Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
---	___ ’VJ
< a

5â. številka
Joliet. Illinois. decembra letat 190¿>.
T-^etuile XIT
MNOGO DELA ZA
59J0NGRES.
V «beti zbornicah bilaprečitnii» predsedniku Roosevelta poslanica.
Zasedanje začeto v ponedeljek.
Washington, 4. dec. — Kongres «e je danes sešel pod običajnimi for malnostmi. O čemer se ima posvetovati, je že dlje časa razburjalo javnost in o perečih važnih vpraša-šanjih se je mnogo govorilo. Najvažnejša vprašanja, ki se imajo reševati, so ureditev železničnega cenika, boljše nadzorstvo zavarovalnih družeb, dopustitev več teritorijev med države, dovolitve za Panamski kanal, priseljevanje, nadzorstvo korporacij, tarifa in trgovska pogodba z Nemčijo. (Glej: ‘Rooseveltova poslanica’ v 49. št. “A. S.”. Op. por.)
Seaaf.
Washington, 5. dec.—Senat je danes zasedal skoro tri ure in je posvetil skoro ves svoj čas preči-tanju letne poslanice predsednikove. Veliko število senatorjev je bilo navzočih in galerije so bile prena-
I	v m
polnjene radovednežev. Citanje poslanice so vsi poslušali zelo pozorno. Ob 2. uri 60 min. se je zborovanje odložilo iz spoštovanja do pokojnega Benjamina F. Marsh, člana zbornice.
Poslanska zbornica.
Ko je zbornica danes opoludne otvorila svojo sejo, so bili navzoči skoro vsi člani in galerije so bile uapolnjene. Citanje predsednikove
poslanice se je pazljivo poslušalo. Na predlog poslanca Goldfogle iz New Yorka se je sprejela resolucija) v kateri se izreka sočutje ameriškega naroda za nesrečne ruske jnde. Resolucija je odkazaua za natisk in izročitev odboru za vnanje zadeve.
Roosevelt o štraikik.
V	poslanici predsednikovi o delavskih štrajkih je rečeno:
V	vsakem velikem boju zastran
mezde ali plačila se gre ne samo za delodajalce in delojemalce, temveč še za tretjo stranko,—to je javnost sploh. Zvezina vlada ima pravico, urejevalno posezati v boje zastran mezde povsod tam, kjer je v nevarnosti državno prekupovanje. Delavska vprašanja je težko reševati, a to se bo posrečilo, kadar bo navada, meriti posamnika samo po njegovi notranji vrednosti, in ne po višiui socialne ali družabne stopnje, na kateri stoji. Sebične in sirove osebnosti se nahajajo v vseh družab »ih slojih. če so to takozvani kapitalisti, to pač izkoriščajo v odurni dobičkoželjnosti delavca, gospodarsko slabejšega. če so delavci, povzročajo nemarnost, preziranje prevzetih	dolžnosti j,
čezmerno zavist zoper premožnejše ali celo sirova nasilstva. Obe stranki imata torej svoje napake, zoper katere morajo nastopati vsi dobromi-sleči. Razredno sovraštvo se mora zatreti:	isto je povzročilo konec
staroveških republik. Kdor hoče obče blagostanje žrtvovati svojemu posebnemu ljudskemurazredu, kdor hoče biti udanejši svojim razrednim tovarišem nego narodu, ni prištevati dobrim državljanom. Nevarnost, da utegnejo Združ. države postati kdaj plutokratija, t. j. priti pod vlado bcgatincev, kjer bi imeli govoriti samo bogataši, je po mojih mislih izključena. Z druge strani pa nočemo imeti tudi nikake drhal-ske vlade. Marveč ostani v tem oziru vse pri starem, to se "'•pravi, vsakdo—pa najsi je bogat alireven-se precenjaj samo po tem, kar je v njem. Pri tem se morata njegova osebe in njegova lastnina seveda ščititi, a ne da se kršijo pravice bližnjika.
Gettj. naročnikom.
“A S.” stopi s prihodnjo številko v XV. leto svojega obstanka. In gotovo se bo tudi v prihodnje trudil, da bo ustrezal vsestranskim zahtevam pravega tednika.
O tej priliki pa nujno pozivamo cenj. naročnike, ki so zaostali s svojo naročnino, da isto vendarle enkrat poravnajo. Roka roko umiva in —business je business!
UPRAVNIŠTVO.
izobčeni.
Omaha, Nebr., X. dec. — Škof Scannel od škofije Omaha je izobčil tiste katoličane, ki so se udeležili poroke narodnega poslanca Kennedy z gdč. Marguerite Pritchett. Kennedy je bil ločen od svoje prve žene, ampak ni katoličan in gdč. Pritohert je protestantinja. Med izobčenimi je žena znanega klav-niškega magnata E. Cudahy.
KS rudarjev usmrčenih.
Oiamondville, Wyo., 2. dec.— Osemnajst rudarjev je storilo 9mrt sinoči vsled eksplozije v rovu št. 1 “Diamond Coal <fc Cokc”-kompa-nije. Vsi ponesrečenci so bili menda na mestu usmrčeni. Udar ek« plozije je bil čutiti v celem mestu in poslopja so se tako pretresla, da so ljudje bežali na plan. Vse prebivalstvo je potem hitelo do rova. Eksplozija se je pripetila 1,100 čevljev pod zemljo in najmanj 3000 čevljev od ustja rovovega. Ponesrečenci so večinoma Angleži, Dne 26. oktobra 1901 se je tu ponesrečilo 32 rudarjev.
ZENSKA USMRTILA GEN. SAHAROVA,
Bivši vojni minister tudi žrtev politične prekucije na Ruskem.
Položaj še sila napet in kritičen.
diti kmetov s svojimi političnimi zahtevami, marveč utegnejo povzročiti nasprotno revolucijo. Pravi: •‘Kakih sto fanatičnih duhovnikov, s cerkvenimi zastavami in slikami, lahko prebudi ‘črne’ milijone v deželi in premaga vas razumnike po mestih med takimi grozotami, kot jih svet še ni videl.”
II mrtev, 7 ranjenih.
Evaneville, Ind., 2. dec. — V sled eksplozije v premogovem rovu je bil danes en mož usmrčen, a sedem drugih je bilo težko ranjeniln A. R. Timmons je prišel pod padajočo leso in je bil tako zmečkan, da bo umrl. Eksplozija se je pripetila vsled prerane razstrelbe.
Nesrečnih.
Milwaakee, Wis., 2. dec.—Pra-voslovec James Leslie iz Liverpoola, Angleško, ki je baje sin odličnega angleškega lorda, je bil davi obsojen v enoletno ječo, ker je ukradel svršnik in par rokavic. Bil je lačen, pa ni imel denarja ne svojcev. O svojih starših ni hotel govoriti.
Zdravnik kot morilec.
Greensboro, N. C., 4. dec. — Grozna žaloigra se je doigrala sinoči v stanovanju zdravnika Mathews. Njegova žena je bila bolna in on jo je zdravil. Trpela je hude bolečine in zasumila je, da jo mož zastruplja." Skrivaj je poslala po druzega zdrav-' nika, in ko je ta prišel, je spoznal, da je res zastrupljena. Vsaka pomoč je bila zaman. Dr. Mathewsa' so zaprli.
St.
Lovske žrtve.
Paul, Minn., 5. dec. — Iz mesta Bruce, Minn., se poroča, da znaša skupno število na lovu v Wisconsinu in severnem Michiganu ponesrečenih doslej na mrtvih 26 in na ranjenih 51. Letos se je ponesrečilo več lovcev po slučajnem sproženju puške nego kdaj preje, Veliko število mrtveoev so prego reči lovci pomotoma smatrali za jelene.
Franclja in .cerkev ločeni.
Pariz, 6. dec. — Senat je danes do dolgi razpravi sprejel nasvetovano postavo za ločitev cerkve in države s 181 proti 102 glasoma. Po slanska zbornica je sprejela postavo julija meseca. Jutri se postava razglasi v uradnem glasilu in zadobi takoj veljavo. Temeljna načela postave zagotavljajo popolno svobodo vesti glede vere. Sprejetje postave znaoi vrhunec napetega razmerja med francosko vlado in Vatikanom.
Petrograd, 6. dec. — General Saharov,bivši vojni minister, je bil včeraj umorjen. Vlada je poslala gen. Saharofa v pokrajino Saratov vsvr ho, da uduši kmečke izgrede tamkaj. Neuradni listi ponatiskujejo mučne podrobnosti o dejanjih gen. Saharova v Saratovu, kjer je med drugim bičal kmete, katere je prišel mirit. Neka ženska, pripadajoča takozva-nim “Letečim krdelom” revolucionarnega gibanja, je danes obiskala guvernerjevo palačo in vprašala po gen. Saharovu. Trikrat je ustrelila nanj iz revolverja in ga na mestu usmrtila. Vest je dospela v Petrograd nocoj. DogodSk je napravil globok vtis tukaj, vsled bojazni, da utegnejo tukajšnji revolucijonarji slediti danemu zgledu.
Kriza še ni koiučatta,
Petrograd, 6. dec. — Položaj se tu še ni razbistril. Turobne vesti dohajajo iz raznih pokrajin o vojaških uporih. V Kijevu in Voronešu še traja vstanek in na ruskem Poljskem se je uprlo več polkov. Prve ga ministra grofa Witteja naloge so od ure do ure težje, in mnogi mislijo, da ne bo kos položaju. Nazadnjakom raste pogum in že zahtevajo vojaškega diktatorja. Witte se opira samo še na razna zemstva in njih sklepe.
Hočejo splošno volilno pravico.
Od kongresa zemstev odposlani delegatje, da se posvetujejo z grofom Wittejem, so mu danes izročili spomenico, v kateri kažejo na to,da ne govore zase samo, nego za veliko maso deželnega ljudstva, če zahtevajo splošno volilno pravico. Rekli so, da je resnično splošna volilna pravica zoper njihovo korist,» da je možno samo takisto rešiti^deželo anarhije in pogube. Nazadnjaške uplive, ki so jih našli člani deputa-cije tako močno vgnezdene v Petrogradu in Carskem Selu, je rodila sebičnost, a imeli bi žalostne posledice. V spomenici kažejo dalje na to, da je edina rešitev za vlado, takojšnja objava določne izjave, da se bo uganjala popolnoma svobodomiselna politika in da se bodo primerna dejanja takoj izvrševala. Pričakuje 8e,da grof Witte jutri odgovori na to poslanico.
Štrojkarjl trdni.
Vlada je hotela danes zopet otvo-riti poštni in brzojavni promet, ampak se ji ni posrečilo, vsaj kar se tiče zadnjega. Brzojavni urad je bil sicer pod vojaško zaščito otvor-jen in bilo je dovolj uradnikov tu za sprejemanje dohajajočih brzojavk. A nijedna brzojavka se ni odposlala, izimšičrto Petrograd-CarskojeSelo, kjer poslujejo vojaki. Nekaj pošte so odposlali radovoljci pod zaščito policije in žandarjev in kozakov. Mnoge odlične osebe, med njimi prof. De Martens, so pomagale odpravljati pošto.
Vlada prosi potrpi jetija.
Vlada je zopet prosila ljudstvo potrpljenja, češ, da je treba časa v nadomestitev starih po novih posta vah. Obenem je obljubila izdati časnih naredeb v zajamčenje carskih obljub v znanem proglasu z dne 30. okt. t. 1. Te naredbe bodo veljavne, dokler sejne snide gosudarstven-na duma ali državni zbor, ki bo vse uredil z novimi postavami.
Milodari za ruske jnde.
New York, 5. dec. — .Jacob H. Scliiff, tajnik judovskega pomočne ga odbora, poroča, da se je nabralo $1,000,000 in odposlalo na lorda Rothschilda v London, da se potem primerno razdele med stiskane jude na Ruskem. Sedaj se namerava nabrati še en milijon. V New Torku se je doslej nabralo $430,834, v
Cbicagi $84,608, v Philadelpbiji $60,608 in v Bostonu $20,025. Kakih 20 odstotkov tega denarja so darovali kristijani.
Macedonsko vprašanje«
Carigrad, čez Sofijo, 6 dec. —■ Ministrski sovet je sklenil načeloma popustiti glede finančnega nadzorstva v Macedoniji, a sultan še ni izdal irade, v kateri bi bil potrjen ministrski sklep. Zdi se, da vojni minister ni hotel podpisati načrta za noto, namerjeno na velesile in pisano jako spravljivo. Pravijo, da sultan pričakuje enoglasnega sklepa ministrskega, predno pritrdi.
V AVSTRIJI SE BOJE DELAVSKIH NEMIROV
Boj za splošno volilno pravico utegne postati krvav na
Češkem.
Ošabni grqti i Ijudomili cesar.
Viharji v Nemškem morju,
Berolin, 3. dec.—O hudih viharjih v Severnem morju, ki so napravili ogromno škodo, neprestano dohajajo žalostni glasi. Mnogo ladij se je pogreznilo in število človeških žrtev bo bržkone grozno veliko. Vihre in visoke plime so kar besnele.
250 let.
New York, 30. nov. — V proslavo 250 letnice izkrcanja judov v Arne riko se je danes vršilo zborovanje v Carnegie Halli. Govorili so bivši predsednik Grover Cleveland, guverner Higgins iz New Yorka, new yorški župan McClellan in drugi. Cleveland je govoril o judovskem napredku pod svobodnimi napravami ameriškimi.
Dunaj, 7. dec. — “Neue Freie Presse” poroča, da je 12 pehotnih batalijonov, ki so nameščeni v Linču, Krakovu in Olomucu, z dragonci i/. Dunajskega Novega Mesta vred dobilo ukaz, odriniti na Češko. Resnih nemirov se je bati na Češkem v zvezi z agitacijo za reformo volilne pravice. Cesarski namestnik na Češkem je naznanil, da niso tamošnje posadke močne dovolj, da bi mogle preprečiti preteče nerede. Videti je, kot poroča ‘.‘Neue Freie Presse”, da se gibanje ne omejuje na agitacijo zasploš-no volilno pravico, nego da je pomešano z antisemitizmom, kar napravlja položaj še bolj preteč.
Ogrske kriza.
Budimpešta, 6. dec.— Položaj se začenja jasniti. Grožnja i ministrskega predsednika barona Fejer-vary:	“Za nami vojaška vlada!”
je očividno učinkovala. Vsekakor je prošla zadnje dni še preteča nevarnost ministrske krize. Vsi ministri soglašajo s prvim minis trom in njegovim načrtom za splošno volilno pravico na Ogrskem. Ako bi se parlament še dalje upiral, bo takoj razpuščen. Potem bo razsodila dežela.
Sebični grofi.
Dunaj, 2. dec. —Gosposka zbornica državnega zbora je razpravljala danes vladno predlogo o splošni volilni pravici. Grof Franc Thun in knez Auersperg sta tožila vlado radi omahljivosti in slabosti, ker je dovolila nedavne demonstracije za volilno pravico v Avstriji. Prvi minister baron Gautsoh je zavrnil to obtožbo in izjavil, da bo vlada sto-
zveza poljskih članov državnega zbora, je naročilo svojim predsednikom, vprašati avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev, grofa Golu-chowskega, da li ima Avstrija svoje čete v Galiciji v vojnem stanju, da pomaga Rusiji v. slučaju vstaje ruskih Poljakov, in ali so si Nemčija, Rusija in Avstrija obljubile pod poro za slučaj, da postane ena teh držav žrtev resnih notranjih nemirov. Ta sklep je zato važen, ker navadno Polskie kolo podpira vladno politiko.
Strašna smrt.
Mobile, Ala., l.dec.— Devetoseb je spalo v neki ladiji na reki Middle, ko je davi nastal ogenj, v katerem so vsi zgoreli, črnec Wheat, ki je bil deseti mož na ladiji, se je rešil še pravočasno. Ta pripoveduje, da je rečenih devet oseb padlo v žarečo maso, v kateri so se živi spekli.
Jolietske novice.
—	“Citizens’ Brewing Co.” je bila obsojena v globo $20 in stroš-kov, ker je ob otvoritvi svoje pivovarne kršila postavo glede prodaje ali dajanja opojnih pijač nedoletni kom.
—	Brata George in Martin Hicks, oba rojena istega meseca, sta v cve-v sredo pod h, št. 600 na N. Scot; toči starosti umrla istega dne t. j. cesti. Starejši Martin je nenadne umrl za krvotokom. Njegov jetični brat George se je tako užalosti! vsled tega, da jp legel in čez pet uri tudi izdihnil svojo dušo. N. p. v m.!
—	Slovensko pevsko društvo priredi v nedeljo zvečer v Golobičevi dvorani sejo in zabavo. Uljudno vabljeni so vsi rojaki, ki žele pristopiti k društvu kot sodelujoči ali pod porni člani.
