GLAS NARODA S53EJ I j« Ust, \ \ \nje. Skuiajte I ^ a ' ^ W V X # W fntei minwi»«»■ I toati ^ * ^ P"*"0- II Lisi~g1o?€Nskih delavcev ~V Ameriki. [ CnAJT*, KaTyAS ZAXIMA ^^ —__Reentered M Seeand CUs» Matter September ŽSth 1940 at the Part Office mi New York, N. ¥, under Act ®f Congress of March 3rd, 187»._" ===!= a=JI 174- - *tev- 174- (Telephone: CHel.ea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 9,~1943. —ETRTEK, 9. SEPTEMBRA, 1943. x VOLUME JJL ~ fcETNIK IX BEZPOGOJNA PREDAJA ITALIJE Amerikanci so se baje izkrcali na več točkah v sredini Italije Italjanska armada se je brezpogojno predala in vse sovražnosti med Združenimi narodi in Italijo so bile končane Včeraj zvečer ob 6.30, ali ob 12.30 popoldne po newyorskem času.—Gen. Eisenhower je pren£r je naznanil po radio Ob 12.30 popoldne je vrhovni poveljnik zavezniških armad general Dwight D. Eisenhower po radio naznanil, da je bilo popoldne 3. septembra sklenjeno tajno vojaško premirje^ katero je podpisal njegov zastopnik in zastopnik maršala Badoglia. To je bilo onega dne, ko so se angleške in kanadske čete ob 4.50 popoldne čez Messitisko morsko ožino izkrcale v Kala-briji. Pogoji za premirje niso bile objavljene General Eisenhower ni navedel pogojev za premirje, rekel pa je, da je bilo premirje sklenjeno in da so ga odobrile Anglija, Združene države in Rusija. Italija je pričela pogajanja že pred nekaj tedni in dogovorjeno je ibilo glede kraja za pogajalce v neki nevtralni drža-vu Ameriški m angleški zastopniki so italjanskim zastopnikom tnkoj odločno povedali: — brezpogojna predaja. Po daljni pogajanjih je bilo premirje pretekli petek podpisano. General Eisenhower pa je i-taljanskim zastopnikom sporočil, «Li Ik> podpis premirja o-znanil ob časti, ki bo najbolj u-goden za zaveznike. In ta čas je prišel včeraj, ko je general Eisenhower po radiju n enado-ma oznanil predajo Italije. V svojem govoru je rekel, da bo-] do vsi oni Italjani, ki bodo za-| vezniški armadi pomagali po-1 gnati Nemce iz Italije, dobili vso zavezniško pomoč i n podporo. Badoglio je sporočil italijanskemu narodu, da Italiji n^ mogoče nadaljevati z vojno Eno uro in petnajst minut za Eisonhowerjem se je na radio oglasil maršal Badoglio v Rimu in je naznanil premirje. Rekel je, da Italija ne more nadaljevati neenakega 'boja proti, mnogo močnejšemu sovražniku' ter ob koncu dejal, da so se i-j taljanski vojaki po pogojih premirja nehali ibojevati proti angleško-amerižki armadi, to- | da se bodo branili proti vsakemu napada. Tci bi prišel od kod drugod. Premirje ima sicer popolnoma vojaški značaj, toda Italija se je zavezala, da bo izpolnila tudi vse politične, gospodarske in finančne posroje, ki jih bodo zavezniki naložili. i Admiral Cuningham pozval italijansko mornarico, da se naj obrani Nemcev Takoj po oznanilu premirja so zavezniki izdali dva razglasa, enega na italjanski narod, drugega pa na italjansko mornarico, kateri je bilo naročeno, da se naj ves narod združi za skupno stvar: za osvobojen je svoje lastne dežele. Poziv na narod je bil poslan po radiju in z letaki, razglas na mornarico pa je po radiju poslal vrhovni Povelje gen. Wilsona na italjan. armado v zasedenem ozemlju Vrhovni poveljnik zavezniških armad na Bližnjem vzhodu general sir Henry Maitland Wilson je izdal ukaz na italjansko armado, da se naj z oboroženo silo polasti o-nih Dodekaneških otokov, ki so v roki Nemcev. se vstavijo v kakem zavezni-^ škem pristanišču. "Vsi aeroplani naj takoj od-lete v Nicosijo, Demo, Tobruk in El A dem," pravi Wilson. Grkom Wilson naroča ,da se naj ne puste prezgodaj zapeljati k splošni ustaji in naj Italja-nov ne ovirajo pri odhajanju iz dežele. "Ura osvoibojenja se bliža," pravi dalje Wilson. 4'In čakaj-j te na signal za. splošoo u*ta- jo." •. * Sličen razglas je vrhovtno poveljstvo na Bližnjem vzhodu po radiju odposlalo Jugoslaviji. Ukaz gen. Wilsona je bil več j krat oddan po radiju v italjan-skem jeziku in se delno glasi: ^ "Italjlanske čete na Balkanu ne smejo ubogati nemškim poveljem—ubogati morajo mojim poveljem." Wilsoil je dal natančne ukaze in navodila italjanski vojni mornarici, trgovski mornarici, armadi in zračni sili. Italjanskim bojnim ladjam v Egejsketn morju je zapovedal peljati v Ilajfo v Palestini j Trgovskim ladjam v Sredozemskem morju je ukazal pelja- j ti v Aleksandrijo v Egiptu, če pa jim primanjkuje kuriva, naj slednji dan je aeroplan odletel in spremljali so ga ameriški zasledovalni aeroplani; čez dva dni se je italjanski bombnik vrnil in pristal na letaliišču Termini Imerese. Tedaj pa italjanskim odposlancem ni (bilo več dovoljeno' vrniti se in Badogliu je bilo sporočeno, da so zavezniški za-) stopnrki prejeli olbveetilo, da je; Italija sprejela zavezniške po-' ffoje za premirje in upajo, da' bodo tudi izvršeni. Ako pa se to ne bi zgodilo, -bodo italjanski zastopniki pridržani kot( t&lci, ki bodo morali prevzeti posledice. Ko so v severni Ajfrfki ameriški, angleški in francoski vojaki izvedeli o predaji, so bili zelo veseli in so zaklicali: "Sedaj pa tnad Berlin!" ZAVEZNIKI SE IZKRCU-JEJO V ITALUI Dvanajst ur zatem, ko je general Eisenhower oznanil, da se je Italija podala, je bilo sporočeno, da so se zavzeniške čete iizkrcale v bližini Napol j a. To poročilo je jako kratko in pravi: "Nadaljne operacije so se pričele na italjanski celini v bližini Napol ja." Ker poročilo ne pove ničesar več, ni mogoče vedeti, katere čete se nahajajo v okolici Na-polja. Važno pri tem pa je, da so se čete izkrcale blizu Napo-lja, drugega (največjega italjan-skega pristanišča; prvo prista-inisce je Genova. ■ Thmiška radijska postaja je ' sporočila, da so se zavezniške | čete izkrcale na več krajih Italije, kakor v Livorno, Civitavecchia, Gaeta, Pizzo ter na Sardiniji. Neko nepotrjeno porodilo celo pravi, da so se izkrcali tudi v Genovi poveljnik vojne mornarice v Sredozemlju admiral sir Andrew Browne Cunnigham. Poziv na italjanski narod je bil, da naj nikdo Nemcem ne nudi niti najmanjše pomoči, kar posebno velja za železničarje in pristaniške delavce. Mornarji so prejeli od admirala Cunninghama, posebno naročilo, da naj odpeljejo svoje bojne ali trgovske ladje v najbližje zavezniško pristanišče; ako pa tega ni mogoče, naj gredo v kako nevtralno pristanišče; ako pa bi pretila nevarnost, da bi mosfla kaka ladja pasti Nemcem v roke, naj jo potopijo. Zavezniški zastopniki pri pogajanjih so hoteli biti svoje stvari gotovi in so zato najstarejšega Badoglijevega zastopnika pridržali na Siciliji, o-stali pa so se vrnili, tako da bi pridržani zastopnik po radiju sporočil italjanskemu narodu, da je bilo sklenjeno premirje, ako maršal Badoglio ne bi naznanil. Maršal Badoglio je tudi obljubil, da bo besedilo svojega razglasa po zraku poslal v zavezniški glavni stan in je tudi držal svojo besedo. Nemci se bodo navzlic pre-J daji Italiji še dalje bojevali in se bodo umaknili najbrže za močno utrjeno Črto ofb reki Po/ ali pa mogoče tudi na kaki črti bolj južno. Kolikor je mogoče sklepati iz Badoglijevega razglasa. se bo italjanska armada zvezala z zavezniško in se bo borila proti nekdanjemu svojemu zavezniku. Prve dramatične podrobnosti" o pograjamiih je prinesla vest s' severne Sicilije, ki je sporočila, j da je nad Palermo 29. avgusta, priletel italjanski Savoia Mar-ebetti bombnik in mu je bilo dovoljeno pristati. Iz nje#a je stopil italjanski polkovnik. Na- HITLER UKAZAL, DA SE1 REORGANIZIRA VOJNO PRODUKCIJO London, 8. sep. — Kakor je danes poročal nemški radio, je 1 Hitler odredil reorganizacijo j P o bombardiranju ovirane nemške vojne produkcije. Tozadevni dekret je bii izdan 2.' septembra. Albert Speer, minister za vojno produkcijo in oboroževa-! 