papirje, 14,1% na nepremičnine, 8,0% na delnice in soudeležbe. 6,1% na bančne depozite in 7,7% na ostale oblike naložb. • Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti znašajo 32.620.971 milijonov, kar pomeni 17,7% poviška. • Čisto premoženje znaša 5.673.674 milijonov od katerih je 83,7% last glavne družbe in 16,3% je tuja last: • Dobiček poslovne dobe znaža 467.778 milijonov lir (—18,5% napram letu 1989) izhaja iz: (v milijonih lir)_______________1990 1989 Dobiček glavne družbe 351.178 390.176 Dobički drugih konsolidiranih družb 1.235.722 345.580 Popravki pri konsolidacijah —1.040,577 87.291 Konsolidirani dobiček 546.323 648.465 Tuji deleži 78.545 74.813 GENERALI Assicurazioni Generali Konsolidiran dobiček Grupe 467.778 573.652 Grupa Generali je prisotna, poleg v Italiji, tudi v Andorri, Argentini. Avstraliji,'Avstriji. Bahamas. Belgiji. Braziliji, Kanadi. Kolumbiji. Danski, Ekvadorju. Egiptu. Arabskih Emiratih, Franciji, Nemčiji, Japonski. Gribraltarju, Veliki Britaniji. Grčiji. Gvatemali. Guernscv. Hongkongu, Jcrseyu. Koreji. Irski. Izraelu. Libanonu, Luksemburgu, na Malti. Maroku. Mehiki. Nigeriji Holandski. Panami. Peruju. Portugalski. San Marinu, Singapurju. Španiji. Združenih državah Amerike, Švici. Tuniziji. Turčiji, Madžarski. Venezueli. Deviških Otokih. (JRUPPO GENERALI Včerajšnja seja skoraj v celoti posvečena dogodkom v Sloveniji in na Hrvaškem Goriški pokrajinski svet se bo zavzel za takojšnje priznanje suverenosti Seminar ISIG o oporečništvu in politični kulturi v Češkoslovaški Včerajšnja seja goriškega pokrajinskega sveta je bila skoraj v celoti namenjena razpravi o položaju v Sloveniji in na Hrvaškem. Skoraj tri ure trajajočo razpravo vmes je bila sicer tudi daljša prekinitev seje — so sklenili z odobritvijo resolucije, ki obsoja uporabo sile pri reševanju vprašanj avtonomije Slovenije in Hrvaške, potrjuje solidarnost prebivalstvu teh dveh republik in ugotavlja da je mir mogoče uresničiti le s priznanjem avtonomije Republike Slovenije in Republike Hrvaške s strani mednarodne skupnosti. Dokument v sklepnem delu nala-gaPredsedniku Pokrajine in članom odbora, da sprejmejo najbolj primerne korake pri italijanski vladi, da se, v sodelovanju z EGS zavzame za takojšnje mednarodno priznanje obeh republik. Mednarodno priznanje je edino stvarno jamstvo da se neha vojno stanje in doseže trajen mir. Ob koncu dokumenta je še poziv vladi, da s primerno pozornostjo sledi položaju italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem in se zavzame za varstvo njenih pravic. Za resolucijo, ki jo laftko označimo kot zaključek široke aktivnosti Pokrajine v zvezi z razvojem dogodkov v sosednji državi, so glasovali plebiscitarno. Vsi so bili za, vzdržal se je le predstavnik MSI Cosma. Ob tem velja zabeležiti, da sta tako KD, kakor SSk v pokrajinskem svetu že pred časom predložila vsak svoj osnutek dokumenta. Osnutek KD — predložen je bil v začetku junija — so prehiteli dogodki, in ni več aktualen, je na včerajšnji seji dejal načelnik te skupine Bergamin, zato so ga umakni- li. Drugi dokument je predlagala SSk, njenega predstavnika pa na včerajšnji seji ni bilo. Razprava se je zato odvijala na podlagi osnutka dokumenta, ki ga je izdelal pokrajinski odbor, predstavil pa Predsednik Saccavini. Prvotni osnutek so dopolnili s predlogom (glede skrbi za italijansko narodnostno skupnost), ki ga je izdelal načelnik svetovalske skupine PSI De-just. Prvi je v razpravo posegel demokristjan Bergamin, ki je ugotovil, da je močna podpora slovenski in hrvaški suverenosti z naše dežele vplivala na spremembo stališč uradne vladne politike. Di Datova (DSL) je priporočila, naj se Predsednik odločneje zavzame zato, da bi vlada še bolj poslušala mnenja krajevnih dejavnikov. Predlagala je tudi da se o resoluciji takoj obvesti slovenski parlament. Predstavnik zelenih Fiorelli je pojasnil ozadje sobotnega srečanja strank v Novi Gorici, smisel predloga o umiku vseh vojaških formacij z območja Gorice in Nove Gorice, ki ga je tam posredoval in ki ni naletel na podporo in ponovno apeliral, da se vendarle umaknejo oklopna vozila italijanske vojske, " ki s svojo prisotnostjo v resnici ustvarjajo in utrjujejo psihozo strahu in ne dajejo občutkov varnosti, kakor se skuša ti prikazati". Predstavnik MSI Cosma je vnovič pojasnil stališče, ki ga je povedal že na seji načelnikov svetovalskih skupin in dejal, da novih dokumentov ne bo podpisoval. V razpravo sta nato posegla Dejust s predlogom aneksa osnutku izjave in republikanski predstavnik ____JARNOST SLOVENIJI! SlOViNCi V fULUi Gandin, ki je sicer priznal veljavnost načela o samoodločbi, vendar pa izrazil vrsto pomislekov glede prehitrih korakov na poti uveljavljanja suverenosti. To bi lahko bil "slab" vzgled še za katero drugo narodnostno skupnost v Evropi. Na sestanku načelnikov skupin so se dogovorili o osvojitvi dopolnilnega predloga socialista Dejusta in nato še z glasovanjem potrdili odločitev. Pokrajinski svet se bo, kakor smo že poročali, sestal tudi danes in nato v petek Ogni popolo ha il diritto di scegliere il proprio futuro I liberali sono solidali con gl« Sloveni ed i Croati che si battono /per llndipendenza e la ctemocrazia in soboto. Začenja se namreč razprava o Statutu. Nekaj osnovnih ugotovitev je že na včerajšnji seji navedel Predsednik Saccavini. Osnutek pa bo na današnji seji uradno predstavil predsednik komisije Bergamin, ki se je kar nekaj mesecev ukvarjala s pripravo gradiva. Solidarnostne izjave in pozive za zbiranje pomoči je te dni mogoče prebrati tudi jia lepakih v mestu. Na slikah (foto Čubej) poziv solidarnostnega odbora in stališče PLI. Goriški mednarodni sociološki inštitut ISIG prireja danes in jutri dvodnevni mednarodni seminar na temo "Oporečništvo in politična kultura na Češkoslovaškem". Seminar bo potekal v konferenčni dvorani na sedežu ISIG v Ul. Mazzini 13. Danes, ob 9.30, bo imel uvodni poseg ravnatelj ISIG Alberto Gasparini, nakar bo univerzitetni profesor Vaclav Belohradski, ki sicer poučuje v Genovi, predaval o postkomunistični družbi. Josef Alan, profesor na univerzi v Pragi, bo spregovoril o "Stalinovi generaciji". Dopoldan bo med drugim posegel tudi Georg Meyr. V popoldanskih urah, od 15.30 dalje, pa bo o sociološkem "Samizda-tu" govoril rektor fakultete za socialne vede praške univerze, Miloslav Petru-šek. Sledil mu bo prav tako profesor praške univerze Hynek Jerabek, ki bo analiziral politično kulturo na Češkem od 20. let dalje. Prvi dan seminarja bosta sklenila posega Laure Bergnach in Giovannija Delli Zottija. Jutri ob 9.30 bo prvijooseg imel svetovalec predsednika Češko—slovaške federacije Martin Butora, ki bo obrazložil ekološko zavest kot faktor mutacije, sledila mu bosta Daniele Ungaro in Luigi Pellizzoni. Popoldan bo podal nekaj misli o gledališču, socialnih spremembah in ilegalni kulturi profesor na praški univerzi, Jiri Kabele-Sledil bo še poseg Antonelle Pocecco. Dela bo vodil rektor tržaške fakultete za politične vede Domenico Coccopal-merio. Zaključke dvodnevnega seminarja po imel prefosor sociologije na tržaški univerzi Giuliano Giorio. Ciril Zlobec bo danes v Novi Gorici Član Predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec bo danes na obisku v Novi Gorici. Ob 9. uri bo imel srečanje s predstavniki Občine in političnih strank v prostorih občinske skupščine. Predvidoma se bodo srečanja udeležili tudi župani slovenskih občin. Zlobec bo govoril o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji ter o usodnih odločitvah slovenskega naroda. V ponedeljek je bil v Novi Gorici predsednik SDP Ciril Ribičič. Na srečanju je izrazil priznanje pripadnikom teritorialne obrambe. V podjetjih na območju Nove Gorice pa narašča zaskrbljenost zaradi nerazumljivega ravnanja, v bistvu zaseganja, trgovin in objektov tukajšnjih podjetij v južnih republikah. Tako sta bili menda začasno blokirani dve trgovini mirenskega Cicibana v Sarajevu. Prijatelje in znance obveščava da končno odpiramo KMEČKI TURIZEM na Oslavju Vljudno vas vabiva na otvoritev, ki bo jutri, 11. t.m. ob 19. uri Stanko in Suzana Radikon Drevi prvi nastopi v okviru 30. revije C.A. Seghizzi Danes dopoldne se bo na goriškem razstavišču pri Ločniškem mostu s posegom univerzitetnega profesorja iz Padove Giuseppeja Porzionata in zaključnimi ugotovitvami Claudia Desi-nana zaključil letošnji 22. evropski posvet o problemih glasbenega pouka, ki ga je priredilo goriško društvo Seghizzi. Na simpoziju je sodelovalo 12 izvedencev in glasbenih pedagogov iz raznih evropskih držav. Analizirali so odnose med glasbeno vzgojo in drugimi predmeti v okviru šolskega izobraževanja. Posvet je lepo uspel, saj je predavanjem prisluhnilo lepo število glasbenih delavcev. Sicer bodo glasbene pobude društva C.A. Seghizzi prišle v živo šele drevi, ko bodo nastopili prvi pevski zbori, ki so se odzvali vabilu prirediteljev 30. mednarodnega tekmovanja zborovskega petja Seghizzi. Vsi nastopi bodo v veliki dvorani Goriškega telovadnega društva — UGG-ja na Battistijevem Trgu. Drevi ob 20.30 bomo lahko prisluhnili zborom, ki se bodo potegovali za najvišja mesta v polifonskem petju - projekt in program. To so slovaški akademski zbor iz Brna, romunski zbor "Cappella TransyIvaniča" iz Clu-ja-Napoce, danski komorni zbor "Car-mina" iz Kobenhavna, madžarski ženski zbor "Bela Bartok" iz Pecsa, bolgarski "Plovdiv Chambre Choir" iz Plovdiva, tržaški pevski zbor "Antonio Illersberg" in