166 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 UNIFORME MEŠČANSKEGA KORPUSA IN DEZELNE BRAMBE V MARIBORU SERGEJ VRIŠER i Med mesta na Slovensikem, v katerih nam je zgodovina izpričala obstoj meščanske for- macije, se uvršča tudi Maribor. Dokumen- tacija o tej formaciji je bolj sikromna, skrom- nejša od podatkov za Ljubljano in Ptuj, vendar pa se opira vsaj za zadnje obdobje na dva pomembna vira — opis in upodobitev uniforme, taiko da si je moč ustvariti o tej uniformi dovolj izčrpno predstavo. Na opis uniforme in doslej tudi na edine podatke o meščanskem korpusu v Mariboru naletimo v enem izmed temeljnih del za starejšo zgo- dovino tega mesta, v zgodovinskem in topo- grafskem popisu Maribora in okolice dr. Ru- dolfa Gustava Puffa iz leta 1847. Kdaj So ta korpus ustanovili, iz knjige sicer ne izvemo, Puff omenja samo, da se je korpus zaradi svojih odlik zapisal v zgodovino in da so bili njegovi člani nasledniki hrabrih brambovcev Maribora pred Turki in Madžari. Zgodovina te korporacije ni sklenjena, iz seznama me- ščanov in kronike mestnih dogodkov pa je moč izluščiti ljudi in dejanja, ki so bila z njo tako ali drugače povezana. Taiko dejanje je bila npr. vsakoletno objezdenje maribor- skega mestnega pomerja. Dokaj izčrpno je opisano objezdenje iz leta 1671, ko omenjajo viri meščanske častnike, trobentače, bobnarje, zastavo itd. Žal ni podatkov in slik, Idi bi nam približali noše te meščanske enote v zgod- nejših stoletjih. Puff pravi, da so korpus razpustili šele ob koncu 18. stoletja. Slo je za uniformirani meščansiki strelski korpus (Bürgerliches Schützencorps), ki je imel strelišče za poslopjem kresije in Gast- eigerjeve tovarne tj. v predelu ob zahodnem mestnem obzidju. Zdi se, da je bila ta kor- poracija po številu prapadnikov precej moč- na. Dne 5. septembra 1790, ko je potoval skozi Maribor kralj Leopold, vladar obeh Sicilij, je nastopil korpus s 150 možmi. Čast- niki korpusa pa so se poklonili kralju in po- stavili častno stražo pred gostilno Pri je- lenu, kjer je gost prenočil. Korpus je imel svojo godbo na pihala (»türkische Musik«), ki ja dvakrat na teden igrala v mestu. Sprejem sicilijanskega suverena, ki ga je spremljal tudi cesar Leopold II., nam je znan že po opisu ptujisikega zgodovinarja Ferdi- nanda Raispa. Pri tej slovestnosti je sodelo- val tudi ptujski meščanski konjeniški korpus, katerega vojaški videz in nastop sta bila gos- tom močno po volji. Po Puffu je mariborski korpus ob tej pri- ložnosti zadnjikrat nastopil, ni nam pa zna- no, katerega leta so korpus dejansiko razpu- stili. V mariborskem muzeju se je ohranila oljna slika Andreja Fleissa, usnjarskega moj- Andrej Fleiss, mariborski usnjar v uniformi nadpo- ; ročnika meščanskega korpusa na prehodu iz 18. v 19. ! stoletje ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 167 stra in — kot pove napis — nadporočnika »lovskega« korpusa v Mariboru (Jag. Korps). Slilka nosi, letnico 1792. Kot lovBiki je brez dvoma razumeti strelski korpus. Iz kronike dogodkov v naslednjih letih je vsekakor mo- goče! razbrati, da je še nadalje obstajala po- treba po oboroženi meščanski formaciji. V zvezii s francoskimi vojnimi pohodji je šta- jerski deželni glavar izdal 7. septembra 1796 poziv za ustanovitev lovskega 'korpusa za vso Stajersiko. Ta korpus naj bi štel okoli 1000 mož, vendar rekrutacije niso povsem izpeljali, ker je vojna nevarnost popustila. Očitno pa je, da so v Mariboru leta 1797 še vedno imeli strelski oziroma lovski korpus. Puff