11 je, je dobil večjo moč; v njegovo področje spada sedaj celotna vojna industrija oziroma produkcija. Nacijski minister za ekono) mijo, Pun, je bil delegiran, da I prevzame odgovornost za splo-i Šne ekonomske smernice, de-I narne probleme, zunanjo trgo-! vino, financiraje gdspodarstva v Nemčiji i in protektoratih. I itd. Poklican je bil tudi v cen-j traliii načrtni odbor. Nemški radio je poudaril, da ' so tekoči dogodki vzrok* na daljne koncentrocije in spremembe v upravljanja! nemške ekonomije in produkcije, obenem je bilo pripomjeno, da maršal Goe-ring in vnanji minister von Riibbentrop nista spričo novih odredb nič prikrajšana na svoji oblasti in veljavi. • (Moskovski radio, ki je povzel vesti iz Stockholnia, je dejal, da se širijo med nemškim prebivalstvom govorice o novi čistki, kar povzroča veliko vznemirjanje med javnimi u-službenci in uradniki. Te govorice še bolj vznemirjajo odkar je Himmler postavil dva tisoč SS članov v glavne pozicije administracije.) Čeden dobiček z opojno pijačo Harri^burg. — Monopol na opojne ali žgane pijače v državi Peruisylvaniji, je prinesel državni blagajni $12,192,000 v fiskalnem letu li>±2. Čisti dobiček je iznašal 19 do 22% — čisti dobiček pomeni, da je odbita nakupna cena in stroški z upravo likerskih trgovin, ter vsi drugi postranski stroški s prodajo in razpečavanjem o-pojnih pijač. Majski se je sestal z Edenom in Winantom London, 8. sep. — Danes so se tukaj sestali na kosilu sovjetski podkomiar za vnanje zadeve, Ivan Majski, angleški zunanji tajnik Eden in ameriški poslanik v Londonu, Wi-nant. Sestanek se je vršil kmalu i potem, ko je predsednik Roosevelt naznanil, da so izgledi I za sestanek mod Churchillom, i Rooseveltom in Stalinom Veli-(ko boljši. Iz tega vidika bi bilo smatrati londonski sestanek teh j treh diplomatov za prvi korak i k tozadevnemu zbližan ju. Se-I stanka so se udeležile tudi so-' proge vseh treh diplomatov. 2. Godcu Ludviku, pok. Josipa in Lampret Ane, roj. v Osli-vi (Krka) 18. VIII. 1911 in tam bivajočemu na štev. 5., v j zaporu. I Obtožena sta bila: • j a) zločina po čl.- 4 Bucejeve j naredbe in kasnejših dodatkov j ter po čl. 1 z dne 3. X. 1942, da I sta v okolišu Krke v nedoloče-i nem času do 30. oijrtobra 1942, | sodelovala pri združbi, naper-i jeni za nasilni prevrat politič-• "nega, gospodarskega in druž j benega reda v državi; ! &>) zločina po ČL 16, da sta v : istih časovnih in krajevnih o-koliščinah sodelovala pri oboroženem krdeln, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločin-nov proti varnosti države; č) zločina po čl. 7, da sta sodelovala v spopadih med uporniki in italijanskimi četami v okolišu Krke, ter da sta na ta način ogrožala varnost življenja : d) zločina po čl, 2, ker sta. bila brez dovoljenja v posesti o-i rož j a in vojaškega streliva. I Iz teh razlogov je sodišče od-;bilo prošnjo zaščite ter spoznalo Kosa Lada in Godca Ludvika za kriva pripisanih ji-ma zločinov in obsodilo na smrt z vsemi zakonitimi posledicami. j Sodišče je odredilo objavo pričujoče sodbe v izvlečku v "Jutru" in ''Slovencu'' v Ljubljani, — Ljubljana, 23. I marca 1942, ^ (JIC.) Iz Sloveniie 0 prijavah za prisilno delo (Posneto iz ljubljanskega Jutra z dne 28. in. 1943.) Iz Gorenjskega: Generalni pooblaščenec za delo je dal nekatera pojasnila, | kdo je dolžan prijaviti se za de-j lovno službo. Kot dan za dolo-1 čitev starostne dobe je mero-j da jen januar, ko je prijav-J na obveznost stopila v velja-: vo. Prijavna dolžnost se razte-ga tudi na vse bivše poljske in! jugoslovanske državljane, ki so dne 14. aprila živeli na Spod-' njem Štajerskem, Koroškem in' Kranjskem, čeprav nimajo; nemškega državljanstva ali so' ga s preklicem izgubili. * Nov štabni vodja Hitlerjeve mladine Zaradi vpoklica dosedanjega štabnega vodje Waldnerja k vojakom je prevzel posle Hitlerjeve mladine na Koroškem posebni pooblaščenec za Gorenjsko in dosedanji vodja be-1 ljaškega okraja Martin Rauter. Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija — Dalmazia, odsek v Ljiibljani, je izreklo naslednjo sodbo v "zadevi pro- ti:, I 1. Kosu Ladu, Josipa in Tratar Ane, roj. v Stični 12. I. 1 1921 in tam bivajočemu na «tev. 16, v zaporu; Armada generala Rodiona J. Malinovskega iu generala Fedorja Toibufhina je pognala Nemce iz Donecevega bazena,' ki je |x>sejan s premogovniki in tovarnami, armada generala j Konstantina Rokossovskega pa je prodrla do točke, ki je odda-1 Ijena od Kijeva samo 96 milj ter zavzela Bomio, 23 milj za-padno od Baihmača. Rusi so zavzeli že vse ceste in železnice, raizur. onih, ki vo-j dijo v Kijev in Odeso. Ruska infanterija,- ki je po-j dila Nemce skozi mnogo mest, t je z naskokom zavzela Stalin v j torek ponoči in v sredo zjutraj. Najprej so zavzeli predme-1 s t ja, nato pa so mesto naskoči- ■ li od severa in juga; vneli so se' po ulicah boji na bajonet, slednjič pa so bili Nemci pognani iz mesta in so Rusom padle v j roke velikanske zalogo vojnega! materjala. _ I Poleg Stalina, ki šteje 462,000 prebivalcev, so Rusi osvobodili nad 150%mest, trgov in vasi v Donecevem bazemi ter napredovali do 12 milj. V svojem prodiranju proti Kijevu so Rusi osvobodili nad 60 obl judenih krajev ter so napredovali 23 milj v smeri proti Nežirra ter bodo odrezali zadnjo železnico proti zapadu. Preiskovanje železniških nesreč v teku New York, 8. sep. — Tajna zaslišanja i n preiskovanje vzrokov nesreč na žetteznicah tekom zadnjega tedna, je bilo podvzeto danes v Philadelphi-ji, ter v Ganastoti, N. Y. Medtem," ko se pričakuje, da bo to preiskovanje dognalo vzrok nesreč, je izjavil Joseph B. Eastman, direktor urada za vojno transportacdjo, da je te težke nesreče pripisovati predvsem pomanjkanju delovnih moči na železnicah. Dejstvo je tudi, da so vlaki preveč obremenjeni in čez praznike je bilo potnikov več, kot ponavadi, delavcev pa premalo, v Aurelio bo tožil New York, 8. sep. —i Magi-' strat Thomas A. Aurelio in njegov odvetnik, Anthony Grazi-ano, sta začela s pripravami za vložitev tožbe vv vrhovnem' okrajnem sodišču, v zadevi odstavitve Aurelija, kot kandida-' ta za vrhovnega sodnika. S tem hoče Aurelio izposlovati, da ga Board of Elections zopet prizna. kot kandidata demokrat-^ ske in republikanske stranke, i Anrelio trdi, da je bila druga konvencija demokratske, kakor tudi republikanske stranke, ne- ( legalna, dočim obe stranki vztrajati pri tem, da je bil An-' relio nepravilno imenovan kan-j didatom, ker j e njegovo nominacijo izposloval raketir Co-stello. Včeraj je rdeča armada zavzela Stalin, ki ma velikanske jeklarne, in je osvobodila ves Donecev bazen, ki je pred vojno prideloval več jekla, kot Japonska in Italija skupaj. Rdeča armada je dospela do Grišina, ki je oddaljen samo še 90 milj od Dnjepropetrov-ska ob dolenjem Dnjepru.---1- CEL DONECEV BAZEN JE V RUSKIH ROKAH PREDAJA ITALIJE DO BILA SVOJ ODMEV V NEW TORKU Po vsem New Yorku in Še posebno po italijanskih predelih mesta, je zavladalo'ob vesti, da se je Italija podala zaveznikom, veliko veselje. Na znanem B roadwayu so ljudje hiteli kupovati izredne izdaje listov, ki so naznanjali najnovejšo vojno novico. Zdelo se je, da hoče vsakdo imeti storijo o predaji čimprej v rokah, da jo prečita in se prepriča o njeni istinitosti. Ameriški Italijani so bili spočetka, ko se je vest sirila samo od ust do ust, nekoliko skeptični o njeni verodostojnosti, toda, ko so pričeli listi prinašati debele naslove na prvi strani, se je tudi v italijanskih četrtih pričelo praznovanje "zmage". Ljudje so si segali v roke in moški so "tretali" prijateljem pri barah, telefoni po hišah pa so brneli, kajti vsak je hotel biti prvi, ki bo povedal znancem ali prijateljem razve-i seljivo vest. ' Grof Sforza je ImT mnenja, da se bo sedaj v Italiji hitro organiziralo gibanje za odpravo monarhije in vzpostavitev I demokracije, kateri bodo kumo-j vali sedanji voditelji podtalnega italijanskega gibanja. ! Zadovoljstvo nad predajo je izrazil tudi newyorSki župan jLa Guardia v mestni hiši. Dejal j e. da bo ta korak Italije ' hudo udaril nacije. GRŠKI GERILCI VLADAJO V SEVERNI GRCUI London. — Grški gerilski borci kontrolirajo celotno gorsko predelje v severni Grčiji in j kraje med Saloniko in Atenami. Upravljajo te kraje z do-,bro organiziranimi civilnimi u-J pravami, pod katerimi živi na [tisoče grških prebivalcev. Tako I poroča podtalni grški časopis v svoji nedavni izdaji. Poročevalec, ki opisuje administracijo ljud.«kili čet, piše, da ni videl v vasi, ki se nahaja nedaleč od Parnassusa, nobene osiške zastave, pač pa je tam vihrala zastava Svobodne Grčije, na kateri je zapisano: — "Svobodo ali smrt." Gerilci, ki jih je videl, so bili v obraz obraščeni, toda o-boroženi pa so bili z najmodernejšim orožjem. Njihove uniforme predstavljajo najmanj kakega pol ducata narodov. — Vsi pa nosijo čepice a znakom j njih organizacije. Preko ramen imajo vržene usnjate pasove, kateri so napolnjeni z naboji za strojnice in puške. Za boljšo protekcijo in ukano sovražnika so se gerilci razdelili v majhne skupine po ka-j kili 15 mož. Posebni oddelki skrbo za dobavo živeža in pre-, bivalci pridelujejo kar morejo] zase in za gerilske borce. ' "GLAS NAKOPA* — MEW YORK . , "GLAS NARODA** J _(Voicrt or THE PgOttJE*_ 0«Ma Ana mblUlMd by Slovenia PubUsfcinf Company, (▲ OorpondoB) > on k. Sakaer, Prealdent; lenae Hade, Treasurer; Joaepb Lnpaba. Baa, plnca •> fcnrtn— at Aa eorparetion and adftaaMa of abore oCOean* 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. 