litvanski zbor "Jauna Muzika" iz Vilniusa. Jutri se bodo tekmovalni nastopi pričeli že v zgodnjih popoldanskih urah. Od 15.30 dalje se bodo zvrstili na odru dvorane mešani pevski zbori v polifonskem petju. Zvečer, od 20.30 dalje, pa istoglasovni zbori (ženski in moški) vedno v polifonskem petju. V petek, 12. t.m. se bodo popoldan (ob 15.30) potegovale za najvišja priznanja pevske skupine, v soboto zjutraj (ob 9. uri in popoldan ob 15.30) pa bo na sporedu še zadnji dan tekmovalnega dela v zborovskih priredbah motivov iz ljudskega izročila. Ljubitelji zborovskega petja pa bodo nedvomno prišli na svoj račun v petek in soboto ob 20.30, ko bosta eksibicijska večera najboljših zborov v polifonskem petju oziroma v zborovski priredbi motivov iz ljudskega izročila. Na večernih nastopih bodo nagradili najboljše zbore. Vstopnica za en večer bo veljala 10 tisoč lir, za dva pa 15 tisočakov. Na štiridnevnem tekmovanju bodo nastopili zbori iz Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Nemčije, Danske in Švedske. Žal je zbor Doma omladine iz Zaječarja odpovedal nastop zaradi znanih političnih problemov v bližnji Jugoslaviji. Ostali zbori so že potrdili svoj nastop, le zbor "La-uda" iz Latvije se do včeraj popoldan prirediteljem še ni oglasil. Omejitve kreditov pogojujejo investicije konzorcija CAFO Omejevanje financiranja javnih ustanov, ki se izvaja že nekaj let, je spravilo v zelo težak položaj ne samo krajevne ustanove ( občine in pokrajine), ampak tudi medobčinske konzorcije, zlasti take, ki skrbijo za razdeljevanje vode, plina, elektrike in katerih delovanje je vezano na obsežne investicije. Priliv denarnih sredstev iz deželnih in državnih skladov je zmeraj manjši, manjšajo pa se tudi možnosti zadolževanja, oziroma najemanja posojil. Na skupščini konzorcija CAFO, ki bo jutri v Gradišču naj bi skupaj poiskali rešitev iz tekega neugodnega položaja. Vodstvo konzorcija je vsem občinam, članicam, pred kratkim poslalo pismo in jih obvešča o nastalem položaju. Občine naj bi konzorciju prepustile del svojega plafona glede posojil pri državnem zavodu Cassa depositi e prestiti, ali pa se izrekle za najetje posojil pri drugih bančnih zavodih. Seveda pomeni najem posojila na prostem tržišču veliko večje finančno breme. Omenjajo se še tudi druge možnosti, ena od teh je recimo začasna odgoditev določenih investicij, ali pa sploh zamrznitev že predvidenih posegov. Na jutrišnji skupščini bodo razpravljali tudi o prilagoditvi splošnega načrta izgradnje plinskega omrežja. Ukrep je v zvezi s predvidenim posegom na območju sovodenjske občine. Z družbo SNAM je bil ob gradnji visokotlačnega plinovoda za dobavo alžirskega plina Jugoslaviji, ozirom3 Sloveniji, dosežen sporazum o iz-gradnji odcepa na plinovodu, za p°' trebe gospodinjstev na območju Sovodenj. Ustrezno s tem dogovorom je zdaj treba prilagoditi okvirni načrt metanizacije. V nesreči ranjen mopedist iz Tržiča V prometni nesreči, zgodila se )e včeraj, okrog 7.30 pri Ronkah, je bij težko ranjen 45—letni Gianni Deiufi iz Tržiča, ul. Terenziana. Trenutno )e na zdravljenju v splošni bolnišnici v Trstu, kjer so si zdravniki pridržal1 prognozo. Deiurija, ki se je peljal na motornem kolesu, je z avtom zadel Fabi° Baita iz Štarancana. Nesreča se je zgodila v ulici Dobbia, v bližini tržiš' kega pokopališča. Ponesrečenega mopedista, ki je zadobil težke notranje poškodbe, so kmalu po nesreč1 operirali v tržiški bolnišnici, zateh1 pa odredili njegovo premestitev v Trst. V Autosacsu na Tržaški cesti dobite vse vrste avtomobilov Avtomobilisti bodo na Tržaški cesti, v neposredni bližini karabinjerske kasarne zaman iskali salon bmv. Ta tvrdka se je namreč preselila, prostore pa je zdaj zasedel avtosalon Autosacs. Posebnost nove firme je v tem, da nudi zelo širok izbor avtomobilov, od vseh vrst vozil znamke fiat, do prestižnih mercedesov in športnega ferrarija. Novo gospodarsko pobudo je uresničil Alfio Sanfilip-po. Avtosalon so odprli ob koncu prejšnjega tedna. Alfio je bil pred leti sodelavec televizijske agencije Alpe Adria in smo njegovega uspeha prav zato še posebej veseli. Na sliki (Foto Aleš VValtritsch): novi avtomobilski salon Autosacs na Tržaški cesti. Soča je pri Zagraju naplavila truplo ženske srednjih let Včeraj okrog 9. ure so karabinjerji iz Gradišča opazili na gladini Soče pri mostu v Zagraju truplo ženske. Gre za 52-letno Piero Zamo, ki je živela v kraju S. Giovanni al Natisone, Ul. del Mulino 36. Poklicali so goriške gasilce, da bi truplo spravili k bregu. Poseg gasilcev pa ni bil potreben, saj tok truplo še pred prihodom gasilcev naplavil na breg le nekaj desetin metrov po mostu. Ženska je imela na sebi kopalno obleko, zato karabinjerji ne izključujejo možnosti, da je je obšla slabost med kopanjem, oziroma, da gre za nesrečo. Sicer pa podrobnejših vesti o dogodku nismo uspeli izvedeti. Karabinjerji so nam povedali, da na telesu utopljenke ni bilo vidnih znamenj morebitnega nasilja. To je ugotovil tudi dežurni zdravnik goriške splošne bolnišnice Cossar. Požar na odlagališču pri Krminu Škode je za okrog 80 milijonov Požar, ki je v ponedeljek zvečer izbruhnil na odlagališču smeti v kraju Pecol de' Lupi pri Krminu, je povzročil za okrog 80 milijonov lir škode. Ognjeni zublji so namreč popolnoma uničili okrog 100 kvadratnih metrov posebnega gumijastega izolacijskega materiala, s katerim so prekrili dno in bregove nekdanjega glinokopa, preden so vanj začeli odlagati smeti. Omenjena prevleka namreč preprečuje, da bi odpadki prišli v neposreden dotik z zemljiščem, kar bi sicer lahko kaj kmalu po vročilo onesnaževanje podtalnih voda. Ogenj na srečo ni načel spodnje gumijaste prevleke, ampak le del roba. Vzroki požara še niso povsem znani, vendar upravitelji odlagališča, (konzorcij upepeljevalnika iz Mo-rara), ne izključujejo možnosti, da je ogenj nekdo podtaknil. Ogenj se je namreč razvil na robu odlagališča, kjer je bilo med drugim le malo smeti. Odlagališče je trenutno za dva tedna zaprto zaradi nekaterih ureditvenih del, pred nedavnim pa so neznanci kar dvakrat vdrli v prostor, kjer je čuvaj in iz nje odneli nekaj materiala. Goriški gasilci so na klic krminskih karabinjerjev pogasili požar v dobre pol ure. |____________kino________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Aliče«. Režij3 Woody Allen. VERDI 18.00-22.00 »II mistero von BU' low«. Igra Glenn Cloose. VITTORIA Zaprto. Tržič EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20-3^ »Gospod Johnson«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprt0 DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORIC« D'Udine — Trg sv. Frančiška, 4 tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ? Alla Salute - ul. C. Cosulich, — tel. 711315. pogrebi 3 Danes ob 9.30 Luigi Lipanje ^ splošne bolnišnice v cerkev na RPl ^rj in na glavno pokopališče, ob H- a Bruno Ragusa iz bolnišnice Janeza Boga v cerkev v Podturnu in na_g13;. no pokopališče, ob 12.30 Franz De lippis iz splošne bolnišnice v ce Fi' rkeV na Rojcah in na glavno pokopališče- Operetni festival nam je postregel z drugo predstavo te sezone Galerija radoživih likov in slik prav v slogu Boccacciovih novel Pisatelj novel Giovannl Boccaccio (v osebi Armanda Ariostinija) v fantovski druščini Tržaško operetno poletje se nam je v soboto zvečer Predstavilo z drugo opereto v tej sezoni: po Dunajski krvi Je bil na vrsti Boccaccio Franza von Suppeja. In že se Ponudi pripomba, da spada delo med boljše operete, tako P° vsebini, ki ne sloni izključno na ljubezenskih dogodivščinah dveh ali treh parov, kot po glasbi, saj je eno ple-nrenitejš del te zvrsti. Zgodba nam pripoveduje o radoživem pisatelju novel, so razburjale tedanjo dobromislečo družbo - ženske so Pile vzhičene, moški pa ogorčeni, in prav iz tega zraste nuhovita in razgibana zgodba z drobnimi slikami iz teda-?Jega življenja, z velikimi skupinskimi scenami, ki zraste-1° v pravi spektakel. Glasba je vseskozi dovolj prijetna, Projstrska spojina dunajskega valčka in italijanske popev-ki terja skoraj operno zasedbo in ansambel. Franz von Suppe (1819-1895) je prišel iz dalmatinskega Splita, kjer je bil njegov oče, belgijskega porekla, avstrij-ski državni uradnik. Mati mu je bila Dunajčanka, mate-hnščina pa italijanski jezik, saj pravijo, da nemščine niko-. hi obvladal do popolnposti. Tudi glasbena govorica mu )e bila pravzaprav najprej italijanska, ker je v Italiji študiji- Vdovela mati se mu je preselila na Dunaj in tedaj je P°stal tudi on pravi Dunajčan, gledališki kapelnik in kladatelj dunajskih operet. Boccaccio je bil njegova za-Qniain nesporno najboljša opereta, ki jo je napisal, ko ga m 9odann Strauss že odrinil v senco, kar ga hiti ni preveč •Potilo, ker mu je bilo lagodno buržujsko življenje preveč lihi srcu- Premiersko predstavo je Boccaccio doživel leta -9 v dunajskem gledališču Carltheater, do konca leta 1880 . Pa je doživel že 100 repriz. Prav gotovo sta imela pri a® uspehu precej zaslug tudi domiselna librettista Zeli n Genee, ki so jima utrinki iz Dekamerona navdihnili ekaj sočnih scen iz florentinskega življenja v štirinaj-ste® stoletju. , Tržaška postavitev Suppejeve operete je v režiji Fran-^a-Bernda Gottschalka vseskozi dovolj prijetna in morda , v drugem dejanju nekoliko prepočasna, vtis pa zbriše 0v°lj razgibano tretje dejanje z razpletom razprtij in ecnim koncem, kot se za to lahkotno zvrst spodobi. Zas- tor se dvigne nad kuliso s številni akti, ki jih