P osamezne Številke« Navadne Din —'15, ob nedeljah Din 1’—•.
UREDNIŠTVO ge nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica st* 4, 1. nadatr. UPRAVA ge nahaja ▼ Jur čičevi »lici St. 4, pritličje desno. Telefon St. 24. — SHS postnočekovni račun štev. 11 -787.
Na naročila brea denarja ae ne otira. «— Rokopisi ae ne vračajo.
Naslov
'Poi!ina platna vD3ni"50
TABOR
Posamezne Številke« Navadne Din —*75» ob nedeljah Din 1**-—»
.TABOR* izhaja vsak dan. rmn
nodclj« in praznikov, oh 18, uri a datumom naslednjega dne tor stanc mesečno po poiti D 10*—v sa ino* semstvo D 18* dostavljen na dom D 11*——, na iaka*ni«e D 10* —• loseratt po dogovor*.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uUaa stav. 4,
Maribor, nedelja 22. avgusta 1926.
Leto: VII. — Številka: 189.
Ir;
Samoobtoiba
Maribor, 21. avgusta.
slan*? Vceroj§nji se Ji radičevstkega po-lrpm!r«g,a.	M zaupnikov je moral
Žavm11«- »^toister konstatirati. da dr-iča j^tekaima banka, Narodna ban; Podrli«TUgr državni denarni zavodi pri io	kreditov	tako zapostavlja-
Ectočilndne<<’ d.a ie to ~ glasom nekega in oeorfpni« MUdiI° viharno zgražanje Svinski miru f nevcrjetmo, kar trdi tr-
sPodar*il? I er- TucU iz vrst uaših K°" Pritožbe ,|. (>K0V se neprestano slišijo državnih aa,,Vl(>|lilnl krogi pri nekaterih grad in an/, -!utjih preveč mislijo na Bco-ko Provirin Pr'dobitne sloje, medtem katerih mp°,.fapos,:avljajo. Da je na ne-uiztna in i v Beogradu mnogo šovi-čuta 2a °^-kosrčnosti, pa vsč premalo ža zclaVn-v pravnost: 'n Pravičnost, je a^t'vncsjn + d()gnana reč. Toda iz ust Pekam x , kovinskega ministra se to 9ka se „ n<> sliši. In še bolj čudno je, leto na vi ru stranke, ki je že dobro Jiia take u • ,k°nsto.tira, da vlada poče-kiore d.^vice, da vladna stranka ne
Pri
»zaupanja vanjo«, Inako ne stranke spričo štirih mi-
*usiro ul ^ si-raniee siji iuu s“i'u im Ijadstvn0 '"jejo vlado, da je pri.gnala žaj . i v brezupen gospodarski polo-
Tq *
]c, kakor rečeno, čudno in so sliši
nasvetu. Ko so bili samostojni s/isa/c rad'e v vladni koaliciji, so se tudi
»e
-   ______________________________
da je v3Zne Pritožbe, kajti koalična vladaš,- kompromis, ki je včasi dober, s^a^’ kl pa izključuje, da bi ‘“e .Hie »k p? programu iij interesih ene sa-hil0 »ranke. I_oda kričečih pritožb ni z5v'(vr?mo,S O'ln' demokratje so se vedno dikalia i- 1 s‘ težko deliti vlado z rastri ne dfd° veliko na doslednost in be ;!?■ ampak potiskajo v ospredje oseb-treK Partizanske interese, ali to je že ^ s? Pr'znati, da so veliko dosegli in kor L ak° nedosledno ni postopalo, ka
^iirrn?68. s°deluie z radikali številčno <lar s j-n.eiša prečanska stranka in ven-
-8e Postopa sedaj.
J!oiSd S.dele hrvatskemu in slovenskemu mu odarstvu zaušnice, kakršnih skoraj dobi homogene srbsko- radikalne
Hiti
zaušnice, kakršnih skoraj
Cer jhi bilo. Ali ni samoobtožba in si stv »tra samoobtožba ministrov, vod tiki p2jiClrle Politike HSS, če se navajajo Hiii vu !Ti.neuspehi! Sporazum med obc-stodi, ‘mnima strankama je čudna po-Dro °vdruga koalična stranka ne mo-stnimrc^iti Pojavov, ki vzbujajo med Ali * Pripaši viharno, nejevoljo! v čudno je vse to le na videz. Zakaj
*ad!rh1(d je vladno delo le velik riespo-
izo !n klavrna partizanska
oeeika ni bilo v koaliciji ne med-
^ga zaupanja, ne razumevanja in
/aV*o- prvo leto skupnega koruznega
fkdjo sSc vlečejo neprestani prepiri, ki
Ueiv,Voi vzrok edinole v neiskrenosti * u!r|:
Ja- Radičevci ne morejo doseči
kupčija.
^.^Inosti tega strankarskega a-
' i f J tl. Pn	nr»	mnroirv
-     _. — —
^be - a ne^a^ere osebne izpre-, in ,v vladnem in uradniškem apara-
1|J| t vjautlVllt Til li* ivumoivi/iii	a-
rsci, llge»manj pomembne koncesije; j%]jiv važnih vprašanjih pa morajo u-0t nj;’? Podpirati radikale, ki se vedejo
o*
wj? ..............................
sj' °vl gospodarji. Radičcv-ski rned-rad°T reppi, ali veriga, na kateri ga 1 He lcalski gospodar, jc preveč trdna! ddi raSvde na dejstvo, da ta tovarišija
It^Ue n • 'e mo^ in -”1’11 Pr'na^a izgubo, i^icv i?,n^ito, da se interesi prečanskih gki.io m-'3 sodeIovanju HSS v vladi ne p več ko kedaj poprej. Vsi za-Srt>ii?‘Snutki, ki bi mogli nam koristiti sjHii_ J‘lhcc. dovesti v enak položaj z
I,0	nanjA, 1'čali, ker jih radikali ne.pu-k,vi.tk Radičcvci sicer spuste tupa-
1 ‘osnutki Sli 'Ja,lcu d k J SO Obtič;
S&c]- Radičevci sicer sp t !ra. p-^^jotest, ali nani se živ krst ne v Ul d, ed »Prečani«, zlasti pred Hrva-Lukt'j Vcnci s° v Beogradu izgubili re^ *:,'ilfn 1 sc nič tio čudimo, če šoviniisti
<> »premagancih«. Naši kle-
ipd da ‘j vod,,, v Beogradu tako politi-8n w j0vence kompromitirali. Dodelali huda avtonomiste, .v
Novi ukrepi balkanskih držav proti
Bolgariji
Romunski zunanji minister BEOGRAD, 21. avgusta. V političnih in diplomatskih krogih se živahno komentira dejstvo, da Bolgarija še ni odgovorila na kolektivno noto Jugoslavije, Romunije in Grčije. Posebno so vznemirjeni v zunanjem ministrstvu, kjer ima namestnik zunanjega minist. Jovan Markovič skoraj nepretrgana posvetovanja o konfliktu z Bolgarijo. Markovič je danes dopoldne govoril telefonično z zunanjim ministrom Nineičem na Bledu, vendar pa ni znano, kaj sta se domenila.
S tem v zvezi se pripisuje velik po-
Dr. Baftss im dr. Perlc-maler užSvsta popolno zaypamle vSada
Izjave notranjega ministra.
Bled, 21. avgusta.
Notranji minister dr. Maksimovič jc odgovoril nekemu novinarju, na vprašanje kaj misli o napadih Stj. Radiča na velika župana dr. Baltiča in dr. Pirkmajerja, sledeče: Vem. da sta dobra in sposobna uradnika. Zakon pravi, da so veliki župani zastopniki kraljeve vlade, če ne bi bila vredna zaupanja kraljeve vlade, bi že davno ne bila na sedanjih mestih. Dr. Korošec je sicer izjavil, da uživata zaupanje radi, tega, ker sta proti avtonomiji. dočim smo jim mi poverili oblast le radi tega, ker vršita dolžnosti, kakor zahtevajo to interesi države.
Uzsjmove! se podala
Iz zanesljivega vira se doznava da se je povodom zadnjega razgovora med Uzunovičem in Radičem razpravljalo o podaljšanju vladne koalicije. Ministrski predsednik Uzunovič je izJavU, da ni izključena kooperacija z demokrati. V zvezi s tem se doznava, da je zaprosil Stj. Radič za avdijenco pri kralju, kjer bi bil zahteval, da poda minister za šume in rude dr. Nikič ostavko. Kralj njegovi želji ni ustregel.
Skapem mssst@p držav MaSs amtamte v Ženevi
o
Beograd, 21. avgusta.
V zunanjem ministrstvu se pridno pripravljajo za septembersko zasedanje Društva narodov. Vaš dopisnik doznava, da bodo države Male antante v vseh vprašanjih, ki zadevajo katerokoli od njih nastopale skupno.
na potu na Bled.
men vesti, da se ie romunski zunanji minister Mitiliueu podal na Bled. Domneva se, da bodo Jugoslavija, Romunija in Grčija podvzele skupne korake, če bo Bolgarija toliko časa odlašala z odgovorom.
Angleški poslanik Cunrad se je danes zopet informiral pri Markoviču o stanju konflikta z Bolgarijo. Vprašal je tudi. kaj bo vlada storila, če ne bo Bolgarija odgovorila ali če odgovor ne bo zadovoljiv. Kake informacije so mu dali, seveda ni znano.
\! Imetniki še m miru
London, 21. avgusta.
Južnoameriške države so ponudile Mehiki arbitražo v konfliktu države s cerkvijo. Predsednik Calles je ponudbo odklonil, češ da bi to pomenilo vmešava; nje v notranje zadeve Mehike. Po burni seji parlamenta je prišlo pred poslopjem do prepira med poslanci nasprotnih strank.. Povodom prepira jc bil ustreljen neki poslan.ee
Madžarska : Poljska 4 : 1 (3 : 0).
Včeraj ob priliki madžarskega državnega praznika so se odigrale v Budimpešti meddržavne tekme, v kateri je bila Poljska poražena s 4:1. Sodil je izborno g. .Fabris iz Zagreba.
BORZA
CURIH, (Avala). 21. avgusta. (Izv.) Beograd 9.125, Pariš 14.875 London 25.15 Newyork 517-625, Milan 16.975. Praga 15.325. Wien 73.10. Budapest 0.007235, Berlin 123.20. Briissel 14-30, Bukarešta 2.425, Sofija 3.73.
To iii eno
— Rekordna tobačna žetev. Iz Mostara poročajo, da je kljub vremenskim neprilikam stanje tobačnih . nasadov uprav presenetljivo ugodno. Po dosedanji cenitvi bo letošnja tobačna žetev rekordna in bo dala okrog 5 milijonov kilogramov tobaka, ki bo pa kakovosti nekoliko zaostajal za lanskim pridelkom.
— Smrtna nesreča drvarja. V Javorniku pri Mostarju so podirali veliko bukev. Ko se je drevo podrlo, je pokopalo pod se Matijo Abramoviča in mu zdrobilo prsni koš. Nesrečnik jc v težkih mukah podlegel poškodbam.
— Švicarski novinar v Jugoslavlj'. V Split jc prispel znani švicarski novinar, urednik uglednega švicarskega dnevnika »Neuc Ziir-clier Zeitung«, g. Herbert T a u b. Prepotoval bo vso Jugoslavijo, da zbere potreben mate-rijal za veliko ilustrovano monografijo o na= ši kraljevini.