50th Year "GUh Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly |7. . Adyertlaement.cm Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Naroda- Izhaja vsaki dan lzTsema sobot, nedelj ln praznikov. "GLAS NAHODA»C WEST 18th Wini', NBW YORK 11, N. Y Telephone: CHelaea 2—1242 ' Izredna slavnost v New Yorku Piše: LEO ZAKRAJŠEK .THURSDAY, SEPTEMBER 1943 "" — ■ * *„i AMERI&KO PRAVOSODJE RAZGLEDNIH Lepke; Vsako leto lepše. Zagovornik: Moj klijent je j 14-letno zaporno kazen sprejel v dobri veri in uredil je vse svoje zadeve, da zadosti obso-dbi. ! Predsednik: Nočem biti krivičen, toda . . . Lopko: Ta bi bila pa lepa, če jeibil kdo obsojen zaradi velike krivde na 14 let, pa se na to ne bi mogel zanesti. Predsednik: Governor Dewey, kaj mislite o tem7 Ooverner: Mislim, da je bil ta mož že dovolj ča?a v zaporu. Če bi bilo po mojem, ga ne , bi opustil v zapom niti minuto j več. Predsednik: Kaj pa z ostalimi enajstimi leti? Governer: Nisem (brezsrčen, i Odpustil bi mu jih. Lepke: Ali trika j ni pravice? Predsednik: Ako tega človeka pomilostim, kakšna je ob-i sodba, pod katero ga hoče drezava New York imeti? Governer: Obsojen je, da gre v na električni stol z dvema dTu-1 gima morilcema. | Predsednik: Zakaj pa država ? New York ne more počakati, dokler ne prestane štirinajst let? ; Lepke: E, če morem jaz čakati, zakaj pa ne ibi mogel gover-- ner Dewey? -> Governer: Stvar je ta: Dva druga obsojenca prosita iza po-milotščenje, potrebno pa je po j postavi, da so zaslišani vsi trije kot eden. To pa je težavno, dokler zvezna vlada vstraja pri tem, da Lepkeja drži. Kaj pa naj na*pravima z drugima dve-e ma obsojencema? " Lepke: Prepričan sem, da 3 nimata prav nic proti temu, e ako čakata nft mene »brez kon-ca. a Governer: Držva je že -preložila usmrčenje Miri ali pet-. krat. a Lepke: To je prav; meni se prav nič ne mndi. Čudovito je zavito ameriško| pravosodje, kar je razvidno iz naslednjega slučaja: j J Louis Lepke Btwlialier je bil \ v državi New York zaradi u- s mora obsojen na smrt in ž t ž njim dva njegova pajdaša.' Njegova sokrivca se naliajata i v Sing Singu, toda ne moreta biti usmrčena brez svojega to- j variša. Lepke je bil namreč ] pred zveznim sodiščem obsojen 1 na 14 let zapora zaradi proda-j janja mamil. Governer države i New York Dewey je prosil zve-* zno vlado, da newvorski državi 1 : izroči Lepkeja, da izvrši nad ] ' njim smrtno obsodbo. Tedaj pa | se je razvil med državno in-1 zveano oblastjo prepir, ki bi za kako igro bil nad vse zanimiv ] ' prizor. Tako-le nekako je 'bilo: Zagovornik: Gospoda, moj ' klijent najodločnejtše odklanja 1 zvezno pomiloščenje. Ne fprosi nobenega usmiljenja in vas * prosti, da ostanete trdni in naj j njegova ebsodba po zvezni po-' a stavi ostane. 1 Predsednik: Governer države New York želi, da je Lepke1 . pomiloščen. iZagovornik: Prošnji države New York za pomrloščenje na-' e sprotnjemo. Vsaka druga drža-a va 'bi storila to. 0 Predsednik: Po zvezni posta-' u vi mora Lepke odsedeti štiri-e najst let. Koliko časa je že se-i i. del! a Zagovornik: Tri leta. r Predsednik: Mr. Lepke. ali ne mjslite, da ste že dovolj dol- , go v izaporu ? ;1 Lepke (odločno): Ne preveč. Zagovornik: Moj klijent je ;i komaj okusil življenje v zapo-o ru. V teh časih tri leta naglo c poteče jo. Pred seboj ima še n enajst krasnih let za železno o-r grajo in mislimo, da je do tega h tudi opravičen. L- bom- Zato jeJulij Oezar, tedanji rimski prokonzul, najpr-vo v bližini reke Arar, sedanje Saone, in potem pri Bibrakte-ju v bližini današnjega St. Le-gera helvetske vojske ustavil. Pri zadnjem kraju je prišlo do odločilnega spopada, v katerem je Julij C^zar Helvete pre magal. Premagancem je sicer vrnil svobodo, naložil jim je pa da se morajo vrniti v domovino in jo obnoviti. TBelvetov, ki so se hotelMzs'eliti, je bilo nad 300.000, med njimi 92,000 vojščakov. V domovino pa če je vrnilo samo 120,000 du£. Ime Orketoriks ima v Švici se danes mračen rvok. S«nje tega vojskovodje, da bi postal ustanovitelj velikega keltskega kraljestva, so Se končale s smrtjo 240,000 pogumnih mož in žena. KUPU«« UNITED STATES WAR SAVING* BONDS IS STAMPS INVESTIRAJTE V IMERIKO MOŠKI DOBE DELO ZA STAROST SE NE VPRAŠA ZA VAŽNO VOJNO PRODUKCIJO Pri JENKINS BROS., Bridgeport, Conn. Neizučeni delavci zaslužijo od $43 do $53 na teden za 61-66 urno tedensko delo. Tudi tujci so takoj sprejeti. Ako ste sposobni, ste takoj sprejeti. Vprašajte kateregakoli zastopnika kompanije VSAK ČETRTEK OD 9. DOP. do 5. POP. UNITED STATES EMPLOYMENT SERVICE of the WAR MANPOWER COMMISSION 79-87 Madison Ave., 4th FL, Sec. A, New York City Kdor je zaposlen v vojni ali kaki važni industriji ne . pride v postev brez izpričevala uporabnosti. z priljubljena koncertna pevka ^ Aliss Ann Kepic i a kot sa po- v seben piiboljšek programa pa b nastopi že znani operni pevec v Mr. Tone Šubelj. p Tudi naj bo omenjeno, da n nam je za ta dan obljubljen od j Treasury depart men t a njihov £ najnovejši film, kateremu se z opravičeno mora dati naslov: "Ko fantje na vojsko gredo." v •Film je sicer kratek, a zato to-1 s !iko bolj jedemat, zanimiv in z pom'enljiv. j Pripravljalni odbor je tudi j določil, da naj pripade čast odkritja častne imenske deske ^ najstarejši navzoči materi, ki 2 ima sina pri vojakih. Vsi navzoči starši vojakov pa bodo navzočim osebno predstavile-ni. Razume se, da slavnost ne f poteče biv« govorov, v katerih se bo pojasnil pomen slavnosti. y govornika nastopita Mrs. 1 Anna Krasna in pisec teh vr?-tie. (3 Častna spominska deska je ; mojstrsko delo znanega rojaka 1 diaries Mjajdiča. ki je desko tako um'etno izdelal in tudi dru 1 arače največ pripomogel, da se ' je ideja realizirala. Kot pred- * sednik pripravljnega odbora lx> on slavnost otvoril s primer nim pozdravom ter nato vodstvo programa izročil Mr. Lud tikn Mutzu, ki bo potem vodil 1 program do konca. •Končno naj bo še pripomnje-no, da je vstopnina k slavnosti prostovoljna, to je, da vsakdo da. kolikor hoče, a kdor pa nic ne zmore, je pa vseeno vabljen in dobrodošel. Nabrani denar -e bo po odbitku malenkostnih stroškov prireditve porabil samo za dobrobit, oziroma eventualne potrebe naših vojakov. Zato odbor po možnosti apelira, da rojaki po možnosti pri-, spe vajo v ta vojaški sklad. JULIJ CEZAR IN HXLVECIJA Pred 3 leti je minilo 2000 let. odkar se je fivica tedanja Helveeija, prvič borila za s»vo-jo svobodo. Helvetsko ljudstvo, ki je to svobodo ljubilo nad vse, je sledilo pozivu svo- , jega.vodje Orgetoriksa, zažgalo svoje naselbine in uničilo *voje imetje ter se odpravilo v ] Galijo. V tej deželi si je hotel ta keltski narod ustvariti novo domovino, kajti pripovedovali ?o mu čuda o njenem boga- , stvu. , Rim pa je Helvete potrebo* val kot branik proti bojevitim Germaneem zlasti proti §va- AU PRISPEVATE SVOJ D £ L £ 2 RABIMO SrVALKE za izdelovati bolniške nočne srajce—pajamas, in bolničarske uniforme. — To je Vaša priložnost. Stalno delo, dobra plača. — j Za preknrno delo se plača čas i in pol. Vprašajte pri: 1 MELROSE COMPANY i • 355 BROADWAY NEW YORK CITY : (5x> I PIŽČETA, RACE, KOZE, ► ITD. .. Na razpolago iznam samo za Slovence pideeia, kokoši, race, mlade koze, ovce, zajce in svinje. — Na Babylon postaji me lahko pokličete: Babylon 1231 R. —< LOTUS PIRNAT, ' Merrick & Bay Sds., Babylon, L. In?.. N. Y. - 5xJ SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO cjcg* luuiiimiiiiftuiiiiuuuftMiiiiiiifiiuiiiuuii Združeni narodi potre- G1 bujejo ves odvisni H- I arflen re^Wgaje mogoče pri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko Cena knjige: Pom^ ako mu je mo J 6 gode letos obdelati l^/i VICTORY VRT ^r Pripravite se za to de- _1 o že sedaj 1_ V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je t eul » knjigi VSE, VEZAVI KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEKJTE PRIDELATI I Skoro 1400 strani — r*m niw>p»ja- •7KA o i t k • • i^Ufl ln YOU S I 1 K Mjuja. o gnojenja fa ukrM vrtm. NaJnovrJSe p s |e VRTNARSTVO Popolni voditelj za važ ■V'1* ™ ^ j mumvmit ikosukcer, fm« «t- VOini VTt. JA r«Uin, BO«« Kftsrine cvetlic! — Abecedno kazalo ran pore tekaj. Popotna vsaka beseda, vsaka sina, *** Wka. Prfrejeao m mko pooebjo vsaka slika — mnoco NOVE aaovl » Mrni«oih driavata. loino vporabafe vaflcndL KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING GO. 216 West 18th Street New York VL N. Y. Barvilo za ustnice koristna iznajdba Los Anglese.