prekrivajo na ključnih mestih beli »obliži«, a ti duhovito izginejo za zadnji prizor. Zanesljiva taktirka Dunajčana Alfreda Es-cheweja popelje predstavo ž dovoljšnjo gotovostjo do konca. Če lahko v predstavi pogrešamo prisotnost baleta (korogreafije so delo Giuliane Barabaschi), saj se plesalci pojavijo samo v prvem dejanju, ne moremo tega reči za zbor, ki predstavlja zanimivost zase. Pod vodstvom Ine Meisters je ansambel v zadnjih letih tako zaživel, da predstavlja ob vsakem nastopu pravo doživetje. Tako tudi tokrat, ko nudi solistom in dogajanju najbolj zanesljivo oporo. Pevci se pojavljajo istočasno tudi kot statisti in si v začetku tretjega dejanja v čudovitih kostumih Jiirgena Aueja resnično zaslužijo topel aplavz. Zbor pa postane tudi sam protagonisti ne samo v masovnih prizorih, ki predstavljajo veliko odliko te postavitve, temveč tudi ob nekaterih sočnih in živahnih trenutkih, denimo v prizoru s sodarjem, ko manjša skupina pevcev-sodarjev nastopa ob briljantnem Maxu Reneju Cosottiju, da si zasluži ponovitev kar sredi operete. Takih prijetnih trenutkov je še nekaj. Tu pa se vrine ne pretirano navdušena ocena za protagoniste. V Boccac-ciu je večjih vlog pravzaprav več. Omenili smo sodarja Lotteringhija, ki je zablestel v Cosottijevi interpretaciji, med ženskimi vlogami je enako briljantna živahna Anto-nella Bandelli v vlogi brivčeve žene Beatrice. Glasovno nekoliko manj prepričljiva sta prav Giovanni Boccaccio v osebi Armanda Ariostinija, ki pa se vseeno lahko ponaša s prijetnim nastopom, in njegova izvoljenka Fiammetta v osebi Simone Bertini, ki se razživi šele v drugem delu operete. Verjetno so to le premierski vtisi, ki se razblinijo ob reprizah, ko se predstava uteče. Sicer predstavljajo posamezni prizori v opereti, ko zablestijo posamezni liki (brivec Scalza z Grazianom Polidorijem, trgovec z dišavami Lambertuccio s Saveriom Bambijem in njegova žena Peronella v osebi Francesce Arnonese) dovolj prijetno galerijo posebnežev in trenutkov, ob katerih uspemo pozabiti celo na poletno nelagodnost v prevroči dvorani tržaške operne hiše. (nak) Veličasten Mozartov Rekvijem ob debutu dirigenta Jiaja Ltija rodil v Šangaju leta v Pekingu, že leta ko ek°hko lagodno in dremavo tržaš-deli?i?^e9e je prijetno presenetil ne-Verri-1 *zredni koncert v gledališču K fČJi ' Mozartov Rekvijem v d-molu ižvaj ’ ,za soliste, zbor in orkester. Že preJanJe te z legendami ovite skladbe t0 /javlja dovoljšen razlog za odkri-tljevfliV0*istv0, dogodek pa je dopol-oknifi?. še druga prav tako prijetna bm :i9lna: koncert je bil istočasno de-Ve0a a9ega dirigenta Jiaja Ltija, noža^ ®ta ne9a dirigenta Orketrsa v tr- 1964* A-bie1™ 1987 d°studiral je . ________________ skorji53- ie bil stalni dirigent Mladin-skeji jlnd°ničnega orkestra na Kitaj-Val nr. P0Polnjevalni tečaj je obisko-btii v oProf- Hansu Martinu Robenste- ^^lajšPna !et-a ,989’tlsi° let0 si Je Prv0 “J 1 udeleženec tudi prisvojil v Trpn?9rado na natečaju za dirigente Tkestr V zadnjih dveh letih je vodil Padovi ® v Firencah, Bologni, Bocnu, tika jn 1 u-v- Cenetu. Povsod sta ga krilo, nriu°i!9.lnstvo sprejela izredno top-jih diJ- • ien le tudi pri orkestrih, ki °sebnri.t®lra' Izrazita, karizmatična do Qia si ™u dovoljuje, da svoj odnos sddelflj,^e ln izvedbe prenese tudi na genti niei ?ato le med mladimi diri-PaiunV 2sta človek, ki mu dvorijo v Lti?e!dneiših opernih hišah, tudi nn suverenost je bilo zaznati da v„|,ri nedeljskem Rek vij emu. Mor-tev omeniti, da je bila to ponovi-Uia 'lučka proslav ob obletnici Bia- sam pel altovsko partijo, dokler ga niso premagale solze in oslabelost. V Verdiju je Rekvijem izzvenel v vsej svoji veličastnosti, predvsem po zaslugi orkestra in odlično pripravljenega (ojačenega) zbora, ki deluje pod vodstvom Ine Meisters. Solisti - sopranistka Alessandra Ruffini, mezzosopranistka Helga Mtiller Molinari, tenorist Francesco Piccoli in basist Ivo Ingram - so bili morda nekoliko manj prepričljivi, čeprav v vseh smislih dovolj korektni. Basist Ingram je nastopal kljub poletni gripi, ki mu prav gotovo ni olajšala dela. Izkoristili bi priložnost, da bi mlademu dirigentu Jia Ltiju želeli veliko uspehov v tem našem mestu. N. K. Kronika napovedane smrti KUD Magnet je pred kratkim priredilo v Sirkovem domu v Križu manifestacijo Daj priložnost miru in jo posvetilo znanim dogodkom v Sloveniji. Na okrogli mizi je sodeloval tudi pisatelj Miran Košuta, ki je posebej za to priložnost napisal esej in mu dal naslov Kronika napovedane smrti, po znanem romanu Gabriela Garcie Margueza. Poseg objavljamo v celoti. Kultura miru je poražena. Vnovič. Tokrat ne v Iraku. Pred našim pragom in zato tembolj boleče. Porazili so jo generali Jugoslovanske ljudske armi-je z brutalnim, brezobzirnim napadom na Slovenijo; porazili so jo politiki, ki niso hoteli, znali ali mogli pravočasno rešiti problemov balkanskega polotoka z besedo, dialogom, kompromisom; porazile so jo Evropa, Italija in Amerika z odlašanjem priznanja legitimne slovenske in hrvaške samostojnosti; porazil jo je Trst, ko je sredi vojne vihre spraševal, ali so za mejo še odprte bencinske črpalke in gostilne na Krasu; porazili smo jo vsi, z našo mlačnostjo, samoljubjem in brezbrižnostjo, ko smo kakor samo-pašni vrtičkarji pasivno čakali, kdaj bo izbruhnilo, in se zdaj, po katastroii, osuplo sprašujemo: kako je mogoče? Kakor tista Marguezova vas smo, ki je v Kroniki napovedane smrti že od ranega jutra vedela, da bosta brata Vicario ubila Santiaga Nazarja, pa ni storila ničesar več kot to, da je stekla v svoje hiše, zapahnila duri in škilila za polkni, kdaj bo zablestel nož. Iz takšne ravnodušnosti, iz dezinformacije, iz vakuuma politike in zavesti se je porodilo nasilje armade, ki se sklicuje na pravo, red in legalnost v državi, kjer reda in legalnosti že dolgo ni več. Kje so bili ti, isti zvezni zakoni, ko so na Kosovu umirali Albanci, ko so padali streli na Plitvicah ali ko je Miloševič vdiral v jugoslovanski monetarni sistem? In če niso veljali takrat, zakaj naj bi zdaj? Načelnost ne pozna izjem. Ko je porušena, ni več poti nazaj. Tudi zato se je morala Slovenija osamosvojiti, morala je zaživeti svobodno, uresničiti sen Samove Karantanije in upravičeno hrepenenje Slovencev po lastni, pravni in demokratični državi. V knjigi, ki je v matični domovini danes na odpadu, kakor z napakami žal tudi marsikaj dobrega iz njene bližnje, socialistične preteklosti, je Edvard Kardelj zapisal: »Jugoslavija ima pomen zg Slovence in za ostale narode v njej samo, ako so v njej zajamčeni: njihova enakopravnost in zaščita njihove nacionalne neodvisnosti ter pogoji za njihov skupni družbeni napredek.« Ker pa je velikosrbski hegemonizem dokončno ogrozil enakopravnost, njegova armada pa nacionalno neodvisnost in samo življenje Slovencev (da o pogojih ža skupen družbeni napredek ob razsulu gospodarstva ne govorimo), je Jugoslavija zdaj le še predpotopna zgodovina. Tankom in reaktivcem navkljub. Kajti volja naroda je močnejša od sleherne, še tako oborožene vojske. A vendar me ob vsem tem boli za to državo, skeli me, da nekdanji bratje niso uspeli najti skupnega jezika, da niso mogli doumeti različnih dinamik nacionalnega razvoja in se niso znali razdružiti sporazumno, brez prelivanja krvi. Kaj je oblast - na eni in drugi strani - dejansko storila vse, kar je bilo mogoče, da bi se izognili spopadu? Ali pa se je morda zapredla v začaran krog izsiljevanj, časovnega prehitevanja, stopnjevanja napetosti, vzajemnega obtoževanja in medsebojnega nezaupanja, ko vsi govorijo o miru, hkrati pa skrito polnijo svoje arzenale? Je bilo treba krvi in žrtev, da se je končno le zganila evropska trojka, da se je zdramil svet in posegel med sprtimi? Je torej moral zablesteti nož v tem našem Makondu, da je vas razprla polkna in kriknila: Dovolj!? A kakorkoli že: da je kriknila, da je le kriknila - to je bistveno. O tem, čigava je krivda, da je rezilo razparalo slovensko in jugoslovansko meso, bo razpravljala zgodovina. Bistveno je Ie, da je končala vojna, ta absurdni ples mrtvih, to barbarstvo mogočnih na koži nedolžnih ljudi, anahronizem sovraštva in ločitve sredi Evrope, ki se pred zoro tretjega tisočletja vse bolj druži v prijazno, raznoliko in demokratično skupnost. Bistveno je, da so utihnili mitraljezi, topovi, bombe, da je spet spregovorila beseda, da se je nasilje umaknilo diplomaciji, razumu, miru. A kakšna žalost: pristati tam, kjer se je vse začelo, ugotoviti, da je stotine žrtev padlo zato, da bi se politiki spet sešli za isto mizo, priznati končno, da je vsaka vojna jalova, da niso generali nikoli ničesar rešili in da je mir vselej odvisen le od besede, dobre volje, bele zastave. Kakšen nesmisel, kakšna slepota! Slovenija teh dni je najzgovornejši dokaz, da je naša kultura miru velikokrat papirnata, zgolj deklarativna, hudo luknjičava in marsikaj naivna. Mir namreč ni nekaj samoumevnega, vsem enoumnega, zato ga ni dovolj le oznanjati in pasivno zavračati nasilja. Proti sleherni vojni se moramo vztrajno in paradoksalno boriti, ker jo v ozadju vedno podžigajo ogromni gospodarski, trgovski ali politični interesi, škripčevje sile in zla, ki zmelje človeško življenje kot goseničar poljsko rožo. In kakor rožo je treba kulturo miru tudi negovati, zalivati, gojiti. Doumeti je treba, da se kolektivno nasilje armad začenja pri posamezniku, pri banalni televiziji ali brisači na plaži, spoznati in obrzdati moramo svojo temno senčno