— Vojak je utonil. V Zagrebu je utonil pri kopanju v Savi 221ctni vojak Fer-
Bcogradu pa so dajali široke koncesije Centralizaciji. Radičevci so šli v svoji brezznačajnostLše dalje. Iz republikap-skih demagogov in srbofobov so postali prilizuni. Političen Beograd ni nikoli vedel, s kom ima opraviti, dokler ni spo-zral, da so ti ljudje prav bo banansko dovzetni za vsako politično kupčijo, za sleherno nemoralno .pogodbo.
Tako nimamo kljub vladi radikalov in radičevccv niti izenačenih davkov niti po ustavi zajamčene oblastne samouprave. Na to, kar bi razbremenilo Beograd in bi otopiie ost odpora zapeh* •sedanjo upravo, namreč na- dekoncentracijo uprave in na oblastno samoupravo, nihče resno ne misli. Občinske volitve v Srbiji so pokazale, da hočejo beograjski ministri tudi občinsko samoupravo podrediti državi in tudi niti občin naviti okoli Beograda. Cc so se kedaj pojavljale močne
tendence, se osredotočiti vse okoli Beograda se pojavljalo sedaj za časa radikal-no-radičevske koalicije.
To so dejstva, ki so jih — v drugi obliki — otovili radičevci sami na svojih zagrebških posvetovanjih. 2 nepristranskega stališča je to podobno fiasku politike, ki se je. zastavila za baš nasprotne ciJje nego, so rezultati enoletnega »dela« v vladi.
Niti, iz katerih je spleten sporazum, sc od dne do dne trgajo in prav te dni jih zopet krparijo. Radičevci na vso moč porivajo iz vlade svojega nebogijicca dr. Nikiča, toda njih ljubeznivi zavezniki ga ščitijo In ta prepir — eden izmed mno-gjh — se vleče že cele tedne. Prišlo bo zasedanje skupščine in vlada bo stopila praznih rok pred njo. Medtem pa celo radičevski volilni vprašujejo: Kam pio-yemo?l
do Grebler, doma iz Podravskega Gjur-
gjevca.
— Železniška nesreča pri Skoplju. Blizu Skoplja je iztiril tovorni vlak. Lokomotiva in trije vagoni so padli 10 m globoko. Človeških žrtev ni bilo.
— »Južna Zvezda« arenehala. Bitolj-ski list »Južna Zvezda«, ki je z veliko vnemo zasledoval razmere Slovanov v Grčiji, je prenehal izhajati, ker nima zadostnih denarnih sredstev. Kakor znano, jc njegov izdajatelj in urednik Hadži Popovič postal žrtev atetata.
— Toča v Hercegovini. V nekaterih delih Hercegovine Je minule dni vladala precej nizka temperatura. Padala je tudi toča in ponekod uničila vinograde in tobačna polja. Prei-bivalstvu teh krajev je bil s tem uničen edin pridelek.
— Hvalevredna strpnost. »Riječ« poroča« o obisku pravoslavnega patrijarha Dimitrijeva v PUtviških jezerih: »Z rimskokatoliške cerkve so zvonili zvonovi, ko je Njegova Svetost šla skozi ta hr-vatsko-katoliški kraj.«_______________
tudi tu pod protektoratom Italije
Maribor, 19. avgusta.
V vladnih krogih se naglaša. da je podpis konvencij z Grčijo uspeh naše zunanje politike. Pravijo, da je s tem obnovljeno staro prijateljstvo, ki je vladalo med Srbijo in Grčijo ter da bo Grčija sklenila po tej pogodbi tudi enako pogodbo z Romunijo.
So pa krogi, ki dvomijo, da bi bil tudi ta, skoraj bi rekli edini popularni in vidni uspeh naše 'zunanje politike, tako neoporečen kot se zdi. Komunike grškega zunanjega ministrstva je nekoliko jasnejši od našega in tu se pravi med drugim: »Režimu g. Pijjigalosa je uspelo, da je v nekaj mesecih razpršil oblake, ki »o ras-trli vidik med Grčijo in Italijo in je z iskrenim in lojalnim zbližanjem ustvaril iz Aten središče za prijateljska pogajanja med balkanskimi deželami.« Prvi sad tega zbližanja (med Grčijo in Italijo namreč) je podpis omenjenih konvencij, pravi grško zunanje ministrstvo.
Te besede dajo dovolj misliti. Misli se namreč, da je Italija satna intervenirala na Grškem v prilog ju gostov- zahtevam glede solunske cone in ostalim spornim zadevam. Da Italija tega ni storila iz kake čustvenosti, denimo iz »prija; telj»tva« nasproti nam, je jasno. Italiji je šlo tudi tu za njeno nadvlado na Balkanu, za pokroviteljstvo nad balkanskimi državami, ki ga baje zahteva mirov* ni interes, v resnici pa tiči po»_d njim italijanski impcrijalizcrn.
Italijani pa vedo tudi to: Bolj ko bodo Beograd angažirali za Solun in za Egejsko morje, mani se bo brigal za Adrijo. In da se Beograd res ne skrbi zadosti za naše morje, o tem so v Italiji dobro poučeni. Zato je tudi ta uspeh Ninčičeve politike hočeš-nočeš plus italijanske zu-nanje politike!______________________,
Dnevna kronika
Razmere na naši meji
Maribor. 21. avgusta.
»Jugoslovanska Matica« je prejela dopis z naše severne meje, ki ga v izvlečku priobčujemo:
Socijalne razmere.
Posamezne hiše so oddaljene dalcC druga od druge. Pri delu si ljudje ne morejo pomagati zadružno, kakor vaščani po dolinah. Vsak gospodar je navezan samo nase ter mora imeti pri hiši toliko ljudi, da lahko opravlja svoja dela. Zato jc tukaj mnogo služinčadi, hlapcev, dekel in pastirjev. Tem hlapcem in deklam se rodi mnogo nezakonskih otrok, kl so potem pravi balast njih samih in gospodarjev. Otroci čutijo to in kaj je pozneje v, življenju iz njih?
Zdravstveno razmere.
Večina hiš ie lesenih ter jih zelo mala odgovarja zdravstvenim zahtevam. V sobi stanuje po 10 ljudi, poleg tega pa se še kuha na štedilniku. Majhni otroci so pozimi navezani samo na sobo; vdiha-
"Stran 2;
<r'v a c' o tv «* %T A »OR«
V Mariboru, dne 22. avgusta
vati morajo s povitimi nogami i;n rokami zaduhli zrak. V celem okolišu ni diplomirane babice. Vsako leto se zgodi po par slučajev smrti tia porodu. Mnogo otrok je pohabljenih, ker se z njimi ni pravilno ravnalo. Že v zgodnji mladosti se. otroci priganjajo k težkemu delu. Starši sami mnogo trpe, posebno pri spravljanju lasa iz nepristopnih krajev in poljskih pridelkov po strmem pobočju. V okolišu je znanih 14 mutcev in več raznih telesnih in duševnih kretenov. Ker je ljudstvo preobloženo z delom, se ne more pečati z vzgojo, otrok, '/atu. je pri večini opaziti zanemarjenost glede psiholoških zmožnosti. Učiteljstvo opaža posebno pomanjkanje predstavne in izraževalne sposobnosti ter zaostalost razvoja govorilnih organov.
Alkoholno vprašanje.
Občina, ki šteje poldrugi tisoč ljudi, ima 7 gostiln. Da odrasli uživajo alkohol, se ni čuditi, a kaj z otroci? Starši ne morejo nadzirati radi zaposlenosti majhnih otrok, pa jim dajo žganje, da spijo. — Učiteljstvo je že samo videlo dva otroka iz prvega razreda tako pijana, da sta padala. V elementarnem razredu je bilo 35 učencev vprašanih, koliko izmed njih je že bilo pijanih. Priznalo jih je 16, 8 izmed teh se. ni zavedalo niti kolikokrat. 33 jih je priznalo, da uživajo ljudsko jed »žgance z jabolčnikom«, polovica je izjavila, da uživa to jed celo večkrat na teden. Učenec istega razreda je celo zaupal, da mu je Miklavž prinesel 2 steklenici žganja; istemu je tudi oče v lanski strašni zimi vsak večer dajal, kakor o-stalim družinskim članom, kozarček žganja, da ga ponoči ni zeblo. V splošnem prevladuje mnenje, da brez alkohola nima človek dovolj moči pri delu.
Šolske razmere.
Sedaj po prevratu je poučevalo na trirazrednici 17 učnih moči. Šolski upravitelji so se menjali že 6" krat. Dva razreda sta vlažna, da rastejo pq tleh gobe ter že pred leti komisijelno priznana kot neprimerna za pouk. Obisk je 60%. Učila in knjižnica so skromna. V tem oziru je čisto drugače v Avstriji, W*er se gleda z veliko pažnjo posebno na obmejne šole.
Tukaj bi se moralo pričeti s splošnim zdravljenjem razmer, kar bi se lahko zgodilo s pravo produktivno Šolo, gospodarskimi, gospodinjskimi in higijenskimi tečaji ter s splošno izobrazbo s šolood-raslo mladino. Posebno so potrebne knjige za učiteljstvo, ubožno šolarsko mladinsko knjižnico, šolske potrebščine za uboge šolarje, kakor tudi nekaterim celo obleka in obuvalo.
Kakor se vidi iz tega dopisa, zahtevajo razmere na naši severni meji nujno odpomoč. Za narodne in državne interese gre, je tedaj dolžnost nas vseh, da pri tem delu sodelujemo in podpiramo »Jugoslovansko Matico«. _
— Aretacije komunistov. V Velesu (Južna Srbija) je bilo v sredo aretiranih 5 komunistov, ki so se zbirali na tajnih sestankih.
— Naši mornarji v Egiptu. Pred nekaj dnevi je prispela v Aleksandrijo naša šolska vojna Iadija »Vila Velebita« s 40 učenci in 9 profesorji jugoslov. pomorskih šol. E-
v Južni Srbiji 43,877.800 Din škode.
— Novi trgovinski komisar (minister) v sovjetski Rusiji. Na mesto Kamenjeva je prevzel komisarijat za sovjetsko-rusko vnanjo in notranjo trgovino 311etni Mikojan, doma iz Tiflisa, od 1. 1915. do zadnjega časa tajnik razniih boljševiških organizacij.
— Pisatelj Bevk v svobodi. Včeraj je bil izpuščen iz zapora v Gorici znani slovenski pisatelj France Bevk. Kakor znano, so pa italijanske oblasti obsodile radi slabega dovtipa v listu »Čuk na palici«.
— Dan po poroki v smrt. V Trstu sc je v sredo zastrupil 501etni mirodil-ničar Zanier, ki se je v pondeljek poročil z neko vdovo. Kaj ga je pognalo v smrt, nc ve niti njegova žena, še manj pa kdo drugi. Bil je premožen mož.
— Prepoved fašizma na Češkem.
Praško policijsko ravnateljstvo je prepovedalo ustanavljanje uniformiranih in oboroženih organizacij. Prepoved se tiče fašistov.
— Francoska demarša radi generala Gajde. Francoski poslanik v Pragi Gonger je baje radi generala Gajde ponovno interveniral pri praški vladi ker ga francoski krogi sumijo, da je izdal ruskim sovjetom francoske vojaške načrte.
— Radi usmiljenja do psov v smrt.