—(Mestni zdrav- . stveni uradnik, dr. Uhl, je tukaj govoril o priliki otvoritve natečaja za točaje (bartenders) Iter je izjavil, da je naravnost koristno za javno zdravje, da ženske dandanes (puščajo na kozarcih in skodelicah v restav racijah barvilo, s katerim si barvajo ustnice — restavracije in točilnice so tako prisiljene, da čisto omijejo kozarce in skodelice. Sodnik v New Jersey nt priznava zakonske ločitve dobljene v Nevadi Elizabeth, N. J., S, sep. — Izrek sodišča, ki ima lahko da-iekosežne posledice z ozirom na z.' Vni&ke ločitve izposlovane v. Oi'i.tflli drŽavah in posebno še r .Vovadi, je bil podan po so-U i n Dovr^al Herra. h otlnik Herr ni hotel odobriti raaporotke Max Wo If fa, tvor-ničarja, na podlagi doloSbe vr-hovnega sodišča, po kateri mora katerakoli država priznati razporoko doiMjeno v drugi državi. ALI VESTE? i Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bondc s tem, da kupujete znamke za le 10 centov.___ .* * tem nudi vojakom dokaze, da doma niso pozabljeni, pač pa v najboljšem in stalnem, spominu, kakor tudi, da se njihove žrtve zadostno cenijo. . Ako vojak v vojašnici in na bojišču ve, da vsa njegova domača fronta v polni meri izvršuje svoj del dolžnosti napram njemu in napram državi. je njegovo breme dosti lažje, ker mu je taka zavest TM uteho in celo ponos in zato junaško sprejema nase svojo u.«odo. Mi, ameriški Slo\enci prve sreneracije, se nismo popolnoma pretopili v ameriško telo, kakor se nobena druga narodnostna skupina priseljencev ni. temveč živimo poleg svojega ameriškega javnega življenja tudi svoje posebno slovensko socialno in kulturno življenje Tega našega slovenskega življenja nam nihče ne zabranjuje, niti ne ovira, za kar se moramo seveda zahvaliti svobodi in demokraciji svoje nove domovine. Upam, da znamo to Velikansko dobrino cm i ti v polni meri »edaj, tudi č? je prej nismo znali. In to naše slovenstvo pa nam v s*Hianjih časih nalaga več posebnih dolžnosti in med temi dolžnostmi je tudi ta, da ne ^roemo biti »brezbrižni za našle ^fant'e in može v vojaški službi. kajti oni sami so bili več ali manj del tega naši-ga slovenskega življenja y naselbini, a še toliko manj pa moramo « biti brezbrižni «a njihove starce, ki so bistven del ameriške-. ga slovenstva. Taka brezbriž-. Tost bi bila velik in neodpust-1 !jih narodni greh. S svojo slavnost jo na 19. t septembra bo newyorska slo-i venska naselbina izvršila vHik : del svoje dolžnosti, ki jo ima . do svojih vojakov in njihovih > staršev. Zato mora biti Slo-t venski dom ta dan nabito poln, | kot šie ni bil nikoli, kajti le s » tako udeležbo bo naselbina dokazala. da je vredna onih a-meriskih fantov in mož, ki se . žrtvujejo in se bodo žrtvovali i za splošen dobrobit človeštva. * * * Glede slavnosti same naj bo i 5e povedano, da na njenem s orogramu nastopijo naša kul-i turna društva "Domovina,*' »'"Slovan" in "TambnraŠi." - T>rlje nastopita v d nt1 tu Mrs. 3 GerjeviČ ml. in Miss Petelli, s enako tudi naša priznana in W \ J * ? S " M v nedeljo 19. septembra bo t v Slovenskem domu v Brook- < lynu slovesno odkrit častni 1 imenik slovenskih vojakov iz i Greater N*ew Yorka in okolice. 1 Slavnost se prične ob 3:30 popoldne in se vrši pod okriljem 1 Združenih slovenskih društev, i ki so izvolile poseben stalen ■ odbor, da to prireditev organi- ] žira in zbira denar za korist omenjenih vojakov, oziroma . njihove poznejše eventualne i potrebe. Vsi rojaki iz New : Yorka in okolice so prav vljud no vabljeni na to slavnost, a še po«;el>ej pa so vabljeni starši vojakov, a če bi vojak slučajno ne imel VeČ. staršev, velja vabilo njihovim najbližnjim sorodnikom. Sl»vnost je v prvi vrsti seveda posvečena priznanju in spominu naših vojakov, v drugi vrsti pa v tolažbo in počasi njihovih roditeljev, oziroma bližnjih sorodnikov. # * * Atevilne so naloge in bremena, ki jih vojna nalaga zlasti na vsako zavojevano državo. In če to velja za vojne v splošnem, velja Še v toliko večji meri v sedanji najobsežnejši vojni in najstrašnejši vojni, kar jih je kdaj bilo na zemlji. In ker država sestoji iz državljanov in deloma tudi drugih njenih prebivalcev, je naravno, da Se dolžnosti in bremena vojne porazdele na njeno prebivalstvo in sicer sorazmerno z možnostjo nositi jih. Najtežji del do^nžosti in bre men seveda pnpade na zdrave in močr.e fante in može v vojaški službi. Od teh vsaka država zahteva, da so poleg gmotne škode, neprijetnosti in dru gih težav splošnega prebivalstva pripravljeni žrtvovati za ^koristi splošnosti tudi svoje najdražje, kar imajo, — svoje življenje. Tako je bilo v pre-■ teklosti, tako je danes in tako bo tudi v bodoče, ako se svet i nd bo spametoval in naredil . križ čez vojne. Upajmo, da se to zgodi po tej vojni! Civilno prebivalstvo države . tvori takozvano domačo fron-i to. katere prva dolžnost je, da t oskrbuje svoje vojake v zadostni meri z vsem. kar potre-1 buje.To za svoje življenje in za i uspešno bojevanje. Dalje je » dolžnost domače fronte tudi ta \ da svojim vojakom olajšuj« , friihov položaj z vsemi možnimi udobnostmi, da jih moralno 3 krepi in vzpodbuja in sider s IT A T J J A JE KLECNILA ...... . _ - _ ^ . i] Tako — Italija se je vklonila in se brezpogojmo predala. Vrhovni poveljnik zavezniških armad v Italiji general " Dwight Eisenhower je včeraj zjutraj sporočil v Washington, da -ta njegov zastopnik in zastopnik maršala Badoglia podpirala premirje, oziroma brezpogojo predajo Italije že v petek, -L-ptt niibra, da pa ta velevaana vest svetu Hi bila oznanjena do ht-diij. ker jo je hotel sporočiti v najprimernejšem času za zaveznike. Pogajanja za brezpogojna predajo so se pričela kmalu po ilussolinijevem padcu in so se vršila v neki (nevtralni) državi. To je bilo najfibrže v Švici. Pozneje so se nadaljevala na Siciliji, kamor Je maršal Badoglio poslal nekega svojega visokega častnika. V pogojih za predajo je tudi določeno, da se ta častnik ne sme vrniti v Rim in se sedaj zaradi tega še vedno nahaja na Siciliji. _ Sovražnosti med zavezniškimi armadami in italjansko armado so prenehala ob času objave predaje. Xemski radio je ob istem času, ko je general Eisenhower naznanil kapitulacijo Italije, poročal, da je ameriška armada na morju na potu za vpad na kakem kraju v Italiji in da so se zavezniške čete izkrcale v Enfemia zalivu, 40 milj višje proti severu, kjer se bore angleške in kanadske Čete. Lz tega je razvidno, da Nemfija tedaj še ni vedela o predaji svoje najmočnejše zaveznice. Kako veliko raaftmrjenje mora vladati v nemški vladi, posebno pa še v nemškem vrhovnem poveljstvu, si je mogoče misliti. P.adoglio je zavezniškim poveljnikom sporočil, da se italjanska armada brezpogojno poda, toda tega ni oznanil ita-!jau>kfinu narodu. Badoglio je rekel, da se italjanska armada proti preveliki premoči zavezniških armad ne more vec braniti in .