stran, agresivnost v sebi, zlo v človeku. Te dni je name in gotovo tudi na vas legla neka tesnobna mora, topa ogorčenost nad tolikšnim razdejanjem, skrb za prijatelje in znance onkraj meje, za usodo slovenstva, predvsem pa občutek skrajne nemoči pred vojno pošastjo. Kaj lahko storim jaz, neznansko majhen, neoborožen in sam proti vsej tej grozoti? Nič in veliko. Morda je iluzija, da bo naš glas, danes, tukaj nekaj pomenil, spremenil. A potem me spreleti, da je vsaka puščava sestavljena iz neznatnih peščenih zrn in vsak ocean iz tisočerih drobnih kapljic. Zato sem danes tu, prah in rosa, naveličan osuplega buljenja v televizijo ob tej kolektivni moriji, da razprem svoja polkna in kriknem z vasjo: Dovolj! Nikoli več napovedane smrti! Ko boste drugič ubijali Santiaga Nazarja, bom tudi jaz na trgu... MIRAN KOŠUTA Madna: kot v Prav isti izvedba pa je doživela ‘•ut v <»■-* uspeh v Trstu naara,ri .iui saj je tržaško občinstvo Ploska • izvaialce z izredno dolgim krat anJen». da so se morali kar več-ga di Pet Prikazati na odru. Za mlade-cetei, 9puta torej nadvse obetaven za-z°Ua v , daJe. slutiti, da bo zimska se-0 ^umetniškem smislu zanimiva, še ozartovem Rekvijemu bi težko kbu.rškemun9a Povedali; Smrt )e sal' ko geniju iztrgala pero iz rok, PartjtasPel dokončati komaj 40 strani Skladho ■ ln, se )e lotil Lacrymosa. Yer * 0 Je doko---’ ------------------- Zart t® dan Pred 1 V nnstofj. se je lotil ______I_______ dokončal učenec Stissma-Pred smrtjo pa jo je Mo-Postelji dirigiral prijateljem in Qualestoria o vojni in njeni zgodovinski preučitvi Preučevalcu preteklosti, ki raziskuje vojno in njene mnogoobrazne aspekte, od vojaškega do poli-tično-diplomatskega, družbenega in gospodarskega, se žal danes vsiljujejo preštevilne vzporednice in primerjave z vojnami, ki so se odvijale v našem stoletju. Logika nasilja ostaja nespremenjena ne glede na čas in prostor, kot ostajata tudi nespremenjena bolečina in opustošenje, ki ju vsaka vojna sovražnost povzroča. Vojni tematiki in njeni zgodovinski preučitvi v urbanem okolju ter fašistični zunanji politiki na Balkanu in v Srednji Evropi je posvečena zadnja številka revije Oualestoria, glasila Deželnega inštituta za zgodovino odporništva v Furlaniji-Julijski krajini. Revija objavlja posege in razprave dveh seminarjev, ki so se odvijali v Trstu decembra 1989 in januarja 1990. Avtorji prispevkov obravnavajo vprašanje novih virov in metodološki prijem le-teh pri raziskovanju življenja v italijanskih mestih v času druge svetovne vojne. M. Legnani ugotavlja, da je potrebno celovito raziskati obdobje druge svetovne vojne, tako iz političnega kot družbenega in gospodarskega vidika. G. De Luna, ki je preučil življenje v času vojne v Turinu, trdi, da mora zgodovinar vojno stvarnost raziskati v urbani celoti. S celovitim pristopom mora osvetliti vprašanje strahu, lakote, čas proizvodnje in širjenje podeželja tudi znotraj urbanega tkiva. A. Castagnoli razmišlja o potrebi uporabe kategorij tako imenovane gender history tudi pri preučevanju vojne stvarnosti. Zanima jo vedenje ženskega prebivalstva v zasebnem, poklicnem in javnem življenju. Vojna spreminja tradicionalno vlogo moških in žensk. L. Lanzardo seznanja bralca z raziskovalnim delom, ki poteka v Turinu in uporabo tako kvantitativnega kot kvalitativnega metodološ- kega prijema. Mesto v vojni je opazovališče osebnih in kolektivnih izkušenj. V Turinu skupina raziskovalk zbira pričevanja in spomine žensk različne starosti, družbenega stanu in izobrazbe, da bi osvetlila njihovo aktivnost v vojni in ideološko opredelitev do fašističnega režima. G. Chianese poudarja kontinuiteto med vojnimi leti '42 in '43 in prvim povojnim obdobjem, preučuje obnašanje družbenih skupin in dinamiko kolektivnega imaginarija v času vojne. Zaradi bombardiranja in grozodejstev je potekalo življenje v Neaplju večji del v zakloniščih, v nenehnem strahu in negotovosti. Fašistične oblasti niso bile kos zaščiti mestnega prebivalstva. Oboroževalna politika fašistične Italije je sicer okrepila ladjedelniški sektor v Neaplju, vendar je po drugi strani prispevala k širjenju korupcije v mestnem družbenem in gospodarskem življenju. V Neaplju je zavezniško bombardiranje prineslo vojno v mesto. Chianese trdi, da je pomanjkanje živeža ter prisilno življenje v zakloniščih oddaljilo prebivalstvo od režima. L. Capobianco je opazila, da so njene neapeljske intervjuvanke doživele vojno v svojem življenju kot kratek oklepaj. V spominu se je zabrisala subjektivna izkušnja, izostrilo pa se je spominjanje na kolektivna doživetja. G. d Agostino ugotavlja posebnosti neapeljske vojne stvarnosti, kjer so druga ob drugi živele različne mestne stvarnosti. J. Peterson obravnava italij ansko-nemške odnose v letih 1938-40 in vojaško ter gospodarsko sodelovanje obeh držav. Za Mussolinija je bil pakt z Nemčijo propagandistične narave. Italijanski voditelj je bil po Pettersonovem mnenju po eni strani spreten politični pragmatik, po drugi strani pa vizionar. Bil je prepričan, da bo Italija postala velesila le, če se bo zbližala z Nemčijo. V nemških očeh je bilo zavezništvo z Italijo vprašljivo, predvsem zato, ker so Nemci dvomili v italijansko zvestobo. Dejansko pa so Nemci spregledali Mussolinijevo vojaško moč. Obe državi je tudi razdvajalo južno-tirolsko vprašanje. S. Bi-anchini preučuje fašistično politiko do balkanskega območja. Kljub temu, da je Italija pridobila z afriškimi kolonijami svoj imperij, je glavni smoter njene kolonialistične politike videla v osvojitvi politične in gospodarske hegemonije nad Sredozemljem in zlasti nad Balkanom. Kolonialistična politika Italije je bila osnovana na pojmu italijanske kulturne superiornosti. Prav na balkanskem območju so prihajali vzkriž njeni interesi z interesi Hitlerjeve Nemčije. K. Stuhlpfarrer ugotavlja, da je bila Avstrija po prvi svetovni vojni gospodarsko in finančno vozlišče, ki ga je odločilno prizadela gospodarska in družbena kriza 20. in 30. let. Še posebno po letu 1932 je Avstrija doživljala stalno nevarnost pred državnim bankrotom. Za Italijo je bila Avstrija vse do nemškega Anslussa predvsem mejnik pred nemškim vplivom na Balkanu. J. Pirjevec preučuje odnos med jugoslovanskim vodilnim razredom in fašistično Italijo v 30. letih. Obdobjem hudih nasprotij in sovražnosti so se vrstila obdobja zbližanja, ki jih je omogočila zlasti Stoja-dinovičeva vlada in totalitaristični zasuk na jugoslovanskih tleh. Beograd je s svoje strani skušal izkoristiti rivalstvo med Mussolinijem in Hitlerjem na Balkanu, kljub temu pa mu ni uspelo preprečiti napada nemške vojske. T. Sala piše še o jugoslovanskih odnosih v letih 1935-36, G. Conetti pa o zunanji fašistični politiki in madžarskem revizionizmu. MARTA VERGINELLA Brazilska glasba na festivalu v Centi V teh dneh se je pozornost ljubiteljev glasbe osredotočila na Čento, prijazno furlansko vasico dvajset kilometrov severno od Vidma, kjer je četrti jazz festival, ki je letos v celoti posvečen brazilski glasbi. Kot vsako leto so fantje CSSa iz Vidma osredotočili festival na eno točno določeno glasbeno zvrst. Za letošnjo izvedbo so izbrali brazilske ritme in sicer čisto in preprosto glasbo iz dežele Bahia. Festival Brazil, brazilska glasba je v nedeljo zvečer otvoril nastop Caetana Velosa, enega izmed najbolj melodičnih brazilskih pevcev. Drevi ob 21.15 nam spored ponuja nastop enega izmed najbolj znanih brazilskih glasbenikov, in sicer Gil-berta Gila. Kot predskupina se bo pojavil na odru kvintet Pau Brasil, ki ga sestavljajo Paulo Bellinati (kitara), Lelo Nazario (klavir), Teco Cardoso (sax), Rodolfo Stroeter (bas) in Nene (tolkala). V sedmih letih delovanja so člani instrumentalne skupine dosegli vidne uspehe tudi v tujini, brazilski kritiki pa so njihovo ploščo Pindora-ma proglasili za najboljše instrumentalno delo brazilske glasbe. Gilberto Gil sodi med najboljše izvajalce brazilske glasbe. V petindvajsetih letih delovanja.je znal uspešno spojiti reggae, atoxe, sambo, bossano-vo, rock in blues v povsem originalno glasbo, ki jo Gil izvaja s toplim glasom in neverjetno prožnostjo. V njegovi glasbi lahko zasledimo korenine afriške kulture (od tod mogočna prisotnost tolkal), sproščenost brazilskih ritmov in melodičnost južnoameriške fonetike. V besedilih pa se izraža tudi njegova politična angažiranost proti nesmiselnemu uničevanju brazilskih naravnih dobrin in splošni obubože-nosti brazilskega ljudstva. Dre višnji koncert skupine Pau Brasil in Gilberta Gila se bo pričel ob 21.15 na dvorišču osnovnih šol v Čenti (Tarcento), kjer bo v soboto zvečer nastopila Margaretha Menezes, v nedeljo pa bo na vrsti Milton Nascimento. ALEŠ VVALTRITSCH Umrl je igralec James Franciscus LOS ANGELES - V noči na torek je v Los Angelesu umrl igralec James Franciscus, protagonist mnogih filmov. Star je bil samo 57 let. O njegovi smrti so podatki zelo skopi, umrl pa je v bolnišnici Medical Center of Nord Hollywood, kjer je ležal že nekaj časa. James Franciscus je zaslovel leta 1981 s filmom Jacquelin Bouvier Kennedy, v katerem je igral vlogo ameriškega predsednika Kennedyja ob igralki Jacgueline Bisset. Visok, svetlolasi moški z modrimi očmi in močno čeljustjo, tak bo ostal Franciscus v spominu svojih občudovalcev. Igralec, ki se je rodil leta 1934, se je začel pojavljati v filmih sredi petdesetih let. Bil je »zgrajen« po tipičnem vzorcu hollywoodske tovarne sanj, kot nalašč za filmskega in televizijskega junaka. Kri