V Beogradu so konjederci lovili z vozom pse. Ko je delavka Jelisaveta Jovanovič videla ujete pse na vozu, se jih je usmilila in medtem ko so konja-čevi pomočniki lovili druge pse, je odprla vrata od voza. Psi so se kajpa razbežali. To je konjederce tako razjezilo, da so delavko močno ranili z noži. Ubožica je kmalu izdihnila.
— Filmska zvezda v Jugoslaviji.
V Cavtatu biva že nekaj dni kot gost opernega pevca Patiere naši kino publiki dobro znana filmska umetnica Ossi Osvvalda.
— Desetletnica bitke na Kajmakča-lanu. Dne 15. septembra se bo vršila na Kajmakčalanu, obmejni gori med Jugoslavijo in Grčijo, svečana proslava desetletnice, odkar je bila ta gora osvobojena. Z njo se je prebila nem-ško-bolgarsko-avstrijska fronta na Balkanu.
— Pridiga za delegate Društva narodov. Generalno tajništvo Društva narodov je povabilo nadškofa Soeder-bloma v Upsali, da bo dne 15. septembra pridigal pred plenumom Društva narodov, če bodo le njegove besede o miru, ljubezni in resnici kaj zalegle.
— Šef ne sme biti v srajci. Pred berlinskim sodiščem se je vršil nenavaden proces. Neka tipkarica je zahtevala pred sodiščem, da ji podjetje, pri katerem je službovala, izplača plačo za odpovedno dobo; dasi je bila že preje	zapustila službo. Ker so jo na
sodišču	vprašali, zakaj ie odšla od
egiptovske	oblasti so sprejele naše mornarje j dela, je	prosila, da se razprava pro-
zelo prijazno.	glasi za	tajno. V pričakovanju, da gre
šla po opravku k šefu in ga našla v prostoru za tenis, siceMzgube pravico — srajci. — In potem? — je vprašal do dedščine. Mož pravi v testamentu, sodnik. — Dekle je začudeno pogleda- da noče ležati v grobnici, kjer je preveč vlage. Najbolj suha tla so tam,
— Škoda radi povodnji v Južni Srbiji. Po
uradni cenitvi so povzročile zadnje povodnji
za kako nemoralno dejanje, so ji u-stregli. Nato je izpovedala, da je pri-
lo: Pa nič! Mar ni dovolj, če je šef v srajci? — Šef se je izgovarjal, da je bila vročina okrog 30 stopinj Celzija. Sodišče je priznalo, da ob taki vročini sme tudi šef sleči suknjo in je gospodična pravdo izgubila.
— Kongres »Zveze jugoslov. planinskih društev« se bo vršil dne 4. in 5. septembra ob Bohinjskem jezeru.
— Rubež v državnem uradu. Trgovca z lesom v Senti, Miloševič in Toth-Szegedi v Senti sta tožila državo za neplačano dobavo v višini
20.000	Din. Ker država tudi sedaj ni plačala, je sodišče zahtevo advokata dovolilo, da se zarubi državno premoženje. Izvrševalec je zarubil vse mize, omare itd. v davčnem uradu in v šolah. Ljudje radoznalo čakajo, ke-daj bodo davkarijo prodajali na dražbi.
— Mehika še vedno dela »Slov. Gospodarju« skrbi. Zadnji »Slov. Gospodar« zopet opozarja svoje kmetske bralce na dogodke v Mehiki. Tam preganjajo cerkev liberalci, pri nas pa prav tako brezbožni demokrati. »Gospodar« pa nič ne pove, ali se je zgodila katoliški cerkvi kaka očitna krivica, odkar niso več klerikalci na vladi in ali pri nas sploh kdo misli na kako preganjanje cerkve? Niti ena svobodomiselna stranka se ni izrekla zoper konkordat, pa vendar klerikalci svare svoje ovčice pred Mehiko v Jugoslaviji! To jim verjame k večjemu še kaka farovžka kuharica ali ali pa zadnja Marijina devica v kaki zakotni vasi.
— Štiri otroke je povila nedavno žena nekega trgovskega potnika v Balladolidu. Vsi so zdravi in veseli, le oče četvorčkov se malce cmeri zavoljo preobilega daru.
— Potres v Messini. V Messini, kakor tudi v ostali Siciliji so imeli v noči od srede na četrtek potres, ki pa ni zahteval človeških žrtev.
— Pariška noč v Velikem Bečkere-ku. V neki predmestni gostilni v Velikem Bečkereku je detektiv zalotil 181etno Gizelo T., ki je tam zbranim bonvivantom »boljšega stanu« plesala v'Evini obleki. Na policiji je izjavila, da ni mogla pri najboljši volji najti drugega dela, da bi prehranila sebe in nezakonskega otroka.
— Turški parnik se je p^top’I. V Črnem morju sc je potopil turški parnik »Subadija«. 13 oseb je utonilo.
— Vedno večja uporaba krematorija. Kakor je v Pragi vedno več oseb, ki se dado po smrti vpepeliti. tako napreduje krematorij tudi v Curihu (Švica). L. 1925. se je dalo več ljudi vpepeliti nego pokopati.
— Dosleden športnik. Bogati Anglež Qlyn, ki je umrl nedavno na o-toku Wight, je odredil v svoji oporoki, da ga morajo dediči pokopati na
Andr6 Therriet:
Kiosk
Novemberskega večera je narodni poslanec Raul Montroyea po burni seji zapuščal skupščino. Na seji je imel izboren govor in bil tudi izbran za člana proračunske komisije. Bil ie seveda jako dobro razpoložen. Vznešen nad uspehom, je šel brezbrižno po boulevardu St. Germainn in razmišljal o u-sodnem utisu, ki ga bo napravil njegov govor na volilce v njegovem okraju.
Mrak se je po toplem, jasnem september-sketn	dnevu zgostil. Na	bledem nebu	so migljale	zvezde.	Počasi	stopajoč sc	je Raul
'Montroye spominjal preteklosti in s ponosom gledal na pot, ki jo je prehodil od časa, ko je kot sin revnih starišev prišel z dežele v Pariz in sc vpisal na pravno fakidteto. Tri leta sc jc mučil in trpel s skromnim prispevkom revnih staršev. A ko se je vrnil v rojstni kraj, se ie moral z velikimi napori boriti, da si je ustvaril uglednejši družabni položaj. Kolikokrat jc bilo težko užaljeno njegovo samoljubje in kolikokrat je moral krotiti svojo ve?t. Vendar so sc dogodki pri-čeli razvijati njemu v prilog. Oženil se ie s precej bogato in ugledno gospodično ter postal predsednik okrajne skupščine; nakar so ga	someščani	poslali	v skupščino.	Danes
pa jc	bil nekdaj	revni dijak ugledna	oseba,
katere ime je bilo večkrat slišati v kombinaciji za sestavo novih vlad. Na žalost pa
je imel preprosto, grdo in strašno ljubosumno ženo. Bal se je je kakor ognja in ravno ta strah ga je silil, da je šel pravo pot in da je pazil, da se ne pregreši proti zakonski zvestobi. Radi tega so ga njegovi kolegi v skupščini smatrali za jako moralnega človeka. *
Taval je brez cilja v zanosu prijetnih misli. Nenadoma ga jc premotil vonj cvetlic in tožeč ženski glas: »Vijolice, lepe vijolice!« Dvignil jc glavo in zapazil med vhodom neke palače starejšo ženico, ki je sedela poleg košarice, ki je bila polna vijolic. V dobrem razpoloženju je pristopil, da si kupi šopek in ga pripne na prsi. Izbere si šopek in ga strastno podulia. Medtem ko je stikal po žepu, da poišče denar, je opazoval ženico. Bila jc žena srednje rasti, gologlava, gostih kodrastih las, lepih plavili oči. Kljub temu, da je bilo lice že malce nabrano, so bile poteze na njem še dokaj nežne, a na ustih se je odražala svežost. Vse je dokazovalo, da je petdesetletna prodajalka morala biti polna čarov in lepote. Ko je plačeval cvetje, se mu je zazdelo, da je to lice že nekje videl.
— Vzemite denar! ji je dejal glasno.
Cvetličarka je zadrhtela, ko je zaslišala njegov glas In pazno uprla pogled v kupca. Čez nekaj trenotkov se je pojavil v njenih očeh In na ustnicah rahel nasmeh in žena je spregovorila:
kjer igrajo tenis, njegov priljubljen
šport.	,	«	.	i
— Orli proti letalom. Angleški letalci so se pritoževali, da jih na grškm obalah napadajo orli. Nedavno je orel povzročil defekt v nekem letalu m je padlo s pilotom vred na tla ter se razbilo. Vlada je odredila lov na orle, K se boje letalske konkurence. _	^
— Milijonar ubil svojo ljubico, nedeljo so našli v grmadi goreče slame v okolici Pariza zoglenelo tr.up neke ženske. Dognalo se je, da je ženska, pariška telefonistka Beneage-tova, postala žrtev svojega ljubimo3, milijonarja Guoyota. ki ga sum«0-o je ubil svoji dve prejšnji ženi. Morile je pobegnil.	H
— Petdeset oseb utonilo. Med na ku in Šanghajem je nastal na neKe. parniku požar. Parnik je hotel P stati na pobrežju, a so mu pfepr*L*. obrežni tolovaji, ki so grozili P°P . nike ujeti ali postreliti. Predno je P šla pomoč, se je utopilo 50 Ijvid1- .
— Tolovajska romantika v A*. Kitajski tolovaji so ujeli ravna azijske petrolejske družbe Moorej zahtevajo zanj 50.000 dolarjev od nine.	xT	nil.
— Nenavadna cvetličarka. Na naju so aretirali 301etno šiviljo * lo, ki je delj časa kradla na poK liščili cvetlice, vence in palmove ter jih potem na trgu prodajala. -
— Zanimiv proces v Besar Pred vojnim sodiščem v Jasi s te dni začel proces zoper skupin skih kmetov iz hotinskega ok fl. ki so se 1. 1919. uprli in ubili roro skega generala.	,	u
— V znamenju neviht. V sre . divjala burja po velikem delu skih dežela, zlasti na Tirolskeni. ^ je povzročila razne nesreče, l ^ dunajskih predmestjih je	po-
škodo. — Iz Francije prav ta K ^ ročajo o hudih nevihtah in tocaln' 0 zadeta je bila nadalje južna A ^ Značilno je, da je bilo pred	oJ
jasno ozračje, da se je z a, var s« bale videla francoska obala-; * VJ vidi le redkokdaj. V Amerik1 3C ‘ $ zročila nevihta v mestu Winds
pol milijona dolarjev škode. ^
— 112 avtomobilov zgorelo. ^ donskem predmestju je nastal I ^ v avtomobilski garaži. Zgorelo J avtomobilov.
— Letalska nesreča. Na anfde_s obrežju jc neko francosko leta10 ^ delo v megli ob streho visoke ^ in strmoglavilo na tla. Mehanik ^ neki potnik sta sc ubila, devet P nj, nikov in pilot pa so bili težko ral ^
— Z letalom prevažajo sibirsko ^ to. Iz Moskve je prispelo te d'1 gleško letalo, ki je pripeljalo ^ ' a|| bojčkov zlate rude, ki so je izK
v Sibiriji.
b o"1
Vi tte g. Montroye? Mar me ne po® varjala. Ako vam bom lahko pomagal
znate? . . . Jaz sem, Selina Oirletova.
— Selina!
Spomnil se je. Cvetličarka je bila tijego va rojakinja. Poznal jo ie, ko je bila še njla do in lepo dekle. Vrtel se je okrog nje in mu je bila dobra prijateljica, ravno ko se je pripravljal za zadnje izpite..