-e brezpogojno poda. Oznanil je tudi, da se italjanska armada ne bo več Iborila proti zaveznikom, bojevala pa se bo pToti vsakemu drugemu sovražniku. S tem pač ni mogel misliti nikogar drngega, kot Nemce. Kaj .bo tjeda-j napravila nemška armada v Italiji, je zelo čudna stvar. Zavezniški bombniki so italjanj&c železnice, ki peljejo iz južne ItaJije, popolnoma rabili, tako da so neraibne in se p<> njih nemška armada ne more umakniti proti severu. Ko je sedaj Italija sklenila premirje, se bodo Italjani naj-brže bojevali z Nemci, katere so vedno sovražili, četudi so bili njihovi zavezniki. Nojbrže bodo celo pomagali zaveznikom, da jih preženejo iz dežele. General Eisenhower je poročilo o predaji Italije poslal predsedniku Booseveltu v Belo hišo iii takoj, ko je -predsednic prejel to poročilo, se je pričel posvetovati s Churohillm. To je bila za nju velika, četudi ne nepričakovana novica, kajti general Eisenhower je predsedniku pra v gotovo ssporočil to novico že v petek, ko je bilo premirje po dpisano. V torek so radijske postaje naznanjale, da so prejele že mnosro vprašanj, zakaj se Churchill tako dolgo zadržuje v Washington« in odgovorile so, da predsednik in Churchill pričakujeta velevažna poročila iz Italije. Za nas pa je največje važnosti, kaj se bo sedaj dogodilo v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji. Poročila zadnjih dni so naznanjala, da italjanska armada že več tednov odhaja iz Jugoslavije. Na njeno mesto bodo morali priti Nemci, toda nemške divizije so potrebne na ruski fronti. Bolgari sebpdo protivili, da bi v Ju$roslavi ji nadomestili italjanske divizije in ravno tako tudi Madžari. Hitler bo tedaj moral v Jugoslavijo poslati stare vojake, da bodo še dalje držali pod nemško peto naše kraje. Vsekako z napetostjo pričakujemo nadaljnib poročil, kajti jasno je, da se je pričel začetek konca. Gotovo pa je, da bo slovenski narod trpel do konca, pa ga naj drži v svojih kreanpljit kdorkoli. SQtyART ? - REJC O R Di . Lepe'Melodije! št. M57WN« jUrtJdDT«, polka *k]» ao mafk nšk» Marlčka pasla—polka Daqoeane Dnlveralty tamburlca orkester At. M575—Teresinka polkm Na planinca*—'VaUfek Jerry Koprlrtek tn orkeater Za to*, cenik ln cene plošč a* obrnite na: JOHN MARS ICR. Inc., 463 W. «nd 8t, New TMfc "OtAg NAKOPA" ^ NEW YOBK ' ^^ - THURSDAY, SEPTEMBER 9,1943 r —- V8TAN0VLJEN L. UBS jss^^aFl Vesti iz slovenskih naselbin l^agasy^ ■ _____j -__-___.... -______...___________. _ _ --- SPANISH Iti 1» 1XSSONS- - Kina v 20-tih nalogah. — Španska**-Sl««ka slovnlea. — SpUal J« Jc B. D. V Certina. ra knjiga ie popoLn* in jbit nJC P*i-fcrntfana. Od l>rve do zadaje strani 3« Je popolnoma ista, kot Jo Je pisatelj napisal ln kot je bila prvotno iadana za t Ulj o ceno. Cena Je zato nizka, ker sso se porabile prVdtne tlskknike forme, (n ker Je pisatelj »prejel oUJ* ca ao. Po tej priprosd Blopnjeralnl metodi ▼am Coriiita pomaga, da Ae Ifttko ni* o *lte BpanftHne. fo praktično učenje Ima kar najmanj nezanimivih ln aapletenlb ulovnltolb pravil ter vas uči brati, govoriti la razumeti gpansko. Corlatovo kratko metodo odobrili učitelji, profesorji, Soi<\ poalantltva ln eksportne tvrclke po celem (Teto. Je (iraktičbo. pri prosto ln aa[iefit>o. Prodanih Je Min «e nad 2,n0O,O«l Cortlnovlb kaj I«. .i Če ni ta knjiga saalmtva. Jo lahko naročite pri KXJJGARXI SIX) VEN 1C fl!BL,18H-IN"O ČOMPAN?. 21« Wea* I8»h Rtwt, *** Tork. It." f - Ona ie ti- — ...—.——--— - -■..._-—.».■■ ■ ANEKDOTA Mladi lord je od svojega o-eeta podedoval zgodovinski grad z galerijo slik. Imel je dolgove, pa je poklical trgovca s slikami. *4Imam namen," je dejal, "da vain svojo galerijo pto-dam, toda pod pogojem, da tey era nihče ne izve. Razen tega \, hi si dal najprej na skrivaj na-,i praviti dobre kopije teh slik-jj Nič ne sme manjkati, tudi n'e starostne razpoke." Stari trgovec je zmajal z gla . Vo- "Majhna težava je vmes. . Kar hočete od mene, sem na žalost, storil že za vašega očeta, ko je od start ga očeta podedoval ta grad." Ena sicilijanska ženica, nan je t dala piti ne 1. septembra je na svojem domu po 'enoletni bolezni eatisnil svoje oči k wenemu -počitku rojak Anton Hrvatin, v najlepši moški dobi 44 let. Rojen je bil v Gornjem Zemu-, /nu pri Ilirski Bistrici, v A-meriko pa je prif?pel leta 1919. 4 Tu ostavlja soprogo, dva sinova in eno hčer, kateri najmlajši ima 3 leta, hči 17 let, najstarejši 19 letni pa je pred kratkim vstopil v .mornarico; in še ?vojo mater in dva brata, eden v Argentini, o katerem pa niso že dolgo slišali. Pokojni je bil pri rojakih zelo priljubljen zaradi svojega miroljubnega Značaja, in vsi, •ki so ga poznali, ga bodo ohra- |«nili v blairem spominu. Bil je član 8MM. društva št. 114 in Ameriške Prosvetni? Zveze dru štvn sv. Štefana St. 26. Bodi mu lahka ameriška zemlja.. njegovim p\ moje globoko sožalje. X B. Pittsburgh. Pa. i ROJAKOM V MILWAUKEE IN WEST ALLIS. WIS. E smo fcwovenci kulturni narod, s ki mora biti združen v eni de- t želi, si je nadel SANS To delo je seveda zvezano z veliki- z mi .stroški in zato se podpisana podružnzica SANsS crbrača na •vas, tako društev, kakor posameznikov, da to delo po najboljših močeh finančno pod- ! pre te. Mnoga društva so to že ' storila, mnogi posamezniki tudi, vendar pa vas je &e veliko, katerih še nismo dosegli. V ^ kratkem pričneTno z kampanjo ' za zbiranje prispevkov in ve- : mo, da bo ta kampanja uspešne. Prijateljsko sprejmite zastopnike SANSa. kadar vas obiščejo. Ne pozabite tudi 12- spptem-bra velike prireditve v S. S. Turn dvorani v korist prodajo .vojnih boodov. Nastopili bodo 1 izvrstni govorniki, med njimi ' zastopnik vlade in pa predsednik SAKjSa Mr. Btbin ^Kristan, ki (bo gotovo povedal marši-'« kaj o strašnem trpljenju naš^, t ga naroda v stari domovini ter o potrebi, važnosti in cilju ^ranizaeijfc SANSa. Tudi petja in drugih lepih točk bo vseboval program. Vftfopnina ne bo stala nič. • Prosimo tudi, da se ta dan ' udeležite velike parade, ki se bo pričela ob 1:30 popoldne na So. 17th Street in W. National Avenue, od koder odkorakamo ^ »krmno v dvorano. Milwnučani in West A;iisčani dne 12. seotemlbra! Za podružnico 56 SANSa, France Ptrncer, preds. PISMO IZ DOMOVINE IN nsrao Ker mi bo naročnina za j"01as Naroda" v kratkem potekla, vani pc&ljam denarno nakaznico za $3.50 »a nadaljno naročnino. List "Glas Naroda" me obišče kakor dober pri jate!j. Komaj ga čakam, ker danes je preteklo 23 let, odkar «mo jae preselili iz Anaconde. Mont. Nikoli mi ni prilike govoriti slovensko, zato se lista "Glas Naroda" tem bolj veselim. - Te dni sem sprejela pismo potom Rdečega križa (25 besed od mojega 82 letnega očeta On živi v Novem mestu na Dolenjskem. Zadnje pismo sem «=prejela v juniju pred dvemi lerf. Piše, da so Še vsi živi, razen moje nečakinje in moža, ker so umrli. (Seveda najbrž sta bila ubita). Stanovala sta v Zagrebu. i Jaz imam sina, ki je ensign v mornarici y Afriki. Je tam že od meseca aprila. Bil je , trikrat v napadu v Siciliji in s"e je, hvala Bogu srečno vrnil 1 nazaj v Bizerte. Sedaj pa piše, da ni treba skrbeti aa njega, ker je bolj na varnem, nego i mi. Ujetnikov pa imajo toliko, da ne vedo, kam z njimi. PRIROČNIK Izšla je nora knjižica Id daje poljudna navadBa. kak* ameriški državltaa. Poleg vprašanj, kt Jfb aavadpo aodnlkl stavijo pri lai^tn aa dr-Bavljanatvo, vaetrajje lmjlftra «e ▼ IL dela nekaj Talni* fctsSc la zgodovine ZedinjenTh driav, V IIL delo pod naalovom Bazno, pa Protfaa neodvlanoetl. Ustava Zedl-dribrr, TliiPdiiB^ gbvor t Gettyaborgn, Predaednlkl Zedinje-nlb drkav in Poedlne drlave. ^ Cena knJHd > samo 60 ceator. tal aa dobi pri : SLOVKNIC PUBLISHINO CO. ti« Vfmt lSth SL, NKW XOBK U Neštetokrat ste že pokazali, J kako radevtoije podpirate v«a-tko dobro stvar. Nikdar niste (odrekli pomoči, kadar je bila i ista potrebna. Ko ste bili pred '•par meseci pozvani pomagati I bednim, od vojne obubožanim ' trpinom v rojstnih krajih, ste j se odzvali tako velikodušno, |da so bdi presenečeni celo ti-*ti, ki so do^ti pričakovali. Zares, na častno mesto ste postavili na*o naselbino. 1 Toda, prijatelji, veliko dela in žrtev vas se čaka, vendar smo prepričani, da se ne tega, ne onega ne bojite. Pomagati bratom je pač nekaj, kar človek rad stori. Tisoče ste žrt-vqvali za od pomoč bednim ljudem v domovini, toda narodu , je potrebna poleg kruha, oble-|ke in zdravil tudi svoboda, — (potrebno mu je, da bo zedin-(jen v eni deželi in bo tam svoje sneč - kovač. Ve pie, da na | tisoče Slovencev ječi pod tuj* čevo peto; tisoče brezmočnih in zatiranih sinov in hčera na-J šega naroda ima zamašena n«ta — ne sme spregovoriti besede v svojo obrambo. Zato je ■pa tneflba, da se mi, ki živimo v deželi svobode, zavzemamo zanie. • Nlaloffo. da nouči merodaj-ne krose in oblasti o tem. da KEKDO JCTANXC: Zjntraj ......................M Slovanska -..................