Samomor Slovenke.
New York, 5. dec. — Nedavno n Slovenske došla Ivana Berzik, soproga slovenskega premogarja v Pennsvlvaniji, skočila je mined o nedeljo skozi okno 4. nadstropja bolnice od Long Island College,Brooklyn,v New Torku in bila na mestu mrtva. Nesrečnica, ki je bila stara še le 29 let, dospela je zadnje dni oktobra s francoskim parnikom La
Gascogne v našo luko, nakar so jc pala po načrtani poti vkljub VBem j z ¿rugimi naseljenci zajedno poslali oviram, dokler bo uspela ali padla. | na	Igland. Kakor \določajo
Ljudotuili cesar.
Dunaj, 2. dec. —Ces;y Frane Jožef je ponovno in izrecno izjavil, da je uvedba splošne volilne pravice za Avstrijo potrebna in trdne določena stvar.
Poljaki v skrbeh.
Dnnaj, 1. dec. — Polskie kolo,
Najboljši oglas.
Gola resnica—da je Severov balzam za pijača ozdravil bolehajoče za kašljem, prehlajenjem, na prsih in slabih pljuČah prešlih petmdvaj. set let, pomenja več za vsacega čitatelja tega časopisa nego predelek pisanja brez namena. Anthony Gross, Cumberland, W y o m i n g, piše: “Severov balzam za pljuča me je ozdravil hudega kašlja in pljučnice, ko so bila vsa druga zdravila brezuspešna. Vedno ga bom priporočal.” Ljudje, ki so rabili to zanesljivo zdravilo, so naši najboljši oglasi. Cena 26 in 50
v vseh lekarnah ali W. F. Co., Cedar Rapids, Iowa.
Severa
naseiniški predpisi, dala si je v Ha-vre cepiti koze in na potu jej je roka zelo otekla. Da ozdravi, so jo poslali v imenovano bolnico. N jene zdravje je le počasi napredovalo in mlada rojakinja, kateri je bilo na tujem in vrhu tega še v bolnici dolgočasno, je postala otožna in nesrečna.
Ofec tiapott miri.
Pater Gapon nadaljuje pridigati delavcem zoper revolucijo, rekoč, da bo štrajkarska taktika gotovo povzročila reakcijo ali nazadnjaštvo in stavila v nevarnost s krvjo krščeno kvobodo. Revolucijonarje in socialiste svari, da ne morejo vzbu-
Izlet o Božični
po Nickel Plate-železnici med Chicago in Buffalo. Prodajni dnevi 23., 24., 25., 30. in 31. decembra 1906 ter 1. januarja 1906 za eno in tretjino voznine potovanje naokrog, s povratkom do dne 3. januarja 1906. Naravnostni vlaki v New York City, Boston in druga vzhodna mesta. Nič preplačila. Posamni obedi v jedilnih vagonih sestava Nickel Plate. Trije vlaki vsak dan iz kolodvora “La Salle and Van Buren St. Station”, edinem kolodvoru v Chicagi na Elevated Loopu.	*39
JAMES B. HOWARD IN UMOR GOEBELA.
Dolgi boj za življenje, ki ga bije Caleb Powers, obtožen sokrivde v umoru William Goebela, oživlja zanimanje za usodo James B. Howarda, gorjanca iz Kentucky, ki je sedaj v dosmrtni ječi radi istega umora. Pri prvi obravnavi je bil Howard obsojen na vešala, a pri drugi v dosmrtno ječo.
Joliet, 111., 0. dec. — Prvi sneg jmo dobili letos dne 1. t. m. Res nepričakovano dolgo smo plavali v veselju prelepe jeseni, ampak vse mine. In baš to nas bo tolažilo v mrzlih in viharnih dneh, ki nam jih donese menda tudi letos bela kraljica severna. Nastopil je resni adventni čas, in ne bo dolgo, pa bomo praznovali rojstvo Gospodovo.
____ Umrl je \\ illiam Music, sinček g. Petra Musič in soproge, 1107 North Chicago st., za vnetjem pljuč v ponedeljek. Pogreb se je vršil včeraj popoludne s službo božjo v cerkvi sv. Jožefa. Počivaj sladko, angel j ček!
—	Hudo zbolel je g. Peter Ivan-sček in bil včeraj, t. j. v torek prepeljan v bolnišnico sv. Jožeia. Upajmo, da dobri mož kmalu okreva.
—	Bivši bankir in šolski superintendent Newton C. Dougherty iz Peorije, sedaj imenovan “Zločinec št. 9510” in nastanjen v kaznilnici jolietski, ima že odkazano mu delo. Poštenjakovič mora odbirati koruzno slamo za metle.
__Tudi zadnjo nedeljo smo imeli
sušo.
—	Hrvatica Mary Basajac iz Roek-dala je v pondeljek zjutraj pobirala premog ob tirih Rock Island-zelez nice. Y sled mraza ogrnjena s pletom, ni žena slišala vlaka, ki je ne naloma pri drdral in jo butnil v stran, da se je revi zlomila desna roka in izpahnila rama. Na svojo sreče je stala ob in ne na tirih, sicer M bila usmrčena. Poklicana ambu-lanea je prepeljala ponesrečenko v bolnišnico sv. Jožefa,
- — Slov. pevsko društvo se spet marljivo vadi v petju, odkar ni pevovodja Schager vec tako zadrzavan po drugih opravilih. Tudi drama ticni odsek ne počiva, in Silvestrov večer v Golobičevi dvorani obeta biti res imeniten.
—	Naš rojak Jos. Ivec je bil, ki je zadnji videl živega v tukajšnji žvepleničarni ponesrečenega William Schrauffa; in Ivec je bil, ki je znanega ponesrečenca prvi pogrešal in šel iskat, a tudi našel je njegove ostanke naš rojak, ki je bil tudi upo-slen v zgoreli tovarni. Pokojni Schrauff je bil rojen 1. 1846. na Nemškem in je prišel v Ameriko i. 1872, a zapušča pa ženo, šestero otrok, šest sester in dva brata.
—Novoustanovljeni “Commercial Club” se peča z vprašanjem, kaj more in ima klub storiti vs vrho, da se zagotovi za to mesto vsaj dobra polovica s vote, ki jo namerava “The United States Steel Corporation” izdati za jeklarne na zapadu. Imenovan bo odbor dvajsetih mož, da se bode tozadevno dogovarjal z Illinois Steel-kompanijo v Chicagi. Pozneje bo menda potrebno, da gre odbor v New York, dogovorit se o stvari s še višjimi uradniki velike korporacije, ki nadzoruje illinoisko kompa-nijo.
—	Zgorelo žvepleničarno bodo zgradili nanovo in sicer varno proti ognju. S tovarno so zgoreli tudi purani, s katerimi je hotela družba na Zahvalni dan presenetiti svoje uposleuce, 150 po številu.
—	V mesecu novembru je okrajni klerk izdal petinšestdeset ženitnih licenc, a meseca oktobra osemdeset.
—	Ker je bil zasačen pijan in skrivaj oborožen, je moral Angelo Casa-neri plačati globe 117.50.
—	Na Zahvalni dan je bilo vse veselo. Delo je vsepovsod počivalo, a saluni so bili seveda odprti in to pove vse. Da je imela policija obilo posla, je umevno samoposebi, vendar pa ni imela prilike, posredovati v kakem resnejšem slučaju. Vsekakor pa je bila zadovoljna s “plenom”.
j— Novi ognjegasni stroj, ki gaje kupila sedanja mestna uprava za $8,700, dasi ni baje vreden niti polovice toliko, je dospel v Joliet v ponedeljek.
—	Policijski načelnik Emeiy je prepovedal metati snežene kepe po
javnih cestah na mimogredoče ljudi, in to vsled mnogih pritožeb. Torej fantiči, pozor!
—	Začetkom tega tedna so bili pred sodnikom zaslišani tisti trije “high school”-študentki, ki so prisostvovali otvoritvi nove meščanske pivovarne. Študentki so stari po 19 let; prvi je izpil eno čašico piva, ostala dva po dve čašici. In ta “vne-bovpijoči” greh ali zločin (?) je povzročil križarsko vojsko zoper vse salune in pivovarne. . . . Res — iz malega raste veliko.
—	Mestni zbor ima ta teden dve posebni seji; na dnevnem redu prve je “traek elevation” ali povzdig tirov, a druge gradnja nove mestne zbornice (City Hall).
—Louis Devala, uposlen v jeklarni Illinois Steel kompanije, je poskušal v petek odnesti iz tovarne tri kose usnjatega pasa v skupni dolgosti osemnajstih čevljev, pa se mu ni posrečilo; aretiran je bil in je moral plačati $18.25. Devala je zapuščal jeklarno tako napet in- debeluhast, da je policaj Gorey zaslutil pod njegovo suknjo sumljivo reč. Poklical ga je v ofiice in tam je prišlo usnje na dan. Pasi so bili po šest palcev široki—ej, to hi bili podplati poceni za par let!
Waukegan, UL, 3. dec. — Dne 29. nov. je bila dana tukajšnji slovenski naselbini redka priložnost, izkazati čast, oziroma častno sprejeti enega največjih naših rojakov, to je mil. g. škofa Jakoba Trobec iz St. Clouda, Minn., kateri se je pripeljal ob 10. uri zvečer k blagoslov-ljenju novega križevega pota.
Pri prihodu vlaka so bila postavljena sledeča društva z bakljado in godbo na čelu v špalir, skozi katerega se je podal gosp. škof v njemu pripravljeni voz:	Dr. sv. Jožefa
št. 53, dr. Matere Božje št. 79, K. S. K. J.; poljsko dr. v uniformi in slovaško društvo kakor tudi več dru-zega občinstva. Potem smo odkorakali. Prišedši do slovenske cerkve, so se postavila društva zopet v špalir, skozi Katerega se je podal mil. g. škof Jakob Trobec v spremstvu naslednjih če. gg. duhovnikov: Rev. John Plevnik, Rev. I. S. Finn, Rev. A. G. Jenderjek, Rev. A. Am-brosatis in Rev. L. Krasehowitz.
Pri prihodu v župnišče je častital škofu v imenu vseh društev in vseh tukajšnjih Slovencev zastopnik dr sv. Jožefa, Fr. Opeka, za kar se je tudi mil. gospod škof iz dna srca zahvalil. Nato so stopili pevci pod okno in par slovenskih pesmi zapeli, katere je mil. g. škof z velikim navdušenjem sprejel in pevce potem še v župnišče povabil,da so jim še tam zapeli, nakar so se razšli vsak na svoj dom.
Dne 30. nov. ali na Zahvalni dan ob ^10. uri so imenovana društva zopet napravila špalir od župnišča do cerkve, skozi katerega se je nesel novi križev pot; in sicer najprvo dekleta, potem žene, fantje in možje, in potem se je začela peta sv. maša z leviti,katero je daroval Rev. L. Kraschowitz. Pridigo, katera je segla vsakemu navzočemu v srce, je imel mil. g. škof. Po dokončani peti sv. maši je bila tudi zahvalna pesem ali Tedeum. In potem se ja pričelo blagoslovljenje novega križevega pota, katerega je tudi sam mil. g. škof, v spremstvu vseh nav-zočih duhovnikov, molil. Samoumevno je, da je bila cerkev do zad-djega kotička natlačena, čeravno je bilo vreme jako mrzlo.
Po vseh teh cerkvenih obredih je imel mil. g. škof še poseben govor, pri katerem je posebno priporočal prejemanje sv. zakramentov in molitev sv. križevega pota; in zahvalil za lep sprejem, kakor tudi cerkvenim pevcem za njih trud.
Nato se je podal zopet skozi špalir v župnišče in ko je dospel do tam, mu je podala belooblečena deklica šopek svežih cvetlic in ga v imenu vse mladine pozdravila, na kar se ji ie tudi mil. g. škof prav lepo zahvalil in potem vsemu občinstvu podal sv. blagoslov.
Tem potom se imamo vsi zahvaliti v prvi vrsti našemu vrlemu č. g.
župniku, Rev. J. Plevniku, za njei* govo požrtvovalno delovanje; nadalje pa tudi vsacemu posamezniku, kateri je kaj pripomogel k tej slav-nosti. Našemu rojaku, mil. g. škofu Jakobu Trobec pa želimo, da bi še mnogo let deloval v krogja<svojih ovčic in želimo,da bi še delil zakrament v naši sredi. Bog ga živi še mnoga leta!
Tebi, nam vrli list, pa obilo vspe-
ha.	Fr, Havle.
Pueblo, Colo., 2. dec. — Domača veselica za cerkev, ki se je vršila na Zahvalni dan, se je vršila natanko po določenem programu v obče veselje in zabavo vseh navzočih, pa tudi v gmotnem oziru je dobro vspela.
—	Na voglu Evans & Canal ceste v obližju štilvorških vrat otvori 10. t. m. g. Daniel Predovič v družbi z Mr. Sajatovič-em grocerijsko trgovino in mesnico.
—	Delavnice za vozove ali car-shops prično graditi takoj v začetku spomladi na Grove.
—	Štirideseturna pobožnost v cerkvi Marije Pomagaj se je pričela včeraj ob 8. uri zjutraj, zaključi se pa z večernicami v nedeljo zvečer. Domačemu župniku č. g. Cyrilu Zupanu pomagata domači slovaški župnik e. g. Adalbert Blahnik inč. g. John Perše iz Leadville. Udeležba je velika.
—	Delavski posredovalci na št. 115 So. Union Ave. se je pridružil kot sodrug naš rojak g. J. Lauič, ki je došel pred nekaj dnevi iz Leadville. Ta posredovalnica je že poprej vspešno delovala in ni dvoma, da bode i v nadalje.
—	Jurij Vukmir, Ličan, ki je v torek z nožem obdelal svojega znanca Bude Marel-a na Abriendo ave., se še vedno nahaja v ječi, ker je obtožen umora. Brez dvoma bode Marel umrl vsled zadobljenih ran, zlasti ker je nož ranil leva pljuča.
C. N.
Calumet, Mich., i. dec. — Še je ležal v North Tamarack rudniku ponesrečeni Karol Zupančič na mrtvaškem odru ko smo dobili iz Green-landa (60 milj od Calumeta) vest o strašni smrti Hrvata Jurija Bariča. Zadnjo soboto ga je v Painesdale rudniku prenaglo zapaljeni dinamit na drobne kosce raztrgal. Njegov tovariš — neki Finec — je pa ostal brez vsake najmanjše rane, dasi-ravno sta bila skupaj z Baričem ob času eksplozije, le oglušil je nekoliko.
—	Rudarske vesti. — Calumet & Arizona rudnik plačal hode dividendo po $2.50 od delnice plačljivo do 18. t. m. — Nov “shafhouse” gradi Calumet & Heela družba pri rovu št. 21 na Kearsarge posestvu. Veliki stroji in razne druge naprave za vspenjačo in skip so tudi na mestu, tako da bode v kratkem vse pripravljeno za operiranje novega rova. — Shaft No. 2 Globe rudnika v okolici Copper Range, je že globok 80 čevljem — Mohawk rudnik obljublja svojim delničarjem izplačati dividende po $2 od delnice v prihod njem januvarju. Pretekli mesec oktober je produciral mohawski rudnik 841,000 funtov samega čistega bakra.
—	Mihael Kapen, kateri je pred
jednim letom umoril Fr. Polkarja, živi v lesovju imenovanem Dismal Swamp južnozapadno od Moose jezera. Kapen se je lansko leto na jedni slovenski ženitnini v Virginiji skregal s Polkarjem nakar so drugi dan našli Polkarja mrtvega v bližini dotične hiše; Kapen je pa izginil. Celo leto so ga oblasti zastonj iskale in zdaj še le je nekdo izvohal, da živi Ivapen, ki je na sumu kot morilec,v imenovanem močvirju. Priče, ki so ga videle, so izpovedale, da je Kapen v svojem skrivališču vedno oborožen, in da brez puške ne gre nikamor.	Gh
Chicago, 11L, l. dec. —Rojak Jakob Polanšek, iz Češnjice pri Kamniku, samec, star 38 let, je umrl dne 27. nov. Pred šestimi meseci so pokopali njegovega brata Jožeta, kojega truplo so našli v Chicago Ki ver ju. V Ameriki zapušča še enega brata, a enega v stari domovini.