— Močno sem se izpremenila. Kaj ne? — je nadaljevala. — Seveda, že trideset let se nisva videla.
— Ali ste res vi? — je vprašal poslanec zmedeno — Saj ste bili nekdaj vendar mo-distinja.
— Sedaj sem, kakor vidite — cvetličarka . . . Kaj hočete? Nisem imela sreče. Sicer pa vedno sem želela izpremembe. Ko sva se prvič videla, sem prodajala tobak. Ali se spominjate? — A vi ste, kakor sem izvedela, velik gospod, poslanec . . .
— Da, Selina. Zdaj bi vam lahko pomagal.
— Hvala vam . . . Poslušajte, imam samo eno željo. Mesto, da prodajam cvetlice na ulici, kier sem izpostavljena vsem vremenskim neprllfkam, bi si želela dobiti kak občinski kijosk . . . Toda tukaj je nepripra-ven kraj za tak pogovor . . . Ako mi dovolite, pridem v prihodnjih dneh na vaše stanovanje.
— Ne, jo Je živahno prekinil, ne prihajajte k meni . . . Pridite zvečer v skupščino. Tam se bova Lahno nemoteno ooco-
to storil drage volje.	&i
— Dobro. Na svidenje. Zadovoljna se sem vas videla, gospod Raul . . •	j*,.'
se mi zdi čudno, da vam pravim »gosP0 ^ Nato se je dvignila in mu boiazl nudila roko. On jo je prijel in hitro lZ^| Ko je tako nadaljeval pot v topli ^ novemberski noči, so se vrstile pretl Sagovimi očmi tožne slike njegove kratke ^ dosti. Videl ie mirno, nemo uličico sV° rojstnega kraja, kjer je Selina v maj11 ^ govinici prodajala cigarete. Takrat ji
osemnajst let. Lice jc imela belo kakor - .e plave oči in bujne, črne lase. Pos0^„(a| ^
Posojal
romane in izrabljal priliko ter ji šePe
uho goreče iziavc zaljubljenega rola Kasneje )o je našel kot pisarniško us U .|j ko v latinski četrti. Tu ie ona >z svobodo in prostost, postala mu je	g##
prav
Ijica in preživela z njim veo mesecev.	di’1'
Poslanca so opajale misli prete 1 Toda vse to jc trajalo le do Pr 1 dne, kajti skupščinski posli mu »us° ^^[il ščali, da bi se bavil s takimi mishro ■ je pozabil na cvetličarko. Po osrM' n1*1 sredi burne seje, pristopi k njemu s u goSpj. zašepeče, da ga pričakuje zunaj »c o^e 11 Na listku prečita Selinino ime m dvorane, mrmrajoč sam s sabo. ^ jclffP' Pričakovala ga ie, mirno sede Čira ca ie zagledala, mu ie 6
. —- Romunski novinarji v Jugoslaviji. Večja skupina romunski h novinarjev obiskuje naša mesta. P ose tila bo tudi Ljubljano in Bled
— Župni sokolski zlet v Splitu, ki sc
i vršil dne 5 septembra, utegne privabiti veliko gostov- z viseli krajev.države. Vrše-se velikopotezne priprave. Želeti bi »llo.'da bi tudi z naših krajev pohiteli odcoli v Split. Nudii sc lepa prilika . za Kratek izlet na naše morje, v jugoslovanski Hamburg!
Velika tatvina. V Zakotu pri Breži-Sj® ic bilo vlomijeno v hišo Antona Drc-cnuka in pokradeno raznih dragocenosti, «&narja in perila v vrednosti 17.300 Din. vlomilci, ki se jih doslej. še ni izsledilo, ®o odnesli 2 bankovca po 50 dolarjev, c 'Po 20- dolarjev, 3 zlatnike po 20 dolarjev, Z, ,ata Poročna prstana, 2 natvadna zlata prstana, eno zlato verižico. 2 zlata 5°®a z medaljončki, 1 zlato zapestnico, *Bhana i-t-d. Pokradli so tudi precej perila, 9 brisač in razne obleke.
-— Krvav zločin v Stenjevcu. V hiši Sf-f- Stjepana Poljaka, se je v noči od wt>oje na ncdello odigrala krvava in 'T»rasna' ^'ran,a- Žtofan in njegova žena se Pred dnevi sporekla in zopet ' inrrila. Vendar Jana ni mogla odpustiti ' W 1? je »klonila, da se .maščuje. Usod-nocv se je. približala njegovi postelji
organizacij, ki združujejo ogromno vc-| cino slovenskega obrtništva, oklic »Obrt- j nikotn ljubljanske i-n mariborske oblasti!«. v. katerem sporoča,.-da je organizirano obrtništvo sklenilo postaviti za volitve v novo Zbornico za trgovino,,obrti in industrijo »Stanovsko listo obrtniških | organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
Oklic povdarja stanovsk-o-gospodarski j
Namestniki:
Podhrašk] Karol, kleparski mojster- in načelnik obrtne zadruge v- Slovenski Bistrici;
Kclar Josip, mizarski mojster m predsednik obrtnega društva na Vran skem.
Imena mož, ki so na tej listi, govor dovolj glasno. To sos stari, Izkušeni orga nizatorji našega, -obrtnika, možje, ki so
značaj teh volitev _ ter odločno odklanja tolikokrat pokazali; da vedo- dobro ločiti
n,rw	v	nr.iVn	apu	in	n	Ti	li	rvirrv	rrr»	'/Murvvni.	t.,.,	.	r-s	j
s ‘Sekiro
ni mu. -z dvema udarcema pre-
pitanec. Mož ie skočil pokoncu dvo™če’ kjer sc tajila |. •	• 'lana !C sicer začetkoma
•Paik v • Jc nwža ub'la ko je s*pal, am-Jlca-jj^^oobra-mhi. Toda znaki so dola re-siV- nletW) krivdo. Končno- je^prizria-■^Qro \.'Cr) 'bi bila oddana v zagrebške za-izzvai v zločin maščevalne ženske jc ■epi • 7 vvsej okolici mučen utis in prc-
CeJ ■'razburjenja.
trfpi- Cik,0» nad New Jorkom. V čc-
l . Je. divjal nad Ne\v Jorkom stra-nai - c’kl°n- ki jc porušil :18 velikih ac' PJnogc hiše pa poškodoval. sk)V	Pikantnost	iz Češko-
..V ?',S e> Glasilo čeških ' agrarccv eukov« jc prineslo te dni na uvod-^stu slavospev Mussoliniju, ki Vev?r*,Tlcrja z na J večji mi možmi člo-brp !	50	*orci	samo Kramarevci
hloJa^e^' ^a^'zma> marveč tudi Švc-bo Vl Jiudie. Sicer pa jc stvar jasna: ^ati^ sloji skupaj, fašizem pa naj »Ii-«• Zato Je Mussolini tako velik*! v, Manjšinski presbiro v Zagreb!:. .Zagrebu je začel poslovati rnanjšfn-.	ki ga vodita gg. Vieko-
fu X Visošcvič kot predsednik in JJton G. Ambrož kot urednik. Pres-biro ima namen dajati jugoslovenskim bstom izčrpne informaciic o položaju J^sih narodnih manjšin. To delo je že Pričel z veliko sposobnostjo in s tc-„2£Uito informačno službo.
Poskus klerikalcev in njihovega zaveznika Jelačina, zanesti med obrtništvo politi eno borbo in razbiti njegov solidaren na-stop. Podrobno navaja oklic glavne pritožbe in zahteve slovenskega obrtništva ter povdarja potrebo, da zastopajo slovenskega obrtnika v Zbornici' tovariši, ki ■so' znani kot dolgoletni-neumorni, dela-v ci na strokovnem, obrtniškem polju, znajo težnje obrtništva in sp ustvarjali :ter vodili njegove organizacije. »Stanovska lista obrtniški h organizacij ljubljanske in mariborske -oblasti« je že 'objavljena. Mi objavljamo v informacijo samo čkrne iz mariborske oblasti.
politiko od stanovske, solidarnosti. Zato se bodo ob njih ra,zbile spletke onih, ki bi hoteli slovensko gospodarstvo poldr
!!air§ti@§ssiš@
I. kategorija.
člani,
m Smrtna kosa. V tukajšnji Javni , . bolnici je danes ob K>13. uri preminula .P ,T | gospodična Vida Leskovarjeva, hčerka bančnega uradnika Ferda Leskovarja Pogreb priljubljene pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 23. L m. ob 16. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču Narodni rodbini izrekamo ob izgubi vrle hčerke edinke naše najiskrenejše sožalje.
m Valo Bratina v Celju? Cel,iška »Nova Doba« piše: Cujemo, da se bavi Dra
,, ,,	.v , ., i matično društvo v Celju z nakano,pn
Vajitar Miha, knjigovez m poc.naceimk dobiti za vodstvo mestnega gledališča Splošne zveze obrtnih zadrug -ter pred- -bod<)a sczoni K. Vala Bratino iz Maribo sednik;-obrtnega cm ustiva v -Mai rioi u; I .ra, ki je že pred Jeti tukaj uspešno delo
Bizjak Ivan. -modni atelje in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju.
Namestniki:
val. Ne mislimo se vtikati v notranje zadeve društva, a zdi se nam, da bi bilo : gledališču i občinstvu ustreženo, če bi sc skušalo kako pregnati mrtvilo iz gle-
Spes Fran'ml., zidarski mo jsl er in na- dališča; privabiti zopet občinstvo ter čelnik Strokovne zidarske zadruge v dati zmožnim in marljivim diletantom Mariboru;	trdno strokovno oporo.
Ho!y .Josip, brivski mojster in načelnik m Vandalizem v mestnem parku. Mi-obrtnega društva v Brežicah;	nulo noč so se rnoraii zopet klatiti po
Dolžan Fran, kleparski'mojster in odbor- parku neki kriminalni tipi. Drugače nik občeslovenskega obrtnega društva | namreč ne moremo razložiti pogleda na
.v, Celju.
II. kategorija, član i.
Žisrma« Ivan. pekovski mojster in pod-l načelnik obrtne zadruge v Slovenski | Bfetrici;	*
Horvat Janko, slikar in predsednik obrtnega društva v Ljutomeru.