-M PPTEK JEHKB: Pelin roga; VASILIJ MIH K : Pod okni«-a........JM /URKO PttKLOVBO: Le enkrat te ................26 glava dela ..................Ji fcUL VGLARlO: Hogmarln; JOB. PAVClC: Potrkan plea ......M IZ STARE ZALOGE pa in»» mo k naslednje pesmi, katerim smo mižali cene: AMerlita riareMk* Ura. (lMw) M OrUvake ktane (Vad^lvae)---- M Slevenald akordi, tk ■»>anlfc ta Mikih ib«m (Bari AdazaU) t» THJe Mfi—1 ab*» (Olaakem M»» Orni--------—- v inarliiitat sad, kaatata n PwrpJ, ^(gPwIaaaa) m mam ^ NaAI hlaaid, dviglu 11 -- M ZA lilOmdCI: NA GORENJSKEM J® i KLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi sa tamburice, zložil Mar ko Bajuk .............. SJmbSS? — Beat Ael Sa ptaalaea. (Bajak). - - 9 , M ZA CITBB: v Podnk m ritra ^ a mdd — qCaidJiU) --U ZA KUVBl Bori arideje, — Karateica — M PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. SLOVENSKI PESMI Zbirka » w»iaik Iidala Clla«kwa Matica v ,lMfT Caaa - $UŠ zm1 1« jugoslovanskim NARODNIH PESMI ta mM ^ Atgf NARODNIH PESMI m abar .................. ™ sest narodnih pesmi ' teal zbar ™ ■ -1— •nreSS.'BU-...... m ■im ahi a m i ♦ MrJlnkIdSiIR0MT M Moški zbori . OSKAB DHV: BarSca; OJ. mot local * Sov; Mam mL tiatja, dnrv ▼ vaa pol- dCMO ivm«»»...*•» Jt 08I1B DHV: .Jtrefino, Uobea soja; Ko ptW-ea ga taja «(•; tafll; MoJ o&a 'nt konjMSka dva; Doblv aem pl-MBoa; Slovo; la vplballa loS M ■MIL ADAMIČ: Modra devojka (belckranjaka-.Jt vao ao< prt potod t Jnrjeva ......................ji fitndl Mleka domo; Kaj dragega hote; Zdrartca t ; T . • . VASILIJ la A. QBOBMINQ: VetrlS; Pa gradtaf .......... Ji KNJIGARNA SLQVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18tfa Street, V«» York, W.Yf nasi prijatelji iz Little Falls. N. Y. in sicer Mr. in Mrs. Fr. in Beza AHasle, v njihovi družbi so bili nadalje Mr. Anton' Prim Sar. Mrs. Molly Obreza, Mr. Brezac, ter dve dekleti, katerih imen si žal nismo zapomnili. Ker pa smo bili tisti tčas ravno na obisku pri znanem rojaku Mr. Adolfu Kirisch v Coopers town, N. Y. so naročili doma, da se bodo vstavili ( v slovenski gostilni rojaka J. | Kripoha v Fly Creeku, kjer( =mo jih potpm poznejfe zvečer • tndi našli, ter smo se nekaj ur I skupaj prav lepo pozabavali. | Tfvala za obisk, ob priliki bomo i«teara po možnosti vrnili. Prejšnji večer ,to je v sobo«J to zvečer pa smo posetili prav lepo urejene gostilniške prostore znanega rojaka Louis Bobnicka v Millford,, N. Y. kateri ima veliko sorodnikov 'in prijateljev v Olevelandu, O-Nato smo obiskali isti večer j slovensko gostilno že zgoraj imenovanega rojaka John Kri-eeha. od tam pa smo krenili v tako zvano 4'Corn Field HaU" v kateri se je prirejala ta večer velika zabava. Dospevši tam smo našli veliko ljudi, ta-1 ko da so bili prostori kar malo premajhni za vse obiskovalce. Veselilo pa me je, ko sem spet videl tako veliko frvojih prijateljev in znancev, posebno ie zato, ker smo imeli priliko opazovati kako tepo skupno delajo tukajšnji farmarji kadar se gre za skupno društveno stvmr. Upam, da je imela ta prireditev zelo dober gmotni uspeh, za kar vBa čast obiskovalcem, • V nedeljo nas je bil na domu obiskal tudi rojak Tony Sega, iz Richmond v ille, N. Y., sin, znanega rojaka Matija 6egV>.j ki sedaj poseduje evojo farmo , v Dtryden, N1. Y. Sin je obljubil ,da nas bo popeljal drugi dan tja na obisk, pa ga žal .ni bilo. No. pa mu tega ne štejemo v zlo, ker vem, da je zelo zaposlen. Rad bi bil videl, da *bi se bilo to zgodilo in razlo-ker vem, da bi ga bil rad obiskal poleg nas tadi rojakk in sorodnik Tone Svet. Bomo pa kdaj drugič ob priliki »kuhali to napraviti, ker se itak ze več let prav dobro poznamo in smo si seveda tudi dobri 'prijatelji. Svojim sorodnikom in prijateljem kličem: prav iskrena hvala za obisk, pa we kaj pri-dita! Rojaku Adolph Krisbhu v Cooperstown. kjer ima tako lepo unejeno - »veJiko kokošjo farmo, kakor tndi njegovi družini pa se tem potom prav leno zahvaljujemo za tako prijazen »prejem: •Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom velike ameri-ike TTnije. posebno lep pozdrav pošiljamo vsem slovanskim farmarjem, našemu pri-Hubljenemm delavskemu listu *f€Rasu Naroda V pa želimo, da M nam dbnažal irvetorrne no-1 Mce, lepe romane itd. 5e mnoga leta, kakor tudi mu želimo obilo novih naro&iikov. August Konohar, Maryland, K T. - ■ - ■ ■ =g PABMA NAPRODAJ 90 ažrov, 2 mHjč od Kennedy--Ellington State Road; 22 glav livine, par konj, 55 ton sena, 5 ikrov ovee, koruza, prašiči, kokoši in farmarsko orodje. .— Pišite na TONY ULIJAJtf, Kennedy, N. Y. " (3) Važno za naročnike Palrg »aclgm Ja f»*vl(lpa .«»• fanate plačano naročnin«. — Frv Uevilka pomeni aieaee. druga da. in tretja pa leto. Da nam prttira ni te nepotrebnega dela In rire (kov, Vaa prosimo, da akoftate pra vafama naraMna poravnati. Po ftljlte naravni no naravnoat nam aH - Ja pa plalajte našemu caatopnlku t VaftHn kraju. Zastopnik *»o Vam lErojn patrdBo za plačano »zr--- - - talno. " -" California: San Frandaco. Jacob Lauablo* Colorado: Pueblo, Peter Culig Walsenl>urg, M. J. Bajuk* Indiana: Indiana polls: Fr. Markicb Illinois: Chicago, Jooepb BevflC* Cblcago. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Jnliet, Jennie Bambirb ta rta Up, J. Spelich Maacontnb, Martin Dolenc North Chicago in Waukegan. Math WarSek -Maryland: KitamiUer. Fr. Vodor*ive«-MieMgan: Detroit, L. Plantar* Minnesota: Cbdahohn, J. Lukanicb Ely. Jo*. J. Peahel Eveieth. Louis Gouže Gilbert, Lonla Vessel Roundup, M. M. Panian Waahoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New Tork: Govranda, Karl Strnlsba* ' Little Falls, Frank Maale* Worcester, Peter Bode* Ohio: Batberton. Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles * Scrllnger*, Jacob Benlk GIrard, Anton Nagode Lorain, Lodl« Balaht, John Knmfie Thongatowa, Anton Klk«9J Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Breaovec* Coverdale ln okolica, Jos. Patera^ Export, Louis SnpaftčiC« Farre-U, Jerry Oktfrt -Forest City, Math Kamin*. Frank Blodnfkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Joseph Kertn Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Polaata* Krayn. Ant. TauŠelj T Luzerne, Frank BaUoeh Midway, John Žnst* Pittsburgh in okojica, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West AUls. Frank Skok« Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bo<* Springs, Louis Tauchar* Diamond viile, Joe BoBA (•Zastopniki, ki Imajo poleg imena so upravičeni obiskati tndi druga naselbine v njih okraja, kjer ja kaj naiih rojakov naseljenih.) Vsak zastopnik izda potrdila za svata, katera Ja prcJaL Zastopnike tepla gripmuiaws tfpiaia *^bas timis* 45 - LETNO PREISKUSNJ0 1 IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA n AMERICAN FRATERNAL UNION t: ELY. MINNESOTA »- t KI IMA 26,000 ČLANOV IN TEI MILJOHE DOLARJEV PREMOŽENJA i HI..I ■ » ■ mmm^rn+m^ Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zayarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je draStvo A.B.Z. v vaSi našel- * V bini, vprašajte krajevnega tajnika s* pojasnila, Se ne, pišite na glavni nrad, Ely, Minnesota DOPIS IZ MARYLAND A, N. Y. Ker s tukajšne farmarske pokrajine so le redki dopisi v na^om priljubljenem listu 4'G. K '' se podpisani nsojam ne-ko'iko opisati kako namreč fci-imo v tukajšnjem kraju. Bodi takoj povedano da še dokaj dobro, ako vzamemo današnje Tazmere v obzir itd. Vreme smo imeli tukajšnjo pomlad preoej deževno, med tem ko je bilo v poletju prav iz.edno lepo vreme, tako da e nato izvaža v velemesto New York. ISedaj pa naj malo opišem obis-ke, ki smo jih bili deležni za Delavski praznik ali "Labor day." Iz New Yorka, od-nosno iz Brooklvna, so nas obiskali Mr in Mrs. A. Svet. Mr, in Mira. J. Kralj v spremstva Mre. A. Kralj, niabew Franka, ki je Tavno slučajno takrat prijel na dopust iz ar-1nr»dc» f!triea Sama. Da je bilo snidenje zelo minljivo, pogrebno še zato, ker nismo nie vedeli ^lede dopusta našega sina 'Franka. mi ni treba posebej ooročati. Nlato so nas v i*e»-H^ljo obirali nenadno tudi Xajprvo pjoročam o konvenciji Ameriške Jugoslovanske Zvezo, ki se je vrnila v nedeljo 'J9. avgusta tukaj na Chieholm. Delegatov je bilo 48. Vremfc je fndi bilo lepo, vendar se je vrnilo vse bolj tiho in ni bilo ni-kftke parade, kot je to bilo uiugsi leta in to vse zaradi voj nih razmer. Registracija dele-sratov se j^ prieela ob 9. uri do l»oldn«\ potem so razni odseki I ili izbrani in «o delali do pol-lan. Ob dveh popoldne se je pričelo zborovati. 