Allegheny, Pa., l. dec.—Umrl je dne 28. nov. rojak Peter Ostro-
fr
fr
t
fr
*
fr
fr
fr
fr
fr
NEKAJ PODATKOV O
Severovei
1
slovenskem almanahu. *
1.	Je že pripravljen za razpošiljatev.
2.	Stal nas je veliko denarja, časa in dela.
3.	Obsega koledar za vsak mesec, z napovedanjem vremena, i. t. d.
4.	Razpravlja vse potrebno o boleznih in njih zdravenju. Članke je napisal zanesljiv zdravnik.
5.	Obsega zanimiv poduk in statistiko, važno za vsakega čitalca.
6.	Po njegovih straneh je vse polno dogodbic, dovtipnih in smešnih.
7.	Ima 12 praznih stranij za zapiske.	*
8.	Izdaja koledarja obsega več ko 800,000 iztisov.	vr1
9.	Jeden iztis je za vas. Dobite ga zastonj pri vseh lekarjih ali trgovcih, ki prodajajo našazdra- ^
vila, ali pa nas obvestite po dopisnici in vam ga bomo poslali.
Naša zdravila se že prodajajo vež ko četrt stoletja. Rabi jih danes več ljudi j kot kdaj poprej. Če jih ne dobite v vaši lekarni pošljite svoje naročilo naravnost na nas. Mi plačamo ekspresne stroške pri naročilih za ali več. Za$5 si lahko izberete za $6 vrednosti v sledečih zdravilih.
ZDRAVNIŠKI NASVETI ZASTONJ.
J*
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
t
fr
Severov balzam za pljuča ozdravi kašelj, prehla-jenje in vse bolezni grla in pljuč. Cena 25 in 50 centov.
Severov želodčni srreneec krepča prebavljavne organe, pospešuje apetit, krepča želodec v celem telesnem sestavu. Cena 50c in $1.00.
Severovo olje sv. (Rti barda zdravi čudežno hitro opekline, otekline, vnetje in drugo revmatične in nevralgične bolezni. Cena 50c.
Severov življenjski balzam, zdravi in okrepčuje vsak organ v telesnem sestavu. Cena $1.00.
Severovo zdravilo za obisti in jetra odpravi scal-no kislino od telesa, ravno tako obistne kamenčke ter odstrani žgoče odvajanje vode in vse druge bolezni teh organov. Cena 75c in $1.00.
Severovo zdravilo zoper gliste je gotovo in zanesljivo zdravilo zoper gliste vseh vrst, ter krepča črevesje in je posebno dobro zdravilo za otroke Cena 35c.
Severov ženski regulator odstranjuje bolezni pri mesečnem čistenju, krepča organe ter zdravi bolezni. na katerih veliko žensk dandanes trpi. Cena $1.00.
Severov kričistilec je dobro zdravilo zoper krč in druge zastarane bolezni ter pomaga organom pri čistenju telesa. Cena $1.00.
Severova febrokura je zdravilo, ki gotovo odstrani mrzlico, malarijo, raznovrstne druge mrzlične bolezni itd. Cena 75c.
Severova srčna tonika ozdravi srce in druge srčne organe, krepča onemogle srčne stene in žile ter ozdravi tudi vse druge srčne bolezni. Cena $1.00.
Severov prašek proti glavobolu in nevralgiji je
izvrstno zdravilo proti vsakovrstnemu glavobolu in nevralgiji. Popolnoma neškodljiv. Cena 25c.
Seve rove kapljice za otroke delujejo izvrstno pri otiocih, posebno ko jim prvi zobje začnejo rasti. Zdravi koliko, drisko in pospešuje sladko spanje. V zdravilu ni nobene snovi, da bi mogla škodovati. Cena 25c.
Severova tonika za lase zabrani posebno padanje las, ozdravi prhute in pospešuje rast las. Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper revmatizem odstrani in zdravi čudežno hitro nevralgijo v boku, trganje
krif“in VSP druge revmatične bolezni. Cena $1.00.
Severov laksoton je prijeten za uživanje, odstranjuje telesno blato na lahek način, ozdravi kronično zabasanost. Cena 25c.
Severovo mazilo zoper garje je zdravilo prve vrste posebno proti garjam in drugim podobnim kožnim boleznim. Cena 50c.
Severov nervoton zdravi .beznost, glavobol, potrtost, nervoznost, alkoholizem in druge nervozne bolezni. Cena $1.00.
Severov) tableti proti crehlajenju so najiz-vrstnejse zdravilo zoper hipo. Prehljajenje in kašelj ozdravi v enem samem dnevu. Cena 25c.
Severovo mazilo za lase dela lase mehke ter jim daje lep blesek in prijeten vonj. Cena 35c.
Severova mast za rane in ureznine, premrzlene
rane zaceli izvanredno hitro. Cena 25c.
Severova zdravila zoper kurja OČesa odstranijo mehka in trda kurja očesa in raznovrstne bradavice. Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper kolero je dober lek proti koleri, krčem, grizenju in driski. Ceha 25 in 50c.
Severove krogljice za jetra so majhne a izvrstno delujejo. Odstranijo glavobol, zdrave zlatenico in vse druge jetrne bolezni. Cena 25c.
Severovo zlato mazilo za oči ozdravi vnetje m ranjene trepalnice itd. ter prepreči ječmen Cena 25c.
Severovo zdravilo zoper katar ozdravi poletno mrzlico in prehiajenje v glavi. isti in miri sliznosti v nosu. Cena 25c.
Severov prašek za otroke, za otroško kožo po kopanju, in za može po britju. Omehčuje in ogladi kožo. Cena 25c.
Severov zdravilni obliž (Rajšter) izleči bolestne mišice in členke. Najboljše zdravilo za krajevno omejen revmatizem. Cena 25c.
F. Severa Co. “"‘LTos
nič. Pokojnik je bil doma iz Vinice na Dolenjskem. V Ameriko je došel pred desetimi leti in tu se je oženil. Delal je več let v West-inghousu, bil spoštovan in vobče-priljubljen. Tu ostavlja ženo in petero otrok. Več let je bil tajnik in nazadnje delegat društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J., ki mu je priredilo sijajen sprevod. Svetila mu večna luč!	JV
Charleston, W. Ya., i. dec.— Rojak Karol Kristan se je pred par meseci ponesrečil pri delu v rovu. Dne 8. nov. je pa umrl za ranami. Pokojnik je bil doma iz Sv. Križa pri Litiji, kjer zapušča ženo in sina. Star je bil 40 let in je bival že dlje časa v Ameriki.
Rock Springs, Wyo., i. dec/— Rojak Josip Demšer, ki sije dnč 8. febr. t. 1. v premogovem rovu tii-krat prelomil hrbet, je umrl dne 21 nov. Pri društvu ni bil nobenem, a dobri rojaki so nabrali zanj $84, N. p. v m.!
— AmerikanSki Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
KDOR HOČE RES O
Božiču doma biti,
ta naj se vozi s parnikom
Kaiser Wilhelm der II.
kteri
odpluje dne 12. dec. iz New Yorka
ali pa z
“LA SAVOIE”
kteri odpluje dne 14. decembra.
S temi parniki se res pride domov za praznike. Listke prodaja:
FRANK SAKSER,
109 Greenwich St., New York. 1752 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate ?
xU; želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leži čih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polji; vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Al: morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest 16) tednov , Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja "vsako leto velike dohodke O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? Opriložnostih za vstanov ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugod nih mestih za kupčijo?
Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD C0.
LOUISVILLE, KY.
M. F. LOUGHRAN,
Loughran ltldg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ogn ju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajaleo sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	134S.
N.229 Blnff Str., J0LIET, ILL.
—Kulpa je izstopila po zgodnjem snegu in obilnem dežju. Vsi mlini ob Kulpi so bili v vodi.
—Pezdirčevo hišo v Metliki je kupil J. Sopčič za 15.000 gld z vrtom vred. Vse drugo je še last* nina Pezdirčeva.
—Pod raženj e mleka. Tudi tam v Novem mestu se mnoge govori, da «e mleko podraži. Grmska šola ga prodaja pe 20 vinarjev, a euje se, da tsviša ceno na 24 vinarjev.
—V bolnici usmiljenih bratov biva blizu 80 letni upokojeni duhovnik Fr. Grivec, ki boleha na črevesnem raku. Navzlic visoki
at
starosti je pripustil hudo in nevarno operacijo, katero je srečno izvršil široko znani strokovnjak g. dr. Defraneeschi. Bolnik se je šalil med operacijo.
—Ravnokar je izdala c. kr. deželna vlada za Kranjsko razglas, s katerim se posestnikom vinogradov naznanja, da se bodo spomladi leta 3906 oddajale iz državnih trtnic na Kranjskem ameriške, kakor tudi že epljene trte.
—Slovenci in Hrvatje. Od ekse kutiv. odbora Starčevičeve stranke prava je g. dr. Šušteršič dobil pismo z dne 1. nov. 1905, v kate-ram se on in njegovi somišljeniki v daljšem pismu podpisanem od dr. Franka zelo uljndno vabijo na le-tošno glavno skupščino Starčevičeve stranke prava dne 9. novembra t.. 1.
—Ljubljansko barje. Pri seji finančnega odseka je bil odobren predlog posl. Povšeta, da dež. •odbor izplača za uravnave voda in za vodovode, za katere so načrti že zdelani, štirimilijone kron. V to •spada samobsebi umevno tudi ljub Ijanskobarje.
—Najmočnejši tamburaški zbor na Kranjskem bode imelo kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah. Štel bode 30 članov mladeničev.
—Umrl je v Kamniku posestnik Urban Draksler, oče c. kr. okrajnega tajnika g. Jakoba Drakslerja.— Umrla je v Kamniku gospa Minka Rode roj. Smuk, v nedeljo so pa tudi pokopali Franceta Ajdovca.
—Odlikovan je z zlatim križcem s krono stotnik-računovodja 1. razreda Fran Maselj od pešpolka št. IS ter trajno vpokojen s stalnim bivališčem v Ljubljani.
—Vjet tat. Na Bekvah so vjeli kmetje Florjana Posavca pri tatvini. Ker se je zvedelo za več tatvin in ker je bil prej že z istega vzroka petkrat zaprt, je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe in potem v prisilno delavnico.
—S Trebelnega. Vinska letina je bila zelo slaba. Nekateri so pridelali tretjino lanskega vinskega pridelka, mnogi pa še manj— V Ameriko je zadnji čas zopet mnogo šlo iskat sreče. Tudi cele rodbine gredo tjekaj in puste hiše doma prazne. Ako le en prinese nekaj denarja iz Amerike, že jih gre deset iskat v to obljubljeno deželo zlata. —Koliko jih je pa, ki pridejo domov skoraj prazni, še več, ki niti domov ne morejo.
—-Nikolaj vitez plem. Gutmansthal, grajščak v Radečah, podaril je deželnemu muzeju znano krasno sliko zamorke, katero je slikal pokojni naš rojak Anton Ažbe v Monakovem.
—Zaročenko ustrelil. Pred graškimi porotniki jc stal 26 let stari Adolf Pečauer, pristojen iz Cermoš-njice na Kranjskem, ki je ustrelil v graški okolici svojo zaročenko Jože H no Kikel, sebe pa smrtno nevarno ranil. Obravnava je bila preložena, da preiščejo duševno stanje obtože-uega.
__Hrvaške pevsko društvo “Kolo’’
v Ljubljani dne li. nov. Dohoda zagrebškega pevskega društva “Kolo” se je Ljubljana izredno razveselila. Sprejema na kolodvoru se je udeležilo pet ljubljanskih pev-
skih društev, “Sokol” z zastavo,drnš. tvena godba in “Slovenska krščanskosocialna zveza” zzastavo.— Občinstva se je kar trlo in gromoviti “Živio” klici so doneli, ko je vlak pripeljal mile goste. Godba je svirala “Oj banovci!” Imenom društev je navdušeno pozdravil drage goste g. prof. Štritof.Povdar-jal je, da se ob vsaki priliki med nami povdarja hrvaškoslovenska vzajemnost, a mi nočemo samo čustvovanj, mi hočemo tudi dejanj. Eno tako veliko plemenito dejanje izvršuje “Kolo” s častnim svojim posetom. Naj bi to pomenilo na-daljni razvoj dejanske hrvaškoslo-venske vzajemnosti. Koncert “Kola” v soboto zvečer je dal priliko k prisrčni manifestaciji za slovensko hrvaško bratovstvo. Koncert je bil izredno dobro obiskan, in ko so nastopili Hrvatje, se je dvorana tresla navdušenih pozdravov.
—Boh. Bistrica, 11. nov. Danes pridrdrala prva lokomotiva z mnogimi dostojanstveniki. Na kolo-dvoru čakal občinski odbor, šolska mladina in mnogo ljudstva.
—Umrla je ponoči dne 12. nov. gospa Marija Pogačnik, mati znane rodbine na Dobravi pri Podnartu, v 73. letu svoje starosti, V Podgradu je umrl gostilničar g. Franc Pogačnik star 42 let. Umrl je v Gorici hišni posestnik in bivši vinski trgovec gospod Ivan Pečenko, star 88 let.
—Poročil se je v Postojni posestnik in hotelir g. Alojzij Burger z g. Antonijo Kočevarjevo.
—Vilharjev spomenik bodo odkrili prihodnje leto v Postojni.
—Obolel je na potu v sveto deželo č. g. usmiljen brat dr. Celestin Liebš, bivši sekundarij bolnice usmiljenih bratov v Kandiji.
—Zopet konkurz. Konkurz je razglašen nad imovino Rudolfa Jesenko, trgovca s storjenim blagom v Ljubljani.
—	Premeščeni so čč. gg. kapelani Martin Pečarič iz Boštanja v Šmihel pri Nov. mestu, Frančišek Vidmar iz Šmihela v Boštanj, Josip Podlipnik iz Predoselj v Sent Jer nej, Frančišek Kimovec z Bleda v Predoslje, Matej Ahačič iz Radeč na Bled, Vincencij Cibašek iz Leskovca v Radeče.
—Utonil je dne 12. nov. 69 let stavi Franjo Kos, tovarniški paznik v papirnici v Goričanah.
—Nož v oko. V Domžalah je bil nevarno ranjen Anton Skok. Alojzij Cotman ga je poklical iz gostilne in mu zasadil nož v oko.
—Novi poštni ravnatelj v Ljubljani. Iz Opatije se brzojavlja: Za poštnega ravnatelja v Ljubljani je imenovan gospod Franc Leban v Opatiji.
—Koncerti v “Unionu” bodo postali najpriljubljenejše shajališče ljubljanskega občinstva, k čemur tudi mnogo pripomore g. Kampo-ševa izvrstna klet in kuhinja.
—Zaprta trgovina Ljubljanska trgovina z delikatesami g. A Praun-seisove je zaprta. Govori se, da je g. Praunseis odšel iz Ljubljane neznanokam. Govori se, da je pobegnil v Ameriko.
—Insolventa. Tvrdka Ernst Sark se je izjavila za insolventno. Dolgovi znašajo na blagu in gotovini okolu 100 000 K.
—150. rojstni dan in 110. smrtni dan prvega slovenskega dramatika Antona Linharta ho letos 11. de cembra. Nadejati se je, da se ga spomnita slovensko gledališče in slo vensko časopisje.
—	“Slovenec” z dne 18. nov. piše: Dobljena bilka! Tako lahko vskliknejo katoliško-narodni poslanci, ko se ozro na uspeh včerajšnjega dne v kranjskem deželnem zboru. Dobljena bitka še ni dobljena zmaga, a je dokaz moči in važen korak do nadaljnih uspehov preko oslabljenega nasprotnika. Včerajšnji dan je opravičil s svojim uspe hom taktiko in zahtevo katoliško-narodnih poslancev. Kdo bi si bil
pred tremi leti še mislil, da dočakamo dan, ko se bo kranjski deželni zbor izrekel za splošno in enako volivno pravico? Kdo bi bil tedaj upal, da bo mogoče trde glave privilegirancev tako omehčati, da se bo njih večina otvorila žarkom demokraškega solnca? In vendar je šlo, dasi z veliko težavo in z vso silo, in neoporečno dejstvo je, da imamo tu deželnozborski sklep za splošno in enako volilno pravico.
—	Za 4 ihilijone novih akcij hoče pomnožiti “Kranjska industrijska družba” svoje premoženje. Akcije so po 1000 kron. Za vsakih dese1 akcij dobi se pravica glasovanja in sklepanja glede gospodarstva b premoženjem. Dosedaj je znašala 10 milijonov, odslej pa bo 14 milijonov. Sam berolinski kapitalist Born ima 230 glasov ali za 2,300.000 K akcij.
—Lončeno peč za 2 vinarja je kupil neki navihanec zadnji sejem od znanega “Ribničana” lončarja v Novem mestu. Dal mu je za peč “nov cekin” za JO kron, kakor je navihanček zatrjeval in kakor je bistri “Ribničan” tudi verjel, peč naložil in adija Matija, “Ribničan” je začel t*a “novi cekin” le vendar natančneje gledati, ali čim bolj ga je gledal, tem bolj je videl, da ima le nov ‘.¿vinarski denar v roki. Mož je tarnal, a ne pomaga nič, navihanec pa ima le lončeno peč za 1 krajcar.