Namestniki:
klop, ki je stala v ospredju vhoda iz Gosposke ulice in ki Ježi sedaj vsa zlomlje na na travi. Člo-vck. ki ima količkaj spoštovanja do tuje. lastnine, ne bo na ta na-čili poškodoval javnega imetja ali pa,kazal svoic moči. Tudi z neke druge klop jc izginila ena deska. Pohcida bo moralo večkrat po noči priredit racije po parku in bližnji okolici, zlasti tudi okoli Treh ribnikov. Tam sc klatiio poleg kratko-
Sznkltš Štefan, krojaški mojster v Mur- krilih in ksrat-kolasih bitij, ki spadajo pred
(©B5*
ca
la v©Jšžtf® vi	s^©if'n
ri...	nlm
v .^Obrtni Vestnik«, glasilo mariborske A ljubljanske Zveze obrtnih zadrug ter J^ciielni organ slovenskih obrtnih dru-y Sloveniji, jc objavil v imenu teh
dnevni svetlobi se mu jc zdela ninoRo •s arcjša kakor takrat v tnraku. Ko mu je 0r*a tolmačila, čemu ji je kijosk potreben
s -ki Soboti;
Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik ■ostilničarske zadruge v- Prevaljah,
III. kategorija.
Član i.
nravstveno poii-cijo. tudi razni sumljivi tipi za kriminalni oddelek,
m Urtražcnje vejnih invalidov v Mari' boru nam ipkše. Veliko županstvo rnari bo-rske oblasti jc od rniuisjrstva za soci jahto politiko prejelo in nakazalo tukaj-
Kolšek Martin, čevljarski mojster in od- šnjemu Ud.ružen,j-is vojnih invalidov 165 bomik Zveze obrtnih društev za Sio- Parov opank. Udružcnjc bd razdelilo na venijo v Celju.	vedenc opanke med	najrevnejše člane
Berjič Josič, gostilničar in načelnik	go- vojne invalide, vdove	in sirote-in sicer
stiiničarske zadruge v Ptuju.	| vsem onim, ki so priznani od okrajnega
in zaščiteni po invalidskem za konu. Kdor reflektira na opanke, naj vlo-Hmelina Karol, dimnikarski mojster -viži uradno potrjeno prošnjo do, 28. t. m. v Sloven.iemgradcu.	pisarni Udruženia vojnih invalidov vMa-
Čoh Stiepan, gostilničar in načelnik go- riboru med uradnimi urami vsako sredo, stihuearske zadruge v Rogaški Slatini, soboto in ob praznikih od 9.—11. ure, Ro-
IV kategorija - 'Hv ’ bovški trg 6 I.
| m Zaupni sestanek Je!a5in*Ogrinove člani.	| skupine. Za pondcljck	dne 23. t. m. sta
Slabička Josip, čevljarski mojster	in | sklicala, gg. Jelačin in	Ogrin v Gambri-
odbornik čevljarske zadruge v Mari- novo dvorano sestanek mariborskih t-r bo-fu;	govcev in obrtnikov. Gba navedena bo-
Nerat Franc, zidarski mojster v Gaber,jih, I sta imela tudi volilne govore. Kam seje Rozin Miloš, kleparski nr i ter in od-1 odločilo organizirano obrtništvo, ki odbornik Zveze obrtnih"društev za Slo-1'klanja-klerikalno razprtijo v ljubljanski
venijo v
Trbovl.iah.
mu je zdelo, da jih v.ši prisotni radovedno
,se
'Vkujejo. Bilo mu jc neprijetno.
Vi mi to lahko preskrbite, je dejala ^iiemajc injegovo roko . . . Moja pljuča Slaba in zdravnik ml jc dejal, da sem v g črnosti, ako še naprej ostanem na ulici ...
°^ite dobri, gospod Raul, storite to ; s!llSo svoji stari prijateljici.
^°slancu se jc zdelo, da ga opazujejo vsi ^asopisni poročevalci. Sclini je obljubil vse, var Jc želela, se Tioslavil od nje in vrnil ^Upščinsko dvorano.
. * • . Popolnoma je bil pozabil na Selino n5eno prošnjo. Čez nekaj tednov pa jc dobil /'ie pismo, v katerem Ra jc opozorila na ‘lubo in mu sporočila, da se jc njeno zdrav-s veno stanje poslabšalo.
Je 1 ca *)''° lastnc nemarnosti in se e takoj odpravil k mestnemu županu, ka* ^rern'u ie bil pred nekaj dnevi storil uslu-°- Cez osem dni je dobil, obvestilo, da bo gospodična Girletova« dobila takoj kijosk
Da
°nem izmed velikih boulcvardov.
,.Naslednjega
dne se je k. Montroy6 odpe-pred skupščinsko sejo k Sclini z željo,
-liai
n osebno sporoči veselo novico. Stano-ij.a a. l'e v siromašni stari hiši v ulici Gizard. 3fe iprišel 'do1 Šestega nadstropja in potr-a na vrata, ki mu jih jc pokazala vratarica, Dal ^ neznan zaklical, naj vstopi.. Od-r^ljie,vrata jn prestrašen obstal na pra-
gu. V kotu temne sobe sc jc Selina dušila v naročju neke sosede. Bila je močno suha in izmučena. Oči so sc ji svetile od vročino.
Ko je slišala, da se odpirajo vrata, sc je I (Džathonja in drug) izflagaip v večjih rc-
Zbornici. poročamo na .drugem mestu. — Mislimo, da gospoda iz Ljubljane ne bor sta ujela v Mariboru veliko pristašev.
m Originalna reklama. Kakor izvemo, bo vrtnarsko velepodjetje »Vrt
obrnila in spoznala prijatelja.
— A vi ste, gospod Raul ... — »e zašepetala sirota in se silila, da bi se-nasmehnila.
— Da, dragi otrok, srečen 'sem, da vam lahko stporočim, da' ste dobili kijosk in -da vam jc žc od jutri na razpolago
stavracijah iti kavarnah krasne dalije (georgine), da zainteresira zanje občinstvo., Taka razstava bo nocoj v »Grajski kleti«, kjer bo. občinstvu na vpogled 20 najleipših v-rs-t dalij. Tekom tedna se bodo vrste vsak dan izmenjale. Po koncertu bo cvetje gostom zastonj na razpolago, lahko pa sc tudi naroče gomolje pri tvrdki. Ta ameriikainska reklama domače tvrdke je za Maribor novost, zato jo kot kronisti beležimo.
m Invalidske srečke. Predeli smo: U-in glava ji je klonila na ( druženje vojnih invalidov v Mariboru, vzglavje. Motftroy6 jc pristopil k sosed; in. .i^ Ptčjelo od Oblastnega odbora UV1 v ji stisnil v roko sto frankov ,ter jo vprašal j Sarajevu nekaj koanadov srečk velike
Komaj vidno zašepetala:
— Kasno jc . sem pljučnico . ležna!
Zaprla je oči
jc skomiznila -z rameni in
. . Končano jc . . . Dobila . . Vendar sem vam hva-
čc je bil pri nji zdravnik.
— To je nesmisel, — jc odgovorila tujka — ona umira . . . Denar pa bomo porabili za pogreb . . .
. . . Čez pol minute je Selina v resnici izdihnila.
Poslanec je stopal po razdrtih stopnicah-Čutil jc bol v srcu in vest ga je grizla. Stopil jc v voz, ki ga je čakal pred vrati
dobrodelne loterije. Žrebanje se vrši dne 17. decembra 1926 s krasnimi bogatimi dobitki, med u.iimi so- glavni: Hiša v vrednosti 120.000 Din, dva avtomobila in dva glasovirja. Cena -srečk je 20 Din. Srečke so občinstvu na razpolago v -prodajalniči državne razredne loterije g. Anton-a Gdlež-a v Mariboru, Aleksandrova c. 42. Vsak posamezen interesent se opozarja, da ne zamudi te redke prilike ter si sreč-
jateljc, da DOijpirajo samo take trgovce, ki sc zavedajo svoje narodne dolžnosti. Seznam je na razpolago v pisarni
m Znameniti spis o vzrokih svetovne vc.ine, dr. Setona V/atsona študije »Sarajevo«, ki jo je izdala zagrebška »Nova Evropa« v srbskem prevodu, dobe inte-msentje pri poverjeniku »Nove Evrope« B. Bor k n, Jurčičeva ul. 4.
m Zanimiva novost za Maribor je naj-novejši aparat za trajno onduliranje las, katerega si jc nabavil lasnik čcsalnega salona Št. Dobaj v Mariboru, Gosp. ul-36. Enkratna ondulaci.ja povzroča 4 do 6 mesecev trajajoče kodre. Svojo strokovno izobrazbo si je imenovani pridobil na Dunaju. Opozarjamo na inserat.
m Zborovanje rkdičevskih zaupnikov sc je vršilo danes dopoldne pod vodstvom dr. A. Novačana v hotelu Ilalb-widl. Na zborovanju jc govoril tudi dr. Vckoslav Kukovec.
m Cenejše meso. V pondeljek dne 23. t. m. od 7. ure naprej se bo na prosti stoj-nidj v uti pri mestni klavnici pr-odalo približno 300 kg govejega mesa po ceni 6 Din za 1 kg. Prodaja samo konsumentom iPO 1—2 kg.
m Strelska tekma. K jutrišnji (22. trn-)
strelski tekmi bo vo-zil avtobus poddetja Lininger -ob % na 8. in ob 14. uri od Glavnega trga in ob 12. in 18. uri nazaj. Glavna podružnica SLD je poleg že objavljenih daril prejela še nadaljna darila, oziroma denarne prispevke od tvrdk Čutič, g. Val jak in od gg. Schcrbaumain pl. -Gcorgevitsa.
m Za steklino je zbolel. Danes so odpravili v Pasteurjev zavod v Celj-u posestnika Grosa iz Ro-špaha, ki je zbolel za steklino. Pred meseci ga je ugriznil pes, a mož se ni zmenil za rano, ki je hitro zacelila. Sedaj je pričel besneti in so; ga morali v bolnici vtakniti v prisilni jopič.
m Neprijeten poiožal Na Tržaški cc-sti št. 7. stanuje Ivan S. Ima sobo s ku-hinjo. I<cr je bilo stanovanje prirejeno za'silo, pod pritiskom hude stanovanjske bede. ima tako nerodno lego, da Ivan S. ni mogel v sobo iz lastne kuhinje, marveč skozi kuhinjo svojega sos-čda. Sedaj' pa sc je zgodilo to-le: Hišna posestnica-je pol hiše prodala. Tista kuhinja, skozi katero hodi Ivan S., jc pripadla novemu hišnemu posestniku. Tako mora Ivan S. sedaj- hoditi skozi hišo sosednjega hišnega posestnika v lastno stanovanje, če mu leta prehod dovoli. Vsekakor je zašel Ivan S. v nenavaden položaj.
rn Nedeljski pešiziet Sokolov. Sokolsko društvo v Mariboru priredi v soboto dne 21. t-m. pešiziet na Urško. Izleta, se lahko udeleže le člani in članice. Odhod v soboto popoldan ob 18.20 iz koroškega kolodvora z vlakom do Guštanja. Izlet sc vrši ob .vsakem vremenu. — Vodnik.
m V dekliškem zavodu »Vesna« y’ Mariboru sc prične šolsko leto tro-letne
obrtne in enoletne gospodinjske 'šole dne 15. septembra. Vpisovanje1 se bo vršilo 33. in 14. septembra. Prijave za omenjene šole za internat se še sprejemajo na naslov »Vesna«, Aškerčeva ulica 6.
se odpeljal po ulicah, ki jih j0 zastrla ko č™^eje nabavvker -so lc v majhnem
' številu dospele.
m Jz pisarne ftigoslcveuske Matice. Dogajajo se sluča.ii, da pridobitni krogi izstopajo iz JugoiJov. Matice, d o čim ubogi delavci in sluge ostajajo njeni zvesti člani. V bodoče bomo jeli objavljati naslove, že sedaj, .pa opozarjamo naše -pri-
m^gla, v skupščino. V skupščini so razpravljali o -proračunu. V dvorani so sc slišali med truščem in hrupom vzkliki: »Lopovi! . . . Korupcijonisti! . . . Požeruhi! . . . Lenobe!« kakor da bi dokazovali življensko silo parlamentarnega režima.
m Drž. gimnazija v Maribor«. Razpored v začetku šolskega leta 1926-27 je sledeč: ponavljalni (razredni) izpiti v petek 27. avgusta iz matematike, 28. 'fem.: iz latinščine. 30. trn. iz ostalih predmetov.