'Xajprvo je pozdravil zbornico Župan in to je na£ rojak, rojen tukaj, MV. John Gornik, (lovoril je najprvo v ancle-^kem j^^ziku, potem pa Še v sloVens'k.m, prl-tnem rihni-:kem narečju, ker je njegov "V doma od Ribnice, mati od 1 'rnoml.ia na Belokranjskem. ' hi je dober govornik in se je videlo, ko mu je zl>ornica veliko aplavdirala. Za tem je pozdravil delejarate presednik Iruštva Stwilka 7. Mr. Frank-Tehanee. On je tndi irlavni blagajnik AJZ. Xaj §e tukaj omenim, da sem ^e jaz vdeležila že 6 konvencij. odkar sem v Minnesoti, to je od leta 1937. Zvečer ob o«mi uri se je vršila i era "Slovo vojaka od matere." Igralci so vsi dobro izvršili svoje vloge. Vrne* je bilo petje. Igralci so bili iz Eveieth a od American Yugoslav Club £t. 1, kakor tudi pev-ri. Nastopili so udi iz Cliishol-tna Julija Baraga, por. Neseth r>b spremljanju harmonike, na katero je igral Frank Smole. Julija je še zmiraj tako prikupna s svojim glasom, da se ie moTala dvakrat povrniti — tako so ji aplavdirali. Potem so nastopile tudi Koščakove trj sestre, ki 89 zapejfi tista -krasno pesero "Lovec." Tudi r>ne so se povrnile ob velikem aplavzu Spremljal jih je Fr. Rmolc. Občinstvo je naipolnilo 1 dvorano tako, da so b)i«vsa sedeži polni, ki jih je okoli 700.' Ako se pomisli, da je pomanjkanje gasolina. to veliko. To se vidi, da ljudje radi gredo _- ---t*- .i ur «* * KONVENCIJA A. J. Z. V OHI8HOLM, MINN. gledat igro in -poslušat naše le-1 f>e slovenske jjesnii. Na tej konvenciji sem se tudi spoznala iz umetnikom Mr. John Bogdanovic iz E>velefch, in me je povabil na svoj dom. M l> '. ^ iS I j da mi bo razkazal svoje slike. JTn ob prvi priliki ga ibom fla obiskat in bom, poročala v "el na oko- ^ pih, stiskal citre pod pazduho in strahoma poslušal kaj bo. i*al so je krvi, vojni krik je "žalil njegovo pevsko uho,*' ka- j kor je sam trdil- Preudaril je natančno, kam pobegne z urnimi koraki, če prrbežiio sli in naznanijo poraz Slovenov. PiETO POGLAVJE. * Hilbudij je prekeračil čez noč ravnino in se naslonil v ju-j^ tru s Bvojimi vojaki ob pobočje hriba, bo katerem se je odpirala soteska do gradišča Slovenov- Vse čete so se poskrile | v gosto hrastičje. Prepovedal je ukresati ogenj, da bi si ' varili vojaki ječmenovo juho. Zato so jed|i mrzlo, nekateri ' suhe ribe, drugi prekajeno m*eso, in prigrizovali česen. • Hilbudij je sklenil počakati popoldneva, potem pa kre- . niti v sotesko, da bi mogel že v jutru zgrabiti gradišče Slovenov. Se malo ni mislil, da ne bo zmagal. Tudi zasedo s*f ni bal. Bal se je samo za vojake. Vsakega mu je bilo škoda. Zakaj vsak teh utrjenih in izšolanih mož mu je zalegel za deset novincev. ; - 1 Zategadelj je pozval predse vrlega jezdeca, nekega barbara — Tračana. Prišel ?e mu je pred letom ponujat v vojaško službo. Hilbudiju ie ugajal; in rt s se je izuril, da mu1 ^a ni bilo v red. Tega je poklical Hilbudij. Njegova polt je bila temna,' lasje rdečkasti, postava velika, prav kakor kakega Slovena-1 Izkazal mu je, naj sleče opravo bizantinskega vojaka in na-? t ji k ne kratke prtene hlače, kakršne .so nosili Slo veni. Tak-' isto naj razsedla konja in naj jezdi kakor divji pastir oprezno • po soteski. Razumel je precej dobro jezik Slovenov. Naj vpraša, mu je rekel, če naleti na kakega Slovena, po ovcah aH konjih, češ, da je poslanec aeijskega trgovca, ki bi prišel ra kupčijo. Ali oprezno naj gleda, so-Ii v dolini sledovi po vojnih četah. 1 Tračan se je hitro prelevil iz bizantinskega konjika v > barbarskega pastirja in malomarno,odjezdil. Z glavo je gn-gal na levo in desno in pel pastirsko pesem. Vajeti je pustil da so visele konju na vratu. Kakor bi se ne menil za vrs svet, tako je jahal Tračan ogleduh. Ali njegove lisičje očii so opazile vsako sled v travi in prodirale gosto grmovje poj bregovih. Zapazil je konjsko ded. Skobalil se je s konja in trgal kiselico, ki je rastja ob potoku. Žvečil je liste, brskal po travi, kakor bi iskal še drugih zelišč. Toda meril je le skoke, kateri je delal preteklo noč Iztokov konj. Leno je zlezel zopet na konja in jahal dalje. Včasih je pognal v dir, pa zopet prenehal in skrbno opazoval. Vsepovsod razkoračen, iztegnjen sled konja, ki se je dre vil v divjih skokih. Čedalje bolj sumljivo ee mu je-zdelo, hitreje je gu-gal z glavo in še skrbne je so se mu svetile lisičje oči. Vendar ni n\ogel ničfsar drugega izslediti. Vse grmovje je spalo po gozdu se je tu in tam osulo listje, ko je sedla divja ptica na vejo. Kar pridrži konja. Prfed njim leži v potoku mrtva žival- Zopet zlefce- na ti? in pristopi bljže. Konj! Hitro je bil v vodi. Od vseh strani ga je pregledal a nobenega sledu, da bi bil brzdan. To je divja mrha! Voleje *o jo preeranjali, pa je posrinila in se zvalila v potok. Odtod tisti skoki! Vesel je zlezel na konja, pogledal je še nekoliko dalje, pa veliki skoki so se izgubili — Iztok je jezdil tam po vodi. Pa se je varal Tračan Ta konj je poginil enemu Iztokovih tovarišev. Gnal se je za Iztokom, ali žival mu je opevala in se zgrudila. Zadavil jo je z jermenom, pobral s seboj brzdfe, zvalil k^nja v vodo, sam pa izginil v go&čo in se plazil pO lesu dalje. Druga dva tovariša nista šla za njim v sote-hko, ampak sta krenila v hrib, da bi dospela preko gore v gradišče.. Tračan je vesel obrnil konja in odjahal v najhujšem diru, da bi sporočil poveljniku Hilbudiju, kar je naše; vse mirno, nobenih sovražnikov. _ Toda sredi pota, kjer je dolina najožja, se dvigne pred njim človeška postava. Tračan je potegnil konja, da se je vzpel na zadnje noge: "Hoj, pastirče, kaj deiašr* "Ovac iščem J Sto ovac mojega očeta se je razgubilo. Tri dni jih iščem! AJi si jih videl T Odkod prihajaš?" "Hej, mladec, ovac iščem kakor ti. Ali jaz jih ieoem za kupce iz BizariCa Kožuhov bi radi, usnja potrebujejo, ali veš za moža med Sloveni, ki bi imel na prodaj teh reci t" ' "Moj oče Svarun ima dan hoda odtod gradišče, V njem so grmade dragega krzna, gore bivolslšh kož, žlahtrtega kamenja mnogo. Rad bi proda?, pa ne more, kor leži za Donavo tisti pes, tisti Hilbudij, in ne utegnemo naprodaj z bogastvom. Pripelji trgovce, ej, skupili boste, da se vam ne sanja, če & potrudite semkaj!" ^ (Nadaljevanje prihodnjih.) J LONČNICE TH LUiSDAY, SEPTEMBER 9,1943 VSTANOVUKN MM dnu po tri velike luknje, da je odtok vode tem lažji. Preden pričnemo presajati, pokrijemo odvodnice v dnu lončkov ali čebric s črepinja-mi. Pri večjih posodah je priporočljivo, da dno pokrijemo nekaj centimetrov na visoko z drobnimi črepinjami ali s kot ^ lešnik debelimi kamenčki. Ko je na ta način vse pripravljeno vzamemo rastlino iz lončka tako, do ostane gruda cela. V I to svrho obrnemo lonček z rastlino narobe in malo potrkamo z robom ob mizo. Tako j nam ostan'e v eni roki prazen (lonček, v drugi pa rastlina s celo grudo. Da se gruda preveč ne ospe, je treba rastline L Dred presajanjem dobro zamo- j V-iti. Navadno stare grude ne ^ odstranimo popolnoma, ampak io samo zrahljamo in otresemo zunanjo prst- Močno s koreninami poraščeno grudo z lesenim klinčkom ali nožem zrahljamo. pri tem pa odstranimo samo suh s odmrle kore-► rnine, zdrave pa varujemo vsa-1 ke poškodbe | V lonček, v katerega misli-'mo presaditi rastlino, naspe-I mo nekoliko preti, nato pa po- ( stavimo vanj rastlino, da stoji l' v pravi višini in da je natančno sredi. Z levico držimo rast lino v pravi legi, z desnico pa napolnimo z smrtjo praznino " med staro zrahljano grudo in j steno posode. Ko je lonec poln. -z njim malo potrkajmo ob mi-FZo. da se zemlja vleže in zaspe 3 v-e praznine med koreninami. i Zdaj zemljo okrog in okrog j čvrsto pritisnimo s prsti obeh . rok ali jo zaštokajmo s plos-i- kim lesenim remeljnom. Na-t zadnje dodenimo po potrebi še r toliko prsti, da ostane na vrhu fi za pol inča globok prostor za a zalivanje. Vsako presajeno e rastlino je treba takoj zaliti in n postaviti za nekaj časa na I j =ehčnat prostor. ® Obrezovanja je potrebno sa-mo jiri nekaterih rastlinah, zla sti pri tistih, ki imajo dreves-u nato rast in se Čez zimo ospe jo, 0 k T. kor na primer pelargonije a in fuksije. Obrezati in pomla-m diti se da pa tudi oleander e evonimus-aukuba. asparagus 5 in druge vedno zelene lonenioe. Vendar je to potrebno le tedaj, ko se zaradi starosti ali zaradi slabega prezimovanja l" ogolijo, da Se se na kratko ob-* rezane na novo obrastejo Pe-|e largonije in fuksije moramo ? pa vsako pomlad na kratko ob 1* rezati. k (Rastlin, ki »rastejo samo v i. . . . eno «mer in imajo samo po en 0 srčni prsti, kakor na primer v=e palme, muze, juke, drace- ne. aralije itd-, nikoli ne obre- 7~ zujemo. Znano in priljubljet- 111 no tradeskancijo pri presaja- m njn raztrgamo na več delov in dobimo tako v*č manjših rast- č- lin. ki 5?e kmalu razrastejo v vjkošate grme. Rastlinam, ki jih gojimo v d lesenih ali lončenih posodah, o pravimo lončnice. Vse lončnice so iz toplejših krajev prinesene jp in pri nas kolikor toliko udo- !