—Sneg je zopet zapadel po Gorjancih in Kočevskih hribih. l’o nižavah dežuje neprenehoma. Čudno to vreme po prvem snegu. Kače in drugo golazen pa je še vedno videti. Mogoče pomeni to milo zimo?
—Županom na Radoviči je izvoljen g. Marko Petrič.
—	Pogorel je pri Treh Farah pri Metliki skedenj M. Lončariča, ki je bil še nov. Da bi bilo količkaj vetra, bi bilo zgorelo še več poslopij Metliška požarna bramba je pogasila ogenj—a gasili so poprej že vrli domačini in sosedje. Zavarovan je bil za 1000 K.
—V Črnomlju bo menda vinski semenj. Dasi imajo manj vina kot druga leta, pa je tudi dobro.
—Šola na Sehoru bo vseeno raz. širjena kljub pomanjkanju učiteljev!
—Vrinska kupčija na Vipavskem. Dasiravne se je letos na Vipavskem pridelalo prav obilo vina, katero nadkriljuje glede kvalitete pridelek prejšnjih let, prihaja letos prav malo vinskih kupcev na Vipavsko. Cena dobrim vipavskim vinom je letos 12 do 13 gld. hektoliter.
—Samoumor. V Trstu se je ustrelil trgovski pomočnik Ivan Ben
orna.
—V nameravanem “Sokolskem domu” v Celju hočejo ustanoviti javno čitalnico in javno knjižnico za celjske in okoliške Slovence.
— Slovenske zastave po spodnještajerskih mestih in trgih dovoljene Znano je, da je okr. glavarstvo prepovedalo kmetijski zadrugi v Slov. Gradcu razobesiti na svoji hiši slovensko zastavo. Sedaj je ces. namestništvo ta odlok zavrnilo kot neutemeljen.
—Slovenska puškarska obrt. G. Peter Vernik, c. kr. dvorni dobavitelj v Borovljah, je bil odlikovan na razstavi v Tešinu z zlatim križcem za svoje zaslugo v puškariji. Dobro delo najde zasluženo pohvale. Isti gospod je prodal ta mesec ce. sarja Meneliku v Abesiniji lovsko puško za 2000 K.
HRVATSKO.
—Za Strossmayerjev spomenik je daroval zagrebški nadškof dr. Fo-silovie 3000 kron. Nadškof je ob ljubil, da da za spomenik še na-daljne zneske.
«fr	«lesh <»*<**«*>
*
«
*
«
%
«
*
«
%
t
«
«
*
*
%
«
ZA BOŽIČ
in IVOVO I ,ET< > pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenili držav zgolj gotovi denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE 'in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST. New York, N. Y.
1752 ST. CLAIR ST. Cleveland, O. ■
ffa ïti fît tTt tITt rt*?
tp	W Mi.*
«-is >4% Â /fr
*4.* tj.1
Vfe ft? ftr
*JP rjp	*JP
tir? ttV *JP *JP *JP iti ris wtp
4*
*
*
»
t
*
»
*
»
#
*
t
»
»
t
t
*

P
I
f-1
ril
p
ki
fj
[il
I
I
!n
I
ril
I
I
li!
fii
I
m
I
i
I
lil
il
m
i
i
I
I
tri
li
sl
P
NI ČLOVEKA,
KATERI NK BI BIL ŠE OlTAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL .PRIPOVEDOVATI OD LJUBI O VELIKEM ZNANJU JX SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins M. I.,
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisa I to prekoristno knjigo „Zdravje“, s katero
je dokazal, dani človeške bedo, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal.
Zatoraj
il
Knjiga: ZDRAVJE.
Hojalii SloveiMu, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- g. močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins IVI. I.. ker » \ am on edini garantira, da Vas v najkrajšem času nopolnoma ozdravi, bodi si katere H' koli notranje ali zunanje telesne bolezni
I
Ozdravljen. Remu a- Oz«ravltJcna glavobola, tizma in kronične belega toka in bolezni
notranjih ženskih
Ozma v’^, ......injn,
sinter, e in jetike.
bolezni želodca.
organov.
Ozdravljen: živčne bo- S lezni, pokvarjene krvi p! in izpadanja las.
Marko Lepetich,
O tea, La.
Alojzia Slatna,
Clarkson. Nebr.
Janez Zabukovec,
Box 86 Butle. Mont.
Jolui Krnač,
Box 14 Oonnorville, O.
Poleg teh imamo na rozpolago Se-na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pom naj k arija pro- j| štora, ne moi.-mo tu priobčiti.	^
ilfišS&ki i Čredno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, p HUJ ulil ■ pišite po knjigo zdrav je ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- tji nin >, nakar Vam takoj dopošljerno to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano ?;• Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete J ožje natanko $ opisali svojo bolezen in čim gotovoje ozdravili.	pj
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse jn glavne znake m to v svojem maternem jeziku, tor pisma naslavljajte na sledeči naslov;	fr
Dr. E.	C. COLLINS j
m i: i>i< mi, i > s rn i iti-:.	sij
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.;;
"hfeiu smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za. nd Dr.'E. (k Coliins-a jc oivorj en od io ure dopoldne do 5. popoldne.	|j
alf j -¡3i7k3^5n5^SE5353SSi55iii^S5BSi!S3E9S35Sv:!?SSaSia53SBgišlEaSB$iaSi8S3S®.Si3SE®a®5B33£H
iMEMÀfflSLOVEffiC.
Ustanovljen 1. 1891.
ÿjviin najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JLOVENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplaf.i $2.00 na leto.
®opisi in denarne pnšiljalve naj se pošiljajo na
MERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
A MERI KANSKI SLOVENEC
Established 1891.
■She firsthand oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovénie-Amirican Printing Co.
Joliet. HI.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI
•M», dec. nedelji»
11.	“	pondeljek
iS. “ torek Ki. “ sreda i;4.	«	četrtek
Ul “ petek -<!.	“	sobota
KOLEDAR.
Melhiad, pap. Damaz, muč. Sinozij, muč. Jakodij, dah. Andrej Bobola. Florentin, opat. Adelajda, cesar.
Praznik Brezmadežne.,
Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta — prosi za nas!
(Iz lavrelanskih litanij.)
V belo ter višnjevo odeta devica, j vencem dvanajsterih zvezd krog «lave, stoji levo nogo ria zemeljski s>bli,z desno pa krepko tare ostudno «lavo kači, ki je ovita krog zemlje krog in okrog v žrelu držeč Adamovo jabolko. — Kdo je ta? “Veliko Miamenje na nebu...” je to: “Zena solneem obdana in mesec je bil pod aje nogami in na njeni glavi venec Jvanajsterili zvezd.” (Skriv. raz. 12. .) To je slavljenka vzvišenega dne Marijinega čistega spočetja — tista kraljica nebeških domov,ki je vred-aa bila postati mati edinorojenemu božjemu Sinu.Tistaneomadežanka v »j adventni sliki je, ki ni stopila na ;a revni svet, kakor dojde vsak drug -lemljan, izvirnim grehom človeštva »btežan — nego je prišla spočeta »rez madeža v to dolino solza, odložena v to, da bo mati božja, mati »a® ljudi, češčena kedaj v nebesih in na zemlji.
Poučimo se, kako se je proglasila . t8S4 verska resnica o brezmadežnega Marijinem spočetju in kako se priporočajmo tej Brezmadežni za iivljenje in za smrt.
fr
fr	fr
Svitlo in veselo se je v jutro 8. ieeembra, 1854. leta razpela zarija rez večno mesto Rim,toliko veseleje va to jutro, kolikor turolmeji je bil pretekli dan, ko je kakor v potokih !il dež iz neba.
Bivalci iz vseh stanov in velika jnnožica tujcev se je vsipala proti vatikanu, največji in najimenitneji cerkvi vsega sveta, posvečeni spornim» apostolov-glavavjev sv. Petra m Pavla.
Ob polu 0. uri se je zbralo 54 kar-Jinafov, 143 nadškofov in škofov iz vseh delov sveta ter raznih rimskih Jostojanslvenikov v sikstinski kapeli vatikanske palače, pričakujočih dohod papeža Pija IX.
iSJošlega so oblekli v papeška oblačila in vravnal se je slovesnostni cerkveni izprevod iz palače v cerkev, Aprvostolnico krščanstva.
Sv. oče se je podal do papeškega prestola. Krog prestola ge je pojedlo 12 najstarejših nadškofov. Ob-•kkli so ga v mašno odelo in sv. daritev se je pričela.
Po evangeliju — odpetem najprej r latinskem, potem v grškem jeziku — se je prvak kardinalom - škofom, dekan tega sv. zbirališča spremljan #o Škotih vseh obredov podal do papeževega prestola in nagovoril l’ija 5X. tako le: “Sv. oče! Katoliška •rerkev gorko vnemo in od davna Tistrajno proseč to želi, da bi tvoja vzvišena in nezmotljiva sodba o brezmadežnem spočetju blažene De-
vice Marije, matere božje, tako odločila, kakor bi uajshodneje bilo njeni hvali, njenemu veličanstvu in njenemu češčenju. Imenom sv. kolegija kardinalov, škofov katoliške cerkve ter vseh vernikov prosim ponižno iu iskreno,da hi se današnji praznik spočetja blažene Device izpolnile želje Vtesoljne cerkve. Izvoli, sv, oče,.proglasiti med tem, ko se opravlja velečastni dar na altarju apostolskim knezom posvečene te cerkve — sredi tega slovesnostnega zbirališča sv. kolegija, škofov in ljudstva izvoli proglasiti versko odločilo o brezmadežnem spočetju Marije Device, ki bode veselje nebesom in najživahneje radosti na zemlji.”
Papež je odvrnil, da rad ouje te prošnje kardinalov, škofov in ljudstva; a preden da je izpolni, treba sv. Duha klicati v pomoč. Koj na to se zglasi slovesna pesem:	“Veni
sanete Spiritus — pridi sv. Duh” in na kolenih je ležala vsa ta množica od Pija IX. do najskromnejega nav-zočnika v cerkvi.
Po končanem tem himnu je zavladala veličastna tišina v tej ogromni prostoriji, dokler ni jel brati Pij IX. povzdignjeuim glasom sklenjeno določbo o brezmadež nem spočetju sledečimi besedami:
“Verski člen je, da je blažena Devica Marija od prvega trenutka svojega spočetja vsled posebne do brote in posebne milosti božje, vsled zaslug Jezusa Kristusa, človeštvu Odrešenika, ohranjena in obvarovana bila vsacega madeža izvirnega greha.”
Tako je torej Piju IX. vsojeno bilo, da je. ta zadnji biser vdejal vencu krog Marijine glave in priobčil vesoljnemu svetu to veselo in važno poročilo in ta uk, da je od 8. dec. 1854. leta naprej brezmadežno Marijino spočetje verska resnica tako, da mora vsak — ki hoče biti pravoveren kristjan — od tega dne to versko resnico ali dogmo sprejeti, če hoče,da ga cerkev šteje med svo je ude. Dosedaj je ta verska resnica bila le pobožno menenje, a proslula tako, da se je verovala in zapovedanim praznikom slavila vsepovsod.
fr	fr
Dragi! Kakošno bodi naše stališče do to vse čase in od 1.1854 prav posebnim novim cerkvenim določilom češčene Matere božje?
Akepram Izveličarjeva mati ne pozna greha, slavljena je vendar ta neomacežna kakor “Pribežališče grešnikov — tolažnica žalostnih — začetek našega veselja” (Lavr. lit.)
—	Ona je, če tudi Lrezgrešaa,prov-zročiteljica srčnega veselja vsakemu, ki je obtežano vestjo zatekel se do nje.
Če je kedaj Bog vsled Abrahamovih prošnja prizanesel bil Sodomi in Gomori; če je po Mozesu veinil toliko čndovitth dejanj in Izraelce dovedel v obljubljeno deželo; če je vsled Elijeve molitve ognjem govoril na Karmelu in dežjem po suhih poljanah izraelske dežele; če je po apostolih toliko čudežev storil v blagor ljudem — če je uslišal vseh teh pobožnih prošnje -— ne bo ii toliko gotoveje in raje uslišal prošnje svoje drage si neveste ter matere ljubega si Sinu?
fr
-fr	fr
Dragi! “Marija je” — po besedah sv. Bernarda — “ona nebeška ladi-ja, v ko ji se vsi ohranimo pogina v burnih valovih življenja, če se le oh pravem času zatečemo do nje.” — Marija je ona “proseča vsegamo-gočnosi” cerkven ili očetov, ki pri Bogu doseže fza nas vse. — Dragi! Ljube so nam naše matere,—kolikor nas jih še ima — in iz njihovih rok pričakujemo vse blago za se. Naše matere — kako rade bi nam dale tudi tega, česar jih prosimo zaman, a nimajo; mati Marija — ona pa po Jezusovem vplivu vse ima — nikoli je še zastonj ni prosil oni, ki je prosil njo Brezmadežno, rjo — “prosečo veegamogočnost. ” Za čas in za večnost bodi nam ona priprošnjica in brezdvombeno nam vsega izprosi
—	“brez madeža izvirnega greha spočeta.”
Delo za priseljence.
‘The Chicago Record-llerald’ je pod naslovom “Work for the Immigrants” objavil tedni sledeči članek: Najprepričalnejši dokaz za seda-
njo ameriško prosperiteto ali blago-vitost je očividna sposobnost delavskega trga za upoelovanje'priseljencev, ki prihajajo vsak dan kar trumoma. Med dnem 1. janharja in dnem 1. septembra je prišlo '106,645 tujcev—566,729 moških in 199,916 ženskih — v to deželo. Večinoma so to bili neizučeni delavci, sodeč po njih domovini. Priselilo se jih je iz Avstro-Ogrskega 216,000, iz Italije-208,000 in iz Rusije 130,000. Človek bi mislil, da je povpraševanju po težakih, to je neizučenih delavcih bilo popolnoma zadoščeno po prejšnjih priseljencih in ni zanovo-došlece ostalo nič dela, ampak ti so menda vendarle našli opravek in zaslužek.
V Londonu se čuja bridko vpitje brezposelnih delavcev, ki jih je na tisoče in tisoče. Njih trpljenje je tako hudo in dolgotrajno, da ne morejo več dalje molčati. Tacega krika pa ni slišati v Združ. državah, niti v New York City ne, kjer se naseljujejo najubožnejši in najmanj podjetni priseljenci. Ako bi bilo samo številce teh v takih stiskah kot so stotisoči lakote umirajočih Londončanov, kateri so zadnjič poslali de-putaeijo k prvemu ministru Balfo-uru, bi se pač slišalo kaj o njih.
Očitno je povpraševanje po izučenih delavcih, kakor še nikdar preje. Oglasi v velikih listih spri-čujejo to. Znano je, da delajo jeklarne in sploh tovarne ne samo s polno silo marveč s pomnoženo, tako da morejo zadostovati povpraševanju po njihovih izdelkih. To pa ne pojasnuje, zakaj neizučeni delavci, ki prihajajo v tako velikih množicah v deželo, vendarle dobivajo delo za plače, ki jim nudijo pošten živek.
Morda je eno pojasnilo to, da so se mnogi moški, ob svojem dohodu vtodeželosmatrani za neizučene delavce, dvignili stopinjo više na gospodarski lestvi. Postali so popolno ma izučeni ali deloma izučeni delavci v kaki obrti, in cenejše delo, ki so je opravljali preje, je prešlo v roke drugim. Vedno je bilo priseljencev, ki so ostali ob vznožju lestve, ampak uranejši, brihtnejši so napredovali, zlasti če so si pridobili nekoliko znanja deželnega jezika.
Daši je dežela na videz sposobna skrbeti za veliko množico neizučenih delavcev, bi bilo zmanjšanje priseljevanja zaželjeno. Kadar napočijo hudi časi tukaj, dozvedo o tem tudi za morjem, ampak priseljevanje se nadaljuje do tedaj. Posledica ie ob manjšanju blagostanja in zapiranju tovarn žalostno spoznanje, da je bilo priseljevanje neizučenih delavcev preveliko.
Sedaj lahko vsak telesno sposoben delavec dobi delo, če ga želi. Pač so videti brezposelni ljudje, a ti so navadno postopači in pijanci. Dokler bo trajalo sedanje izvenredno blagostanje, bo bržkone vedno kaj opravka za najbolj zarobljenega, najbolj zelenega priseljenca.
Oskrba za starost.
