: i J - Ji' A T C .1 •- i i*. • - A I r I- r> I St. 176 Ust Izhaja vj 3 mtsecc L L 6 50 vet/i v Žlrckost' str rt nice, L5. Mrtii mtmlm (Tiih wrnlnmi'nffl| jk*. Naročnini: za 1 mesec L S.—, :eto L 75.—, v Inozemstvo mesečno — O^dttnlna za 1 mm prostora 'vtke in obrtne oglase 75 stot, « 0, oglase denarnih zavodov L Z— za besedo, najmanj L 3. V Trstu, v nedeljo, 25. JialUa 192«. EDINOST Posamezna Številka 30 stot Uredniitvo in npramiitTo: Tr»t (3), ali ca S. France »co d'Auisi 20. T+> Woa 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredniitvu, oglasi, rekla, ■tacaj« in denar pa npravniitvu. Rokopisi te ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-Pgduredništvo v Gorici: ulica Glosue Cardncd 7, L n. — Telet it 327 Olavnl ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Dve totki, ki ]n ]e M premagat! Ti dve točki, ki še nista bili premagani, a ki ju je treba na vsak način — in vsakdo na italijanski strani, ki stvar dobro premisli, nam bo moral to premagati, sta: 1.) mešanje pojmov na-j priznati — da je svobodno udejstvova-rodne zavednosti in iredentizma, in 2.) nje na narodno-kulturnem polju naj- pomagajo, dajejo vsebiiK> negovemu 1 nistrom, ministrom za agrarno refor-ljavil, da nastopi z njimi na zborniški življenju, ga dvigajo duševno in mo- mo in agrarnimi str^ovnjaki seji v torek, ko se z vlado predstavi ralno m prav s tem naravnost izpodje- Reševali so vprašanje glede finančne parlamentu, dajo podlage iredentizmu, ki bi imel likvidacije agrarnih odnošajev v Dal- DAm7 OJ „ sicer prosto pot v množice. Je pač tako maci j L " Z4. Po mnenju listov, bi bil nejasnost pojmov sodelovanja in sožitja samega. Kai' se tiče prve točke, smo si mi Slovani popolnoma na jasnem, da je na- boljše sredstvo za odvajanje od vsake misli, ki bi kakorkoli spominjala na iredentizem. Čim bolj bo naše ljudstvo zaposleno z narodno-kulturnim delom rodna zavednost eno, iredentizem pa (prireditvami itd.), tem manj prilike za nekaj drugega in popolnoma drugačnega. Vemo pa tudi, da ni važno, kako si mi to ali ono stvar mislimo in predstavljamo. Vse je marveč odvisno od tega, ali si predvsem Italijani pravilno predstavljajo posamezna vprašanja, ki se tičejo nas in našega življenja. Prav vse je odvisno od tega, kajti to odločuje tudi o tem, ali bodo tozadevni u-lčrepi pravilni ali nepravilni, ali bo pravilna ali nepravilna vsa politika napram drugorodcem. Če presojamo mnenje italijanske javnosti o tem vprašanju na podlagi tozadevnega pisanja tukajšnjih italijanskih glasil — pa tudi rimskih — vidimo, da vlada z neoprečno suverenostjo prepričanje, da sta narodna zavednost in iredentizem drugorodca eno in isto. In iz tega se potem sklepa popolnoma pravilno: le Slovan, ki ni narodno zaveden, ki zgubi zavest svoje plemenske in kulturne skupnosti — le tak Slovan ne bo iredentist, le tak Slovan niore biti dober italijanski državljan. Vsi drugi, t. j. vsi oni Slovani, ki pravijo, da hočejo biti korektni, lojalni in zvesti državljani, da pa hočejo obenem biti tudi korektni, lojalni in zvesti pripadniki svojega slovanskega naroda — ti Slovani ne morejo biti nikdar korektni državljani Italije. To je, kakor če bi se hotelo spojiti vodo in ogenj, kar je seveda nemogoče. Tako se promatra to vprašanje- In če priznamo za en hip, da je to stališče pravilno, potem moramo priznati, da je logična tudi vsaka politika, ki gre za tem, da se ubije in zamori v našem narodu narodna zavest. Vlada in oblastva sploh, ki jim mora biti najvišja skrb krepitev države in njene avtoritete, imajo torej na izbero samo eno pot, ki vodi do cilja. To je eno stališče. Orisali smo nalašč njega skrajnost, ker je vsaka stvar jasna le na svojih skrajiih koncih. Proti temu