Izdanje za četrtek 16. julija* 1896.
85. Številka.	Trstu, v četrtek zjntng dne 16 julija 1896.)	Tečaj XXI.
„BDINOBT"
Uhaja po trikrat na teden t tastih ti-danjih ob (ovkili, Aatvtklh in Mofootohl*. Zjutranje izdanju izhaja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za Jeden masen . f. 1.—, izv»n Avstrije t. 1.50 i« tli mesec . . . 3.— ... 4,50 za pol leta . . , 6.— . , , »,— za »ae teto . . . 12.— . , „ 18.—
Naročnino j« plačevati naprej na otročke brez priložene naročnine ae oprava ne oilra.
Posamično fltevilko ho dobivajo v pio-dftjalnicah tobaka v Jrntu po 8 nrć. izven Trata po 4 nvč.
GI
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifu t petitu; z& naslove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahrale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednUtru ulica Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankoTano. ker nefrankovana se n« •prejamajo. Rokopisi ae ne vraSajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre* jema ui>ravničtro ulioa Molino pit-culo hšt. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte .reklama cife so proste poštnine,
,, t edino tU J« nivo".
Shod volilcev
bode v nedeljo dne 19. t. ni. ob 3. uri popoludne v Šmarju pri Kopru. Poročal bode deželni poslanec J o £ i p Kompare.
Nekaj glasov o položenju na Primorskem.
i.
(Zvršetek.)
Dd, tudi v katoliško cerkev se je nsililo .liberalno" gospodstvo. To gospodstvo je v zadnjih letih vladalo v vseh vrstah državljanskega življenja in sedaj hoće se katoliško cerkev potisniti y svoj jarm. Italijanski .liberalni* listi so izdali parolo, da italijanski liberalizem mora — ko je že postal gospodar na vseli krajih — potegniti nase tudi gospodstvo v obsežju delovanja katoliške cerkve. In tudi v tem pogleda je dosegel že velikih vspehov. Škofija poreško-puljska je že popolnoma v rokah Italijanov. Že leta vzgajajo se v ,Con-vitto diocesano" te škofije v Kopru skoro izključno italijanski mladenci in seveda tudi izključno v italijanskem duhu, in gojenci istega, vešči tudi hrvaščini, nameščajo se le v čisto hrvatskih župani-jah. V uekojih cerkvah mesta tržaškega so se čisto odpravile slovenske propovedi, po župnijah so se namestili duhovniki, nevešči slovenščini; in take stvari se dogajajo tudi 2e po okolici. Župnikom v Rojanu je bil pred nekoliko tedni imenovan duhovnik, ki govori le slabo slovenski, ki je toli italijanskega mišljenja, da je cel6 svoje slovensko ime hotel pisati drugače, in ki je — vzlic ukazu naših škofov: „Nihil innovetur* — uvel marsikojo innovacijo v cerkev rojansko. Seveda mu je zadoščenje, da ga prostozidarsko-libe-ralni list „II Piccolo" hvali ob vsaki priliki, in da
PODLISTEK.
so mu, vsled poziva tega lista, italianissimi prirejali najveće ovacije povodom prihoda v njega novo župnijo. Govori se, da mu je namestništvo ukazalo, da naj piše svoje ime slovenski kakor je piše njega oče; toda bolje bi bilo stoiilo, da ga ni imenovalo župnikom v Rojanu. Namestništvo se pač sklicuje na zadnje ljudsko štetje, glasom katerega je v Rojanu 6000 Italijanov in le 2000 Slovencev, ter izvaja iz tega, da je treba tam pro-povedovati in sploh uradovati tudi in sicer večinoma italijanski. V Rojanu pa je v resnici le neznaten odstotek Italijanov in tega dejstva ne morejo porušiti vsa ljudska štetja in morebitne druge izjave. Magistratne oblasti so sicer res našle tam 6000 Italijanov in le 2000 Slovencev, toda c. k. državna oblast kakor nad z ovalna instanca bi se prav 1 a h k o — da bi le hotela — prepričala o tem, na kakov nsftin in kakimi sredstvi se je dosegel tak vspeh.
Tako postopanje mora ogorčiti. Pomislite le, kaka čutstva mora prošinjati Slovane, ko vidijo, da so neizprosno izročeni mrtvim številkam stati-stiških izkazov, o katerih ve vsakdo, da postavljajo jednostavno dejstva na glavo. Pušča se veljava povse pristranski sestavljenim statistikam in potem pa se sklicujejo na iste, da le morejo uvajati italijanski jezik v šole in sedaj tudi v cerkve, in da morejo poitalijančevati hrvatsko in slovensko prebivalstvo ter posiliti isto v ono družbo, koja, danes v Gorici, jutri v Trstu in drugi pot zopet v Kopru, Poreču, ali kje drugje demon-s t r u j e p r o t i naši monarhiji in za 11 a-1 i j o in nje kralja. Mera za Slovane je že polna. .Tedni so se, z ozirom na splošne boljše šatise, žo udali Italijanom in se tudi smatrajo že Italijani, d& : navadno so n a j h u š i italianissimi; drugih sej« polastila nekaka i n d o 1 e n c a, le-ti dvomijo na rešitvi Slovencev, videči od dne do dne, kaj se dogaja okolo njih; drugi zopet se se upirajo proti britki usodi ter zasledujejo po vzrokih temu stanju in po sredstvih,
Novela. — Spisal Srečko.
(Dalje).
Postljala in zagrnila je posteljo, zganila ne-številno hlač za ježo in promenado, obesila mnogo bluz in paradnih sukenj v stare omare, naposled pa je pometala. Ko je bila gotova tudi s tem, je pričela vlačiti zaboje v kota, da niso bili po vsej sobi.
„O, uboga jaz", milovala je sama sebe, ko ni bila kos uaporneinu delu. Predno pa je šla klicat katerega hlapcev, izzivalo je njeno pozornost nekaj druzega. Njena prirojena radovednost, jej ni dala prej miru, da je tako-le malo pogledala po rečeh, katere je prinesel Stojan seboj. Brbala je po odprtih kovčegih in iskala kaj važnih novic. V kotu malega kovčega naletela je na kup pisem in malo doprsno sliko, predstavljajočo mlado, lepo deklico, saujavih velikih očij, napetih lic, malih, skrivnostnih usten.
„Ježeš, kakšne svetnice imajo sedaj mladi gospodje", križala se je Mreta, šup pisem pa je vzela v naročje, poiskala si sedež in pričela čitati.
Obraz je gubančila v čudne gube, gledala mrklo, v lica pa ji je prišla rudečica svete jeze.
Eno pisem je moralo biti posebno važno, zganila je je skrbno, naredila čez isto sveti križ in je previdno shranila v žep. Potem je nekaj časa srčnimi vzdihljeji ogledovala lepo fotografijo. Kakor da ne zna šteti do pet, s takim obrazom poklicala je manjšega hlapca, da jej je zapostavil zaboje po njeni volji.