Da korporacije ali zadruge nimajo duše, ni vedno res. Yčasi so korporacije, ki imajo srce za blagostanje delavcev in uslužbencev ter prve začno skrbeti v tem smislu. Prošlo soboto zvečer je preredil chicaški “Commercial Club” v Auditoriumu banket, ki se ga je udeležilo 60 članov, dajajočih delo skupaj 350,000-erim delavcem. Med navzočimi je bil tudi Frank A. Vanderlip, bankir iz New Yorka, ki je nedavno opravljal službo pomožnega blagajnika zvezine vlade. Ko je predsednik Butler predstavil gospoda Vander-lipa kot govornika večernega, je izjavil, da se ne moro več dvomiti o potrebi oskrbljenja za starost, kar so že davno spoznali človekoljubni delodajalci. To oskrbljenje je prav zelo koristno ne samo za delavce, temveč tudi za delodajalce. Delavec, ki bi vedel, da mu v starosti ne bo sile, bi z večjo udanostjo izpolnoval svojo dolžnost, bil bi boljši državljan in razmerje med delavcem in delodajalcem bi se zboljšalo. Ustanova Carnegiejeva za učitelje na velikih šolah naj bi povzročila splošno razširjenje takih prizadevanj.
G. Vanderlip je kazal v svojem predavanju zlasti na blagajne za starostno oskrbo na Nemškem, o katerih delavnosti je skrbno poizvedaval. Doznal je, da znašajo letni dohodki teh blagajn okoli $150,000,000, upravni stroški pa so znašali samo 9
odstotkov. Po nemškem načinu se delavci zavarujejo zoper nezgode, bolezni in nesposobnost za delo. Dočim plačujejo delavci iz svojih žepov bolniške podpore, poravnavajo škodo vsled nezgod delodajalci in stroške za starostno oskrbo pa trpita obe stranki skupno.
G. Vanderlip se je trudil posebno tudi, doznati nazore nemških tovarnarjev o splošni uvedbi starostne oskrbe v Ameriki. Eden teh tovarnarjev mu je pisal, da bi nakopičenje velikih svot pod nadzorstvom vlade utegnilo zapeljevati, da se svote zlorabljajo; politični spletkarji bi jih gotovo skušali rabiti v svoje svrhe. Nekdo drug je odpisal, da so v Ameriki plače visoke in da zato delavci lahko devajo nekoliko na stran za starost. Ko je govornik pokazal še na to, da plačujejo železnice Grand Trunk, Baltimore & Ohio, Illinois Central, Pennsylvania in Northwestern, kakor tudi “The First National” banka v Chicagi svojim dosluženim upoelencem pokojnine, je konečno opominjal svoje poslušalce, uaj se prav resno lotijo tega važnega vprašanja. Ce klub s svojim nemalim uplivom nastopi za stvar, ne bo težko napotiti predsednika in kongres, da se imenuje komisija, ki predloži po vestni preiskavi primerne predloge.
Vsekakor je veselo, da se taka uplivna družba, kakor je Commercial Club, na vso moč peča z vprašanjem, ki je za delavce tako zelo važno. Upajmo, da so besede g. Vanderlipa sejane v rodovitna tla. Kadar se starostna oskrba uresniči, kadar bodo velike korporacije in tovarnarji morali deloma prispevati za živek delavcev nesposobnih za delo, potem se jim v bodoče ne bo več tako hitro mudilo, devati v pokoj ljudi s 45. leti.
Šola brez knjig.
V	mestu Forehmerveju blizo Ko-danja na Danskem je šola, v kateri ne rabijo nikakih knjig. Temeljno načelo, ua katerem je osnovan ta zavod, je ta, da se učenci uče vseh predmetov s praktičnim vež-banjem. Učitelji raznih jezikov— kakor angleškega, nemškega in francoskega—govorijo vsaki v svojem jeziku ter se učenci nče do-tičnih jezikov po onem enostavnem procesu, po katerem se otrok uči svoj materinski jezik. Tudi računstvo in fizika, in vse ostale prirodoslovne znanosti se poučujejo brez knjig. Učenci se uče raznih umetnosti in rokodelstev v posebnih prostorih, preskrbljenih z vsem do-tičnim orodjem. Taka šola se kaže praktična in si učenci v primerno kratkem času pridobijo temeljito izobrazbo v svoji stroki.
Od strahu zblaznela.
V	občini Oesstenyes v okraju Eisenburg je bila umrla 17 letna deklica. Deli so jo na mrtvaški oder in po noči je čula pri njej neka ženska po imenu Raj sli. Okrog polnoči je nastalo veliko vpitje v sobi, kjer je ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiši so prišli seveda vsi na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam na mrtvaškem odru, v kotu pa je jokala in si pulila lase čuvarica Rajali. Zblaznela je bila od straha.
Resnična trditev.
“Bolehal sem na slabem želodcu in celem telesu,” piše Mr. Tom Uhyrek iz Bryana, Tex., “in rad sprieujem, da je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino delovalo name skoro čudovito. Dve leti sem bil zelo slab, nisem imel slasti in sem se čutil vedno utrujenega. Zdravila so se mi zdela brez koristi. Bržko sem pa začel uživati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, se je začelo moje zdravje zboljšavati, moč šemi je vrnila kakor tudi slast in ljubezen za delo. Celo sedaj, ko sem pri najboljšem zdravju, tupatam popijem čašico tega prijetnega zdravila, ker me vselej očvrsti. Iz srca priporočam to vince vsakomur, ki boleha na želodcu.” Ni ga boljšega, zanesljivejšega zdravila za želodec in za kri, nego je ta imenitni naravni pripravek. V slučajih elabosti, nespečnosti, nervoznosti in izgub, ljene zdrave barve, to Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino popolnoma zadovolji. Nima škodljivih primesij. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Žoganje (f oot ball game) sta prepovedali vseučilišči Columbia University in New York University.
Na J a p o i¡ s k e m je 1 a ■ kota. Nad milijon oseb strada v okrajihUkushima,Majagi inSwaton.
Sezona žoganja je d o-končana in imenik umrlih kaže samo 19 mrtvih. Sicer je bila sezona velik uspeh.
Tudi v Portsmouthu je imel grof Witte težek kos dela, a bilo je igrača v primeri z “jobom”, ki ga ima sedaj pred sabo.
Puran na Zahvalni dan za Belo hišo pošilja kot dar že nad trideset let farmar Horace V ose v Rhode Islandu,in sicer ?«1 funtnega purana.
Carnegie govori zadnji čas mnogo o poštenem uboštvu. Pošteno uboštvo je pač nekaj, o čemer se da govoriti, saj je pogosto. Pošteno pridobljeno bogastvo je že mnogo redkejše.
Detektiv X. v Wilm in g-tonu, Del., je izvršil samomor, ker ni mogel zaslediti skrivnosti necega umora. Ako bi vsi detektivi sledili zgledu, ki niso kos svoji nalogi, ne bi bilo kmalu nobenih več.
V N v i r e g y h a r i na Ogrskem je zadnjič delavec Bakocz prišel domov kakor navadno popolnoma pijan, ter se je vlegel na pod v sobi. Njegova žena ga je nato polila z 2 litroma petroleja in zažgala. Po hudih mukah je mož umrl.
Kakor izobraževališče je chicaška univerza pridobila prvo mesto na zapadu. Doslej je zavzemala isto univerza v Ann Harboru, Mich., a na Zahvalni dan je bila vržena s svoje ponosne višine. Kajti chicaški “foot bali team” je razvijal večjo učenost.
Tudi slaboumni otroci se ne dopuščajo. Nikakor nečloveški priselitveni komisar L. X. Weis v Baltimoru je določil, da se ima tri leta stari sinček družine Machal, ki se je nedavno izkrcala v Baltimoru, poslati nazaj na Češko, ker je duševno slabo nadarjen.
Ruski pisatelj Maksim Gorki namerava z novim letom izdajati velik politični list v demokratičnem smislu, in sicer v Petrogradu. Odgovorno uredništvo prevzame Gorkijeva soproga. Sodelovali bodo zuameniti novinarski pisatelji iz cele Rusije, ki so bili doslej v progon-stvu.
PrincezinjaLujiza K o-burška, katero toži sedaj njen mož za ločitev, je poleg zveze z nadporočnikom Matasičem napravila v enem letu tri milijone dolga poleg svoje mesečne apanaže 6000 mark. Živi v Parizu, ima 180 svilenih čevljev, 100 iz usnja, 100 klobukov itd. Lepa izbera vsekakor!
Iz Pariza poročajo: Zrakoplov, ki se da voditi in katerega je sestavil inženir Juliet, se je izkazal jako dobro. Iz Toula so napravili na njem več izletov. Tako so se peljali v Nancy in Epinal. Osebe, ki so se udeležile vožnje, poročajo, da je zrakoplov zelo primeren za vojaško porabo. Krogle, ki bi bile namerjene nanj, bi mu zaradi velike visočine težko škodovale.
V prohibicijski državi Maine je republikanski guverner Cobb v javnem govoru obsodil prohibicijo. Rekel je med drugim: “Prohibicijsko vprašanje je največje politično in nravstveno zlo, s katerim se imamo boriti. Postalo je žoganjem politikov. In iz tega hi-navčevanja izvirajoča raznovrstna zla so povzročila več škode in done-sla ljudstvu več moralne ali nravstvene izprijenosti, nego vse žganje, kar se ga je kdaj prodalo v naši državi.” Govornik je opominjal državljane, naj so konečno vzdignejo in upro, da se zlo prohibicije postavno odpravi.
-KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani svoj naslov: SLOVENSKO-HUVATSKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 29th St., New York.	51-t3
Nad 30 let je obnašal r. RÍCHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVI,JEKI
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljSi Ick zoper
EEUMATIZEM, POKÖSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumati^no neprilike.
SAHO: 23ct. in SOct. v vseh IcMraab all prl
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York,
±
Predno se premaknemo iz naže sedanje prodajalne v naseinovo, vže dogotovlje-do poslopje, naznajamo,da prodajamo vse naše blago
po najnižji ceni,
Torej kdor si misli kupiti uro, stensko ali žepno, pr-etau ali kakšno drugo zlatnino, naj se zglasi pri nas, kjer bode gotovo dobro postrežen za mal denar.
Vsa zaloga ur in druge-zlatnine mora biti razprodana, predno sepromakne-mo v našo novo prodajalno.
ROBT P.	KIEP
121 N. Chicago St.	J0L1ET
Ram pa danes?
V Lockport!
Hrvate iu Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-16 Nintli Street.
Izborna pijača, importirana žfranja. izvrstne smodke. Odprl sem tudi
Grocerijo in mesnico.
MIKE BOŽIČ.
Izreži to, pa donesi v
Andersons Studio risr*
in dobit boS dvanajst- naših najboljših C dolarskih fotografij za §0.50, vštevši ene fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu.	JOLIKT, ILI..
Denar na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Naznanjam
svojim rojakom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil se svojim blagom iz 319 Ruby Street, na 901 N. Hickory Street, in se vsem se nadalje toplo priporočam.
V zalogi imam raznovrstnega mešanega blaga kakor; čevljev za moške, ženske in otroke, platna in drugo v to stroko spadajočo robo.
Jacob Bluth,
901 N. Hickory St. Jolict.
Q40+C>*0«0*0*(>40+040*(»tO+C>404C>40+0+0*040+0*{>K>*0+0*+Ci
—*—G)	(c)——*	&
K. S. K. ? JEDNOTA * S
inkorporiranft v državi Illinois dna 12. jan. I). A. 1898.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr
‘{
Predsednik: John K. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Miah.
I.	Podpredsednik: Mihael Skbbe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc,22 Musa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Josič D usti» a, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik: Josir Jarc, 1077 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik., 620—lGthSt., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 860 Garfield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago S t., o liet, 111.* Paul Schnellf.r, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitae, 805 N. Chicago St., Joliet, I1L Rudolf Mobaž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
JosephDunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kkemesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opf.ka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž,700 S. Central Park Ave., Chicago, III.
Pristopili člani:
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9057 Nikolaj Filak, roj 1878, spr. 6. dec. 3 905.	Dr. š. 107 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9058 Franc Vesel, roj 1887, 9059 Jos. S. Kočevar, roj 1887, 9060 Matija Držaj, roj 1887, 9061 Peter Hrebec, roj 1887, 9062 Jožef Kure, roj 1886, 9063 Ivan Špehar II., roj 1886, 9064 Ivan Domitrovič, roj 1886, 9065 Mihael Madronič,roj 1874, 9066 Marko Bukovec, roj 1865, spr. 6. dec. 1905.
Dr. s. 320 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9067 Jožef Leben, roj 1887, 9068 Alojzij Podobnikar, roj 1883, 9069 Stefan Stražišer, roj 1881, 9070 Matija Maček, roj 1876, spr. 6. dec. 1905. Dr. š. 239 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 907 J Jožef Česnik, roj 1872, spr. 6. dec. 1905.	Dr. š. 47 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9072 Peter Jurkovič, roj 1883, 9078 Matija Pleše, roj 1876, 9074 Božo Mamula, roj 1872, spr. G. dec. 190-5.	Dr. š. 80 članov.
K društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 9075 Mato Stekovič, roj 1883, spr. 6. dec. 1905.	Dr. š. 44 članov.
Prestopili člani:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Alojzija *7, Chicago,
111.,	5604 Frank Jurečič, 26. nov. 1905.	I. dr. š. 237 članov.
II. dr. š. 34 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3328 Martin Goveduik, 4. dec. 1905.	Dr. š. 198 elanov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4216 Štefan Klemenčič, 5124 Josip Faletič, 3. dec. 1905.	Dr. s. 90 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4535 Josip Sate, 2. dec. 1905.	Dr. š. 224 članov.
Suspendovani člani;
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 1184 Matija Ogradi, 26. nov. 1905.	Dr. š. 61 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 4913 Anton Krajnc, 4, dec. 1905.	Dr. š. 46 članov.
Odstopili člani:
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny, Lind, Ark., 4149 Andrej Verbič, 7374 Jakob Volčič, 26. nov. 1905.	Dr. š- 59 članov.
Pristopile članice:
K društvu Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa.,2601 Jela Markovič, roj 1875, spr. 6. dec. 1905.	Dr. š. 8 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2602 Ivana Brenčič, roj 1885, 2003 Ivana Lamovec, roj 1883, 2004 Franca Krane, roj 1883, spr. 0. dec. 1905,	Dr. š. 54 članic.
JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
r*
Joliet, 111., 3. dec. — Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. ima v nedeljo, dne 10. t. m. svojo glavno letno sejo, na kateri se bo vršila volitev novega odbora za prihodnje leto. Zatorej so vsi člani naprošeni, da se te seje gotovo udeleže; a tisti, ki so zaostali z mesečnimi prispevki, naj jih prineso na to sejo, ker mora blagajnik skleniti celoletni račun In ga poslati K. S. K. Jednoti.
Tisti rojaki, ki žele pristopiti k našemu društvu, naj se zaradi telesne preiskave zglase v nedeljo dopo-ludne od 10. do 12. ure pri doktorju Stevens pod h. št. 703 na N. Hickory cesti.
Naše društvo priporočamo vsem rojakom, in to zlasti sedaj, dokler je pristopnina res izvenredno nizka. Kdor pa ni voljan pristopiti k nam, naj se vpiše v kako drugo podporno društvo K. S. K. J. Zgled nam bodi, n. pr. pokojni Majhenc, ki se je zadnjič ponesrečil v Carbon Hill-u. Kaj bi bilo ž njim in njegovimi potomci, da ni pred sedmimi meseci pristopil k naši Jednoti? Pamet, rojaki, pamet! A gorje mu, ki jo rabi — prepozno.
Sklepčno omenjam,da se je v zad-
njikrat objavljeni imenik podrejenih društev K. S. K. J. vrinila tiskarska pomota. Naš delegat ni J. Hladnik 908 — Sth st., nego Frank Turk, 202 Ross st.
Pozdrav!	Anton Hr v.j,
predsednik.
Joliet, IH., 5. dec. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. st. 29. K. S. K. J., da je društvo sklenilo dne 3. t. m. na svoji mesečni seji,da bo imelo svojo skupno spoved dne 16.t. m. in skupno sv. obhajilo dne 17. t. m. Zatorej naj se društveniki zberejo v obilnem številu.
Prosim tudi društvenike, da naj plačajo vsak svoj zaostali asesment, da jih n* bo treba še enkrat opominjati.
Sprejmite bratski pozdrav!
Martin Težak, tajnik.
Joliet, IH., 5. nov. — Vsi člani društva sv. Cirila in Metoda št. 8.