tki so ga odkrili v filmu Four Boys and a Gun leta 1956, ljubljenec televizijskih gledalcev je postal samo dve leti kasneje z nadaljevanko Na-ked City. Se kako leto kasneje so začeli govoriti o njem kot o nasledniku Georgea Pepparda v vlogah povprečnega Američana, priljubljenega in očarljivega, ki zna uporabljati pesti in mehkobo obenem. Kariera Jamesa Franciscusa ni dosegla vrhov, ki si jih je obetala, temveč je postala častitljiva rutina kljub podvigu leta 1960 s filmom Bela črnka, s katerim je skušal izenačiti.uspeh dela Pinky, bela črnka. Leta 1963 je bil protagonist filma Zadnji vlak z Dunaja, v katerem je poosebljal junaškega oficirja, ljubitelja lipicancev, ki so bili pravzaprav pravi protagonisti. Sledila je vrsta zelo dostojnih uspehov v letih 1964-69, če naj omenimo vsaj zadnjega Opičji planet. V 70. letih je utrdil svoj sloves z nastopi na malem ekranu, denimo, v nanizanki Hunter. Šele kasneje si je »nadel« vlogo predsednika Kennedyja z nastopom v filmu Grški mogotec leta 1978 in leta 1981, kot omenjeno, ob prijetni Jacgueline Bisset v filmu Jacgueline Kenne-dy za televizijo. PETLETNE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI • CTE so italijanski državni efekti v ECU (Euroapean Currency Unit) in sicer v denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. • CTE so petletne in se koristijo od 16. julija 1991 in zapadejo 16. julija 1996. • Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. • Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Banca dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU. • CTE nudijo letno 11,90% bruto obresti plačane posticipirano. • CTE so dodeljene po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 10. julija. S Obveznice je treba vplačati v lirah ah v ECU 16. julija po izneseni ceni, ne da bi plačah kakršnokoli provizijo. Znesek izplačila v lirah je določen na podlagi razmerja lira/ECU z dne 11. julija. S Zadolžnice so na razpolago najmanj po 5000 ECU. V rezervacijo do 10. julija Minimalna cena dražbe Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 100,05 10,99 9,61 Cena, ki bo dosežena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom. [j rai 1____________________ 7.30 Dok.: Stanlio in Ollio 8.45 Koncert: Salvatore Ac-cardo izvaja Mozarta 9.20 Nanizanka: Davinia 10.10 Film: Napoletani a Milano (kom., It. 1953, r-i. Eduardo De Filippo 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Occhio al bi-glietto 12.30 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: Cime tempestose (dram., VB 1970, r. Robert Fuest, i. Timothy Dalton) 15.50 Variete: Poletni Big 17.25 Dok.: Sam Haskins 18.05 Danes v Parlamentu 18.10 Sredozemske igre 18.40 Nadaljevanka: 1915 19.40 Almanah in vreme 20..0 Dnevnik 20.40 Film: Rio Lobo (vestern, ZDA 1970, r. Hovvard Hawks, i. John Wayne) 22.35 Variete: Komike 22.45 Dnevnik 23.00 Športna sreda: Atletika 24.00 Dnevnik, vreme in Danes v Parlamentu 0.35 Boks: Cipollino-Duran (IP v welter kat.) RAI 2 7.30 Nanizanke in risanke 9.50 Film: Starflight One (pust., ZDA 1982, r. Jer-ry Jameson, i. Lee Ma-jors, Hal Linden) 11.40 Nanizanki: Lassie, 12.10 La clinica nella Foresta Nera 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Quando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Nanizanka: Lasso della Manica - Chrissie 16.00 Rubrika o vrtnarstvu 16.20 Vesti in Iz Parlamenta 16.30 Variete: Videocomic 16.45 Film: Ancora e sempre (kom., ZDA 1953, r. Ale-xander Hall, i. Ray Mil-land, Jane Wyman) 18.30 Vesti in šport 18.45 Nan.: Hill Street 19.45 Dnevnik in Šport 20.30 TV film: Mino (dram., It., r. Gianfranco Alba-no, i. Guido Cella) 22.15 Mixer v svetu 23.15 Dnevnik in horoskop 23.40 Variete: Antennati 2 0.10 Sredozemske igre 0.50 Film: II villaggio delle streghe (srh., ZDA 1987, r. Jeff Burr) | ^ RAI 3 | 12.30 Film: Casta diva (biog., It. 1945, r. Carmine Gal-lone, i. Marta Eggerth, Sandro Palmieri) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dokumentarec: Sodobni mit - Glenn Gould izvaja Bachove skladbe 15.05 Šport: Kolesarstvo -Tour de France (5. etapa), 16.10 IP v plavanju, 17.30 27. mednarodni miting v skokih 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Non e mai troppo tardi 20.30 Variete: La piscina (vodi Alba Parietti, nastopajo Greste Lionello, Benito Urgu, Stefano Nosei, Nadia Bengala, Stefano Antonucci) 22.30 Dnevnik 22.35 Rubrika: Fai la TV (vodi Paolo Guzzanti) 23.10 Nočni dnevnik 23.55 Film: Bellissima (dram., It. 1951, r. Luchino Vis-conti, i. Anna Magnani, VValter Chiari) [ TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.): Živ žav (pon.) 9.50 Drama: Poštar (Bogdan Pop Gorčev, pon.) 10.50 Nadaljevanka: Ukradena (l.del) 11.40 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Sova (pon.), vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Twin Peaks - Resna glasba 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk na počitnicah 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Smrt v Benetkah (dram., It. 1971, r. Luchino Visconti, i. Dirk Bogarde, Silvana Mangano, Bjorn Andersen, Marisa Berenson) 22.20 Dnevnik in vreme 22.40 Video strani 22.45 Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Twin Peaks 24.00 Video strani HIP) TV Koper_______________ 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny 20.00 Nanizanka: Lucy Show 20.30 Poletna oddaja: Capo-distria per amica... E State 21.00 Nanizanka: Buck Ro-gers 21.45 Dok.: Grki, potovanje po prostoru in času 22.15 Dnevnik 22.25 Nan.: Fantasilandia 23.20 Rubrika o športu P TV Slovenija 2 17.30 Satelitski programi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 Ruleta 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Klasiki: VV.A. Mozart -Divertimento in Es 21.20 Irena Grafenauer igra Mozarta 21.50 Svet poroča 22.35 Satelitski programi 23.00 Yutel ______CANALE5_______________ 7.00 Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon templar, 9.00 Bonanza 10.00 Film: La promessa (dram., ZDA 1981, r. James Garner) 12.00 Variete:Rivediamoli 12.30 Nanizanka: I Robinson 12.55 Canale 5 News 13.00 Variete: Estate 5 14.30 Nanizanki: Top secret, 15.30 Genitori in blue je-ans - Camping Cross 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 18.55 La verita, 19.35 Cose cose, 20.20 Girogioco, vmes (19.30) Canale 5 News 20.25 Variete: II TG delle va-canze 20.35 Glasbena oddaja: Sapore di Mare 22.35 Nan.: Časa Vianello 23.05 Variete: Maurizio Co- stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.05 Variete: II Tg delle va-canze 1.25 Nan.: Colorado 2.20 Film: La promessa (pon.) 4.00 Nanizanke non stop BETE 4________________ 8.00 Nanizanka: Riviera 8.50 Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria 12.00 Nanizanka: Riviera 12.50 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas, 14.00 Sentieri, 14.55 Pic-cola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 17.50 Nan.: General Hospital 18.45 Nadaljevanke: Febbre d amore, 19.40 Primave-ra, 20.05 Marilena 20.35 Film: II promontorio della paura (dram., ZDA 1962, r. J. Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Robert Mitchum, Martin Bal-sam, Telly Savalas) 22.35 Film: Sciarada (kom., ZDA 1963, r. Stanley Do-nen, i. Cary Grant, Aud-rey Hepburn) 0.50 Dokumenti: Toto 1.50 Nadaljevanka: Dallas 2.50 Nanizanki: Love Boat - II fascino del mistero, 3.25 Quincy - Eroe mancato 4.10 Programi non stop ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Festivalbar - Zona verde 13.45 Film: Arriva Sabata (vestern, It. 1970, r. Tullio De Micheli, i. Anthony Stef-fen, Peter Lee Lawrence) 16.00 Nanizanke: Tarzan - Ca-pitan Jai, 17.00 Vietnam addio - L agguato, 18.00 Adam 12, 19.00 I 4 della scuola di polizia, vmes (18.30) Odprti studio 20.00 Risanke 20.30 Film: II mistero della gi-ungla proibita (pust., ZDA 1987, r. Jim Kouf, i. Tom Conti, Teri Garr) 22.20 Aktualno: Sgarbi - Pro-fessione reporter 23.45 Glasbena oddaja: Top-Venti 0.30 Odprti studio 0.45 Nan.: Vietnam addio 1.45 Film: Arriva Sabata 3.45 Nanizanke non stop ODEON 13.00 Risanke 14.30 Film: La tigre venuta dal fiume Kwai (pust., i. George Eastman) 16.00 Film: Sfida sul fondo (pust., It. 1976, r. Melchi-ade Coletti, i. Frederick Stafford) 17.30 Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini) 19.30 Risanke 20.30 Film: L amore breve (dram., It., r. Romano Šcavolini, i. Joan Collins) 22.00 Avtorski dokumentarci 22.30 Rubrika o zdravstvu 23.00 Film: Milano calibro 9 (krim., It. 1972, r. Fernan-do Di Leo, i. Gastone Moschin, Mario Adorf) TMC 8.30 Risanka: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Kingston, 10.30 TruckDriver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: Chimere (biog., ZDA 1950, r. Michael Curtiz, i. Kirk Douglas) 17.05 Film: L'uomo che mori due volte (dram., ZDA 1970, r. Joseph Sargent) 19.00 Nanizanka: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: In Onda 21.00 Gran Prix v atletiki 22.40 Večerne vesti 23.00 Nogomet: Brazilija-Boli-vija (za pokal Amerike) 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nanizanka in risanke 16.00 Nanizanke: Isole perdu- te, 18.20 Stazione di ser-vizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.30 Nad.: Doppia indagine 21.30 Film: L ammiraglio (vojni, i. Robert Young) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Shannon 0.30 Nočne vesti TELE 4. _______ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.50 Priljubljene melodije; 9.30 Radijski