poroča, da je tega leta zajel mesto hud požar; ljudje so spravljali svoje imetje na varnejšemu delu mesta, Strazili pa so ga vojaki mondume komisije in pripadniki strelskega korpusa. Puff je na kratko, vendar dovolj značilno opisal sestavne dele uniforme mariborskega meščanskega strelskega korpusa. Njegov opis se tudi dobro ujema z nošo, ki nam jo kaže omenjeni portret Andreja Fleissa. Opis in slika nam predstavita uniformo, kakor so jo nosili ob koncu 18. in v prvih letih 19. stoletja. Zanesljivo časovno potrdilo nam daje sponka na pasu upodobljenca, okrašena z monogramom cesarja Franca II., kar bi po- menilo obdobje med leti 1792 do 1804. Unir formo korpusa je sestavljal suknjič temno ze- lene barve z zelenimi našitki na ovratniku in rokavih. Kroj sukniča na .sliki je tip zgod- njega fraka z mehkim, navzdol obrnjenim ovratnikom in okroglo vrezanimi robovi, ki so speti z vrsto srebrnih gumbov. Enaki gum- bi so tudi na manšetah. Pod sulknjičem je videti kratek bel in z vezenino obšit telovnik. Iz opisa vemo, da so k suknjiču sodiie bele hlače. Častniki so nosili visoke škornje (Cou- rierstiefel) in v njih gamaše, ki so segale prek kolen. Slika nam kaže, da so bile v rabi črne ovratnice z belim robom in čip- kastim zabojem. Častnik je prepasan z ve- zenim pasom, ki ga krasi srebrna sponka s cesarjevim emblemom. Po Puf fu so nosili meščanski oficirji tudi zeleno bele ešarpe. Klobuk na sliki ima obliko zgodnjega dvoro- geljnika, njegovi robovi so obšiti s sirebmim trakom,v pregibu klobuka je videti cesarsko kokardo, na čelni Strani pa srebrno zanko z gumbom in veliko pentljo v zeleni in beli barvi. Pokrivalo dopo'lnjuje zelen čop; Puff pravi, da so bili čopi na klobukih zeleno beli, tj. v deželnih barvah. V opisu je kot orožje omenjen lovski nož (Hirschfänger), oficir na sliki drži z levico vojaški častniški meč, videti je tudi portepé, kar je bil prav tako znak vojaške oficirske časti. Nadaljnja Oficir mariborskega meščanskega korpusa ob koncu 18. stoletja Častniška znaka sta srebrna vezena epoleta z resami na upodobljenčevi levi rami in pa- lica z jermenčkom. Ob klobuku so še dolge rumene rokavice. Mariborska strelska uniforma je bua v splošnem likrojena po vzorcu sočasne avstrij- ske vojaške mode, sorodna pa je bila tudi uniformam drugih korpusov npr. noši ljub- ljanskega grenadirskega korpusa, kakor jo poznamo po opisu iz leta 1793. Zelena barva suknjiča je bila značilna za številne strelske in lovske korporacije. Posebnost na sliki sta epoleta na Fleissovem suknjiču in pas z em- blemom cesarja; obojega piri armadi v tem času ne zasledimo. Meščanski korpusi so se pri adjustiranju sicer v prvi vrsti držali vo- jaškega kroja. Pri vseh teh enotah so bila očitna prizadevanja, da bi se kar najbolj približali videzu vojaštva. Vendar je moč opaziti tudi pogosta odstopanja od tega mo- dela, predvsem z namenom, da bi uniformo bolj popestrili. Vojaški noši se podaja tudi portretirančeva pričeska oziroma lasulja s svitkoma las ob 168 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ušesih in kita s pentljo na tilniku. Frizura te vrste sama po sebi ne bi bila izključno vojaška značilinost, vendar je v avstrijski vojski ostala sorazmerno dolgo v rabi in je bila v času, ko je nastal Fleissov portret, že v precejšnjem nasprotju z modernejšimi in priJdadnejšimi kratkimi pričeskami Napoleo- novih vojakov. Leto 1808 in cesarski patent o formiranju deželne brambe po avstrijskih deželah sta vnesla tudi v mariborsko meščansko življe- nje