Ko pa so prišli iz trga domov, stala je na pragu, roke vprte v bok in, ne da bi jo bil kdo vprašal po tem, jela je dopovedovati, kako so se imeli med tein časom. Stojana je pogledala kakor zli duli, ustnice pa so migale proti njemu ne-um Ij ivo:
»Tako mlad, pa takov grešnik*. *
* *
Popoludne so ostali sodnikovi sami. Ema je vzela knjigo in šla z njo na vrt, da bi čitala. Nikakor pa ni mogla danes spraviti svojih misli toliko vkupe, da bi se pazljivo utopila v branje. Saj je imela prijetnejše misliti in tudi čutiti. Pred dvema letoma še, ko je bil kadet, obetala sta si ljubezen in zvestobo. Že takrat zaljubila se je v njega z močjo prve ljubezni, ki more vzcveteti le v čistem, deviškem srci. Potem pa je odšel in ni več toliko mislila nanj, saj je bila še preotročja; ali danes se jej je javljal spomin tein močnele. Sanjala je o svojem idejalu iu stavila najlepše nade v bodočnost. Saj je bil lep, zgovoren, od-
kojimi bi se isto morda vendar moglo zboljšati Med le-te je šteti tudi one, ki se udeležujejo zborovanj slovenskega političnega društva, in le-ti so bili, ki so obiskati občni zbor dne 5. t. m. Bistve-nosti iz tega zbora je že prijavila „Politika**. Tem zvestim sinovom naroda svojega krvavi srce, ko vidijo, kako se pogublja slovensko ljudstvo; pritrjali so tudi gospodu posl. 8 p i n-Č i (5 u, ko je rekel, da — ako ne pride takoj zboljšanje — okoličanski Slovenci pridejo skoro v tako položenj«, da bodo morali klicati: „Caesar, mori-turi te salntantu ; pritrjali so, ko je povdarjal, da se po izginjanju Slovencev iz okolice tržaške, poruši tudi najvažneja opora državne misli avstrijske na tem ozemlji; pritrjali so mu in ploskali viharno svarilnim besedam njegovim, nadahnjenim po plemenitem pa-trijotizmu; in to pritrjevanje in ta pohvala sta najbolji dokaz, da je govornik izrekel resnico, odkrito in iz prepričanja, da je izustil isto, kar občutijo oni sami že dolgo in v vseh žilah, in v vsem svojem bistvu. Njih pritrjevanje in njih pohvala sta tem razumljiveja, ako pomislimo, kaj vse počenjajo Italijani po raznih mestih istrskih in to tudi v najnoveji čas, in kako popustljivo se vedejo proti vsemu temu politiške oblasti.
Kje so fanatiki?!
I.
V zadnjih par letih vzgojila se nam je Trstu — in to vsled odnošajev, ki niso bili brez upliva tudi na cerkvene kroge — neka posebna vrsta mladih duhovnikov. Ti duhovniki izdajejo list „Amico44, namenjen — kakor pravijo — katolikom italijanske narodnosti na Primorskem. Ko pa govori katoliški duhovuik katolikom, menili bi, da govori — katoliški. Naše krščansko-katoliška vera je vera ljubezni, vera miru in sprave — in kdor hoče delati za načela te vere, mora delati za
kritosrčen, napram njej goreč, prav takov, kakor-snega si je želela njena bujna fantazija — in, njemu naj bi ne verjela?! Lepe, oživljajoče misli podile so se jej po mali, drobni glavici, v srci pa se je čutila srečno, da bi ne menjala z vsem svetom. —
Drugi dtin po kosilu pa je izbirala med svojimi oblačili ono, katero najboljše pristoja njenemu obrazu. Ko pa je stopila pred ogledalo, zažarela je v lica in sama sebi je morala priznati, da ni ravno napačna.
Peš sti stopali z materjo proti Goščavju, da vrneti včerajšnji poset. Mami je stopala počasi po hrastovi senci, Emi pa se je mudilo, da-si sama ni vedela zakaj.
Sredi hrastovja se jima je nudil kaj komičen prizor. Na visoki, rudeči kobili, osedlani menda danes prvič v njenem življenji, sedel je Stojan, rudeč prevelikega napora in silne jeze. Z vso močjo je nategoval kratke vajeti, da je žival glasno cvilila in kaz.\ia neestetično svojo velike rumene zobe. Zaman je razbijal z debelo palico po njeue-n tolstem ozadju; žival je sicer stopicala in vihtela rep, z mesta pa se ni ganila. Deset korakov v stran pa je jezno ogledoval veliki hlapec Miha. Ni mu ugajalo, kar je stojan počenjal z najboljšo očetovo kobilo.
(Pride še).
ljubezen, mir in spravo. To ne le med posamičniki, ampak tudi med narodnostmi. Kdor je katoličan, mora delati tako — vsem na čelu pa katoliiki duhovnik.
Tako bi morali delati tudi gospodje, ki pišejo .Amica". Bi morali, ali delajo nasprotno.
Mi ne čitamo navadno tega lista. Včeraj pa nam gaje prinesel prijatelj duhoveuskega stanu, in kakor se je zgražal on, tako amo se zgražali tudi mi na izbruhih neverjetnega fanatizma in narodne srditosti, nanizanih v nekem članku „Amica' od dne 12. t. m. Predno damo duška ogorčenju svojemu na tolikem sovraštvu katoliških duhovnikov proti pohlevnemu življu slovenskemu, moramo že nižje obesiti to cvetje, vzraslo na gredici zalagateljev ,Amica".
Ta list piše med drugim :
„Ta nebrojna množica ljudstva, ki je minolo nedeljo poplavila holmec „Montuzza", ustvarjajoča živa zidovja, iz katerih so odsevale jasne barve ženskih kril ter se je na tisoče solnčnikov in na tisoče pihaljk vrtelo v solucu; vse to ljudstvo, ki že mnogo let dohaja prvo nedeljo julija meseca, da prisostvuje procesiji, ki jo prirejajo dobri naši oo. kapucini, da slavnostno zaključijo mesec Svetega srca, vse to ljudstvo doživelo je nepričakovano in kar nič zaželjeno presenečenje. Presenečenje, ki je motilo blagoglasje vseobčega veselja, presenečenje, ki nam daje zaresno premišljati o naših oduošajib.
Na koncu procesije pomikala se je vrsta ženskih, prepevajočih litanije Device v slovanskem narečju. In ta jezik, doslej nepoznan v tej cerkvi, pomenja demonstracijo 1 Sladka je, res, sveta in vzvišena je molitev in Stvarnik vsprejm« jo, naj mu priluga v katerem koli narečju, samo da izvira iz čistega in skesanega srca. Toda nam ta popevanja niso zvenela na uho kakor mirovna molitev, kakor češčenje Božanstva, pač pa kakor žaljenje naše narodnosti.
Da, žaljenje, kajti prejšnja leta so te ženske, ki so gotovo že bivale v našem mestu, popevale ali italijanski, ali pa so modro molile na tihem.