V sredo 1. septembra so sprejemni izpiti za p r v i razred od točno 10. ure da-lie; vpisovanje za te izpite se vi\p tik do ure izpita, bodisi osebno ali z dopošiljat-vijo rojstnega li-sta in šolskega izpričevala.. Dne 2. septembra ob 11. uri se vpišejo v svoje razrede lanski dijaki te gimnazije. S tem Je redno vpisovanje ■■za vse dijaštvo zaključeno. Dijaki tujih zavodovi se morajo za sprejem zglasiti do te ure osebno pri ravnateljstvu.
m Vabilo. V nedeljo 22. avgusta t.-1. se vrši ob 16. uri pri vsakem vremeni^vi gostilni Schrcy pri artilerijski vojašnici sestanek učencev cit raškega učitelja Rudolfa Florjana, pri kateri priliki se razvije domača zabava. Gostilničar bo pa skrbel, da postreže goste s pečenimi in ocvrtimi piščanci. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. ^	1679
m V nedeljo zvečer v Veliki Kavarni xilofon koncert malega Ernesta. 1717 m »Kavarna Evropa«. Drevi nov prvovrsten spored, ki ga izvaja priljubljeni »Dno de Real«. I. Scena iz »Ciganske ljubezni«. 2. Maščevanje Picrota, manični balet po Toscllijevi Serenadi. 3. Scena iz 3. dejanja »Bajadera« z baletom.
4. Velikoruski pies bojarjev. Poleg pestrega programa sc mudijo gostom tudi prvovrstna vina, bol a in druge pijače.	1718
ni Kavarna mestni park. Danes v soboto in nedelio pri vsakem vremenu koncert od 21.—2. ure v nedeljo popoldan samo pri lepem .vremenu od 17.—19. ure.	'708
mSfaaia v Ameriko
"SSriaFl53	»TT	W	tf	*	V	Manftorti.	rdne.	22.	avguste	~
postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-ShampooMom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki,med-losvetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani
JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT,OSIJEK. Oddelek »Elida«.
PoSljite mi brezplačno originala* zavojček ELIDA-SHAMPOO.
34/lV
Naslov: -...........
Prilepite prosim, izpolnjeni odrezek zadaj na dopisnico*
S H A M P O O
ELI D A
Industrija mariborske oblasti
Izmed vseh pokrajin naše države ima najbolj razvito industrijo Slovenija, kjer se je duh skromnega obrtnika najbolj in najprej e približal stremljenju uo industri-jaUzacijL ki je na zapadu in severu zado-bivala z vsakim dnem večji razmah.
Prve industrije »o se razvile tani. kjer je bilo največ pogojev.
Lesno industrijo in mlinsko industrijo je dobila Slovenija razmeroma jako zgodaj, medtem 'ko so se ostale industrije, ki »o bile več ali manj odvisne od sosed-mji-h pokrajin, razvijale kasneje. Dejstvo, da smo pričeli Slovenci ustanavljati tudi industrije, za katere niso bili dani vsi pogoji, jasno dokazuje stremljenje našega treznega trgovskega dulia Po osamosvojitvi. To stremljenje je prišlo posebno do izraza v poprevratni dobi. ko »o industrijska podjetja rastla kar iz tal. Tržišča so bila naravnost izropana in povpraševanje po slehernem fahri-katu ali polfabrikatu, je bilo ogromno.
Nenavaden >porast raznih večjih in manjših industrij v poprevratni dobi je bil posledica povojnih nezdravih gospodarskih razmer. Jasno je, da sc talce industrije. ki so imele že od samega začetka, od ustanovitve nezdravo podlago, niso mogle držati. Gospodarska kriza, finančne neprilike, močna inozern. konkurenca •nerazumna i splošno gospodarska politjka so zahtevale mnogo žrtev, ki so težko prizadele ravno slovensko industrijo.
Tudi v mariborski oblasti je..bilo opaziti nazadQyanje, vendar je v bistvu o-stalo celo v najtežjih dneh naše industrije pri starem, v zadnjem času pa sc opaža ponekod celo napredovanje.
Da bomo našo javnost mogli informirati o stanju industrije v naši oblasti,smo sc odločili, da bomo v presledkih prinašali v nedeliskih številkah članke, ki bodo obravnavali stanje tc vrlovažne Panoge našega narodnega gospodarstva.
Tvoraiea trikotaž® Gaspari & Faralnger
Na desjiem bregu Drave, kmalu izza državnega mosta v smeri proti Studencom, stoji lična in velika sta^ia, tovarna trikotažnih izdelkov, last znane mariborske tvrdke Gaspari & Faninger.
Malo -nas je, ki bi poznali razvoj in .važnost tejifi cvetočega podjetja, ki_ razen pridnih rok in gospodarske iniciative posameznikov, ni imelo nobgnih predpogojev.
Podjetje se je razvilo iz bivšega Ju-goslov. »Ll-oyda«, ki ga je prevzela »Zora« in je končno prešlo v posest sedanjih lastnikov, ki so dvignili podjetje na tako višina, da z lahkoto konkurira, inozemstvu in da krue precejšen del domačega trga.
Delo v 'tovarni, kjer je zaposlenih do 90 moči, je organizirano po načinu naj-modemejših čeških trikotažnih tovarn, ki uživajo izreden sloves in so skoraj edine tovarne tc vris-te. Tovarna uvaža iz inozemstva trikotažo, ki se doma prireja-■nakar se na specialnih, najmodernejših strojih sešije. Zanimivo je strojno šivanje «wn'bov i-n gumbnic. Ko so našiti gumbi gumbnice, se izdelki (srajce, maje, hlačke in idrugo) likajo, nakar se paketiraJo po pol ducatih in razpošiljajo odjemalcem.
Podjetje izdeluje 'tudi svHre, ki se tkejo na specijalnih strojih. Volno pa tvor-nica uvaža. Zanimiv je postopek z doga-
LJubllans w 5®sen3
... Od 4.—13. septembra t. 1. se bo vršila v prostorih ljubljanskega velesejma zanimiva Jesenska razstava, združena z razstavo .psov, ki bo trajala samo od 8.—9. septembra. Eden najvažnejših in majzanimivejših oddelkov razstave bo vsekaiko oddelek mlekarstva in sirarstva, ki sc je pri nas močno razvilo in daje našemu kmetu obilo zaslužka, ter je najvažnejša gospodarska panoga naše živinoreje, ^e radi mlekarstva in sirarstva samega bi razstavo prav toplo priporočali. Razen tega bo v paviljonu J vrtnarska razstava, ki zasluži tudi vso pozornost tako mestnega, kakor podeželskega prebivalstva. Ves paviljon bo pretvorjen v park, kjer bo razstavtUuio
tovljenim perilom v hidravlični stiskalnici, kjer dobi. potem ko je bilo 6 ur izpostavljeno močnemu pritisku, svileni lesk.
Letna produkcija daje 90—100.000 ducatov perila, ki se največ razpeča. v Vojvodini Kljub veliki kapaciteti podjetja je že danes prodano vse, kar bo gotovo šele decembra. Veliko povpraševanje po trikotažnih izdelkih tovarne Gaspari & Faninger, dokazuje prvovrstno kakovost izdelkov, ki zalagajo ves jugoslovanski trg. razen Srbije, Podjetje zaznamuje v kratki dobi novega gospodarstva velik razmah in sili -lastnika, da sc ukvarjata z mislijo, podjetje razširiti
.Prvi na-daljni korak k povzdigi podjetja bodo novi. tkalni •stroji. Podjetje bo najbrže že prihodnje leto 'uvažalo samo volnene niti iz angleških predilnic, trikotažno blago pa bo tkalo samo.
Brez dvoma se bo z novimi napravami in pridobitvami podjetje dvignilo do izredne višine in si bo z že danes jako nizkimi cenami in solidno izdelavo osvojilo ves domači trg. Procvitajoče podjetje, ki zavzema iako ugledno mesto v industriji naše oblasti, nam je najboljša garancija zdravega gospodarskega duha, 'ki Je svojo indcijativo znal uspešno uveljaviti v vseh panogah -našega narodnega gospodarstva.
cvetje od najnavadne.iše domače cvetice do liajobčutljivejše eksotične rastline.
Namen vrtnarske razstave je, pokazati na= Šim gospodinjam, kako Idealno sc lahko priredi zanemarjen kotiček v vrtu v dišečo gredico in kako se v mrtvo sobo lahko pričara življenje z dišečimi pestrobarvnimi cveticami.
»Ljubljana v jeseni« bo torej jako zanimiva prireditev našega velesejma, ki stremi in st prizadeva z vsemi sredstvi dvigniti naše narodno gospodarstvo na višino, ki mu z ozirom na prirodna bogastva, zdrave roke in razum prebivalstva tudi pripada. Poseti-mo razstavo. Učimo se.
Slovcn’c tvoja zemlja je zdrava . .
/©ort
flSSSC Maribor proti TSK E*3srkur
Jutri popoldan ob 17. uri se bo vršila na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma med ISSK Mariborom in TSK Merkurjem. Pričakovati je. da bo tekma izredno zanimivi)-, kajti TSSK Maribor bo nastopil v izpremenjeui postavi z Weningom kot vodja napada. »Merkur« Je toliko napredoval, da bo nudil dovolj odpora, .radi česar lahko računamo, da bo -tekma nudila dovolj užitka. Namen tekme je predvsem določiti definitivno postavo prvega moštva ISSK Maribora, ki se pridno pristavlja za jesenska prvenstvena tekmovanja. V tem znamenju se bo torej vršila Jutrišnja tekma in igralci, ki bodo hoteli še -nadalje nastopati v prvem moštvu, bodo morali jutri
uveljaviti vse svoje sposobnosti Y je razlog, k.i upravičuje naše upanje, izredno zan i mi vo in užitka polno ie®3 Sodil bo g. Planinšek.
Predtekmo bodeta odigrali rezerv moštvi ISSK Maribora in »Merkurja«.
: Službene objave MOLNP.	v
dne 22. t. m. se vrši na igrisou ISSK	.
piibora ob 17. uri prijateljska tekma, ni ISSK Maribor m TSK Merkur. DelepL se kot sodnik g. Planinšek. Slu^bu-l odbornik g. Peheim. — V po-ndeljeK. se sigurno delegati vseli klubov marj .^ skega okrožja udeležijo seje, ker važne točke na dnevnem red«.
Jtoefeorg, rekorder v pSavanfu rta start«*
Sassana SLenptefa
Angažirana je za štiri mesece, za kar bo prejela 100«0w0 doiad**
Kino
GRAJSKI KINO
predvaja od četrtka 19., do nedelje 22. avgusta »Zabranjeni raj«. VeHnkanska, prvovrstna .veseloigra ameriškega izvora.
' APOLO KINO
predvaja od petka 20. do pondeljka 23. avgusta Ledena jama na Dachstehiu«. Krasno in podučno! Neopisljiva krasosta narave v visokih alpah in ledene jame
slične Postojnski jami. Brilantni lesket ledenih kapnikov in drugih čarobnih tvorb »Božje narave«. Kot dodatek izborna dvodejanska veseloigra in tekma za kraljev zlati pokal. Velikanski nastop zagrebških navijačev. Kralj na igrišču in vse ostale zanimivosti.
KINO »DIANA« STUDENCI
Mesto filma »Ljubinkanje v garniziji« se predvaja film »Zarobljenik iz Zende«. Film, kateri je imel v vseh kinih največji uspeh radi sijajne in razkošne opreme in radi najzanimivejših dogodkov.