nove vojaške impulze. "V juliju 1808 se je v Mariboru med prvimi odzvalo pozivu za vstop v deželno hrambo 59 dijakov. Bram- bovci so si smeli sami izbrati oficirja, 2 na- rednika in 2 korporala, na slovesen način pa so jim na Glavnem trgu pred rotovžem podelili brambovske kokarde. Po nekaj me- secih urjenja so prostovoljci v oktobru po- kazali svoje vojaško znanje pred nadvoj- vodom Janezom. Mariborska hramba je štela do pomladi 1809 dva bataljona mož s 50 častniki. Častniški zbor je bil sestavljen iz aktivnih in bivših oficirjev ter ta'kih, ki so prišli iz civilnih poklicev. Na velikonočno nedeljo 1809 so slovesno blagoslovili zastavo prvega bataljona, naslednjega dne pa sta obe mariborsiki enoti odkorakali na Koroško. V celoti se je aprila 1809 pomikalo pirek Celovca v smeri proti Italiji kar 13 štajer- skih brambovskih bataljonov. Iz Puffovih podatkov ne razberemo, ali so člani strelske- ga korpusa vstopali v deželno hrambo, dom- nevamo pa lahko, da so podobno kakor v Ljubljani opravljali stražno službo predvsem v Mariboru. Puff je dokaj obširno opisal ustanovitev deželne brambe, njen kadrovski sestav, ude- ležbe v bojih in njeno uniformo. Opise bram- bovskih uniform je prevzel po predpisih o adjustiranju od 16. junija 1808, ki so veljali za deželne brambe Štajerske, Koroške, Kranj- ske, Trsta in Solnograškega, poudaril pa je predvsem oblačilne značinosti, ki so bile v rabi v Maribo-ru in njegovem zaledju. Ofi- cirji štajerske in s tem tudi mariborske de- želne brambe so nosili do kolen isegajoče zelene suknjiče in sive hlače iz kamelje dlake, okrašene s srebrno vezenino, k temu doko^ lenske škornje z oako zeleno obrobo. Sablje so nosili na črnih lalkiranih pasovih, na sab- ljah srebrne portepéje, pomešane s svilenimi Uniforme štajerske deželne bram- be 1808/1809: 1. Nadporočnlk v pred- pisani uniformi. 2. Brambovec — strelec v plašču »Roquelorju«. 3. Brambovec v uniformi pehote KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 169 i resami v deželnih barvah. Našitke na ov- ratnikih so označevali z 1 srebrno paaico poročnika, z 2 nadporočnika, s 3 stotnika, štabni oficirji so imeli debelejše, pol palca široke našitke. Pokrivalo oficirjev je bil tri- rogeljnik, obrobljen s črnim trakom in okra- šen s 7 palcem široko srebrno pentljo z vtka- nimli deželnimi barvami. Puff pripominja da so bili enako oblečeni častniki strelcev tj. brambovsldh enot, ki so bile oborožene z lovskimi puškami. Brambovske fizilirske kompanije so bile kakor redna vojaška peho- ta opremljene s pehotnimi puškami. Prostaki deželne brambe so nosili črne, 6 palcev viisoke klobuke s širokim zavihanim krajcem, ki je bil pritrjen z dvema volnenima zankama. Na krajcu je bila deželna kolkarda. Suknjiči so bili zeleni, imeli so visoke ov- ratnike, dve vrsti belih gumbov in našitke v deželnih barvah na ovratnikih in rokavih. V istih barvah so bili obšiti tudi škrici suk- njičev, žepi in naramni našivki pa so bili zeleni, tj. v barvi suknjiča. Štajerci so imeli bele, Korošci in Tržačani rdeče, Kranjci viš- njeve in Solnogradčani rumene našitke. Ov- ratnice so bile črne, telovniki in hlače iz si- vega sukna. Kot obutev so omenjeni čevlji z gamašami ali čevlji na vezalke. Brambovci so bili oboroženi s puškami in bajoneti, ki so jim viseli na dva palca ši- rokem jermenu prek ramen. Korporali so se razlikovali od moštva po črnih usnjenih pa- sovih, imeli so sablje z zelenimi volnenimi portepéjiu Naredniki so smeli nositi palice iz trstike (Spanische