Letos pa se je stvar zasukala. Ne, mi se ne maramo prepirati s temi ženicami, kajti one, v svoji najivnosti, se ne razumejo čisto nič na politiko, pač pa protestujemo glasno, inv imenu vsega prebivalstva, proti onim iutrigantom, ki — padši sem doli s kranjskega hribovja —, se daj6 vporabljati za vse, samo da dosezajo svoje namene 1
Te ženske so omamili, se jim laskali, in one, kakor slepo orodje, so se vedle tako neprevidno« Uveijeni smo pa, da se niso zavedale posledic.
I)A, posledice bi utegnile postati grenke. One ne poznajo hude borbe, ki jo bijejo izvestni Slovani proti vsemu, kar je italijanskega. One ne vedo, da so italijanski kapucini v Trstu trn v peti radikalnim Slovanom, ki skušajo prirejati z vsemi sredstvi zmešnjave in škandale v javnih cerkvenih opravilih, dokler se redarstvo ne čuti primorano, da omeji in prepovč te procesije, ki na impozan-ten način svedočijo o naši veri in o naši narodnosti.
No, kaj bi porekle sedaj te lepe duše, ako bi Tržačanom prišlo na misel, da bi se odpravili v Ljubljauo ali v Zagreb in bi tam uprizorili sličnih demonstracij ? Kdor bi hotel prepevati tam italijanske pesmi, ta bi gotovo dobil tako lekcijo, da bi ga za vedno minule slične ideje. In to po pravici, pravim jaz. A po isti pravici moramo braniti mi, da se v srcu mesta cerkveui obredi ne pretvarjajo v politiška sredstva.
In še druga posledica bi bila ta, da bi Tr-žačani, tolerantni sicer do skrajnosti, ki pa se vendar ne dajo gaziti na ta načiu, — dali lekcijo oni izvestni slovanski služin-č a d i, ki živi od našega kruha ! V Trstu je par tisočev slovanskih dekel, padlih tu sem, iskaje si dela. In mi jih redimo v naših hišah ter postopamo žnjimi ljubeznjivo, kakor se svojimi hčerami. A kakim vspehom? Niti na um jim ne prihaja, da bi se pokazale hvaležne, pač pa mnoge izmed njih
vračajo takimi demonstracijami*.
*
* *
Tako pišejo oni mladi gospodje, ki hotč baje s svojim listom „Amico* širiti — krščansko čut-stvovanje med verniki italijanske narodnosti t
DOPISI.
Iz žufMaiije Dekanske dne 14. julija (Izv. dopis.) „Habemus papam !■ V soboto ob 10 uri predpoludne vršila se je v Dekanih volitev novega župana. Prisotnih je bilo vseh 30 odbornikov. Volilni komisiji je predsedoval najstarejši odbornik, g. Matija Mahnič. Navzoč je bil tudi g. vladni svetnik S c h a f f e n h a u e r-N e y s. — Izvoljen je bil županom enoglasno dosedanji nad-župan g. Josip Mahnič iz Dekani — Po dovršeni volitvi in slovesni obljubi priporočal je gosp. vladni svetnik, naj novoizvoljeni župan in vse starešinstvo obrneta vso skrb v napredek in blagor občine, ter je izražal nado, da se bode od sedaj naprej mnogo več delalo in tudi dosezalo za občino Dekansko v materijalnem in moralnem obziru, nego se je do sedaj. Konečno je zagotovil novega gosp. nadžupana in vse starešinstvo svoje vsestranske podpore. — Novoizvoljeni svetovalec, g. Jos. A n d r e j a š i Č, odgovoril je g. vladnemu svetniku, da so vsi občinski odborniki združili svoje glasove za g. Mahniča v nadi, da se bode od zdaj naprej bolje in skrbneje oziralo na potrebe naše obširne občine, ter je izjavil željo, da bi pozabili na razne protivnosti, ki so do sedaj vladale v starem obč. starešinstvu. Združijo naj se v tesno zvezo vsi odborniki tor z združenimi močmi naj bi delovali v prid ljudstva. — Gospod vladni sv&tnik je zagotovljal opetovano novi občinski odbor svoje vsestranske podpore. — Na to je godba zasvirala ces. himno in topiči so zagro-meli, označujoči širni občini, daje po 41 e t n i borbi dobila svoj teškopričakovani novi občinski odbor.
Ko se je odpeljal gosp. vladni svštnik, za-gromeli so mu v pozdrav srčni ,živio*-klici. Gosp. nadžupan je na to povabil nove občinske odbornike in svetovalce ter druge prijatelje k svoji gostoljubni mizi, kjer so se ob zvoku domače glasbe in o raznovrstnih napitnicah razveseljevali do pozne ure zvečer.
Želimo iz dna srca, da bi se izpolnile vse nade, ki so se izražale tega dne. Fiat t
Politiftke vesti.
V TRSTU, dne 15. julija 189«.
Glas iz občinstva. Pišejo nam: Prav zdaj, ko se sklepajo šole ter se delajo in se bodo delali izpiti za vsprejem v srednje šole, je marsikaterim starišem zeld otežkočeno stališče.
Naš rod je po večini siromašen : njega nadarjenim sinovom je že radi tega otežkočeno izobraževanje v srednjih iu visokih učiliščih. No, uboštva večkrat nismo sami krivi.
Je pa neka druga ovira, koje smo sami krivi, da se ne morejo naši sinovi vspešno šolati.
Že o vsprejemnem izpitu v srednje šole se zahteva znatnega znanja tiste blažene nemščine. Vprašati je, kako pripraviti dečka do tega znatnega znanja nemščine? Oče mora preskrbeti otroku inštruktorja, kojega mora plačati, ali pa poslati ga že kot 61etnega na vadnico, da se tam priuči temu. To je združeno — ako ne gledamo na trud in težave, s kojimi se ima boriti otrok pri pouku še vedno oboževaue nemščine — s stroški; otroku se torej provzroča truda, očetu pa nepotrebnih stroškov, rečem: nepotrebnih, ker že itak plačuje v šolske zaloge. To ni logično in se ne vjema z duhom uašili Šolskih zakonov !
Ljudska šola (narodna šola) naj bode tako urejena, da bo omogočeno učencu prestopiti iz te v srednjo; pardon! — narobe: srednja šola naj se po slovenskih kronovinah tako preustroji, da bo odgovarjala našim zahtevam! Kranjska dežela je slovenska, tu ni skoro govora o drugem deželnem jeziku. Pri vsem tem se zahteva na tisti ubogi spodnji slovenski gimnaziji tudi nemščine. Zakaj pa niso primorani tudi ua nemških paralelkah učiti se slovenščini. Uboga slovenska para! Ni dovolj, da moramo prispevati v krvi iu deuarju, še duh se nam mori po nemških vzgajališčih.
Rekel sem, da smo tega sami krivi.