oder: Žapiski Tine Gramontove; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Razglednice iz Španije; 12.20 Evergreeni; 12.40 Ženska komorna skupina Cappella civica; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.35 Človek v mejnih situacijah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 16.30 Rock zvezde; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Čajkovski; 18.00 Jugoslavija po letu 1945; 18.30 Blues; 19.30 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Zbori po želji; 20.35 Naši interpreti; 21-05 Knjižni trg; 21.30 Opera: Višnjam; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19 °° Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vrern® in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Pr®' nos Vala 202, 13.00 Na valu Radia KP1 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasb® po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18 ® Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16-3°' 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ug® ni; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na Pr_ strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Sr® Čanja; 12.00 Glasba po željah in čestitk ' 14.32 Turistični napotki v angleščini j nemščini; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Editi Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 P°letfn. oddaja; 17.00 Telefonski pozivi v ži* ' 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 1“-Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Ita r 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Mati”®' ja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeZ^. valko: Vas zanima vaša prihodnos « 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor odvetnikom in ostali Trst. Sovjet zmagal na 4. etapi kolesarskega toura Abdujaparov v sprintu V pričakovanju karavane... REIMS — Najdaljša etapa kolesarske airke po Franciji ni po nedeljskem pr-Vem »potresu« prinesla nobenih spre-na skupnem vrstnem redu. V Sprintu je zmagal odlični Sovjet Abduja-Parov, ki je z 20" odbitka na skupnem Vrstnem redu prehitel Belgijca Dhaenen-sa ta je zdaj peti. krstni red 4. etape: 1. Abdujaparov taZ) 7.49T4 s povprečno hitrostjo 36 km aa uro; 2. Ludvvig (Nem.): 3. Kelly (Irska); Schur (Nem.); 5. Raab (Nem.) in glavni-na v zmagovalčevem času. _ Skupna lestvica: 1. Sorenson (Dan.) 6.2121"; 2. Lemond (ZDA) po 10"; 3. Bre-ta-mk (Niz.) 12"; 4. Kelly (Irska) 14"; 5. Abdujaparov (SZ) 23"; 6. Dhaenens (Bel.) ,3 i 7. Cornillet (Fr.) 50"; 8. Alcala (Meh.) 102"i 9. Vermote (Bel.) 112"; 10. Jaer-®ann (Švi.) 118"; 11. Marie (Fr.) 1'24”; 12. 9,°lz (Nem.) 1'27'j 13. Leblanc (Fr.) 1'38"; 7„ Lietti (It.) 139"; 15. Ludwig (Nem.) ‘ 39 16. Lelli 1'39"; 22. Cenghialta 1'48"; 5 Conti 150 ; 26. Fondriest 207"; 52. “Ugno 2'33"; 57. Chiappucci 2'36" (vsi Ita- Olimpia za nastop v 1. jugoslovasnki ligi KOPER — Včeraj se je v Ljubljani seta izvršni odbor Nogometne zveze Slo-enije s predstavniki nogometnih klubov avenije, ki igrajo v zveznih ligah, "topija se je zavzemala za nadaljnje tanovanje v jugoslovanski ligi - deljeni ahod in vzhod. Predstavniki tretjeliga-v (Maribor, Izola, Koper in Rudar) pa o nasti teli gali opanju v medrepubliški ligi niso ho-ničesar niti slišati, pač pa so predla- 1 * enotno republiško lige (z več člani .1 doslej) ter končnicami (play off in 2 out). Osrednji republiški zvezi so Pali nalogo, da pripravi predlog tekalnega sistema. (Kreft) Slovenski jadralci optimistov na SP 2v^taPHR Potem, ko je včeraj Športna t0 Za Slovenije poklicala poziv o nenas-Panju slovenskih vrhunskih športnikov so u.ra(lnih mednarodnih tekmovanjih, so jjjjjtavenski jadralni delavci odločili, da p 0 jadralni upi nastopili na svetovnem ,enstvu v jadranju v razredu optimist, tabo v Grčini. Desideri k Interju CERNOBBIO — Roma in Inter sta se govorila za prestop Stefana Desiderija danskemu klubu za sedem milijard Pri Dijonu so si v pričakovanju prihoda kolesarske karavane toura postregli z bogato malico... (telefoto AP) J. Afrika spet član MOK LAUSANNE Mednarodni olimpijski odbor je sporočil, da je južnoafriška republika spet polnopravna članica olimpijskega gibanja. Atleti te republike, ki je bila zaradi svoje rasistične politike celih trideset let izločena iz športnega sveta, bodo lahko tako nastopili že na prihodnjih olimpijskih igrah, pozimi v Albertvilleju in poleti v Barceloni. Včerajšnjega odločilnega srečanja posebne komisije proti apartheidu so se poleg predsednika MOK Juan Antonia Samarancha udeležili še predsednik komisije Keba M'Baye in delegacija petih članov začasnega južnoafriškega olimpijskega odbora s predsednikom Samom Ramsamayem. De facto so Južno Afriko rehabilitirali že 28. marca po obisku delegacije MOK-a v Johannesburgu. V tem času pa so južnoafriške oblasti sprejele vse obveze: ukinitev apartheida, sprejetje olimpijskih načel, združitev vseh svojih športnih zvez, normalizacija odnosov z mednarodnimi športnimi zvezami in celinskimi konfederacijami. Zadnji južnoafriki dobitnik olimpijske kolajne je bil tekač na 400 m Malcom Spence, ki je na igrah v Rimu 1960. leta osvojil bron. Južna Afrika je bila iz iger izključena leta 1964, iz olimpijskega gibanja pa leta 1970, malo zatem, ko so južnoafriške oblasti postavile veto za nastop nekega angleškega temnopoltega reprezentanta cricketa na turneji po J. Afriki. V simultanki ugnal velemojstra Ivkova Podvig E. Pertota Revija Adria & Mehr je v sodelovanju s Tržaškim šahovskim društvom priredila v dvorani kavarne San Mar-co v Trstu simultanko z jugoslovanskim velemojstrom Boico Ivkovom. Mladinskega svetovnega prvaka iz leta 1951 je izzvalo 29 tržaških 'šahis-tov, srečanje samo pa je trajalo tri leta in pol, končalo pa se je z 20 zmagami, osmimi remiji in enim porazom velemojstra. Ivkova je premagal znani slovenski šahist Egon Pertot, ki je v lepo vodenem napadu nasprotnika pred neubranljivim matom prisil k predaji že v 30. potezi. Pol točke so si priborili Dario Russo, Riccardo Ouercioli, Matteo Mallardi, Massimo Vairni, Lino Gaudenzi, Gian-carlo Pauletti in Fulvio Bozzetta. Velemojster Ivkov bo simultanke igral še v Gradežu, Lignanu, Bibbioneju, Carolah, Jesolu in Cavallinu. * Okrnjena ekipa rolkarjev Mladine deveta na italijanskem pokalu V kraju Castion pri Bellunu je v tekmovanju za italijanski pokal nastopilo tudi 12 rolkarjev kriške Mladine Resčo. Ekipa je tokrat nastopila z nekoliko okrnjenim številom atletov, saj jih je nekaj manjkalo zaradi drugih obveznosti in bolezni. Jara Košuta in Matej Lacchi pa sta imela smolo na treningu in imata ta čas roko v mavcu. Zlasti Matej si je s to poškodbo veliko zapravil v letošnji sezoni, saj je na zadnjih tekmah dosegel res dobro formo in bi na končni lestvici nedvomno dosegel visoko urstitev. Tekma se je odvijala v krožni progi v centru mesteca Castion. Proga je vsebovala tudi vzpon, na katerem je pravzaprav prišlo do selekcije atletov. Najboljše uvrstitve sta dosegla pri mlajših cicibanih Mateja Bogateč s tretjim mestom in pri mlajših cicibanih Mitja Tretjak, prav tako s 3. mestom. Tudi uvrstitve nekaterih drugih atletov so dokazale njihovo dobro kondicijo in napredek, kot na primer peto mesto Davida Bogatca v kategoriji cicibanov, 11. mesto Erika Tenceta in 18. mesto Ma-ura Nadliška v kategoriji mladincev. Med 29 društvi je ŠD Mladina Resco dosegla 9. mesto. REZULTATI MLAJŠE CICIBANKE (2,5 km); 1. Che-zia Dincal (Castionese) 8'29", 3. Mateja Bogateč 11'27", 7. Jelka Bogateč 13'48" (obe Mladina). MLAjŠI CICIBANI (2,5 km); 1. Simone Macolla (Appiano) 8'32", 3. Mitja Tretjak 9'02", 5. Ivo Lah 10'24" (oba Mladina). CICIBANI (4,5 m): 1. Alessandro Fabri-zi (Appiano) 9'35", 5. David Bogateč 10'16", 19. Mitja Košuta 12'39", 20. Daniele Selatti 12'52", 21. Danjel Tence 1411” (vsi Mladina) MLADINCI (9 km); 1. Flavio Vacaretti (Bassano) 16’39", 11. Erik Tence 1814", 18. Mauro Nadlišek 21'35" (oba Mladina) ČLANI (18 km); 1. Alfio Di Gregorio (Forestale Roma) 32'08", 18. Franko Ples-nikar (Mladina) 37'21". obvestilo SK DEVIN obvešča vse interesirane, da je odhod na ledenik Molltaler jutri, 11. t.m. ob 15. uri. Podrobnejše informacije tel. 220423. Športno društvo Primorec bo v teh dneh slovesno proslavljalo 25, obletnico obnovitve delovanja Dolgoletna prizadevanja v korist vaške skupnosti Jutri ob 20.30 ob trebenskem nogometnem igrišču osrednja proslava in odprtje razstave ob 25. obletnici ŠD Primorec 20.3o°nredni° proslavo, ki bo jutri ob ben§, a Prireditvenem prostoru ob tre-felo nogometnem igrišču, se bo ža-°bhov> -evno praznovanje 25-letnice Na n k SD Primorec, ših dok? -Udo nekaterih starejših in mlaj-ttiače , acta°v so v Trebčah obnovili do-Prvič vruštvo 8- avgusta 1966, nakar so stv0 3 Pf* nogometno ekipo v prven-tie feapAL .T sklopu italijanske nogojnet-staemor (FIG C). Pozabiti namreč : kem enC°Vni v°tai sodelovala tudi: do raz 9°metnem prvenstvu UCEF vse I9551 pust*tve te organizacije (okrog leta E>a b' PomembZVede* Kaj več o pripravah na to nem son"10 slovesnost, sem se v sobot-če, kjer cnem popoldnevu podal v Treb-ha Grj..so me na prireditvenem prostoru 'takovai; Y senci, pod košatimi bori, pri-bert čni, we Predstavniki društva: * ’ Prijetnr; V,auroKrali in Andrej Carl Al- ^‘letnem 1,—‘” 'vtuIJ 111 cmurej Carli. V sP°niinp kramljanju smo začeli obujati je Pari„, na obnovitev društva in že mi ^taiom, pred. oči članek, ki sem ga o skai Tr , ,naPisal (25.11.66), ko sem obi-koma; ,ce 2 namenom, da bi poročal o Ivu. -p .