Evropske filmske zvezde
Največ skrbi deli evropski filmski industriji žalostno dejstvo, da primanjkuje ženskega umetniškega naraščaja. Dogaja se, da morajo matere filmske umetnosti igrati uloge hčera. »Zvezda« za »zvezdo« ugaša na evropskem filmskem nebu in le redkokdaj zasije nova. Drugače pa je v Ameriki, kjer se vali proti filmskemu središču Hollywoodu reka deklet. krasotic, nadarjenih in dražestnih začetnic. Izbira je velikanska in le najboljše med najboljšimi imajo dostop v
hram filmske umetnosi. V tem tiči glavni vzrok napredka v ameriški filmski industriji, ki je v kratkem času dohitela evropsko in ji grozi v razvoju celo prehiteti.
V zadnjem času se v Evropi in tudi vi Ameriki proizvaja nešteto filmov, v katerih nastopajo mase statistov oficirjev in vojaš*va v starih avstrijskih uniformah.
Z ozirom na to je neki šaljivec pravi umestno pripomnil: Avstrija ne bo mogla nikdar več postati monarhija, ker so vse uniforme porabljene in prodane ki-nopodjetjem.
Za ženski svet
obleka in dekolte v oHIškl črke U
Za lesen
Na rivijeri
f*Sahatma Gandi
predstavite!] novega azijskega duha
V Vidovidevem »Novom čovjekti« je napisala Charlota Janičar študijo o Indijcu Gandiju, ki jo prinašamo v izvlečku:
Pogled v sedanjost.
Človek se često z bolestjo ozre na seda njost, kjer vidi kaos, razuzdanost in nedu-hovnost. Prihaja do dileme in se s strahom vprašuje, ali je še sploh kje kaj duše in du ha. Begajoč s kontinenta na kontinent, gleda z duševnim očesom, išče, tava in se smehljaje ustavi na eni izmed najmočnejših, naj-duhovitejših osebnosti modernega življenja. Ustavi se na vzhodu pri osebi, ki predstavlja popolnost potrpežljivosti, velikodušja in univerzalne človeške ljubezni. Ustavi se na človeku, ki vse žrtvuje in prenaša in ki s silo svojega duha teži po spreobrnenju člo veštva.
Tak človek, velikan sedanjosti, je Indijec Mahatma Gandi.
Kdo je Gandi.
Vse svoje delo je zasnoval na temelju »non — violentnosti«. Pojem non — violent-most pomeni pravzaprav čisto ljubezen. To je stanje duševne popolnosti. Obvladanje samega sebe je zakon našega bitja in žitja. Skrajne popolnosti ne moremo doseči, če ne umemo obvladovati samega sebe. Pravo poslanstvo človeka je trpljenje. Toda, kdor trpi, ne sme kaznovati z nasiljem onega, ki ga muči. Kaznuj ga z nesodelovanjem. Na tej podlagi je Gandi zasnoval političen boj domačinov zoper nasilne, teroristične metode Angležev. Gandi si prizadeva zatreti ma ščevalnost in mržnjo, ki jo goji narod nasproti zatiralcem in ga uči z ljubeznijo trpet!. Najbolj trdo železo se lahko taja v plamenu ognja. Celo satan v ljudeh sc umika pred ljubeznijo. Nonviolentnost ne zahteva mate-rijelne moči, temveč brezpogojno duhovno resnico.
Premagovanje nasprotnika s silo duše.
»Mi moramo imeti dovelj srčnosti v dose-zanju naših ciljev: moramo gledati smrti v oči, ne smemo pa niti zaželeti, da bi sami ubijali.« To je sinteza njegove politične bor* be. Trpljenje, ki ga z veseljem prenašaš, preneha biti trpljenje in postaja pravcato veselje. Človek, ki beži pred bolestjo, ne more ipriti do spoznanja samega sebe. Človek, ki z veseljem prevzema nase trpljenje, si lajša bolest, ker čuti radost nad samim seboj.
Nonviolentnost ne pomeni pasivnosti. Če kdo ubija nedolžne, ne sodeluj ž njim. Ako pa tak človek zboli, mu priskoči na pomoč in ga neguj z ljubeznijo.
Novo promatranje ženstva.
Druga važna točka njegovega dela je vprašanje žene. »Mi možje se moramo sramovati, dokler jc med nami žena, iz katere se norčujemo z našimi fizičnimi nagoni. Raje bi videl, da človeštvo prej izumre, kakor pa da postane manjše od živali«. Gandi zahteva najodročnejšo rešitev tega problema, in kar največjo svobodo žene. Žene mo-ma in kar največjo svobodo Žene. Zene morajo imeti pravico glasovanja in morajo postati pred zakonom enake možem. Toda, s tem problem še ni rešen. Žena mora prenehati smatrati sebe za objekt moških naslad. V njenih rokah leži pravzaprav reštev tega problema. Gandi obsoja v ostri kritiki vzgojo deklet, za katere skrbe stariši le toliko, da se dobro poročijo. Energično se bori tudi proti mladoletnim zakonom, ki so v Indiji močno razširjeni. Bori se za to, da bi stariši dekleta vzgajali v znanju in neodvisnosti. Negovati samo zunanjost je znak suženjstva, ki popolnoma uniči dušo. Žena se mora priučiti spoznavati dušo in jo poslušati. Gandi bodri indijske žene v patriotski agilnosti in zahteva, da naj bodo požrtvovalne pri delu, v ječi, v javnem in zasebnem življenju. Tiho in dostojanstveno prenašanje naloženih bre-
spoštuje. Z brezmejno ljubeznijo se ukvarja s »padlimi« dekleti, govori z njimi in energično zahteva premagovanje in izogibanje moških, zahteva pa tudi, da se nudi ženskam izobrazba za dostojen poklic, ki jim bo dajal pošten zaslužek.
Godba kolovrata.
Naj žene predejo, naj delajo, kajti S predenjem se bodo Indijci osvobojevali od gmotne odvisnosti od Anglije.
»Muzika kolovrata in misel, da z delom! služijo narodu, naj krepi žene«, pravi Gandi, Predenje je stara indijska narodna umetnost, ki bo tisoče lačnih rešila pogina.
Kako., ljubi Gandi dušo svojega naroda1, kako zastavlja vse moči in samega sebe v to, da se narodova duša ne bi potopila v valovih strašne materializacije, ki preti t zapada! On želi, da bi ostali Indijci narod filozofov, narod duše, ljubezni in srca.
»Kar ne želiš sebi, ne stori drugemu«, je njegova parola. Koliko je trpel vse svojfi življenje, molil cele noči in se postil za grehe; svojega naroda! V tolmačenju Ved pravi? »črke ubijajo — duh je, ki razsvetljuje. Tit duh Ved je čistost, nedolžnost in odpuščanje, kakor vse ostalo, kar dela človeka, plemenitega in srečnega«.
Gandijevi uspeh!.
Njegovo delo je rodilo uspeh in bilo kronano s tem, da je narodna večina sprejela; njegovo resolucijo. S tem je biio dano moralno zadoščenje bednim, ponižanim slojem..
Pripomniti je treba, da je njegovo požrtvovalno delo na polju vzgoje, v vprašanju žene, narodnega materijelnega, duševnega! In zdravstvenega stanja, beležilo že obilo uspehov. On je v neprestanih stikih s svojimi in je največji socijalni učitelj sedanjosti. Nje* govo delo je intenzivno ponoči !n podnevu.-On daje svojemu narodu navodila, ga vodi in bodri. V borbi in ljubezni do človeka se’ žrtvuje popolnoma. Gandi združuje s svojo veliko ljubeznijo vse religije, ki so razdelile njegov veliki narod. Religijozno razdeljene u j edin ju j e z zakoni strpnosti in ljubezni. Njegove okrožnice na narod so najlepše etične pesmi človeka, ki trpi, bodri, daje, ki drami narodno dušo in srce.
Velika osebnost.
Preseneča: nas preprostost njegove1 Zunanjosti, nasprotniki čutijo v njegovi bližin! bratsko prisrčnost, kakor napolnjuje človeka zgolj v srečanju z ljudmi, ki so navdihnjen! z božanstvom.
Trije učitelji so, ki jih je v resnici študiral? biblija, Ruski«, Tolstoj. Glede biblije pravi: »Čestokrat so bili trenutki, ko nisem vedel kaj početi. Segel sem po svetem pismu, predvsem po novi zavezi in črpal moči iz njegovega poslanstva«.
Ko so ga 1. 1922. Angleži zaprli, jc kljub temu vesel dajal narodu nauke, ga bodril v trpljenju in ga zaklinjal, da ne odneha v svojem delu. In zares je prav junaško prenašal zasramovanja in trpljenje. Gandi nas spominja najveličastnejšega trpljenja Kristusovega.
Njegovo delo v smeri močnega socijainega napredka na podlagi ljubezni nam predstavlja novo epoho v razvoju človeštva. Glede na cilj in sredstva svojega delovanja nam daje danes to, kar je svoječasno dal Kristus svojemu narodu: Pot življenja!
Njegov odlični spoštovalec in oboževatelj John Magnes Holmas iz New Yorka pravi: »Anglija danes ne ve, kakor včeraj ni vedel Rim, kaj drugega naj stpri s takim človekom, kakor da ga uniči«. To je največja tragedija človeštva.
Gandi je danes svoboden in dela ž ženo in sinovi. Ni ga kontinenta, kjer bi sc ne čudili njegovi duši. Spoštujejo ga celo tisti, ki so se obnašali proti njemu kakor neljudje. Nima madeža in ljudska zloba mora utih-
men bodi ujihov znak. On tih ucizineruo niti .ijred ogromno silo duše in ljubezni. ___
fSfran '<5j
' V Mariboru, cine 22. a\
PSIe-mSie 1
' — TI pa znajo! Dva ali tri dni so prinašali razni veliki svetovni listi senza-ciioinalno vest, da se je izvedelo, da se nahaja brunjo bivšega brivskega vojnega ministra loirda Kitschcrjerja, ki je med "vojno na morju utonil, skrito v Londonu. Ker je Kiltschenerjeva smrt še vedno zagonetna, se ie vse oprijelo te vesti. Dognalo pa se je, da je vse skupaj bosa, — Pač pa se je ob istem času pojavil film o Kifechenerju in menijo, da je podietje izrabilo suhe dni v redakcijah in je spustilo v svet časniško raco, ki je sigurno .vzbudila zanimanje za film.
x Bivališče v višini 5486 metrov. Kot najvišje ležeče človeško bivališče se navaja hiša, ki je zgrajena severno od Gikkima na himalajskem gorovju. Iz kamna zgrajena hiša stoji v višini 5486 m. V nji prebiva vse leto 5 mož, ki opravljalo izvidno službo. V tej višini obsega zrak komaj za polovico toliko kisika kot na morski obali. Vendar pa možem, ki bivajo naivišle od vseh zemljanov, ni tako življenje nič posebnega, saj so doma z
najveeji velesejem sveta:
11.000 razstavljalcev iz 21 dežel
160.000 kupccv ij 44 dežel
Jesen 1926:
29. avgusta Jo 4. septembra
Tudi za Vat je obisi veJilega pomena I
Podrotna pojasnila daje:
o potnih listih, posebnih vlakih, preskrbi stanovanj, JSb pošiljanju tiskovin častni ^	zastopnik
W.Strohbach, Maribor
Gosposka ulica 19
in
Lipski sejmski urad, Leipzig-
goratega Tibe1;, lijer človeška selišča niso tudi na višini 4500 do 4800 m redek pojav. Celo zdravo je tako življenje. 2e meniki, ki žive v samostanu sv. Bernarda v Švici, so opazili, da ljudje, ki bivajo stalno v taki višini, do-žive visoko starost in ostanejo do zadnjega zdravi.