Naj mi bode dovoljeno, da vskliknem z že-nijalnim našim Podgomikom: Palic smo vredni! — Da, res palic smo vredni vsi skupaj. Tlaka se je sicer že obrabila 1. 1848.; a nič ne dč, samo
da ulovimo — vsi smo jednaki — kak milosten pogled in tu pa tam kojo — obljubo od visokih gospodov, pa smo v devetih nebesih. Le tako naprej po dosedanjih .sijajnih" vzgledih I
Upajmo, da se obrabi ta sistem in da pojde vse drugače, ko si vzgojimo zavednih volilce? in ne takih kakofšen je bil oni kraški župan, ki je, prišedsi v Sežano ua dan volitev, prašal glavarja: prežlahtni gospod glavar, koga bomo volili ?
§. 19 naj ne bode na papirji »zavolj lepšega" ; naša dolžnost in dolžnost naših poslancev naj bode, da obudimo ta §. k življenju, zahtevajo učilišč, urejenih na narodni podlagi, kakor nas uči zdrava pedagogika, in kakor veleva naš narodni ponos in zahteva gospodarski interes.
Shod zaupnih mož mladočeške stranke na Moravskem vršil se je v Brnu dne 12. t. a. Glavni n«men temu shodu je bil, da se reši vprašanje o kompromisu med Mlado- in Staročehi na Moravskem za prihodnje deželnozborske volitve. Po dolgi in precej viharni razpravi so se vspre-jele vse štiri resolucije, kakor jih je bil predložil izvrševalni odbor. V prvi resoluciji odobruje shod opozicijalno stališče poslancev ljudske stranke proti vladnemu sistema • -t g r o f a B a d e n i j a, ter izraža nado, da isti ne
odnehajo popred, dokler ne bode zadoščeno glavnim zahtevam naroda češkega in dokler se ne odpravi na Moravskem gospodstvo nemške manjšine, koje gospodstvo sloni le na surovi sili In kričeči krivici. — Druga resolucija odobruje dogovor izvrševalnega odbora z narodno stranko za skupno postopanje o letošnjih deželnozborskih volitvah. — V tretji resoluciji se izjavlja shod odločno proti novi katoliški stranki. — Četrta resolucija povdarja gospodarske koristi in koristi delavcev.
Proti tem sklepom je bilo sicer nekoliko opozicije, ali komur je do tega, da se čim prej odpravi nenaravno stanje na Moravskem — kjer kraj ogromne večine češke narodnosti vendar gospoduje nemški živelj —, mora le radostno pozdravljati te sklepe, zlasti o kompromisu med obema strankama. Ne pomaga nič: mi Slovani moramo misliti razumom in ne samo srcem, ako hočemo kaj drseči. In ta zdravi razum nam pravi, da moramo popred zavarovati svojo hišo in potem fte-le misliti na notranjo uredbo iste. Ko nam bode utrjena skupna hiša, potem še-le bodemo sineli misliti na to, kako razvrstimo v njej svoje stvari. Tako postopanje je jedino naravno in logično ; drugačno postopanje bi bilo nezmiselno in pogubno. Ali se hočemo trdovratno prepirati med seboj, ne zmenč se za to, da si niti ukupne strehe nismo sezidali nad svojo glavo? Skupno streho — to bodi prva skrb! Pod varno streho uredimo I že sčasoma svoje domače medsebojne razmere. Nezmiselno pa bi bilo, ako bi jih hoteli urejevati pod milim nebom, izpostavljeni vsem nezgodam — desetih bratov. Razumnim ljudem menda ne treba praviti, zakaj smo tudi ob tej priliki povdarjali potrebo medsebojne strpljivosti. Kar je umestno i na Moravskem, tudi na Slovenskem ne bi bilo slabo. Kdor nas je hotel razumeti, ta nas je razumel!
Posl. Vašaty o politiškem položenju.
Ta poslanec je med odločnejimi življi v mlado-češkem klubu, zato pa tudi v strogi opoziciji proti oportunistiški struji v istem klubu. Temu možu treba pripoznati, da je dosleden v svojih nazorih in naj že sicer mislimo tako ali tako o teh nazorih. Dne 12. t. m. je poročal posl. Vašaty svojim volilcem. V svojem poročilu je izrekel marsikojo trpko na naslov mladočeškega kluba. Naglašalje, da je ugled parlamenta v zadnji čas zlezel še nižje. Grajal je posebno one poslance, ki se ue udeležujejo sej. To je jako škodljivo malim narodom, ako vlada ne vidi njih zastopnikov tam, kjer bi morali biti. Prejšnja koalicijska vlada je bila pristranska tudi v gospodarskem pogledu. Govornik je navajal na to, kako je hotela koalicijska vlada po vsej sili dognati preosnovo davkovr kako so se tej nakaui uprli češki poslauci in posegli slednjič cel6 po obstrukciji. Posledica je bila ta, da je morala vlada odstopiti in da se je povišal ugled Čeških poslancev. Vspeli je bil tolik, da se je takrat z Najvišega mesta prijavilo ne-! kemu češke.nu poslancu, da pride nova vlada, s kojo
bodo Čehi bolj zadovoljili. Povdariti bi bilo treba, da za obstrukcijo je bila le manjšina v mladoče-škem klubu, in se je izvela ista le s pomočjo anti-semitov. — Tudi sedanja vlada ne skrbi ia materijalne koristi. Najbolj pa se je razkrinkala ta vlada, ko je šlo za to, da se zniža glavna svota aemljiškega davka še za nadaljni milijon. Temu se je uprla vlada, grozč z deficitom, da-si je finančni minister Plener zatrdil, da je v državnih blagajnih prebitkov za 208 milijonov, poručevalec Szcepanovski pa je govoril cel6 o 258 milijonih. A ko je vprašal govornik, kako se obrestujejo ti prebitki, ni mogel dobiti jasnega odgovora. Na Angleškem velja načelo, da niti ne sme biti prebitkov v državnih blagajnah, ampak se morajo isti vračati ljudstvu. Ko je sedanja vlada pokazala, da hoče dovršiti preosnovo davkov, se je s češke strani istotako napovedal najostriši odpor, toda isti se niti pričel ni I Tako se zgublja le ugled, ako grozimo, a pozneje ne storimo ničesar. Pre-idši k obnovljenju pogodbe z Ogersko rekel je govornik, da se treba upreti najodločneje proti nakani obeh vlad, da bi se namreč rešila za sedaj le cariuarska in trgovinska zveza, vprašanje o kvoti in o bančnem privilegiju pa da naj bi se pustilo na strani za sedaj. Obnovljenje pogodbe z Ogersko je celota in se mora celotno rešiti. Na to je govornik govoril o potrebi, da pride do državne samostojnosti češke krone. Tako bi se povišalo splošno blagostanje, in blagostanje češkega delavca še posebej, ker je ta poslednji pridneji, nego n. pr. ogerski. Luksus internacijonalizma morejo si dovoljevati le veliki narodi. Narod češki ue sme tega, ker mu mora biti draga vsaka sila. Včasih se dozdeva — rekel je govornik — da so propo-vedovalci internacijonalizma v zvezi z vlado. Tako tudi prof. J agi <J zagovarja .bosanski jezik", kojega niti ni, in se hoče s tem le hujskati medsebojno Hrvate in Srbe.	(Zvršetek pride.)