K.	S. J. so naprošeni, da poravnajo svoje zaostale asesmente do prihodnje seje, ki bo dne 17. t. m. Kajti sicer ni možno izročiti urejenih knjig novemu odboru. Kdor zanemari svojo dolžnost glede tega opomina, ž njim se bo postopalo na prihodnji seji po društvenih pravilih.
Pozdrav! Jos. Jontes, tajnik.
Waukegan, III., 3. dec. — Društvo sv. Jožefa st. 58. K. S. K. J,
L. STERN Sc SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
in 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar p°§iliamo
pri nas za-nesljivo. ceneno in hitro v staro domovino.
Pri nas si lahko kupite tlket za vse tu navedene linije.
1. Allan.	9.	French.
2. American.	10.	Hamburg-American.
3. Anchor.	11.	Holand-American.
4. Austro-American.	12.	La Veloce.
5. Canadian Pacific.	13.	Navigazione Italianö.
C. Cunard.	14.	Morth German.
7. Dominion.	15.	Red Star Line.
8. Fabre.	16.	White Star Line.
Božična darila
$11,48
$16.50 $18.50 do $34
CENE ZNIŽANE.
Combination omare za knjige.
Cene od................ ............
in'višje.
Omare za knjige iz hrastovega	, ¿k , „
lesa, cena...........$11.95 dO $40
China Closet, mirror ali ogledalo iz najboljšega lesa __________
Naši Buffets so prav krasni cena.
Priuces Dresser Omare z ogledalom vsake veli- I kosti in kakovosti, Abo potrebujete Makogony ,
Dresser ali veliko ogledalo.	_ _
Birdseye Maple Dresser, cena.....$16*50
Sofe najboljše v mestu za mal denar. Gugalni stoli cena 45c in višje do $30. Pohištvo za naj lepše hiše, set za $15.50.
Hard Coal Heater pri tej prodaji po najnižji tovarvarni-ški ceni. Ta prodaja v elja za prihodnjih 10' dni. Pridite kmalu.
209 Jefferson St JOLIET, ILL.
M. E. Saltier,
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, IH.
Slovanski tvorničar
društvenih odztiakov (badges), regali j, kap, bander in zastav.
Telita zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
v Waukeganu, 111., bode imelo dne 17. t. m.svojo redno in glavioletno sejo, pri kateri se bode volil novi odbor za leto 1906. Tem potom opozarjam vse ude tega društva, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležijo omenjenega due društvene seje, ker ž njim, ki izostane,se bode ravnalo po pravitib, izvzemši bolezen ali delo.
Dolžnost me veže, da opomnim pri tem vsacega posameznega in vse skupaj, da vsak dobro premisli, kaj in kako bode volil; kajti društvo je veliko, zatoraj je tudi upati, da se bojo izvolili udje, ki bodo zmožni svoj urad vestno opravljati in drug drugega podpirati, ker le potem je mogoče, da se v društvu obdrži red, kajti brez reda ni mogoče do nika-kega vspeba.
K sklepu pozdravljam vse ude K. S. K. J. in jim želim vesele božične praznike; tebi, nam priljubljeni list, pa obilo vspeba.
Frane Barle, /. tajnik.
Allegheny, Pa., 5. dec. — Društvo sv. Roka št. 15. Iv. S. K, Jednote bode imelo glavno letno sejo dne 17. decembra t. L, začetek točno ob 1. uri popoldne, in obenem volitev novih uradnikov za prihodnje leto 1906. Vsak član našega društva se mora udeležit glavne sej<, drugače zapade kazni po društvenih pravilih. Kakor nam je že znano, se prične društveno tiskalno leto 1. jan. in se konča 31. dec. vsakega leta. Pri tem je jako potrebno, da vsaki član plača popolnoma svoje prispevke meseca decembra. Potem bi nam bilo lahko skleniti celoletni račun in predati novo izvoljenemu odboru društvene knjige v pravem redu. Prosim, da bi to člani v ozir jemali in tudi tako potem storili.
S pozdravom
John Medos/t, tajnik.
Chicago, IH., I. dec. — Tem potom prosim vse članice društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J., da se udeleže letne seje v nedeljo, dne 10. t. m., pri kateri se bo volil novi odbor za prihodnje leto. Članica, ki se ne udeleži seje brez velikega vzroka, zapade kazni, kakor jo društvo določi.
Tudi naznanjam, da je naše društvo imelo prvo veselico s plesom dne 26. nov. Izvršila se je v našo občo zadovoljnost. Bila je navzoča velika množica ljndij, a vendar je šlo vse v lepem redu. Veselica nam je prinesla lepo svoto denarja, za kar se prav prisrčno zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam prišli na pomoč in še posebno tistim, ki so dejansko pomagali pri postrežbi i. t. d.
Opozarjam slovenske žene in dekleta, katere niso še pri nobenem društvu, naj nikar ne odlašajo pristopiti, rekoč: “A,saj imamjše čas!” No, mogoče ti bo prepozno. Le poglejmo v naše časnike! Kolikokrat beremo: “Pokojnik (ali pokojnica) ni bil (a) pri nobenem društvu. Nabirati se je moralo zanj(»), da se spravi v črno zemljo”... Opozarjam posebno Slovenke tukaj v Chicagi: Pristopite k našemu društvu.Marije Pomagaj št. 78. in k naši mili K. S. K. Jednoti, dokler je čas, ker ne veš ne ure ne minute, kdaj boš poklicana iz tega sveta. Mogoče zapustiš par ali še več nedoraslih otrok a jim ne zapustiš bogve kakšnega premoženja, kakor nas je več takih: ako si pa vpisana pri naši mili K. S. K. Jednoti, ki je pripravljena vsakemu udu izplačati usmrtnino,bo skrbljeno tudi za tvoje otroke vsaj toliko časa, da si bodo mogli sami služiti svoj vsakdanji kruh.
Ob sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote ter voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto, a tebi “A. S.”, pa veliko več naročnikov in obilo uspeha.
Terezija Kočevar,
I. tajnica.
Belokranjska železnica.
Poslanec Pfeifer je v seji kranjskega deželnega zbora dne 14. nov. govoril:
V zadnji seji omenjal je častiti tovariš gospod župan Hribar mojega predloga, ki sem ga izpremenil v sa-mostalen predlog. Storil sem to po klubovem sklepu, da se najprej reši
volivna reforma, po tej točki pa takoj predlog o belokranjski železnici.
Glede deželnih prispevkov, katere je priporočal ljubljanski gospod župan za železnico, sem pa takoj označil svoje stališče, da se brez potrebe ne sme obremeniti naša dežela pri podaljšanju dolenjske železnice preko Bete Krajine, da mora to železnico po mojem mnenju graditi država kot svetovno progo druge vrste.
Po teh opazkah podam se na potovanje na prijazno dolenjsko stran, v lepo novomeško okolico.
Odhajajočemu iz Novega mesta proti Gorjancem po lepi novo izpeljani državni cesti dospevšemu na vrh sedla odpre se ti nov svet, prelep kos naše domovine, kršna Bela Krajina, ločena po visokem gorovju od ostale Kranjske, osamljena radi slabih prometnih zvez. Vrl narod biva tu, različen od drugih Kranjcev po nošnji, segali in življenju, žal, pozabljen in zapuSčen od vsega sveta, ker nima niti železnice, niti pripravnih cest.
Vse skrbi in težnje belokranjskih občin zlivajo se v en otožni glas: Vzrok gospodarskemu propadu niso le trtna uš, perenospora ali druge prepogoste elementarne nezgode, ki so opustošile nekdaj cvetoče vinske gorice ter silijo kmeta, da trumoma zapušča rodno remije in si išče v daljni tujini tega, kar mu domovina odreka; niso le naravni dogodki, — tožijo dalje belokranjske občine, — ki tej zemlji ne dajo dihati, ampak eden poglavitnih vzrokov gospodarskemu propadu tega lepega dela skupne naše domovine je ta, ker je brez železnične zveze. Kar se pridela doma, mora se večinoma prodati doma poceni ali pod ceno, ker redko prihajajo vnanji kupci; vsak s» straši utrudljive mučne vožnje po robatih slabih cestah in drage voznine; kar pa se ne pridela ali pridobiva doma, mora se po visoki ceni uvažati daleč od zunaj.
K vsemu temu — tožijo omenjene občine — pa se grozeče dviga nova merilna skrb, težka kakor mera. Znano je slavni zbornici, da je uničila grozna trsna uš tamošnje vinograde, da gospodarji nikakor niso mogli obnoviti uničenih vinogradov iz lastnih sredstev, marveč so bili prisiljeni najeti posojila pri državi, deželi in drugih upnikih. Bliža se čas, ko bode treba vračati posojila — trda je za denar, zaslužka ni, radi pomanjkanja industrielnih podjetij, dohodki iz kmetij pa komaj zadostujejo, da se z njimi pokrijejo razne davščine in nujne potrebščine vsakdanjega življenja.
Te žalostne razmere vpijejo po energični pomoči, država je dolžna skrbeti, da ne zadoni tod skoro obupni glas “morituri te salutant”.
Država mora Beli Krajini priskočiti v tem težavnem boju, da se ohrani ta vrli, cesarju in domovini vsikdar zvesti narod na domači zemlji, da ta ne pride v tuje roke.
Takoj, ko je po dolgoletnem prizadevanju bila zakonito zagotovljena dolenjska žsleznica, so zahtevale udeležene občine belokranjsko železnico; tudi deželni zbor kranjski pridružil se je tej upravičeni zahtevi in vkljub svojim skromnim finančnim sredstvom dovolil znatno vsoto za stroške pripravljalnega dela tega projekta.
Deželni zbor je sklenil ta požrtvovalen prispevek, da bi spravil toli zanemarjeno Belo Krajino vzaželje-no železniško zvezo in s tem omogočil spečavanje njenih znamenitih pridelkov ter obrtno delo vzbudil k novemu življenju.
Vsa dolenjska železnica vendar ne sme vedno ostati tako imenovana “slepa” železnica brez nadaljevanja; dolenjska železnica se mora nadaljevati preko Bele Krajine, da bodo nje že sedaj ugodni dohodki še ugodnejši postali.
Iz upravnega poročila za leto 1904. se razvidi, da daje dolenjska železnica čim dalje ugodnejše dohodke.
Po tem izkazu so znašali obratni dohodki 1,390,702 K in vsi stroški 792,429 K, da je čistega dohodka 598,272 K, ki sc ima porabiti za obrestovan je in amortizacijo, kakor tudi za odplačevanje še ostalega garancijskega dolga deželi Kranjski.
Sicer je prejšnji železniški mini ster dr. Wittek, ko sem se ponovljeno oglašal v državnem zboru za podaljšanje Dolenjske železnice preko Bele Krajine ter v tem smislu stavil resolucije, naprosil in poobla-
stil takratnega poročevalca o železnicah mojega prijatelja in tovariša gospoda Povšeta podati izjavo, da je minister naklonjen projektu glede belokranjske železnice — seveda so to le besede, kakor smo jih slišali letos v državnem zboru, ko je minister grof B vlaud Rheidt mojemu prijatelju gosp. dvornemu svetniku Šuklje -tu nasproti zagotovil vladno naklonjenost glede zgradbe belokranjske železnice.
Toda blagohotnim besedam slediti morajo dejanja, da se bo ta namera slednjič vendar uresničila, da država da Beli Krajini tako potrebno želez-nično zvezo, da bode vrli Belokranjec mogel ostati na svoji zemlji in ga nemila osoda ne bo več podila v neprijazno tujino. Vrli delavni narod belokranjski,ki je p-rispeval k stroškom vseh železnic, ki so v severnih deželah naše države izpeljane tako rekoč od vasi do vasi, ima dobro pravico zahtevati, da bode končno tudi on deležen železnične zveze in z njo spojenega prometa.
Ker se je vprašanje podaljšanja dolenjske železnice pegostoma razprav-" ljalo v državnem zboru leto» in v prejšnjih letih, je umestno, da se oglaša tudi deželni zbor, radi tega-sem stavil predlog, ki se glasi: Slavni dež. zbor skleni: Deželnem« odboru se naroča, da glede podaljšanja dolenjske železnice preko Bele Krajine stopi v dogovor s c. kr. osrednjo vlado v ta namen, da se pripravijo potrebne tehnične in fi-nanoielne podlage, ki omogočijo zgradbo belokranjske železnice.
Belokranjska železnica pa gotovo ne bo obtičala pri deželni meji, ampak se mora zvezati s hrvaškimi železnicami pri Karloveu-Ogulinu, kakor je to nasvetoval častiti moj tovariš g. dvorni svetnik Šuklje dne
5. oktobra t. 1. v državnem zbora,, ker zahtevajo strategični in svetovno važni prometni oziri, da postane do-» lenjska železnica ena glavnih prog naše države.
Predlog se izroči upravnemu odseku.
G
V jesenski megli.

Spisal P.

Tako je bilo na tisti večer, da se Je človek moral domisliti na kaj le-jega, žalostnega in davnega. Moral * je domisliti, mehko je bilo v prsih, ■*ree mehke žalosti polno.
Daleč tam na zapadli je zahajalo solnce, rdeče morje se je razlivalo po tisti strani, rdeča luč je sijala po toajini daleč tja nazaj proti vzhodu, mrak je že vstajal iz grap, trepe-¡ala je motna temnordeča luč.
Privatni uradnik Košenila je šel po cesti, včasih je pogledal okoli seh», tja je pogledal v daljavo,obraz je feil miren kakor vedno. Ničesar m? ni domislil ta večer, to, na kar *>i se imel spominjati, je bilo vedno issjim, in zato je bil obraz tako miren, kakor v davnih časih,ko je stal ol> izkopani jami in je drsala vanjo irfika orna krsta, majhna bela krsta »e je pogrezala z velikim zlatim angel j era na vrhu. Privatni uradnik Košenila je imel namreč ženo, pa je joMrla, in je imel hčerko, pa je tudi »ari». In zavoljo tega je bil obraz nato miren, zato se ni nikoli nasmejal tako veselo, kakor se nasmejejo i§®t!je po navadi. Ha, ha, ha— sako se nasmejejo ljudje na široko, sin so vesele, obraz je nalahko za del. No, Košenila se je zasmejal posili. IIe...ke...poznalo se je, da j*f smeh prisiljen, sam je izpoznal in jr utihnil.
Mračilo se je, delavec je hodil iz »iiee v ulico z dolgo palico v roki in ‘e prižigal plinove svetilke, ki so gonrie po vogalih. Košenila pa je šel svojo navadno pot tja do gostilne, iger je večerjal, precital par čašo-aiscsv in potem vstal počasi in samo.
■■‘Lahko noči”
Ni pogledal po ljudeh, malo je ¿rignil klobuk in se je zgubil med watsai. Potem je šel proti domu, ¡gSedal je predse, ozrl se je na nebo, sgifii! je med hišami.
Tisti večer pa je bilo tako, da je ^le> človeku pri srcu kakor na spomlad, ko dahne od juga, leno sanja lEasnomodro nebo,poje na gori mlad pastir. Temna rdeča luč je gorela po drhtela je v polmraku, dihalo je ®d juga,leno je sanjalo temnomo-lre>2ebo...
Košenila je sedel na gostilniškem «rt® i» je večerjal. Mimo so hodile «Makariee, tainona lepa, z velikimi ftešernimi očmi, s črnimi kostanje* višaš mogoče, morda s plavimi in 38©Sfckimi lasmi. Včasih je bila ka-trudna, zamišljena nemara,sem-Mja žalostna. Sedla je tam pod kostanj, visoko so se dvigale »¡Me prsi, pogledi so plavali bog-ack»». No, Košenila ni pogledal v tacto- stran, počasi je odlagal časo-jas,vzel je v roko nož in ga je brisal
Mn vrt je prišla mlada punčka, n)a!cšarslabo napravljena, čevlje razlagane, lase razkuštrane. čez roko je-isaela košarico in v njej polno
■
“■Dober večer!”
Ozdravila je, postala, ponudila joiev Košenila ji je dal desetico in tyoložil šopek pred se na mizo. Cvetih ¿e bilo jesensko in brez vonja; teSalo je tam in je venelo.
‘Koliko dam nazaj?”
Vprašala je pimeka, stala je ob Kostanju, upirala je vanj velike, plohe oči. Košenila je pogledal t* »Si, potem jih je pogledal drugič in se je potem domislil...
“‘Nič,” je rekel polglasno in se je &>znislll na svojo hčerko, ki je umrla. Menda je imela take oči, take «isto take; če bi bila tako rev-■j» in uboga, pa bi bila stala pri •iTOvesu, čakala bi bila prijazne besede, potem odšla od ponižnosti icječa.
Frivatni uradnik se je bil domi-iSil; bb drevesu je stala punčka in jegledala na njegovo mizo s plaš-wsfti, ponižno poželjivimi očmi; tfcazek je bil bled, na ustnicah pa 28k»8t,
“Kaj si lačna?”