Rohr), le da slednje niso imele ročajnih gumbov kot palice oficirjev. Enako kakor brambovska pehota so bili oblečeni strelci, le da so bili prepasani z ze- leno volneno vrvico z majhnim okroglim čopom in rogom za smodnik. Namesto na- bojnjače je sodila k opremi strelcev usnjena torbica — kartuša, viseča na 2 palca širokem jermenu. Podobno kakor meščanska je tudi bram- bovska uniforma posnemala sočasno vojaško nošo. Tako je bil v rabi značilni korziški klobuk — cilinder z visoko zavihanim levim krajcem, kot so ga nosile vojaške enote top- ništva, pionirjev, lovcev in dr., nadalje kratki suknjiči do kolen-fraki, ozke hlače, gamaše itd. Iz navodil o oblačenju za omenjene de- žele izvemo, da so bili suknjiči sivo zelene barve, gamaše iz črnega sukna in z usnje- nimi gumbi. Poleti so prišle v rabo bele plat- nene hlače. Puff omenja, da so nosili ofi- cirji suknjiče do kolen. Po ohranjenih gra- fikah vemo, da so bilii to fraki z daljšimi škrici, prav talko nam kažejo upodobitve, da so nosili oficirji pasove z deželnim emble- mom, nekdanji aktivni oficirjii, ki so kot upo- kojenci vstopili med brambovce, pa so imeli pravico do vojaških črno žoltih ešarp. Pred- pisi navajajo za častnike trirogelinik, ven- dar to ni bil nekdanji trirogeljni klobuk iz 18. stoletja, temveč so tako poimenovali tudi še njegovo predelano obliko', ki ie bila okoli 1800 v bistvu že izrazit dvorogeljnik. Omeniti je še posebnost uniforme deželne brambe — okrasne našitke na hlačah. Z belo, pri oficirjih pa s srebrnoi vrvico so bili obšitli hlačni razpoi^ki. Ornamentika je posnemala ogrske okrasne našitke in jo zasledimo na upodobitvah deželne brambe vseh omenje- nih petih dežel. Nasploh so kazale uniforme deželnih bramb mnogo regionalnih posebnosti, različne so sd bile pri pokrivalih, v krojih, in barvah uni- form, obutvi itd. Brambovskega uniformira- nja ni usmerjala enaka doslednost kot v red- ni vojskii, nagel razvoj vojnih dogodkov v letih 1808/09 je presenetil avstrijske dežele šo sredi priprav za organiziranje te brambe, na voljo ni bilo dovolj uniform, talko' da sta bila pogosto poglavitna skupna znaka teh enot samo simbolični brambovski iklobuk in pa popularni sivo zeleni suknjič, bolje plašč, imenovan roquelor, pod katerim so nosili brambovci kar vsakdanjo civilno obleko. Ce se povrnemo k razmeram v Mariboru, si je mogoče zamisliti, da so leta 1808 rabile uniforme strelskega korpusa prav gotovo tu- di za potrebe deželne brambe. Skupna je bila obema že temno zelena barva suknjičev, oficirski dvorogeliniki in tudi nekateri čast- niški znaki v deželnih barvah itd. Formiranje deželne brambe je v Mariboru za nekaj let podaljšalo tradicijo oborožene in uniformirane meščanske enote. Po zlomu Napoleona je sled za to enoto izginila, novo poglavje pa pomeni šele ustanovitev narodne garde v revolucionarnem letu 1848. Oblačila te garde sem obdelal v posebni razpravi. LITERATURA 1. R. G. Puff, Marburg in Steiermark. Graz 1847. — 2. F. Raisp, Pettau, Steiermarks älteste Stadt, Graz 1858. — 3. R. Ottenfeld-O. Teuber, Die österreichische Armee 1700—1867, Wien 1895. — 4. W. Teuber — Weckersdorf, Die österreichi- sche Infanterie 1809/14, Heer und Tradition, Berlin 1928/38. — 5. S. Vrišer, Uniforme meščan- sltega konjeniškega korpusa v Ptuju, Ptujski zbornik 1969. — 6. S. Vrišer, Uniforme narodne garde na Slovenslcem v letih 1848/49, CZN n. v. 5 (XL), letnik 1969. — 7. S. Vrišer, Uniforme ljubljanskih meščanskih korpusov v 18. in 19. stoletju, Kronika XXII/št. 1, 1974.