Potovanje ruskega carja. Iz Londona poročajo iz dobro poučenega vira, da oar Nikolaj tekom tega poletja bržkone obišče angleško kraljico, ter dvor v Darmstadtu in v Kodanju. Vse
pa kaže na to, da car bržkone ne pride ne v Be» rolin, ne na Dunaj (??).
Položaj na Kreti. Pariška „Agence Ha-vas" javlja iz Aten: O sestanku narodnega zbora krščanskega ni došlo poročila.
V	Herakleionu našli so trupla 5 umorjenih kristjauov. Razgorčeuo ljudstvo je vsled tega napadlo in opustošilo dve turški vasi.
V	raznih dtugih okrajih Krete nadaljujejo pustošenja vedno še. Ako misli turška vlada zares pošteno s svojimi preosnovami v prid kristijanom, in ako ima eueržije, da v najkrajšem času izvede te preosuove, utegne na Kreti nastati mir. Ako pa tega ne stori, potem se bode revolucija širila in posledice utegnejo postati tako resnobne, kakor se jih dandaues nihče domišljati ne more. Iz Grške prihaja upornikom streljivo, a tudi prostovoljci se jim pridružujejo od tam.
Različne vesti.
Odbor političnega društva .Edinost" bode imel prihodnjo nedeljo ob 10. predp. svojo sejo, da se določi dan za nadaljevanje občnega zbora.
Navadna zlobnost „Mattinova". Dosleden pa je — to mu mora priznati tudi najčruiša zavist. V svojem nasprotstvu do nas Slovencev je .Mat-tino* dosleden do skrajnosti. Ni je prilike, da bi je ue uporabilo to glasilo tržaških milijonarjev in vrglo polenca nam pod noge. Tako je storilo tudi v svoji notici o izletu .Sokola* v Devin. Dočim so se ostali italijanski Usti menda nekoliko sramovali upotrebljenega malenkostnega sredstva, s kojim so hoteli preprečiti ta izlet, — še bolj pa dejstva, da je slovensko občinstvo toli odločno in zavestno odbilo njih nakano — in so se omejili v svojih poročilih le na par brezbarvnih opazk, si pa .Mat-tino" ni mogel kaj, da ne bi razkril svoje škodoželjnosti se strupeno opazko, da je bilo v Devinu naročeno kosilo za 400 oseb, došlo pa da jih je tjakaj le 130. Ako hoče .Mattino" izvedeti, koliko se nas je odpeljalo v Devin, izve to lahko pri g. načelniku postaje. Pri g. županu Plesu pa izve lahko, koliko gostov je bilo v njegovih prostorih. Gosp. Ples mu pove prav gotovo in po resnici, da je imel toliko gostov, da jih niti postreči ni mogel vseh pri najbolji volji. Ako hoče torej .Mattino"
vzbujati domnevanje, da smo ini napravili fiasco, tedaj se jako moti. Nekdo je pač napravil gromovit fiasco, da smo se mi radovali prav iz vsega srca, a ta nekdo nismo bili mi, pač pa oni, ki so hoteli triumfovati na ruševinah našega izleta — oni, ki so v ta namen že najeli parnik in godbo!!! In ravno dejstvo, da so bili .Piccolo" in družba nenavadno skromni in ma-lobesedni o našem izletu, ravno to dejstvo priča najboije, da so občutili fiasko po vseh kosteh. To dejstvo potrjujejo tudi prihajajoča poročila o medsebojnih pogovorih Italijanov in tega dejstva ne morejo premeniti vsi zlobni in zajedno neslani dovtipi glasila tržaških milijonarjev.
Od .Mattina* ni daleč do .Triesterice", saj so vsem vidne vezi soglasja med njima. Tudi „Triesterica" je ponovila .Mattinov" dovtip. Ta list pa je zajedno in skoro da sumljivo gostobe-sednostjo dokazoval, kako se je pohabil stroj .Risana". Kakor rečeno: ravno ta gostobesednost je jako sumljiva, tako, da lahko rečemo, da naš nemški list ni napravil nobene posebne usluge i paro-plovni družbi istrski. Tudi po zagovoru v .Trieste-rici", in prav sedaj še bolj, si mislimo — svojo, in z nami vse slovensko in laško občinstvo. Pregovor pravi, da od vzvišenega do smešnega je le jeden sam korak ; tako je tudi pri naših nasprotnikih le jedeu sam korak od nasipa do — malenkostnih sredstev.
Da: blamaža je bila, a ne na naši strani!
Martelanteva slavnoat se je odložila na nedoločen čas vsled prepovedi mestnega magistrata. Počakati treba, da leče svojo viša instancija.
Puiice „Slov. Naroda". I .Slovenski Narod" je spregovoril v svoji številki od miuolega torka Sirojo odvažno besedo o občnem zboru .Edinosti". Poznajoče strujo, sedaj vladajočo v „Narodni tiskarni", nai nikakor in ni malo niso presenetile pu-šice „Narodove", niti se ne čudimo ledenomrzlemu cinizmu, kakorSuega je zmožen ta list tudi v takih trenotkih in v očigled dogodkom, ki bi morali užigati sleherno slovensko dušo. Sicer pa pride Še odgovor — točen in jasen.
C. kr. pripravljalni razred za srednje državne kote na Proeeku obiskovalo je v minolem šolskem letu 31 učencev. Šolsko leto 1895 • 96 bilo je zaključeno dnć 15. t. m. so slovesno sv. mašo. Klasificiranih bilo je 20 učencev in so dobili: prvi red z odliko 4 učenci, prvi red 11 učencev, drugi red 2 učenca, in tretji red 3 učenci. — Učenci, ki so dovršili c. kr. pripravljalni razred z dobrim uspehom, t. j. ako so dobili iz vseh predmetov boljši red, nego .zadostno", izprašujejo se pri vsprejemnem izpitu samo pismeno, ustmenega izpita so oproščeni.
Odbor .Slovanske Čitalnice11 v Trstu opozarja svoje člene, da bode v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri in pol predp. letošnji redni občni zbor tega društva. Gg. členi so uljudno vabljeni, da se zborovanja udeležb v kolikor možno velikem številu.
Poziv. Oui, ki so bili kupili listke za vožnjo v Devin s patnikom, izvole naj priti v telovadnico ,Trž. Sokola" v petek zvečer do 9. ure, kjer se jim povrne uplačani denar. — Zajedno prosimo onega, ki je morda v nedeljo uašel v Devinu jeden „hawellock", uaj prinese istega v naše upravništvo.