“^otajenem nogometnem druš-tak ij . 1 tokrat me je obdal enak obču-tlavduše Prk6d ^ leti. Bil sem v družbi lavCev ta neutrudljivih športnih de-Polni so, tako kot takrat, še vedno di6nim c[tov in programov, z nespreme-ao rds c“iem: delati za razvoj in družbe-Ptad 05 ; ad‘ne v prid vaške stvarnosti, da je leti so se Trebenci pritoževali, 9ornej. Jvečji problem pomanjkanje no-tai Cej 9a igrišča v vasi. Razkazovali so berta QPačrt gradbenega izvedenca Gil-sPortnenarllIa za gradnjo prepotrebnega taejen objekta. Danes pa je ob lepo Prli iet taavnatem igrišču, ki so ga od-Z9tadili c. 9 . nastalo še malo igrišče, Prostor s °, tarbune, slačilnice ter uredili r6ditve Ptaščado za ples in športne pri-velikim parkiriščem. To jasno dokazuje veliko angažiranost trebenskih športnih delavcev v teh letih. Ob tej obletnici bo društvo izdalo tudi posebno brošuro, ki jo je napisal in sestavil tajnik društva Mauro Kralj. Poleg zgodovinskega pregleda lahko v njej najdemo še podrobne podtke o poti članske ekipe v 25 nogometnih sezonah. Iz le-eh je razvidno, da je članska ekipa Primorca, kar štirikrat (De Macori, Auri-sina, CGS, Moraro) zgubila direktne dvoboje za prestop iz 3. v 2. AL. Prav letos ob 25-letnici pa je, kot poudarja Kralj, po 11 sezonah Primorcu končno uspelo priti do zaželjene 2. AL. Kotiček v brošuri je namenjen tudi mladinskemu nogometu, kot tudi dvem panogam, ki so jih gojili v Trebčah in sicer žensko odbojko in moški bezbolski odsek, ki je deloval od leta 1970 do leta 1973. Kralja smo vprašali, kako je prišlo do zamisli o brošuri. »Ker doslej nismo izdali še nič natisnjenega, se je odbor odločil, da ob tem jubileju izda prvi dokument o delovanju društva. Poverjeno nalogo sem z veseljem sprejel in upam tudi izpolnil, seveda s pomočjo vseh tistih, ki so mi pomagali.« Kdor sestavi brošuro ima menda tudi jasen pregled nad delovanjem društva, obenem pa lahko da tudi nekaj napotkov za bodočnost. So tudi v tej brošuri? »V prvi vrsti moram poudariti, da smo lahko ponosni nad tem, kar smo naredili v teh letih. Naš objekt se iz navadnega nogometnega igrišča razvija v pravi športno-rekreativni center, kar dokazuje resno in zrelo delo upraviteljev društva. Škoda le, da nas je res premalo, kot sem tudi napisal v brošuri, soočamo se s pomanjkanjem "človeškega materiala". Zato je treba dobro analizirati trenutno stanje in začrtati ustrezni program z novimi cilji. Zelo važno je, da z našim delom nadaljujemo in angažiramo čim več mladine.« Sedanji predsednik društva Albert Čuk je na tem položaju tretji po vrsti. Pred njim sta bila Marcello Kralj (od leta 1966 do leta 1974 in od leta 1976 do leta 1979) ter Tullio Možina (od leta 1975 do leta 1976). Čuk pa je postal predsednik Primorca leta 1980, kar pomeni, da je na krmilu trebenskega društva že celih enajst let. Zato sem mu prepustil besedo, da pove kaj o tem obdobju. »Čeprav v začetku nisem bil v odboru društva, sem bil kot član vedno seznanjen s problemi in težavami društva. Za prestop v odbor me je leta 1980 zaprosil tedanji predsednik Marcello Kralj, ki mi je prepustil tudi predsedniško mesto. Ekipa je takrat komaj izpadla iz 2. AL. Tudi finančno stanje ni bilo najbolj rožnato. Skratka, potrebno je bilo reorganizirati društvo, ekipa pa je bila potrebna novega poleta. Še preden smo konkretno začeli delati, nas je prizadel požig slačilnic na igrišču (februarja 1981). To je bil res hud udarec za naše društvo. Prav ta dogodek pa je vzbudil veliko solidarnost od vsepovsod. Vsa vas nam je priskočila na pomoč in tudi italijanska javnost in ustanove niso takrat bile gluhe. Že v teku poletja smo popravili slačilnice tako, da smo lahko že v začetku naslednje sezone vnovič igrali v Trebčah. V vseh teh letih je članska ekipa dosegla še kar dobre rezultate. Do zaželj enega prestopa iz 3. v 2. AL pa vseeno nam ni uspelo, večkrat sicer le za las. Vzrokov je morda bilo več, ali pa le dejstvo, da bi bilo treba za "skok" porabiti več finančnih sredstev. Naš cilj pa je bil in bo, da ostanemo amatersko društvo in zato smo se tako tudi ravnali. Letos smo končno uspeli priti do 2. AL in zato se moramo potruditi, da se dobro organiziramo in obdržimo v tej ligi. Prav zaradi tega bi se ob tem jubileju javno zahvalil vsem dosedanjim odbornikom društva, kot tudi trenerjem in igralcem, posebno italijanske narodnosti, ki so se dobro vključili v našo ekipo in dali svoj doprinos. Dodal bi še enega po pojem najbolj pozitivnih dogodkov, kar sem jih doživel v teh 11. letih predsedstva. Pred dnevi mi je zagotovil sodelovanje kot tehnični vodja ekipe naš nogometaš Andrej Carli in to predstavlja zame kot tudi za društvo res lep uspeh.« Albert, 25 let je šlo mimo, kako naprej? »Stremimo po pomladitvi igralskega kadra članske ekipe, čeprav nam demografski padec (letos je v 1. razred vpisanih le 6 otrok) kot vsem ostalim društvom, povzroča precej preglavic. Zato bomo prisiljeni sodelovati z večinskim narodom. Važno pa je, da se nogometaš, ki pride v našo ekipo, zaveda, da tekmuje za slovensko društvo. V bližnji bodočnosti mislim, da nam ne bo uspelo obnoviti mladinskega odseka. Domače mlade fante, ki imajo veselje do nogometa, napotimo v ostala naša društva, s katerimi imamo dobre odnose. V kratkem, verjetno že jeseni, bomo v Trebčah odprli nov Ljudski dom, ki bo nedvomoma velika pridobitev za vse vaščane, društva in organizacije. Tu bomo imeli tudi mi sedež. V programu imamo še ureditev oziroma dograditev novih slačilnic in dveh teniških igrišč na trebenski Griži. Urediti moramo tudi prireditveni prostor ob igrišču. Prav v zvezi s tem imamo nekaj problemov z odgovornimi upravitelji (tržaško občino), ki se ne zavedajo ali pa se nočejo, kaj pomeni tak športni center za vaško stvarnost. Kljub vsem težavam in problemom pa sem vseeno optimist. Po enajstih letih si želim, da bi me kmalu nadomestil mlad predsednik, do takrat pa bom ostal na razpolago društvu.« Ko sem se poslavljal od neutrudljivih trebenskih športnih delavcev, me je tiho šumenje borov spomnilo na dva nepozabna trebenska športna delavca, na dolgoletnega predsednika Marcella Kralja MIZARSKA DELAVNICA Ciuvr.ituti Egidio TREBČE 233 Tel. 212674 in prezgodaj preminulega nogometaša Bruna Krizmančiča. Jutri bo Primorec brez njiju praznoval 25-letnico delovanja, vendar je njuno delo v korist društva ostalo vsem še v živem spominu. Razmišljanje je pretrgal ropot avtomobila, ki je po bližnji novi avtocesti hitel do svojega cilja. Trebensko športno društvo je v 25 letih doseglo že mnogo zastavljenih ciljev in zato mu ob tem pomembnem jubileju lahko iskreno čestitamo. Bruno Rupel MIZARSKA DELAVNICA Kralj Alfred TREBČE 225 £eani izdelki, okna, osata tex pohištva pv nameilu »SUPER MARKET« L. PAHOR TREBČE 232 - TEL. 213775 Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro točim 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mrh) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 10. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlatorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Živahna parlamentarna dejavnost pred počitniškim premorom KD predlaga vladni koaliciji pakt do konca zakonodaje RIM — Italijanski parlament dela s polno paro, da bi pred avgustovskim premorom uredil čim več tekočega dela. Kljub temu pa delo poteka z velikimi zastoji predvsem zaradi manjkajočega kvoruma, kot se je zgodilo v senatu, kjer razpravljajo o zakonu o reformi Krajevnih zdravstvenih enot. Ministrski svet bo zasedal še v petek, ko bo moral oceniti kar dolgo vrsto zakonskih osnutkov, med temi tudi »maksi dekret« s popravki državnih računov za leto 1991. Ni izključeno, da bo tudi v tem primeru prišlo do tako imenovanih tehničnih ovir in da bo morala vlada izreči zaupnico, da ne bi osnutek zapadel. Oblak polemik, ki se je po nekaterih Cossigovih izjavah zgrnil nad rimske mline pa se med tem še ni polegel. Predsednik republike je za turinsko Stampo dal »pravi« intervju,-v katerem pojasnjuje svoje prejšnje izjave in strupene puščice na tega in onega, predvsem na »preživele predstavnike realnega socializma«. Pojasnila niso naletela na odobravanje, saj resnici na ljubo predsednik republike ponavlja stare izjave z novimi besedami. Tajnik DSL Occhetto je solidaren z Violantejem in meni, da Cossiga grobo pretirava z izjavami, ki ne koristijo nikomur, še najmanj predsedniku samemu. Tudi demokristjan Rosati, nekdanji predsednik združenja ACLI, je včeraj odgovoril Cossigi. Slednji namreč o njem meni, da bi moral obiskati evropski Vzhod, predvsem Madžarsko in Češkoslovaško, in se prepričati, da ohranjanje stalinističnih idej ne služi nikomur več. Rosati odgovarja, da je vzhodno Evropo obiskal že v času, ko so drugi samo sanjali o tem in da ima čisto vest, saj je v okviru svojih zmogljivosti in pristojnosti tudi sam prispeval k odpravljanju raznih zaves in zidov. Krščanska demokracija, ki kot vselej z odmaknjenostjo sledi polemikam in proti polemikam, pa je ta čas najbolj v skrbeh zaradi krhanja političnega zavezništva v vladi. Vladnim strankam je zato Forlani predlagal, da bi pred iztekom zakonodajne dobe sklenili »zakonodajni pakt s strankami večine predvsem pa so socialisti«. Stranke večine je predlog pritegnil, vendar so druga za drugo povedale, da bi želele podrobnejša pojasnila o »paktu«. Zelo jasen je bil liberalec Altissimo, ki ga »pretekle izkušnje s Krščansko demokracijo učijo in vabijo k previdnosti«. Vest