Punčka se je nasmehnila, potem p ©krenila glavo, v lica je stopila jAafea rdečica.
“Kaj bi večerjala?”...
Punčka se je nasmehnila, gledala
je v tla, po licih je plavala plaha rdečica.
“No, jej!...”
Košenila je prerezal meso na dvoje in ji je ponudil večji kos.
“Ne bom tukaj, ker me je sram. Zunaj, doma...”
Plaho je povedala punčka in Košenila je vzel časopis iz žepa in je zavil vanj pečeno meso. Punčka je iztegnila roko, belo drobno roko, na licih ni bilo več rdečice.
“Bog povrni tisočkrat,..”
Odšla je hitro med vratmi, Ko-šenili pa je bilo dobro na tisti večer. Čutil je, da je storil nekaj lepega in prijaznega in sam sebe je bil vesel. Iu tako je bil razpoložen in je govoril z natakarico, z gospo darjem je govoril o revoluciji na Ruskem, potem o lepi slovenski politiki. Izvanredno je bilo to, a pravzaprav ni bilo izvanredno, zakaj Košenila je bil zadovoljen sam s seboj na tisti večer in navdajalo ga je prijetno čustvo.
Izpil je eetrtinko vina več, potem je odšel počasi proti domu. Noč je bila že tedaj, na nebu zvezde, luna tam na vzliodni strani. In lepa je senska noč je bila, sence so stale za debli, zganile so se včasih, zamajale se od desne na levo. Dahnilo je od juga, vsulo se je rdeče listje,plašno je zašumelo. Včasih je letel mimo nočni ptič, sova menda, tiho je letela, strah jo je bilo sredi mesta.
Potem je minila noč in je napočilo jutro. Počasi je vstajalo solnce, s vetilo se je na vzhodu, svetlorume-lia luč je sijala in so se razlili žarki po vsem svetu. Dvigalo se je solnce vedno više in više, ugašala je svet 1© rumena luč in je popolnoma ugasnila.
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega, trgala z vej rdeče listje in ga sipala po tleh. Hodili so ljudje po poljih, po njivah, gosposki ljudje po belih cestah, lepe gospodične po oropanih drevoredih. Zdaj je zvenel vse lepše njihov smeh, lepše so sijale oči ko so gledale v rahlo smrt, ki je plavala zunaj. Smejale so se, zdaj je bil smeh lep in živahen, zdaj je bilo življenje v njem, ko je dihala okoli smrt, polagoma morila življenje.
Dan je bil lep, lepa jesen je dihala sredi njega in rodil se je sredi nje lep večer. Plamtela je večerna zarja, morje od srebra se je razlivalo po gorah, po nebu tam na vzhodni strani.
Privatni uradnik Košenila je sedel na gostilniškem vrtu, čital je časopis in mimo so hodile natakarice, pozdravljale uljudno, nasmehljavale se kakor sužnje gospodarjem. Potem so mu prinesle večerjo in Košenila ie odložil časopis in se je ozrl okoli sebe. Glej, punčka je stala tam za ograjo, danes ni imela rož, in ni si upala na vrt, od daleč je gledala na mizo,od nikogar povabljeni gost.
“No, kaj si večerjala?”
Domislil se je na včerajšnji lepi večer in se je nasmehnil.
“Nisem”...
Komaj se je čul glas, meuda so se bile povesile oči in je bil zardel mladi in boječi obraz.
“No, pa pridi in vzemi”...
Potem je prišla punčka plaho čez duri, potem ob zeleni ograji do mize.
“Sram me je”...
Zavil ji je v časopis in ji je dal vso večerjo, sam pa si je naročil drugo.
“Kako pa ti je ime?”...
“Karoline»”...
“No, le pridi .še, Karolinca, jutri večer Karolinca!”
Potem je odšla ob ograji, potem plaho čez duri in je stekla po cesti.
Tisti večer potem p$i je bil dež. Kar čez noč se je bilo pooblačilo nebo, vse se je bilo izpremenilo čez eno samo noč. Mrzlo jutro se je bilo storilo in žalostno, megle so ležale po dolinah in poljih, po mestnih ulicah so ležale, prišlo jo v obraz in hladno je bilo. Ko se je storil večer, se je motno svetila umazana voda po lužah, mrtvo so gorele sve-
tilke sredi megle, gledale iz dalje kakor solzne oči.
Košenila jo moral tisti večer v sobo in ko ie sedel tako pri samotni mizi in je prinesla natakarica večerjo in se je smehljala bolnoprijazno, se je gospod Košenila domislil. , Vstal je in šel ven pred vrata in je pogledal po vrtu.
“Karolinca!”
Zaklical je pred durmi in se je zganilo v temi in se je približalo. Naglo se je približalo, bolno se je nasmehljalo.
“Kaj si že večerjala?”...
Bolno se je nasmehljala in je povesila oči.
“Nisem”...
“No, pa pojdi za menoj!”...
Tiho je šla Karolinca, pred sobnimi vratmi pa se je ustavila.
“Tukaj bom počakala, ker me je sram”...
No, in gospod Košenila se je nasmehnil.
“Zakaj pa te je sram?”
“Nimam lepega krilcaj črevlji so strgani, lasje so vsi mokri od dež ja”. . .
Gospodu Košenili je bilo prijetno in je šel v sobo iu je zavil meso v dva, tri popirje in je nesel vse pred vrata.
^‘Koliko let pa imaš?”
“Devet”, je rekla Karolinca, dvi gnila je roko izpod predpasnika in je vzela zavitek in ga je vteknila pod predpasnik.
“Kaj veš, kje je tainta cesta?” Gospodu Košenili jebilo prijetno; roko je položil Korlinci ua glavo in je božal njene mokre lase.
“Vem,” je rekla Korlinea in je stala mirno pred gospodom.
“Jutri pridi proti večeru, kadar bo ura šest. V prvo nadstropje pridi in pozvoni in dobila boš krilce in čevlje, da te ne bo sram...”
In tistikrat je obšlo gospoda Ko-šenilo veliko in lepo čustvo. Tega otroka bo dvignil zdaj iz bede in revščine, lepo in veliko delo ho storil, in zato je bil vesel in zadovo ljen.
“Kaj pa je tvoja mama?”
Prašal je, Karolinca je stala pred njim, roke in zavitek pod predpasnikom in oči povešene.
“Nimam mame, tudi ateja ne. . . teto. . .”
Cisto slab je bil glas, naenkrat so se izgubile besede, potem je odšla Karolinca.
Privatni uradnik Košenila se je vrnil v sobo in vse njegovo srce je bilo veselo in ponosno obenem. Zdaj bom postal spet enkrat oče in bom redil in vzgojeval to bledo in boječe dete...
Nasmehnil se je gospod Košenila in ko je šel domov in ko je legel v posteljo, je bil še vedno nasmeh na njegovem obrazu. Ej, gospod Košenila, ki boš spet oče in boš vzgojeval in redil bledo in boječo Korlin-co, blagor ti...
Veselo je zaspal privatni uradnik in drugo jutro se je napravil v trgovino in je kupil spodnjo obleko, potem krilce in čevlje, da bi ne bilo sram Korlinee. Sam je nesel demov in je položil na zofo in je čakalo tam do večera.
Gospod Košenila je hodil po sobi, včasih se je vstavil in poslušal, odprl je okno in je pogledal po cesti na desno in levo, potem je spet hodil po sobi in je sedel in gledal po sobi in je sedel in je gledal v vrata Zunaj se je polagoma mraeilo, že je bilo ura šest, Korlinea ni prišla. Ni je bilo in gospodu Košenilu ui bilo prav.
‘‘No,zakaj pa ne pride Korlinea?” Ali potem se je domislil, je ogrnil suknjo in je vzel dežnik in pokril klobuk in je odšel v gostilno.
“Ne ve,” je pomislil, “ne more najti, čaka za ograjo pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubožno in utepeno, čevlje raztrgane in zamazane, lase težke in mokre...”
Hitro je šel in ko je prišel v go stilno, je odložil klobuk, suknjo in dežnik in je šel veh. Šel je čez vežne duri pod obok, pogledal je po vrtu dol in je zaklical.
“Korlinea!” ,
Nič se ni zganilo in zaklical je drugič.
“Korlinea!...”
Na glas je zaklical, a nihče se ni odzval, ni se pokazala senca, nič se ni premaknilo pod širokim in mokrim kostanjem.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
TBIBEWS
OF
'Er vil1
«CClSreRE»
f\	A	J*	9	dOSBFHTB
Radosti življenja j§n
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veBte, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
X>ot»ei- okus.
Dobro prebavljanje, I >ol>i*o zdravje.
Moèni živci. Moène mièiee. Dolg'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-ginf boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituozuili in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar.
John
Kracker,
1199 St. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
Joli CT. ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telet. 26.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa y gotovini s 5% popusta.
Piši ali Da se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žgauje in tržim najboljge araodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
H.
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS.
JA ^ IVT NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.'
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.	M
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina od trto in žganja
Sonoma Co. California,.
Vhoina zalOR vini In aril: 6U-635 W 12 St.
TBLBFONt 1IO CANAL.
m
E.PORTER BREWING COMPANY
Govori nemško in angleško.
(
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY v»
Izdelovalci
ULEŽANE PITE
PAL ALE IN LONDON PORTER
***
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Amerikanski Slovenec $1.
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se veem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. Telefon N.W.551 R
•T o i*u e j Marentič.
JOHN UMEK
toči Selilitz-evo pivo, ki jo najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Tol o fon 851 WAUKEGAN, ILL.
Tbe Joliet Mional Bat
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv. oljev
in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
t Chicago telef. 27M	N. W. telet. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
---+oo+--
Q ostilniear....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELF.PHONE: SOUTH CHICAGO 123.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tlie U. S.” I0c. in ‘leerscHanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj nov
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
PREMOG
najboljše vrste kupite kupite pri nas,
otl SOc do $1 pri eni toni
premoga ceneje nego kje drugje v mestu.
(Nadaljevanje s 0. strani).
“No, ni je še”— je pomislil potem— pride “kasneje.”
In odšel je nazaj in je odprl časopisju ni čital. Odložil je, gledal je predse, potem je podprl glavo z roko in se je zamislil. Po sobi so gorele Inči, natakarice so hodile mimo, ena je prišla in je postavila na mizo večerjo.
Košenila je vstal in je odšel ven čez sobna vrata, potem pred vežo in se je ustavil pod obokom.
“Korlinca..
Zaklical je, in glej,nikogar ni bilo. Dež je padal enakomerno, šumelo je po listju,ki je še viselo^o kostanjih, motno so se svetile po tleh umazane luže.
Gospod Košenila je odšel in tisti večer se je komaj dotaknil večerje. Odšel je hitro domov in je hodil po sobi pozno v noč. Nelep je bil tisti dan in večer in cela tista noč ni bila za spanje prijetna,ne sanjam ugodna. In potem se je vrstila cela vrsta takih dni, cela kopa takih nelepih večerov in cela množina takih za sanje prav neugodnih noči, zakaj Korlin-ce ni bilo. Noben večer ni prišla več in ni stala ob zeleni vrtni ograji pod mokrim kostanjem, roke pod predpasnikom, krilce ubogo in stepeno, čevlje slabe in raztrgane, lase vse mokre. Noben večer ni prišla' in ni čakala in zato se je napravil Košenila na magistrat. Zakaj doma na zofi je čakalo belo perilo, lepo rožnato krilce, čevlji od rumenega usnja...
“Kje pa je ta punčka, kje pa sta nuje...” je vprašaval in popisaval deklico.
Gledal je po knjigah star gospod, potem je prijel za naočnike s palcem in kazalcem in jezakašljal in počasi je spregovoril.
“Umrla je punčka,umrla. Pljuča so se ji vnela,pa je umrla. Revščina menda, pa mraz tako naenkrat... So jo že pokopali...”
Zahvalil se je gospod Košenila in njegov glas je bil votel in nikomur podoben. Klobuk je potegnil na oči, zapel je suknjo in je šel proti domu po mokrih in blatnih potili. Ko je prišel domov, je poklical go- j spodinjo in je pokazal na zofo, kjer | je bilo perilo, rožnato krilce, čevlji j od rumenega usnja.
“Tisto vzemite, če morete pora ! biti...”
Čudila se je ženska, začudeno je j gledala, potem se je nasmejala, po ■ brala je in odšla.
“Hvala jim, gospod!”
Odšla je in je zaprla vrata za sabo in gospod Košenila je stopil k oknu in je gledal ven. Temno čustvo mu je bilo sred srca, vzel je klobuk in dežnik in je šel vnajbližujo krčmo, ostal je tam do polnoči, mnogo je pil na tisti večer,v staro gostilno pa se ni vrnil nikoli več.
V jesenski noči.
Lansko jesen je bilo. Težka tem-noumazana megla se je vlekla čez dolino ter se podila hitro po holmih proti jugu. Iz megle je pršil nalahno dež in le včasi je potegnil močan veter ter prinesel seboj debelejše kaplje.
Žični ca je zaradi dalj šega deževja močno narasla in kalni valovi so preplavljali travnike na obeh straneh potoka, da bi se lahko vozil po njih s čolnom. Samo cesta nekoliko višje nad potokom se še ni kopala v rjavi vodi.
Po tej cesti, izprani od deževja, sem stopal skozi gosto temo s svojo prijateljico.
Molčala sva in poslušala, kako je zdajinzdaj zapluskalo divje valov-je ob vznožju bele ceste. Nad va-lovjem pa so ječale visoke od vode obkoljene jelše ter se uklanjale močnim sunkom mrzlega severa.
Kdo ne pozna takih jesenskih noči, zavitih v plašč goste megle, onih noči, ko umira narava pod silo mrzlih viharjev in se poslavlja od življenja? Jln če nam je duša mehka in dovzetna za vtise velikih dogodkov, če ste pokopali svoje nade in so se vam razrušili oblačni gradovi, ali se vas nc polasti v takih jesenskih večerih melanholija, ki vam dela življenje gnusno, in vas napada vprašanje:	Biti ali ne biti?! Ali bi se
takrat ne zazibali v brezsanjsko večno spanje?
Take mehke sanjave duše je bila moja prijateljica. Imela je za seboj
velike dogodke in zato je bila njena duša žalostna. Bila je vedno otož-na, in če se je razveselila za trenutek, je postala hipoma tem resnejša.
Njeno vedenje.mi je bilo uganka, ker nisem poznal njene duše in njena otožnost je naraščala z meglenimi jesenskimi dnevi.
Danes je-bila nenavadno tiha.
“Gospodična, skoro bodete dva meseca, odkar sva se seznanila! Vedno ste otožni in resni. Kaj vam greni življenje, kaj vam je storil svet, da gledate nanj s tolikim pesimizmom?”
Molčala je na moje vprašanje, otresla se je, kakor bi se bila prestrašila mojih besed.
“Gotovo ste že idealno zaljubljeni in si obetate od lažnjivega sveta mnogo, česar nikdar ne boste doživeli,” je odgovorila po dolgem molku. — “Tudi jaz sem bila nekdaj vesela, ker nisem poznala življenja.
Ljubila sem nekdaj, a dolgo je že temu. In tedaj sem sedevala v jasnih nočeh pri oknu, štela sem zvezdice in vzdihovala k luni.—Lepo, čaroh. no lepo se mi je zdelo takrat življenje in niti sanjalo se mi ni, da so naši upi goljufive lučice, prižgane na močvirnatih tleh.
Prihajal je k meni v tihih večerih oni, ki sem ga ljubila, in sedevala sva na klopici pred hišo v jasnih nočeh. In kakor med so bilo sladke njegove besede. Zagotavljal mi je svojo ljubezen in zato sem sanjala zlate sanje, ki se niso nikoli uresrii čile.
On me je zapustil in šel drugam iskat novega življenja. In varal bode drugo, kakor je mene.”
Tako nekako je pripovedovala roman svojega življenja. Težek vzdih se ji je izvil izprs pri zadnjih besedah. Njeni pogledi pa so bili obrnjeni proti srditemu valovju, ki je venomer pluskalo, kakor da hoče izvabiti v svoje mehko naročje zgub ljeno človeško bitje.
In zopet sva tiho stopala v megleni tihi noči...
Prav tako meglen pa je bil drugi večer. Dež je še pršil. Moja prija teljica je stopala sama ob cesti. Noe je bila temna in mirna, in le petje vaških fantov se je razlegalo skozi skrivnostno tmino. Bili so nemara otožni in zato so dali duška svoji boli ter glasno peli:
“Vse je veselo, kar živi,
Pa moje srce vendar ni.”
in peli so z vso tej pesmi lastno melanholijo, kakor da hočejo z njo povečati otožnost jesenske noči. In nežno se je zibal glas tam v daljavi...