Iz Jelian pišejo .Slovencu": No vendar je-denkrat bližajo se nam toli zaželjene in težko pričakovane volitve nadžupana in 17 odbornikov, če nam le ne bo treba zopet ovreči volilnih listin, katere so se nam dale dne 7. t. m. na ogled. Treba jih bode preiskati, ker na prvi pogled zdijo se cel6 po popravku čudno sestavljene. Kdor jih le površno pogleda, zapazi že, da se je med volilci I. razreda izpustilo ime kapelanovo. To pa zato, ker je občinsko glavarstvo menenja, da baje kapelan nima občinske pravice, ker ni stalno uameščen! Tako torej poznate zakone? Ne bi se pa čudili toliko občinskemu glavarstvu, ker pri tem je več čudnega in o tem bodemo se govoiili, a daje po izjavi nadžupana tudi slav. c. kr. davkarija v Pod-gradu tega menenja, pa moramo strmeti! Torej tudi c. k. davkar ne pozna § 1. in 14. dež. z., po katerih iuia vsak v Istri aktivno službujoči duhovnik pravico voliti v I. razredu? To je pa res vredno, da izve svet! Ali je morebiti uplivala na občinsko glavarstvo kapelanova izjava proti nekemu vaše stranke, da bode volil iz opravičenih ! vzrokov pri občinskih volitvah, kakor je to storil
zadnjič že pri deželnozborskih volitvah, vam nasprotno stranko, ter ste ga izpustili pri sestavi novih listin zato, da bi si tako odstranili jednega nasprotnika? Motili ste sel Kadar se torej snidemo pri Filipih, čemo videti, kdo nam bode v naprej glavaril.
Iz Idrije nam pišejo dne 12. t. m.: Danes popolndne malo pred 4. uro nastal je ogenj v hiši Henrika Jurraanna. Zanetili so ga otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Na lice mesta prišli so takoj gasilci ter žgalniški in kovaški delavci vsak z svojo brizgalnico, ki so po kratkem, a hudem naporu ogenj omejili ter preprečiti sosednjim hišam pretečo nevarnost. Posestnik bil je zavarovan.
Podpornemu društvu za slovenske visoko-iolcs na Dunaju. (Zvršetek.) V Stillfriedu (na Ni-žeavstrijskem): vč. g. dr. Mihael Mogolid, župnik 5 gld. V Šerapasu (pri Gorici): vč. g. Blaž Grča župnik in deželni poslanec 2 gl. V Trbojah : g. Jožef Kržić 1 gld. V Trnovem (pri Ilirski Bistrici): g. Ivan Brinšek, trgovec 5 gld. V Trstu : g. Anton Klodič pl. Sabladolski, c. k. šol>ki nadzornik 5 gld. Na Uncu (pri Rakeku): vč. g. Franc Klemene, župnik 1 gld. V Vitanju (na Štajerskem): slavna posojilnica 10 gld. — Za toliko darov bodi iskrena zahvala rodoljubnim darovalcem, daroval-kam, narodnim zavodom, posebno še gosp. državnemu poslancu V. Pfeiferju za lepo svoto 63 gl;, ki jo je nabral mej gg. slovenskimi državnimi poslanci.
Ta plemenita požrtvovalnost za revn« slovenske velikošolce na Dunaju zbujaj i nadal je mile Slovence iu Slovenke, osobito pa še narodne, zavode k daljnemu zdatnemu podpiranju revnih naših dijakov na Dunaju, slednje pa, da se marljivo učć, lepo ved6 ter svoj značaj utrjujejo za bodoče vspešno delovanje v blagor narodu!
Dalnje darove sprejema vč. g. dr. Sedej, c. in kr. đvorni kapelan, ravnatelj v Avguštineju, Dunaj, I. Augustinerstrasse 7.
Umorjen poelanec. O umoru ogerskega poslanca grofa Sztiraya poročajo nadalje iz Budimpešte : Bržkone je Szt&ray žrtva maščevanja. Nekega iz službe odpuščenega uradnika imajo na sumu, da je umoril grofa. Morilec je ustrelil skozi okno na grofa, ležečega ua postelji.
Grof Štefan Sztaray porodil se je dne 7. februvarja 1858. Dokončavši svoje nauke posvetil se je s prva diplomatstvu. Bil je nekoliko časa podkonznl v Sredcu. Leta 1891. bil je izvoljen poslancem. Bil je član liberalne stranke in odseka za nauk. Ko so pričele razprave o cerkveuo-poli-tiških preosnovah, izstopil je iz liberalne stranke, pridruživši se brezbarvenim, kojim je stal na čelu njegov sorodnik, grof Julij Szapdry. Potem, ko so bile vsprejete preosuove, vstopil je zopet v liberalno stranko. — Pokojnik bil je tudi c. iu kr. komoruik ter poročnik v rezervi 4. polka ulancev.
Madjareka modrost. Občiuski zastop mesta Kapošvar na Ogeiakem, iztuhtal je te dni tak6 salauionski moder sklep, da se pred istim smejo osramočeni skriti vsi modrijani vseh vekov. V dotični seji Kapošvarskega mestnega zastopa bilo je namreč predloženo, da naj zbor dovoli bivšemu županu Ignaciju N ć m e t h u nagrado 3000 gld. in sicer v .nagrajeuje njegovih zaslug". Mestui zastop je dovolil to nagrado. Toda, stvar ni šla kar tako gladko. Bih so namreč dokazi, da je vrli bivši župau Neuieth za časa svojega županuvanja — si e p aril in se okoriščal na škodo občine. Modri mestui očetje mislili so si zatorej v očigled temu dejstvu: .Saj imamo sedaj njemu dovoljenih 3000 gld. uagrade v rokah. Tu ga primemo lu In les so storili tako. Sklenili so namreč 1 „V očigled dejstvom, ki dokazujejo, da je bivši župau Ignacij Nćmeth oškodoval mesto vsled službeuih zamud iu poneverjeuj; vpoštevši, da je bila vsled tega pod-ueseua proti bivšemu županu kazenska ovadba, pridržuje si mesto — za vsak *luč^j — od dovoljene nagrade 3000 gld. svoto 1200 gld., da ue bi morda mestna uprava trpela škode".
Oj Salomon in Solon in Bon Akiba ,in vsi modrijani starega veka kje ste ? Modrijani v Ka-pošvaru zuajo ubiti na jeden mah kai — dve muhi!
Kralj Aleksander okraden. Tekom poslednjega dvornega plesa v Belemgradu ukradel je nekdo kralju Aleksandru različna pisma, koja mu je bil pisal njegov oče, razkralj Milan. Ta tatvina pro-vzročila je na Beligrajskern dvoru mnogo luupa,
kajti dotična pisma so bržkone kolikor toliko kompromitujoča za Milana. Dotična pisma je baje ukiadla neka bivša dvorna dama kraljice Natalije in sicer je iroela nalog od neke tretje osebe. To damo so takoj odpustili z dvora, pisem pa bržkone niso več dobili.
Atentat na predsednika francoske republike. Francoska republika je praznovala včeraj obletnico osvojitve in porušenja bastile. Neki dečak je pra-zuoval p i svoje: u s t r e 1 i 1 je na predsednika republike F a u r e a. Pokazalo se je pa, da je bil ta atentant zares le otročarija, koji ni pripisovati nikakoršnega pomena.