stališču postavljamo mi Slovani svoje. Predvsem pravimo: popolnoma in v temelju je zgrešeno stališče, da sta narodna zavednost in iredentizem isti stvari. In ker je zgrešen ta temelj vse gori opisane idejne zgradbe, je zgrešena tudi cela zgradba sama. Res je, da se s kulturnim udejstvo-vanjem potom društev, z uveljavljanjem na raznih drugih poljih človeškega življenja goji narodna zavest. Toda to ni nikak iredentizem, temveč le gola afirmacija življenja ob popolnem in absolutnem spoštovanju novih razmer in države. Vse naše prizadevanje gre torej le za tem, da si v teh novih razmerah in v našem novem državljanstvu uredimo kotiček za svoje življenje. S tem, da skušamo prilagoditi razmeram sebe in tudi svoje narodno-kul-tumo in ostalo življenje, priznavamo j novi položaj dejanski, kar je mnogo več vredno nego vsako besedičenje. To nase postopanje je ravno nasprotno iredentizmu. In res bi moralo biti naše zadržanje popolnoma drugačno, če bi hoteli biti iredentisti. Predvsem bi ne bilo nika kor v interesu našega iredentizma, da bi iskali kakršnokoli uredbo našega življenja v skladu z novim položajem Nasprotno: špekulirali bi z nezadovoljstvom množic radi užaljene narodne zavesti. In ta bi nudila spretnemu iredentistu vedno dovolj hvaležnega ~ra-diva. Namesto da bi skušali povzdigovati ljudstvo duševno in moralno kulturnimi prireditvami, predavanji, z organizacijo za lajšanje njegove orijentacije v novih razmerah, z eno besedo namesto da bi se pečali z vsem tem£ kar imenujemo mi Slovani delo za narod, bi pustili vse »lepo na miru, naj gre kakor hoče. Čim slabše bi šlo, tem boljše za iredentizem. Če pa bi se hoteli kakorkoli mešati v stvari teh krajev, potem bi bilo to «de-lovanje» ravno nasprotno našemu sedanjemu in resničnemu delovanju. Če bi bili iredentisti, bi ne samo ne kriti-zrali ne odprave slovanskega šolstva ne nobenega drugega ukrepa, ki ga smatramo za zgrešenega, temveč bi vse vprek le hvalili. Ne samo to, temveč bi skušali tudi provocirati čim bolj zgrešene postave in ukrepe, samo da bi bilo ljudstvo bolj nezadovoljno, užaljeno in jezno. To bi bil iredentizem — in sicer edini možni iredentizem, ki bi ga mogli uganjati. Kdor pa pazljivo promatra I vsako prepovedano mišljenje in stremljenje. To je ono drugo stališče. Tam kjer obe stališči zadevata drugo ob drugo, je ona točka, ki jo je treba premagati. Premagati pa jo more le spoznanje, da narodna zavednost in udej-stvovanje Slovanov Italije na narodno-kulturnem polju nista nikak iredentizem. O drugi točki, ki jo je treba premagati, pa v prihodnjem članku« Spor radi poleta preko severnega tečaja Nobile pravi, da gre zasluga za polčt preko tečaja Italiji - Norvežani pa so se obnašali na poleta popolnoma indiferentno > MILANO, 24. Listu «Popolo dTtalia» poročajo iz New Yorka, da se Ellsworth z vsemi silami trudi, da bi zmanjšal slavo letalca Umberta Nobile. Z ozirom na polemike v inozemskih listih je rekel Nebile: Zasluga za polet preko severnega tečaja f^re Italiji, italijanski vladi, Mussoliniju in mojim hrabrim sotrudnikom. Uspeh, ki ga je imel polet za raziskovanje severnega tečaja, pa prepuščam drugim inozemskim soudeležencem. Ellsworth mi tudi oporeka zaslugo, da sem poveljeval zrakoplovu tekom poleta. Zasluga, da se je polet preko severnega tečaja izvršil tako brezhibno, gre meni in ostalim članom italijanske posadke, medtem ko so se Norvežani obnašali popolnoma indiferentno tekom poleta. Čeravno mi ni pri tikalo, sem moral po več ur na dan krmiliti zrakoplov. Priznati moram, da so se tekom poleta disciplinarno pokorili mojim poveljem hočeš nočeš, vsi Člani Posadke zrakoplova «Norge». Ellsworth je nepretrgoma spal dva dni. Denarni obtok znate 19 milijonov