o paktu pa je močno presenetila in razburila socialističnega liderja Craxija. Na Dunaju, kjer skupina evropskih socialističnih voditeljev razpravlja o Jugoslaviji, je Craxi pojasnil, da se z njim osebno ni nihče pogovarjal in da je za sklepanje takih in podobnih zavezništev še čas. Za pravice v smrt EL SALVADOR — Včeraj so v El Salvadorju odkrili iznakaženi in razparani trupli znanih aktivistov za socialne pravice v tej državi Martina Ayale in njegove žene. Umor naj bi opravile paravojaške eskadrilije smrti, (telefoto AP) Kalabrijski karabinjerji aretirali 24 »osebnosti« Ljudska banka v Scilli cvetoč center za reciklažo milijard ■ Prisrčno srečanje med Salinasom in papežem Mehika in Cerkev bližji REGGIO CALABRIA — Po nalogu preiskovalnega sodnika v Reggiu Ca-labrii Domenica Ielasija so karabinjerji včeraj ob zori aretirali 24 oseb iz vrst najvišjih voditeljev bivše Bance Popolare di Scilla v pokrajini Reggio Calabria, iz gospodarskih in trgovskih krogov, medtem ko so 25 predstavnikom tamkajšnjih finančnih in sodnih krogov poslali jamstvena obvestila. Bliskovita akcija sil javnega reda temelji na obtožbah o združevanju v zločinske namene mafijskega tipa, o reciklaži denarja nezakonitega izvora, o oderuštvu, goljufijah in podobnem. Aretirani naj bi si po doslej zbranih podatkih na ta način prisvojili več kot 15 milijard lir, v umazane posle pa so vpletene mafijske družine Romano-Copelli, Piromalli, Rugolo-Mammoliti in Lacava, ki so jim bili preiskovalci na sledi že deset mesecev. Klopčič se je začel razvijati s prijavo vodstva za- voda Banca Popolare di Crotone, ki je prevzela zadružno ljudsko banko iz Scille in pri pregledovanju njenega poslovnega položaja ugotovila števil-. ne nepravilnosti. Preiskovalci pa so imeli na voljo tudi raziskavo, ki so jo v scillskem zavodu po nalogu visokega komisarja za boj proti mafiji že leta 1988 izvedli finančni stražniki in ki je razkrila vznemirljivo prepletanje denarnih tokov med lastništvom in vodstvom zavoda na eni in najnevarnejšimi mafijskimi družinami na drugi strani. Recikliranje velikih vsot umazanega denarja in njihovo reinvestiranje se je pospešilo v obdobju pred prehodom zavoda pod okrilje banke iz Crotona, katere vodstvu se o umazanih poslih ni niti sanjalo. Zato pa je bilo presenečenje toliko večje, ko so funkcionarje croton-skega zavoda ob prihodu v Scillo dočakale grožnje in zastraševanja. RIM - Včeraj sta se na prisrčnem obisku v Vatikanu sestala papež Janez Pavel II. in mehiški predsednik Carlos Salinas. Slednji je papeža povabil na njegov že tretji uradni obisk v Mehiko, ki je, po trditvah samega Salinasa »laična država z izrazito versko podlago«. Srečanje med obema voditeljema je bilo konkretno, saj sta se Salinas in papež domenila za celo vrsto povezav in sodelovanj na več področjih. O srečanju je poročal uradni vatikanski glasnik dr. Navarro, ki je. med drugim dejal: »Mehiški predsednik Salinas (desno na sliki AP) je prinesel papežu svoj prisrčen pozdrav in pozdrav vsega mehiškega ljudstva. Sogovornika pa sta se pogovarjala o možnosti in želji, da bi čim prej prišlo do uradnih stikov in priznanj med obema državama, kar bi le potrdilo realno stanje Mehike, ki ima med ljudstvom izrazito in zelo številno krščansko komponento. Trenutno je v Vatikanu le osebni odposlanec mehiškega predsednika Augustin Tellez, čim prej pa bi moralo priti do popolnih diplomatskih stikov med obema državama. Predsednik Salinas pa je pokazal svojo dobro voljo s trditvijo, da se Mehika odpira pravičnejši družbi, 5 tem v zvezi pa je priznanje polnopravne katoliške stvarnosti nujno.« Vlada bo danes razpravljala o novem prometnem kodeksu RIM - Po 35 letih »poštene in častne službe« se italijanski prometni zakonik odpravlja v pokoj. Novo besedilo, ki ga je v 243 členih izdelala posebna komisija pod predsedstvom Giuseppa Tamburrina, so namreč včeraj izročili ministrom za javna dela Prandiniju, za prevoze Berniniju in za notranje zadeve Scotti ju, ti pa ga bodo danes predstavili v presojo Palače Chiggi. Nov cestni pravilnik, ki bi po mnenju pristojnih ministov lahko začel veljati že pred letošnjim božičem, bo občutno posegel v navade italijanskih voznikov. Med najvidnejšimi novostmi so celovita prenova cestne signalizacije, uvedba identifikacijske izkaznice za motocikle, skrajšanje rokov za revizijo motornih vozil in poostritev sankcij za kršenje hitrostnih omejitev, ki gredo od najmanj 50 tisoč lir do največ dveh milijonov. Besedilo predvideva tudi stroge prepovedi cestnega reklamiziranja in uvedbo zvočnih semaforjev za slišno prizadete osebe. Za uvedbo novega prometnega kodeksa je bil resnično že skrajni čas, saj je dosedanji zagledal »luč sveta« dalj njega leta 1959 in je bil torej zasnovan na takratni italijanski prometni podobi. Medtem je polotok doživljal nepretrgano in vrtoglavo rast cestnega prometa, saj je število avtomobilov od okrog dveh milijonov, kolikor jih je bilo leta 1959, dq danes naraslo na kakih 30 milijonov. K preureditvi prometnih predpisov je Italijo prisilila tudi potreba po prilagoditvi normam EGS, eno od osnovnih vodil pri sestavljanju novega zakonika pa je bila potreba po zagotavljanju večje varnosti na italijanskih cestah. Brigadist Curcio kmalu na svobodi? Mafijaši kmalu doma CAGLIARI — Prizivno sodišče v Cagliariju je včeraj začelo obravnavo o prizivu bivšega voditelja rdečih brigad Renata Curcia, ki je preko svoje odvetnice Giovanne Lombardi, zahteval, da se zakonske obtožbe na njegov račun združijo pod isto matrico, in sicer politično prevratniško na račun države. To tezo je zagovarjala Lombardijeva, ki je dejala, da je treba vse dogodke, ki so se zgodili med letoma 1969 in 1979, in zaradi katerih je bil že večkrat obsojen, združiti pod isto politično matrico. Če bi sodišče sprejelo to tezo, bi bil Curcio v relativno kratkem časa na svobodi. Sodišče v Cagliariju je junija lani že odbilo to prošnjo, saj ni sprejela obrambne teze, da spadajo rop, beg iz zapora, poskus umora in upor, ka ga je pred dvema letoma organiziral v Asinari, pod isto matrico. Razsodba o Curciovi morebitni svobodi ne bo lahka, saj računajo, da bo odločitev prizivnega sodišča iz Cagliarija znana čez približno en mesec, politični opazovalci pa menijo, da bo lahko celo različna ob odločitve prvostopenjskega sodišča. GELA — Kar 66 mafijašev se bo v kratkem vrnilo domov na prisilno bivanje v pokrajino Caltanisetta n* Siciliji, kot predvideva dekret italijanskega notranjega ministra Scotti' ja. Največ se jih bo vrnilo v Gelo " kar 24 od teh pa je nekaj znani!* mafijašev, ki so in še krojijo usodo organiziranega kriminala na Sicilij1, Tako se bo v ponedeljek vrnil v Gelo vodja manjšega klana t.i. »p°' ražencev« Salvatore Iocolano in dv® njegova najbolj tesna sodelavca, p°' leg njih pa še štiri vidni člani klan® voditelja na begu Giuseppa Mado' nie. Policijske in politične oblasti s® že pripravile izredne ukrepe v Krajih, kjer bodo mafijaši v konfinacij* ali v domačem priporu, menijo P®j da ta povratek ne bi smel povzročit* posebnih nevšečnosti. Prva znamenja ponovnega prekomernega bohotenja alg RIM — Biologi in drugi izvedenci skoraj ne morejo verjeti vestem o prekomernemu bohotenju alg v severnem Jadranu. Cvetenje morja, kot temu pojavu pravijo ribiči, je vsakoletni pojav. V zadnji letih pa je to cvetenje zadobilo take razsežnosti, da smo bili priča prvim znakom atro-fizacije. Po mnenju biologov so temu prekomernemu bohotenju botrovale predvsem neugodne vremenske razmere z milimi zimami, odsotnosti zimskih in spomladanskih neurij, ki niso premešala morske vode. To pa ne velja za letošnjo zimo, tako da so bili biologi še do nedavnega prepričani, da letos ne bomo priča prekomernemu bohotenju alg. Sedaj bodo morali revidirati vse svoje teorije in bržkone priznati, da je glavni krivec ponavljajočega pojava onesnaženost in porušeno ekološko ravnovesje v morju zaradi preko- mirnega ribolova. Že v prihodnjih urah bodo znane razsežnosti letošnjega pojava. To je vsaj včeraj zagotovil minister za okolje Ruffolo. Trenutno so pojav ugotovili predvsem ribiči, ker v mreže in vrše namesto rib »ulovijo« le organsko sluz. Po zadnjih podatkih je take sluzi pod morsko gladino še največ nekaj milj od obale, tako da za sedaj še ni ogrožena kopališka sezona. Ribiči upajo, da bo v prihodnjih dneh prišlo do spremembe vremena, ker lahko le močni udari vetra s severnega kvadranta z razburkanim morjem odpravijo to nevšečnost. Trenutno so na površini komaj zaznavne rumenkaste lise in še te, kot rečeno, več milj od obale. Ob tem pa postaja lahko vsem jasno, da bo morala država od načelnih izjav preiti v operativo in začeti končno zdraviti »bolnika«. SEGH01/2 XXX. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SE6HIZZI« GORICA - VELIKA DVORANA U.G.G. (TRG BATTISTI) od 10. do 13. JULIJA 1991 SODELUJEJO: Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Madžarska, Švedska, Italija. PROGRAM: JAVNA OTVORITEV v četrtek, 11. julija 1991, ob 10.30 v javnem parku na Korzu Verdi (v slučaju slabega vremena bo otvoritev v dvorani UGG) POLIFONIJA — I., II. in IV. kategorija Sreda, 11. julija 1991, ob 20.30. Četrtek, 12. julija, ob 15.30 in 20.30. Petek, 13. julija, ob 9.30 in 15.30. ZBOROVSKA PRILAGODITEV PESMI USTNEGA IZROČILA Sobota, 13. julija 1991, ob 9.30 in 15.30. NAGRAJEVANJE IN KONCERT ZMAGOVITIH ZBOROV PETEK, 12. julija, ob 20.30 — POLIFONIJA SOBOTA, 1 3. julija ob 20.30 — FOLKLORA