< mačene rastline Za nizko topli 2r no so vse vsaj toliko občutij i- p ve da ne prenesejo mraza pod n ničlo. Zato jih imamo čez zi- d mo, ko počivajo v kleteh in dru !< gih bolj ali manj primernih j< prostorih, kjer 9o na varnem v pred mrazom. t ti Lončnicam jako dobro gfe, lt. ako jih prenesemo iz zimskih ]j prostorov na piano ob milem. r oblačnem, deževnem vremenu, j j( da se prezračijo in da jih dež 0 opere; saj so večinoma kolikor T toliko zaprašene in presus'ene. t k Seveda jih je treba umakniti ^ potem spet na varno." da jih ne zaloti burja, ^lana ali celo sneg 1 ki se pojavi včasih kar nepri- 7 fykovano. J Večino lončnic je treba vsa- ] ko pomlad presaditi. Najagod: »ejši čas za to delo je takrat, 1 ko začno odganjati Neka te- ] rim pa vendarle bolj ugaja, ako jih pustimo v miru po več , let. Tako na primer nimajo I rade pogostega presajanja pal | , me; akacije, kamel i je. Zado-I stuje .ako jih presadimo na tri * nli štiri leta. Kadar je ztem-lja v loncu ali e?brici popolnoma preraščena s koreninami. " ie čas, da rastline presadimo " v nekoliko večjo posodo in da J ji damo novo. njej prikladno • y zemlio. Za predajanje si pri- * pravimo mizo, na njo potrebno \irst in prazne lončke v raznih velikostih Za staro prst. ki * jo otresamo s kofenja, si pri-1'pravimo zabojček. To izrab- •lieno prst vrzimo na kompost L'(ali na grrdo na vrtu. Kdor nima primerne zpmlje; naj si ",jo preskrbi i od vrtnarja. Za ~ j preproste potrebe zadostuje ^ dobro udelana. pregnojena, in ^ močno sprstenina^ta. rajši bolj težka ne^-o- prelahka vrtna J zemlia. Ae boljša pa je prst gnoine flrrede ali na popolnoma predelana kompos+nioa. V ! i- Zemlji primešajmo nekoliko il mivke. Da nlora biti zemlja s. za presajanje primerno vlažna, :i i torej ne premokra pa tudi ne ojpr?suha, je umevno samo ob a sebi. 5 • Nove lonce, v katere nameravamo presajati, moramo namakati nekaj ur v vodi, da se e -stene napijejo. ©tare lonce je j" pa treba pred zopetno uporabo ^ temeljito očistiti in odrgniti. i- Nove lesene čebrice znotraj ob o žgimo, da so bolj trpežne, zu-a naj pa pre pleska jm o z oljnato a barvo. N>a dno jim pribijmo dve po nekaj centimetrov de-?- beli letvi, da ne stoje narav-il nost na tleh. Na ta način jih k. obvarujemo gnilobe, obenem ■ pa ima zrak pristop do ko->a ^onin tudi od spodaj. Količini več.i« čebrice naj imajo v KUHARSKA KNJIGA; I Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV f" Stane samo ^^iGijiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^ Seoepti so napisani ▼ angleškem jeziku: ponekod pa so tndi ▼ jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveib&ti in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street J 1 . _ New York 11, N. Y, t a čas ogromna sprememba v naravi. Kaspiško morje, ki je s svojimi 439.000 štirjaškimjf kilometri največje celinsko morje na svetu, se polagoma suši- Že davno so ugotovili, da se njegova gladina od leta do leta niža, najnovejša raziskovanja pa so tudi znanstveno dokazala, da bo to morje nekoč izginilo s površja zemlje. Stare obrežne terase Kaspi-škega morja dokazujejo, da je bila njegova višina n'ekoč daleč nad sedanjo višino, ki zaostaja danes skoraj za tride-s t čevljev nad normalno morsko višino. V stoletjih se je Kaspiško morje znižalo za več neiro 90 m in sicer v zadnjem stoletju s posebno naglico, kaj ti leta 1840 je bila njegova gladina še 15 m nad sedanjo. •Najbolj čudno pa je pri tem. da se izteka v to morje 300 večjih in manjših rek, med njimi tudi Volga in Ural. Navzlic temu ne morejo njegove ogromne množine vode zadrža ti njegove izsučitve. Sicer je lansko visoko vodovje začasno dvisrnilo gladino Kaspišk ga morja za 4 m ,toda vroča doba ki je potem sledila, ga je znižala spet za 7 m. V novi zimi pričakujejo, da bo njegova gla dina tako nizka, kakor še nikoli- ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Her teII, da h Hm bolj nuttrl ta PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. KoprivAefc uredil i imloinikom. da rvjaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. te je Sedaj 35c Dva komada «a 71 centov. Naročite tabko tudi pri: Slovenic Publishing Ca 216 W. 18tta Street V'i>.« Vai4i 11 K V RJE PROSTA PŠENICA, t Žitna lja ali snet je drobna 1 parazitna rastlina, ki povzroča na listih trave pa tudi žita rumenkaste ali rjave liste in je kriva« da napadena rastlina ( usahne. &koda, ki jo dela rja ( na -žitu, je zelo velika. Zato , je razumljivo prizadevanje na prednih poljedelcev, da bi žitno rjo ali snet zatrii. Eno in zelo učinkovito sredstvo je odstraniti iz bližine žitnega polja češminovo in mahonijevo grmičevje, ki je prehodni gostitelj rje. Z listov tega grmičevja prinaša veter rjo na žito. Na drugi strani si pa napredni poljedelci in raziskovalci prizadevajo najti ali vzgojiti take vrste, žita, ki bi se ga rja ne prijela. Iz Kanad? poročajo, da so našli raziskovalci že pet vrst plenice, ki se je rja sploh ne prime. V Winnipegu imajo na ' primer poseben laboratorij, j ustanovljen nalašč za prouee-Vanje žitne rje in sneti. Zani mivo je, da izvira pet. od teh . Trst iz Afrke in ne iz Amerike, fiesta vrsta je pa iz Kanade, i Vse vrste so v laboratoriju preizkusili in izkazalo se jfe, da so odporne dvajsetim različnim vrstam rje. i Tr « # Kanadsko rje prosto pšeni- ^ co je odkril farmar MtcMurrav v Manitobi. Pred 10 leti je opazil, da je med njegovo po rji napadeno pšenico ena rast lina brez vsake rje. Njeno zrnje je spravil in ga posejal posebej. Tako je tgojil to pšenico. Leta 1935 je rja wopet moč no napadla pšenico, toda Mae-Murrayeva je bila obvarovana te bolezni. Farmar je končno obvestil o svojih ugotovitvah žitni laboratorij v Winnipegu. KASPIŠKO MORJE IZGINJA. . Viužnem mejnem področju med Evropo in Azijo se dogaja Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma -CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ^I^sl Molitveniki * " 1IIIIIIIIIIIIII1IIIIII1IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIII ft ^^ v krasni vezavi importi- I rat&o, ^ \ ■ • „ , - . •cis^3, 1 rani 1Z stareEa kraja se ^voW^ * pred vojno ... Ko zalo- ■ se4aj ' ^ ga poide, je ne bo mo« B goče nadomestiti do konca vojne. slovenski: nebesa naš dom (Stev. 415) lnCev kvišku srce Cena $1.— (štev 415> 2*4X3% lnCer; 224 rajski glasovi (Stev. 355) 2V4X3% lnCev, t be-Bt ra ni. leni celolldn; 384 strani. Cena 75c Cena $1.— rajski glasovi Angleški; (Stev. 408) 2%X4 lnfie; 2» stra- KEY OF HEAVEN ni — VstevSl 8v. Krliev Pot Fino vemano; prvovrstna Izdelava; v omet nem usnju Cena $1.50 Cena $1.— Slovenic Publishing Company216 w iSth St, New Tork 11 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac Listki . Spisal Ivan Albreht Spisal Knavar Mefiko; 144 str. 1 V/U J. OriJl ^ 59 eeat0f C"* ,u emtm Angleško Slovensko Berilo Belfegor Malenkosti ' (F'Kern) ~ Vettna „ Speal Artnr Bernede Spl^U Ivan Albrebt ^ Cena 75 centov Cena 75 centov _ , Filozofska zgodba Govedoreja Spisal Alojz Jirasek ZlOČin in kaZOU spisal H. Legvart. 145 strani • * Spisal F. M. Dostojevski ^ letos izšla DVA zvezka Knjiga o dostojnem vedenju w , Cena f3— m strani. Cena M eeole« Ko smo sh v morje . bridkosti Zm izvM Mlekarstvo Spisal Ivan Spisal Anton Peve. 8 slikami. Spisal R*v. K. ZakraJSe« , Knjiga Je svojevrsten pojav v 168 »tr»nl_ _ Knjiga za ailekar- Knjifra pripoveduje, kako j* slovenski književnosti, kajti v J« In firmer Je i iplofoem Hitler oastarljal limanlee ln T dji je v trinajstih dolgih po- Cena m rem« zanjke ln prlpravUal "strup" pavjih opixa.ilh trinajst rodov Obrtno knjigovodstvo za Juproslovane in njihovo dr- slovenskega naroda od davnih 2avo že dolgo prej kot Jo Je polkov v starem slovanstvu 288 "T"11 ~ f^ * ™v*d<*. do danaSnJeea dne namenjena v prvi vrsti w stav- „ „ , ao UanahnJe£a ane" bno, umetno ln strojno klJuCa*. KxJ.» Je v platnu vezana in Ima u pog^j _ 413 Btrajd nlCartttvo ter ielewllvaratvo. -'0- strani. y pUtnn vezano Ce«a *1.~ Cena $2.-1 „ Cena |2.— ___ Bodofi driavUanl naj naraMJa Državljanski priročnik n4r°at® knjig«, prfloilte k nar*. knJiilr® - iUu U. 8. oziroma Canadian Money . "HOW TO BECOME A CITIZEN (V slovenMlni; Order za omenjen« svoto. Manjše »vote, , vi' ™ rzzrj f°j,4ica z™111*-Uhko ^^T u s-iMmkjih 1,0 aakonl aa naseljenci kako P°rtatl L državljan. oziroma 3 cente. Cena 31 rente» Cena 50 centov ■ ■ ■ 1 - H I