in $81 milijonov lir RIM, 24. Glede sedanjega denarnega obtoka v Italiji poroča Agencija Volta sledeče: Dne 20. junija je znašal celokupni obtok v Italiji 19 milijard in 681 milijonov lir. Leta 1920 se je nahajalo v obtoku 22 milijard lir; potemtakem se je število denarnega obtoka v poslednjih šestih letih znižalo za 2 milijardi in 319 milijonov. Napram letu 1923, ko je znašal obtok le 18 milijard in 790 milijonov lir, je obtok narastel za 891 milijonov lir. Letalo ..Dornfer Wail" najdeno Pogreb ponesrečenega letalskega majorja Contija se bo vršil Jutri PISA, 24. Danes so potapljači dvignili iz morskih globin letalo «Domie* Wall», v katerem se je nahajalo truplo ponesrečenega letalskega majorja Contija. Letalo so vlačilci pripeljali v izde-lovalnico pomorskih letal. Pogreb majorja Contija se bo vršil jutri popoldne. Truplo bodo prepeljali v Florenco na željo vdove Contijeve, ki je po rojstvu Florentinka. Ukrepi St Radića proti Nikićevi Poincare nagnjen k temu, da se sprej-pcgodbe med Jugo-1 me washingtonska pogodba. O tem bo slavijo ln Madžarsko | govoril tudi z ameriškim državnim za- Zunanje ministrstvo je izdalo komu-! kladnim tajnikom Mellonom, ki je baš nike, da je bila danes ob 6. uri zvečer Prispel na Francosko. Mellon sicer izpod pisana trgovinska pogodba med Ju-' javlja, da je njegov obisk v Evropi goslavijo in Madžarsko. Za Jugoslavijo povsem družinskega značaja, vendar je pogodbo podpisal zunanji minister spravljajo v zvezo s sestankom glav-dr. Momčilo Ninčič. j nih ravnateljev državnih bank Fran- coske, Amerike, Angleške in Nemčije, skupini ^ sedai posvetujejo tu Stjepan Radič je poslal v Beograd PARIZ, 24. Policija je morala ponov-člana vodstva HSS dr. Krnjeviča, krte-!110 ^ščititi ameriške in angleške turi-ri je imel danes posvetovanja s Pavle-! ste» proti kajterim so demonstrirale ljud-tom Radićem ter poljedelskim mini--ske množice. Izvršila je več aretacij, strom Ivanom Pucljem. Dr. Krnjević se ! NEW YORK, 24. Senator Reed je izje napram novinarjem obnašal zelo re- rekel v govoru o gonji francoskega zervirano. V sredo pride v Beograd tiska proti washingtonski pogodbi, da Stjepan Radič radi akcije Nikićeve bi morala Amrika dati Franciji ostro skupine, ki dobiva čim več zaupnic med lekcijo. Za dobo šestih mesecev bi ameriški turisti ne smeli obiskati Francoske, to bi povsem zadostovalo, da se spametuje. dosedanjimi radičevimi pristaši. Dal Novega Sada pod vodo Donava je pri Novem Sadu zopet na-( rastla. Med naraščanjem se je podrlo '^Ruski in angleški strokovničarli seieio nekaj nasipov. Voda je zalila velike mhgitva o a \tx „ • • , . , komplekse zemlje. Del Novega Sada se' ™OS1pA, 24 Včeraj je odpotovalo nah^i« f-satopstvo osrednjega vodstva strokov- ne zveze v Paiiz, kjer se bo 26. t. m sestalo z angleškimi strokovničarji. Novi norveški ministri OSLO, 24. Minister za javna dela je postal Jenssen, za vojno Christersen, nahaja pod vodo. Zvečer so pričelle Donava, Drava in Sava padati. Poincarć na vrhu PARIZ, 24. O četrti Pcrincarćjevi vladi, vladi «šestorice ministrskih predsednikova, kakor jo imenujejo, računa-1Justico je prevzel Oeyen. jo, da jo bo podpiralo 350 poslancev, - rajši pa še več, Če se ublaži odpor, ki Nova estonska vlada ga čuti del radikalnih socijalistov proti REVAL, 24. Zbornica je s 46 glasovi njej. Nasprotni so ji brezpogojno samo Pr°ti 34 potrdila novo vlado, ki ji pred-socijalisti in komunisti. Herriot je po-|seduje Teenant. Zunanje zadeve vodi jasnil v nekem pismu predsedniku ra-! Christian Akel, finance neodvisnež dikalno socijalistične zborniške frakci- Sepp. Poslanci manjšine niso glasovali, je Cazalsu, da je prevzel ministrsko Ukrepi proti nevarnim tujcem na Francoskem mesto