Predsednik republike Feliks Faure peljal seje v vozu, da si ogleda vojaštvo na Elizejskem polju. O potu bilo je na stotisoče ljudstva. Hkrati je nekdo izmed množice na kakih 50 korakov daljave dvakrat zaporedoma ustrelil na kočijo. Hitca nista zadela nikogar. Ljudstvo je takoj planilo na napadalca ter ga obdelalo s palicami in pestmi, da je bila strahota. Orožniki so ga rešili iz rok besne množice in ga spravili v varnost. Napadalec je kakih 30-35 I. star, zove se baje Frangois ter pravi, daje publicist. Trdi z vso odločnostjo, da je obakrat ustrelil v zrak, ker je hotel s streli obrniti splošno pozornost nase, nikakor pa da mu ni prišlo na um storiti predsedniku kaj zlega. Javno pozornost pa je hotel pozvati na-se, ker mu mati nima od česa živeti. Pravijo, da ta človek ni pri pravi pameti.
Ta atentat pa nikakor ni motil slavnostij, kajti niti Faure, niti njega bliže spremstvo niso zaslutili ničesar o atentatu.
Francosko novinstvo. V Parizu izhaja po zadnjem stoletju 2500 novin. Od teh je 170 po-litiških, 104 ilustrovanih, 108 modnih, 190 medicinskih, 200 in nekoliko finančnih, a 60 sportskih. Med temi listi ima sam magnetizem aa-se 12 listov, a 8 se jih bavi poštnimi markami. Najstarši francoski časopis, utemeljen za dobe Ludovika XIII., „Gazette de France", doživel je 267 let. Toda ta list se mora umakniti pred listom „Petites Af-fiches* (mali oglasnik), ki živi že 284 let. Po starosti prihaja potem „Moniteur universel-, ali kakor se je zval za časa revolucije: „Journal offlciel", gazette nazionale, fondto en 1789, torej je do danes 107 let star. Istotako 107 let star je tudi .Journal de Dčbats", list .Constitutionel" 81 let, ,,L' Uuivers" 75. Potem se vrste po starosti : .Charivari" 64, .Presse« 62, „Si&cle" 61, „La Patrie" 56, „Le Pays" 52, „Figaro* 42, „Le Nord" 42, „Radical", „Evenement", „Soleil" po 25, „Voltair" 18, „Paix" 17, „Intransigent" 16, »Gil Blais* 15 itd.
Baratierl doma. Dunajski „N*ue Freie Pi\« poročajo iz Arka na Tirolskem dnd 12. t m.: General Baratieri sporočil je že prošlo sobotu listu ,Alto Adige" brzojavnim potom, da se je vrnil v domovino. Brzojavka se je glasila: „Ala. Arrivato in questo momento. Baratieri*. — lz Ale odpeljal se je Baratieri v soboto popoludne v mestece Mori, kjer ga je pričakovala njegova sestra in nje soprog, postni oticijal Oonzatti. Tudi župan iz Rive, Canella, došel je tja, da pozdravi Baratierija. Leta se je odpeljal na vozu zajedno s svojo sestro in Conzattijem v Arko. — Na postaji Mori ga je bilo pričakovalo mnogo ljudstva, toda pozdravilo ga je — molčanjem.
Baratieri bil je v civilni opravi. Pozna se mu, da trpi: sklonjen je, lasje so mu osiveli. Opiral se je ob palico.
Kolera v Egiptu. Glasom iz Kaira došlih službenih poročil vzdržuje se kolera malone vedno na isti stopinji. V Aleksandriji obolelo je od 28. junija do 4. t. m. 23 oseb in 18 jih je umrlo. V Kairu obolelo je od 27. junija do 3. t. m. 30 oseb in 29 jih je umrlo. — V raznih krajih notranje dežele konstatovali so od 27. junija do 3. t. in. 1440 slučajev na novo obolelih. V isti dobi umrlo je za kolero 1171 oseb.
Delovanje zdravniške postaje tržaške. Tekom min. junija meseca iskale so stranke v 764 slučajih pomoči na zdravniški postaji. V 485 slučajih došle so stranke v zavod, v 279 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje v pomoč. Največ posla imela je zdravniška postaja omenjenega meseca dud 27. (41 slučajev), razmetno najmanj pa dn6 18. (13 slučajev).
Popiti milijoni. Nemci imajo suha grla. Da se jim preveč ne posušč, popijejo na leto v nem-
škem cesarstvu : 676 milijonov litrov žganja, 322 milijonov litrov vina in 5455 milijonov litrov piva. Vsak Nemec teJaj na leto popije 13% litrov žganja, 6 V« litrov vina in 108 litrov piva. Na leto tedaj zapije vsak Nemec okroglih 30 gl., ves nemški narod pa spusti po grlu najmanj 1500 milijonov goldinarjev.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem obsodilo je tukajšnje sodišče 161etnega brezposelnega Angela Mase-ja zaradi hudodelstva tatvine na 4 mesece ječe. Ukradel je bil tekom minolega meseca na raznih kampanjah različnih predmetov, vrednih preko 25 gld.
221etni težak Anton Bon iz Trsta je dobil zaradi javnega nasilstva in žaljenja stražarjev dva meseca strogega zapora. Bon je dne 20. junija pop. pijan razgrajal na ulici. Uprl se je stražarju, ki ga je hotel pomiriti in ga v zahvalo še opsoval.
221etni Rikard Comuzzi iz Trsta, izgubljeni sin spoštovane rodbine, dobil je zaradi hudodelstva tatvine 14 mesecev težke ječe. Ta mladenič je bil dovršil že drugi tečaj pomorske akademije, potem pa jo je hkrati zavozil med postopače in malopridneže. Kjer koli je mogel kaj ukrasti, ukradel je.
Koledar. Danes (16 ): Marija dev. Karmelska; Favst, muč. — Jutri (17.) : Aleš, spozn.; Marcelina devica. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 31 min., zatoni ob 7. uri 39 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22.5 stop., stop., ob 2 pop. 29.5 stop. C.
Resnica o smrti gospoda Valdemarja.
Spisal E. A. Poe; iz češčine prevel I. P.
(Dalje.)
Nikdo izmed prisotnih ni se trudil, da bi skril ali poskusil potlačiti neizrečenega strahu, katerega je morala izbnditi ta peščica besed, tako izrečenih. Gospod L—1 (dijak) omedlel je. Strežnika zbežala sta takoj iz sobe in nista se dala pregororiti, da bi se vrnila. Nečem trditi, da bi mogel raztolmačiti čitateljem svoja lastna čutila. Skoro celo uro trudili smo se okolo g. L—la, da ga zopet vzbudimo k življenji, tiho — nikdo ni čihnil niti besedice. Ko se je zavedel, začeli smo na novo preiskavati stanje gospoda Valdemarja.