• Tam pod ježem pa, kjer se je penila v velikih krogih umazana voda, je zapluskalo valovje ter zagrnilo pod seboj žensko telo.
In završal je sever po vršičkih tankih jelš ter zapel nagrobnico mlademu življenju...
Prav nizke Izletne voznine za božične praznike
do vseh postaj na Nickel Plate železnici med Chicago in Buffalo. Prodajni dnevi 23., 24., 25., 30. in 31. decembra 1905 in 1. januarja 1906, s povratkom do dne 3. janu arja 1906. Za eno in tretjino voznine potovanje naokrog. Posamni obedi, od 35c do S 1.00, opoludanski luncheon 50c, v jedilnih vagonih Nickel Plate sestava; tudi postrežba a la carte. Nič preplačila. Cbicaški prodajalaici tiketov: 111 Adams St. in Auditorium Annex. Kolodvor, LaSalle & Van Buren Sts., edini kolodvor v Chicagi na Elevated Loopu.	*40.
Odprto pismo Sloveacem.
Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins M. J.! Naznanim Vam, da sem vse Vaše medicine povabila in sedaj popolnoma zdrava in tudi mojemu možu so nucala Vaša zdravila ta se Vam oba skupaj zahvaljujeva za Vaš trud in zdravila. Bog daj, da bi vsakega tako hitro ozdravili, mi dva bova vsakemu bolniku svatovala naj se na Vas obrne in bode zagotovo ozdravil. Z Bogom! Vas obe skupaj pozdraviva in ostaneva Vam h vale ž na do groba. Francis Mole, 4683 Franklin St., Denver, Colo.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
KITAJKA IN NJEN OTROK.
Kitajke nimajo svobode kakor njih ameriške sestre. Navezane so na dom in jim ni dovoljeno, vmešavati se v pravoznanstvo in zdravilstvo in politiko. A že so pričele moderne ali novodobne misli napredovat] na Kitajskem in v bližnji bodočnosti bodo svobodne tudi Kitajke.
Vil n prodaj
Naznanjam rojakom, da predajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
po 50c galon.
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristeD drožnik in fiDO sin o'k o. Fino nrulkalel vino Na zahtevanje posjem
C. W. Brown, preds Rofct. Pilcñer, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
loiai
Kapital $100,000.00.
BARBEE BUILDING. JOLIET. ILL.
uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longliran & Schoenstedt
Poboj uje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
NAŠE SLOVENSKE S0SP08INJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
MIHOCEMOTVOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, li borne vsele? postregli z najni&jimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi lesf late, eederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
>as prostor je na DespLaines ulici blizu norega kanala.
Predno kupiš Lumbe cglssi se pri r>.as, in oglej si nago zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglt DESPLAINES IN CLINTON ULIC
Slovenski
čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške, ženske in otroke.
Čistimo, barvamo in popravljamo
moško, žensko in otroško
obleko.
JOLIET
STEAM DYE HOUSE
Louis Lan & Co.
Office and Works 620, 622 Cask St. Chicago Phone 2093.N. W. 488
Blago razvažamo.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za	§ 20.55	  100	kron,
za	$ 41.00	  200	kron,
za	$ 204.50 .......... 1000	kron,
za	$1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da sem otvoril prve vrste
PR E lil 06 «no,
Herbst&Sin
j Pogrebnik in i { balzamo v « Iec {
Chicago Phone 562.... Northwestern 864 Ties. Chicago Phone 1373
los Jefferson Sl.
JOLIET, ILL.
3®“ G o vo r i m o po n e m S k o-Odporto po dnevi in po noči.
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar. Pokrov je pozlačen in grafi ran, ima dvojni pokrov in je jameena za 'JO let.—Kolesovje je najboljše vrste ha 17 kamnov.' Drži Čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za man j nego .$30. Da pa vsakemu damo priliko kupit i to lepo uro. smo.se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. SO.OO plačate na exprès 'pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obrobe v šestih mesecih po $1.50 na mesec. A ko nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico-in uro na naše stroško. Ža plačii* .$6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $L50 vsak mesec dokler izplačate .$9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Dri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom.
M. Reck & Co.. .Jewelers, Dept. 282, Chicago, 111.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svojegamesarjaza
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Eschange Street	Joliet
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK,
Našacoseftnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403 OassSt., nadstr.
JOLIET.
ANA VOGRIN,
«03 N„ Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporo.’a Slovenkam in Hrvati cam.
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu ponajnižjiheenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
1137 V. Hickory St. Točil bom izvrstno Schlitzo
.joliet.
. ,.v v . .	, . , „ vo pivo, naj-
boljša žganja in prodajal uborne smodke. V obilen obisk se Tpriporočam
ANTON SK0FF.
SLOVENCEM in HRVATOM
naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand
IZ ME PIVOVARNE
Bar Goods.
Agent for Besley ,,
VYaukegan Ale
and Porter.	^
J- O SMITH
mQTTLER
4l4YanBuren StA	Telephone 17) 1301 Obio cesta.
••JOLIET CITIZENS' BREWERY.'
Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček novega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
J oliet, UL
«Oto+o ¡»♦©♦♦©♦0040©040*0©0©
Iz Združenili Držav f ♦ na Filipine.	£
a (Piše Frank Oclasen — Okloščan.) »♦©♦»♦»♦©♦«»♦«»♦♦©♦C'


III.
Vojaško življenje ua Filipinskih otokih.
(Dalje.)
Naša pot je bila sedaj doli po griču, in ja/, in moj prijatelj Poljak sva korakala skupaj. Pred nainise je raztezala sama ravnina daleč proti notranjščini, toda dalje na desni strani se je dvigalo visoko gorovje. Različno drevje ha obeh straneh pota nas je mnogo zanimalo, ker je bilo vse novo za nas. Toda ljudi ni bilo videti, dasiravno smo videli tu in tam kako hišo ali bajto narejeno iz slame, ‘Tipa” imenovane,obdano z koli krog in krog. Od mesta Taal do našega novega cilja je bilo kakih šest milj ali okoli deset kilometrov, in dasiravno ni tako daleč, je bila pot zelo težavna zaradi hude vročine. Dobro, da smo imeli naše čutarice polne in tako smo mogli pogasiti našo žejo, ki nam jo je prizadevala vročina. Po treh urah težavnega potovanja smo zagledali na malem griču, ravno pred nami, kakih deset 'belih vojaških koč iz platna ležečih okoli visokega kola, na kojega vrh« je vihrala modro belo-rdeča zastava Združ. držav. To je bila španska trdnjava in naš bodoči dom za nekaj časa. Kmalu smo se znašli na vrhu hrib» in tam smo videli} da je bil krog lit kfog vojaških koc izkopan precej globok prekop, ki je imel služiti z o obrambo proti napadom sovražnikov. Tukajšnji vojaki so nas veselo sprejeli, in kakor hitro smo se ohladili, so že imeli za nas pripravljeno mizo polno jedi j, ki nam je zelo dobro dela po tolikem trudu.
Takoj.po kosilu smo izložili naše stvari iz vozov in stari vojaki, koje smo mi prišli nadomestit, so naložili svoje stvari in mi smo prevzeli njihovo mesto na straži. Stari častnik je še naročil nekaj stvarij našemu poveljniku in ga podučil, kako mo ramo biti vedno previdni, in nato so nas zapustili. Mi smo bili vsi novinci, še neizkušeni, in nikdo izmed nas še ni bil v nikakem boja, in se daj smo se znašli tukaj, na prednji straži, ki je vedno v največji nevar nosti pred sovražnikom. Nas je bilo samo štirideset,in nagp dolžnost; lje bila varovati vhod sovražnikov proti Taal ti, glavni naši vojaški postaji, ne da bi jih mi pVeje naznanili glavnemu taboru. Skušnja je imela priti zelo kmalu, še predno smo se nadejali, da, že tisto prvo noč, ko smo došli, smo imeli poka zati, kaj da veljamo kot prednja straža.
Uporniki so morali zvedeti, da se je straža na španski trdnjavi premerila, in so gotovo mislili, da nas bodo lahko našli nepripravljene, in zaradi tega so nas napadli že tisto noč. Mi smo pa tudi pričakovali ka j takega; zato smo šli nemu doma kakor hitro smo položili naše stvari v naše koče, in ker je bilo samo nekoliko po jedni uri popo-ladne, vsi spat izvzemši pet mož, ki so imeli čuvati,da se nič ne pripeti Soali smo zelo trdno in ko je prišla roč, smo vstali, odpočiti in priprav Vjeni ostati na nogah celo noč. Na prednjih stražah ni tako strogega reda, kar - tiče discipline v teore tičnem oziru. Ni nam bilo treba stopiti v vrste vsak večer, da bi klicali naša imena, kakor se godi v vojašnicah, ampak tu je imel vsakdo svojo dolžnost odkazano ih je moral gledati, da jo je natahetjo izpolnil. Takoj po večerji, ko se je stemnilo, «mo vzeli svoja orožja, in se i’.«i po-
©♦♦©©♦©♦©♦♦©♦OHMHOO**«*©
1 MALI OGLASI. $
c
KATJAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kuj naprodaj, želite kaj kupili, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena zajed.no mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Ce obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. ^
POTREBUJEMO DELAVCEV V
k&menolomu, plača je $1.75 na dan. Vež j>ove: Tom Legan, Supt., North Broadway, blizo E. J. & E.
45 d tin
ISOEM MOJSKRO ALI ŠIVILJO
(dress maker) in plačam dobro/.a pridno delavko. John Rosenstein & Son, 2627 W. Michigan St. & 2708 W. Walnut St., Indianapolis, Ind.	5H3
Na prodaj.
Nižje podpisani naznanjam vsakemu tistemu, ki želi nastaviti nanovo salun v Jolietu ali bližnji okolici, da imam na prodaj vso pripravo, ki se rabi v salunu in sicer: register, plinovo luč (gaslampo), peč, uro,čez 150 vsakovrstnih čaš in vrčkov ter še raznih drugih reči j. A ko želi kak rojak napraviti dobro kupčijo, naj se oglasi in pogleda pri podpisanem.
Joliet, 111., 27. nov. 1905.
Mariin Težak,
1201 N. Hickory Sl.
Imamo veliko zalogo moške in otroške
OBLEKE
vsake velikosti in najboljše kakovosti.
Po najnižjih cenah. 4?
V zalogi imamo tudi najboljše vrste čevljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsake velikosti, vse po najnizji ceni.
Pridite k nam in oglejte si naše blago, ktero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago in nizke cene je naše geslo.
ffm. Fisher,
Oor. Broadway and Ruby cest. JOLIET, ILL.
USTANOVLJENA 1871.
Tlie Will Gonntr National Bani
OF JOLIET, ILLINOIS,
NAJVEČJI METEORIT.
Obiskalec z Marga ali kaeega drugega planeta je zadnjič dospel v Ameriko v podobi največjega meteorita, kar jih je kdaj padlo na zemljo. Tehtan še ni, a teža mu jo baje 18 do 20 ton. Dvanajst najkrepkejših konj ga je nedavno vleklo na razstavo v Portland. Najden je bil meteorit v gozdu v countyju Clackamas, Ore.
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge pošilja denar na vse dele sveta.
ter
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
ZASTONJ !
Da se naši občeznaoi
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI’
‘mik smo pripravljeni na željo vsakomur jednega tanter l '‘°Pos'H:tL
'i*,, L Vjpmenljiva ponudba od nage tvrdke. Zn pa>> rta m1-	treba »Ičesar pošiljati, ker to je
J K rdar vvnb	svojo telesno moi, ali ste utru-
> oi. ::»iinfiiv	nervozni, ako se prenaglo
starale. oko tfj/St}**" a bratu, čo ne l
uJe.v
želodec, ter ste se iiiKom. ne da bi boste po uporabi dravljeuL Dobro tremo, da maga, ter smo prepričani*, in uporabi tudi drugim 0 zadobimo b tem »e večje ozdravel.
Obeti» pri:
Va3 električni pas je torv obljubili, In ge več, pas rac dll. Fran Jenčič, 30 H
■d otrpl jen ja živcev, bolečine to prebavljati, imate sprideu 'ičali nositi denar zdrav-
skrili r prekop, vsak :ia svoje pacat©. »«i voiaki ki HO čavali ,-pln. nn i ' n bob udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje ,	L-V-ll	po ;,J prt onih strankah, kjer so bili dšsedaj Se nep6-
poludne.so mogli sedaj spati, toda v .... "
prekopu in ■ orožjem ob svoji strani.
Bilo je prepovedaro pogovarjati ee in nikdo.ni smel «žgati ognja niti pušiti, ker to bi nas lahko izdalo, ako so bili sovražniki blizo. Popolna nočna tišina je vladala krog i» krog, in čul se je samo glas kake nočne ptice visoko v zraku. Vsak izmed nas je položil svojo puško pred se j in se naslonil nanjo, toda oči smo I imeli vsi obrnjene doli po griču in na drugo stran, odkoder smo imeli pričakovati sovražnikov.
(Dalje prih.)
" navor.
'- tudi ime tv
vašt
znamko za odvov^r — xn zastonj. Pičite na îiühIo
Jersey Spe
121 Cedar Street,
J rži nu našlo'
isti pomagati, tedaj ‘».ktricuega pasa” oz-
lektnčnl pas istinito po-us ga bes te po poskusu • ohuRou: priporočali, da
;v' priznanj«, kc vas bode
‘ «atsja.
vse učlttll, kar ste ml iznova nopo.% pomla-pn At»., Otloairo, IU. d 1 i režite to ter liani priden Ite zraven bode dojJel čisto
¡OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOGOOGOOGOOOOOOOOC
Kje je najbolj varno naložen denar? I
Hranilnih u log je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnostjo torej tolika, da uiagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne p«s«-¡iluiea, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje y svoji palači v Prešemovili nlicaii
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
»ooooooooooooooooooooooooooooooocooooc
Sedaj je čas,
da kupite svojim prijateljem in prijateljicam božično darilo. Da pa vas se bodejo spominjali za veliko let, in da jim bo lete v hvaležnem spominu za dolgo časa je najbolje in najsigurnejše storjeno, ako podarite svojcem lepo zlato uro, verižico, diamant, ali prstan. To pa najboljše in najcenejše naredile ako se oglasite pri nas, kjer imamo veliko zalogo po vse novega v to stroko spodajo-čega blaga.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter iždeljujemo vso v to stroko spadajoča, dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
^“Popravnica. Govorimotudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
COLE VOONGEfclN POCESTNE ŽELEZNICE-
Cole Younger, bivši razbojnik, gradi sedaj pocestne železnice v Missouri. Gmotno ga med drugimi podpira senator Elkins, kateremu je nekoč rešil življenje. Pred leti je bil Younger član rokovnjaške družbe zvane “Quantrell’is Band” in povzročal strah prebivalcev vsepovsod, a se je poboljšal. Petindvajset let je preživel v kaznilnici.
>RIHODNJI teden izdamo Amerikanskega Slovenca
božično številko
in vsi cenj. rojaki, ki žele v istej kak svoj oglas (advertisement), naj blagovolijo poslati rokopis najkasneje do torka-,
UPRAVNIŠTVO.

Salty CoM
čicvr York,
SLAVEN VODOMET.
Eno najlepših palač v Ameriki ima George J. Gould v Lakevvoodu, N J. V parku je fontana ali vodomet, ki ga je načrtal kipar J. Maseey To jc en najlepših vodometov v Ameriki in je stal $40,000.
Rhi
M'iTii'1 Dnrrnralf' Prodajalec ur, verižic, uhanov, JTlallJd rU&UlCll prstanov in druge zlatnine.
^ BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG ;
Novi cenik knjig in zlatninelošiljam icštnine treslo.
Pišite ponj.
Za božično darilo!
URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6.
Ravno tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in 18. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega;
ELGIN, WALTHAM ali SPRINGFIELD
na 15 kamnov, cena............
$13.00
Opomba. Te nizke cene so samo do Božiča. Blago pošiljamo na zahtevo. Razglednice božične, novoletne, amer . ške in mirovnih pooblaščencev rmko-japonske vojske, 3 za 10c, 12 • . 35c. Družinska in Velika pratika, po 10c.
Razflrodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajp v poštnih znamkah.
Naslov za knjige jn cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wakelield, Mich.

Nerver!
II \ ¥ Tp TA V '^° 3© Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeki m-4 m. • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega
Neprekošeu hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki in razpošiljavci.	_.
A. BAUER & CO. Na prodaj po vseh
142-148 E. H ura a St., Cbicage. slovenskih gostilnah.