x Logika v revoluciji. V zgodovinskih zapiskih beremo: Ko je bila 1. 1793. obglavljena na trgu republike v Parizu Charlota Corday, ki je umorila znanega voditelja revolucionarjev Marata, upajoč, da bo na ta način prihranila domovini nadaljne grozote, je krvnikov pomočnik mesar Legrot dvignil njeno odrobljeno glavo kvišku in jo z drugo roko tolkel po mrtvem obrazu. Pariško ljudstvo je bilo že vajeno raznih grozot v letih revolucije, ko je guillotina pridno opravljala svoj posel, — sicer pa je bila obenem s Cor-dayovo obsojena na smrt neka plemkinja samo za to, ker je nosila belo kokardo — in je tudi spremljalo Cordayovo navdušeno in s psovkami na morišče, ali tako ogabno postopanje z žensko, ki je hrabro umrla, je bilo tudi že naivečjim pristašem revolucijskega terorja odveč. Vzbudilo se je veliko ogorčenje. Pravijo, da je obraz obglavljen-ke po krvnikovih klofutah zardel. Prvi je nastopil zoper podivjanega zasramovalca predsednik revolucijskega tribunala, ki je Cordayovo obsodil in je zahteval, da naj se Legrot strogo kaznuje radi »zasramovanja mrtve in že nedolžne glave« in ogabnega dejanja, »ki ga ljudstvo ne odobrava«. Glavnemu krvniku tudi ni bilo prav in se je grdo sporekel s svojim mesarskim pomočnikom. Policijski ravnatelj je dal Legrota zapreti in ga je pozneje postavil na sramotilni oder, češ, »zakonu, ki je kaznoval zločin Charlotte Cordayeve s smrtjo, je bilo s tem zadoščeno«. Čudna so včasi pota pravičnosti.
x V starih, dobrih časih ... L. 1853. je gledališki ravnatelj Frederic Lemaitre pred predstavo »Skrivališča sleparjev« tako-le nagovoril deželansko občinstvo: »Spoštovano občinstvo, nenadoma nam je zbolel igralec, ki igra orožnika. Radi tega ne bomo mogli danes na odru ubiti orožnika: da pa bi se vam izkazali hvaležne, si dovoljujem sporočiti, da bomo pojutrišnjem, ko ponovimo predstavo, ubili dva hkratu«.
x Čeden komunist. Nedavno je bil pred sodiščem v Leobnu obsojen radi krivega pri«
Ilfonra ®Prejme <?alanterij<ka Ul>KliL9 trgovina Drago Ro-»ina, Vetrinjska ul. 26. 1086
HiČnlff za Te^° t.Jo s slano-llluullt ranjem se i*če. Pred rtoit obrtnik. Vprašali osebno pri nMarstan“, Rotovški trg 4.
1705
‘V—    ----------------------------
r-
Frankenhausen k
Injf. Sola zu avlo in atrajegradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki zu poijedel. stroje in zrakoplovno tehn.
Dva dijaka
mm
1711
v tovarno perila
linil (ESIH M ss.
1711
Trajne kodre(Dauerwel!en)
Omogočeno vam je trajno onduliranje las z najnovejšem aparatom. — Več v notrajnosti lista.
Priporoča se za eksaktno izvrševanje St. Dobaj, žesalni salon ia dame in gospode v Mariboru, Gosposka ulica št. 36.
mmm
Predaja veleoosesiva!
Na predlog lastnikov se vrši dne 4. septembra 1926 ob 9. mi v Zg. Porflitn, hišna štev 94. sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor. prostovoljna javna dražba veleposestva s hifo, gospodarskim noslopje«. dvema mlinoma itd. Prodalo se kode tudi vse na posestvu se nahaiajoie pritikline in pre-nvčnine. zlasti govejo živino, prašiče, iito, seno itd. Posestvo je zaokioženo, polj« so rodovitna in gozdovi zaraščeni. Ctlo posi stvo je v najboljšem stanju. Podrobnejše informa-ciie tl a je dr. Mila« Gorišek odvetnik pri Sv Lenartu. 1697
njPozorjoredjnakunoom^k^ H
Originalna kakor specialna kolesa najznamenitajSe znamke
> V
Na odplačila
1 leto garancije
75*
Zastopstvo in zaloga Sfeyr Werke A.-G,:
Diviak&Gustinčič, Maribor
davni tv# IT	Tattenbachova ulica 14
II
Čanja Franc Brandl, ki je po polomu komunistične vlade pobegnil v Avstrijo. Po obsodbi je zahtevalo sodišče v Budimpešti izročitev tega komunističnega prvaka, ker ga dolže umora in ropa. Za časa komunistične diktature na Madžarskem ie bil Brandl poveljnik nekega oddelka izredne komisije za pobijanje protirevolucije (kopija ruske čeke) in je	dal baje	1. 1919.	obesiti	v občini Du-
rrtons	župnika	Taribinyia, pa	se je polastil
na raznih posestvih okrog 600 glav govede. Brandl je hotel pred izročitvijo pobegniti, a so ga avstrijske oblasti ob pravem času zaprle in se sedaj pogajajo z Budimpešto glede izročitve.
x Norveška vlada Pred sodiščem. Norveška zbornica je sklenila postaviti pred državno sodišče bivšega ministrskega predsednika Abrahama Berga in celokupno njegovo vlado. Pravkar se vrše velikopotezne priprave za državno sodišče, ki je tekom zadnjega	stoletja	zasedalo	samo	7krat. Kaj je
storila	vlada?	Dovolla	je neki	bandi, ki je
zašla v težkoče, izreden kredit, ne da bi bila
vprašala finančni odbor. S tem je prekršila ustavo in se bo morala zagovarjati pred posebnim sodiščem. Razprava bo trajala^ zelo dolgo in računajo, da bo proces stal četrt milijona norveških kron. če preračunamo v našo valuto, spoznamo, da je to kaj lepa vsota, za katero bi sc dalo obtožiti daleko več politikov, ki so se pregrešili na enak ali še hujši način kot Abraham Berg. Toda na Balkanu nimajo tako občutljive vesti.
x Manj ko deset let stare žene. Pri Indijancih obstoji starodavni običaj, da se sklepajo zakoni še pred dopolnjenim 10. letom. Indijanci so starokopiten narod in ne opuščajo radi svojih navad na ljubo evropski civilizaciji, četudi spoznajo njih škodljivost. An* gleži se ves čas, odkar imajo vrhovno oblast v Indiji, vneto trudijo, da bi odpravili sklepanje prezgodnjih zakonov, vendar pa so imeli dosilimal le malenkostne uspehe. Sedaj je bil sprejet zakon, da se dekleta ne smejo omožiti pred 14 letom, vzlic temu pa živi v Indiji 2 in pol milijona soprog, ki so stare manj ko deset let.
se sprrjme na dobro hrano in stanovanje. Ponudbe na uma-vo nnd 90	171!)
Starejša psMflhi išče mesta kot gosnodinja k samostojnemu gosp< du ali na veleposestvo. Ponudbe se pro-i pod ,Gospedinja* na upravo 1700	Trnovski iičensc. ne v oskrbi stariSev. se sprejme pri Nabavljanj zadrugi di2. uslužbencev, Maribor. Stolna ulica 5. 1716
	PfiHbfl | Proda se lepa. velika rilllulu S okrogla miza in Široka gaderobna omara z ogledalom. I. Lužar, Krčevina 185, nad tremi ribniki. 1706
fm* perfektna in samo nttllMI stojna »e sprejme s 1, sept. 1926. Vprašati Tru barjeva ulica 11/1 1713	
Prosto slzncvanis. Sl kuhinja in vss pritikline, se odda Trubarjeva ul 1 ]/I. 1712	Kratek nfasovir ™r;i' prodaj. Frančiškanska ul 21. 1707
Sianovsnie ,'iS!iikr:r boz»meniamza manjJe solnčno stanovanje v mtstu. V hiii je elektr čna napeljava. Naslov v uprau. 1701	Mo *0l0 “’°«;hSo nova železna zložna postelja z molracem se ceno proda. — Aleksandrova c. ii/l, Weber 1G85
Slirl trrovsbe hiše (ena sredi mesta), Telika Tila s parkom, reč majhnih posestev, 2 mlina. kr/.naMro, vr-varna naprodaj. Ve« hiš v Mariboru, v okolci maihna posestva za resne rtflektante se išče. PonHdbe (Marstan“ Ro-tovlki trg l. 17i>3	st-r0?° separirana, se išče ■5Uph za gospoda, električna luč. Ponudbe pod BTakoju na upravo lista. 1698
	Ekspozitura ..Rlarsfsr se nahaja Aleksandrova cesta št. 45 v gostilni nasproti kolodvora. 1704
ge je aktovka s kopal Hild U nim perilom. Izve sc v upravi. 1702	Hrcnba s0 sP,ejrno- Damski liLKuHu modni salon Anderle, tattenbachova ulica 6/1. 1693
Dva dijaka tSTSS
van e. Meljska cesta 34, P'«-mož;4.
Bkasne p«'SniS
ceni M. JAPELJ, foto-atelje, Aleksandrova c. 25, Trgovski
dom.___________________ 56gj
HI Sabi se sprejmejo na celo l/lJUtU ali delno hrano _i n ^stanovanje v Tvorniški ulici 15/1« Koroški kolodvor. Vprašati med 12.—15. uro 	155o
Slikarski S
Dpreime. Vaupotič, Sadna ulic® štev. 13.
Bučno olj? stno priporoča g,
trgovcem tovarna bučnega olj* J. HochmUller v Maribor«, pri starem mostu, južni hreR Drave. - Zamenjava bučnm koščic za bučno olje.
Hrumim damski šivalni stroj. «iu}ll[ll Ponudbe pod „ši’ra'n„
stroj'1 na upravo lista.
1683
Učenec
obnašanja in ki zna slovenss in nemško. Naslov v upraj lista.
(Kupferschmied se takoj sprej me. Dittrich Gustav, Murska
sobota
1715
Le specljalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalni stroje1
Mehanik Ivan Legat
Piva specijalna popravljalnica pisalnižkih strojev
MARIBOR, Vetrinjska ulica 30 Telefon 434
Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev! 1503
BRIVNICA
•
ali za njo primeren lokal se išče proti prl' merni odkupnini. — Pismene ponudbe
„Brivnica“ na upravo lista. ien
POZOR MOTOCIKLISTI, KOLESARJU
Ravnokar so dospele najboljše in najtrpežnejše verige
DERRV
v vseh poljubnih delih in dolgostih se dobe
DIVJAK & GUSTINČIČ, MARIBOR
Glavni trg št. 17 in Tattenbachova ulica štev. H«
irfl rt
PERILO IH U
PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D.
KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI	1004
I. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13.
L. ffiaJtarj >M*ribor*ka Jkkarua« t Mari boru. predstavnik: Stanko De te I a. ra vnatelj. Urednik Ho « ,l „ r Borko, aovmar. Udajateij; JbLun*urcij »3>bor**
predstavnik, .Vek?-1*’' -S ni n dl er, novinar. Vsi v Mariboru.