Ostalo je v vseh ozirih tako, kakor sem ga bil popred opisal, s to izjemo, da zrcalo ni dajalo več znamenja dihanja. Poskus, puščati mu ua Žili, se ni obnesel. Moram pripomniti, da roka ni bila več pokorna moji volji. Zaman sem se trudil, da bi sledila smeri moje roke. Jedino zanesljivo znamenje mezmeritičnega upliva bilo je to, da se je jezik počel tresti, kadarkoli sem gospoda Valdemarja kaj vprašal. Zdelo se je, da se aili, da odgovori, toda da nima več zadostne energije (volje). Nasproti tprašanjom, stavljenim od drugih osob kakor od mene, bil je popolno a indiferenten, akoravno sem se trudil, privesti vsacega člena naše družbe v mezmeritično dotiko ž njim. Mislim, da sem sedaj povedal vse, kar je potrebno, da se razume stanje spečega v tem času. Preskrbeli smo druga strežnika; ob desetih zvečer zapustil sem hišo v spremstvu obeh zdravnikov in L—lovim.
Popoludne sešli smo se zopet, da preiščemo bolnika. Stanje je bilo zopet nespremenjeno. Raz-govarjali smo se, jeli bi bilo umestno in možno, zbuditi ga; toda složno smo se odločili, da bi ne bilo nikomur posluženo, ko bi to učinili. Bilo je vidno, da je bila do sedaj smrt (ali to, kar se običajno označuje besedo smrt) ustavljena procesom mezmeritičnim. Zdelo se nam je vsem jasno, da bi vzbuditi gospoda Valdemarja, značilo ali brzo smrt ali pa vsaj poslabšanj« njegovega stanja.
(Zvršetek pride.)
Najnovejše vesti*
Pariz 15. Li-Hung-Čang obiskal je včeraj ministra za zunanje stvari in se peljal zatem v Elizej k Fauru. Predsednik republike vsprejel ga je v prisotnosti ministerskega predsednika, vseh ministrov in drugih dostojanstvenikov. Li-Hung-Oang je izročil svoje overovalno pismo kakor izredni odposlanik ter izustil govor, v kojem se je skliceval na mnogoletne prijateljske odnošaje, obstoječe med Francijo in Kitajsko. Zaključil je izrazivši željo, da bi ostali taki odnošaji tudi v naprej. Predsednik Faure je odgovoril, da Francija prišteva najdragocenejšim zakladom prijateljstvo vsakega naroda, ki stremi kakor Franeozka za blagrom miiu. Zatem je Faure povabil Li-Hung-Čanga, da se udeleži ogledanja vojaške parade.
Pariz 15. Vojaška parada je izpala sijajno. Li-Hung-Cang je prisostvoval isti na predsedniški tribuni. Fauru je prirejalo ljudstvo ogromnih ovacij.
Atene 15. Krečanski narodni zbor sestal se je včeraj. Generalni gubernčr prečital je sklice-valni dekret v turškem jeziku, proti čemer so pro-testovali krščanski poslanci. Zahtevali so tudi, da se zborovanje odloži, da morejo skleniti o tem, da li morejo staviti svoje zahteve v javni seji v pričo Turkov. Izjavili so zajedno, da hočejo čekati na odgovor vlade, ker je prisotnost Turkov povsem nepotrebna.
Tvgovlnnkc »ptojmvlf« In vesti
oanltnpoitft. Pflenio« /.m e«m 6.88 -8.39 /'Juni™ r t spomlad 1896 6.73 do 6 74	Oves za jesen 5.18—5.20
H* 7« jesen R.31 - 5.32 Koruza za juli-avgunt 3.75 — 3,76 maj juni 1897 4.05-4.07 nova f. 3,90—4.05.
l'Snnic». nova o,l 7>- ki' t 6 60 675 od 79 kilo 6.70—6.80.. o-l 80 kil. f. 6.70—6.85 od 81. kil. f. 6-80
-6 90. .,1 kil. r„r, «75-6.85.	—__
proso 2*25—5'50.
Pšenica: Ponudbe srednje, povpraševanjo oblino. Prodaj* 2000 met. stot. de 5 ne. dražje. Drug« Trsti nespremenjene, promet omejt>n. Vreine: lepo.
Pnpa. Nor»inirn»t slmiknr for. 12.95, oktober-december 12.92^.
Pr.4K«. Centrifuga! uovi, (».min v!|iio v fr«l • carino vred odpoffiljatav |.rnc»j f, 35 7fi —.36 Cone«*«® 87.50—38. Oetvopjii 37 75— -. V ifUvun m. lih t 40—48 25
Savro. K:'. »il "»Ulio« <11» t	juli 7Q.— Zft
november 69. - , mlaSno.
Hamfctir<. ri.wn<M •»»••.♦!»*!» >.* september 57.— zft december 55 2o. za marc 65.— mirno.
Dun^lnkak K>or»u	IS julija	i »»a.
	včeraj	danea
Državni v pnjitrju	. . 101.85	101.80
„ , t urohrii	10195	10195
Avtrijnit h r»»ntn v zlutn	. . 123.45	123.50
. „ v Vvo«*t>	. . 101.20	101.20
		865 25
London 10 Lat. . . . .	. . 119 85	119.80
Napoleoni ... . . .	. . 9.51'/,	9.51
?0 mark . .	11.74	11.73
100 i tu h tir	. . 44 50	44-45
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Driavna ieleznloA. (Postaja pri sv. Andreju
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpese, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.36 „ v Herpelje, Rovinj, PuH. 4 40 popol. r Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpclj brzu vlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Buljuk.) Lokalni vlaki ob prazniki li:
7.35	zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ t Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ is Herpejj, Ljubljane, Dunaja. 7.OS popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, ftovinjn, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.'.J9 popol. iz Borftta. 9.35 .popol. iz Divače.
b)	Južna ieleznloa (Postaja južno žoloinice.)
Od dni 1. junija 189U, ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibus v Nabrežino, Videni, Benetke in Vcrono.
9.55	„ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pošlo in Z;igrobo>r\ 12.50 popol. omnibus v Kormfn.
4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videni, Rim.
6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Rtko.
8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pošto, Roko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Uim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.36	„ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak is Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milnna, Benetk, Vidma, Nabrežino; -
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4*25 „ v Nabrežino.
DOHOD, li? 07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
ZALOGA OGLJA in DRV
Danijel Pillin, v Trstu, ulica Scussa.
Bukovo oulje I. vrsto 100 kgr. gld. 3.- i t™*™, ^'J6 Sj} 2.- KO kgr. - Kok iz občinske plina-iio IržaSkc po gld. 2— 100 kgr., gld. 1.- 50 kgr. - Pe*™leJ P° 16 nvf-Postrežba točna, tudi na drobno.
r— itr—M rr— j r—
r^lir SliH.-j r1 -J -- -----
Mirrdilnica G. A. ANGELI j§
Lffi)	Corro, piazza delle Legna štev. 1.	IrjLL
[Jjjj	Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina,	(j^l
7[y	čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba-	|!JjTl
Jjjj]	krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčcsnegu	lil
P	praha in mineralie.	Ij^jj
Lastnik konsorcij lista „Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.