v Poincarejevi vladi, ker noče ovirati poskusa narodne zveze, vendar pa da ostaja zvest svojim sanacijskim! HON, 24. Vsi tujci, ki jih bodo oblasti pogojem. Poincare še ni povedal, kakšni! našle brez osebnih listin, bodo odslej so njegovi finančni načrti; tisku je iz-'izgnani v domačo državo. DNEVNE VESTI Vprašatlie iz Ledin !ter mu P0^2**1 dekret tržaškega prefekta, r ;s katerim se razpušča komaj ustanovljeno Poslanec Wilfan je prejel iz Ledin! (12- VIL 26.) M. D. «Kovčiči». — Vzroki so pismo brez podpisa tičoče se sedmih1?0 ^sedab g- brigadirja sledeči: protidr- vdov, ki jim niso priznali ne italijanskega, ;ne srbsko-hrvatsko-slovenske-ga državljanstva. Ker manjka naslov, odgovarja poslanec VVilfan po tej poti. Kolikor «je mogoče posneti iz dopisa, gre za ženske, ki bi bile po senžermen-ski pogodbi postale srbsko-hrvatsko-slovenske državljanke, če se ne bi bile poročile, a italijanske, če bi bili njihovi možje ostali pri življenju. Kot vdove pa niso z italijanskega pravnega stališča mogle kar brez daljnega (di pieno di-ritto), nego le na svojo prošnjo postati italijanske državljanke in so sedaj, ker se jim je prošnja odbila, državljanke kraljevine S. H. S. V smislu čl 74 sen-žermenske pogodbe jim namreč potem, ko se jim je odreklo italijansko državljanstvo, pristoji kar brez dalj-!11111 seznamih negotovih in izpremen-njega (di pieno diritto) državljanstvo Ijivih dohodkov v svrho obdavčenja na žavnost, prevratnost in da je v vasi že itak mladinsko društvo «Lega Nazionale», katera povzdiguje lokalno mladino moralno in fizično. Ko se je napotil drugi dan tajnik k brigadirju, da vsaj prepiše dekret, ker je to treba javiti Zvezi mladinskih društev, je to g. brigadir odločno odklonil. — Pretekli teden je bilo primorano se razpustiti staro domače godbeno društvo «Lira». Ta samo-razpust je v zvezi z vprašanjem vstopa društva v sindikat. Ker je po zakonu vstop svoboden, si je društvo pridržalo odločitev po svoji vesti in volji. Odločilo se je za samorazpust. Družinski poglavar ima pravico zahtevati popravke zase, za ženo, za otroke in za druge družinske člane, kakor tu-.di za tiste dohodke, ki jih le uživa ali upravlja. Prijave za popravek se vlagajo pri pristojnem davčnem uradu ali pa pri domačem županstvu, toda v zadnjem slučaju mora izdati župan davkoplačevalcu posebno potrdilo, da je bila prijava pravočasno vložena, ker bi drugače postala brezpredmetna, ako bi ne došla na davčni urad v predpisanem roku do 31. t. m. Enako potrdilo naj se zahteva iz previdnosti tudi od davčnega urada. Previdni naj bodo davkoplačevalci tudi pri sklepanju dogovorov (konkor-datov) glede davkov. Naj ne podpišejo dokler niso natančno poučeni, kakšne posledice bo imel podpis zanje. V to svrho naj zahtevajo od davčnega uradnika natančnih pojasnil. Preudarijo naj pa tudi dobro, preden odrečejo končni podpis za dogovor, ker je večkrat miren sporazum boljši kakor pa negotova pritožbena pot. Priznavamo pa brez ovinkov, da so se ravno v naših krajih ob uvedbi davčne zakonodaje izvršile iz raznih razlogov krivice, ki jih je treba popraviti. Davčni uradi kakor tudi davčne komisije se drže ponekod tega načela. A na davkoplačevalcu samem je v prvi vrsti ležeče, da se krivica popravi. Davkarija ne bo sama od sebe nikdar črtala predpisanih davkov, ako ni bila za to na-prošena. Krivda je torej na strani davkoplačevalca, če se pravočasno ne zgane v varstvo svojih koristi. Toza.devni nasveti se dobe v tajništvih «Edinosti» in sicer v Trstu (Via San Francesco d'Assisi 20, I.) in v Gorici (Via Carducci 7, I.). III. KONGRES FAŠISTOVSKIH SINDIKATOV Danes se sestane tu v Trstu III. kongres sindikatov. Pred otvoritvijo se bodo vršile razne manifestacije s sprevodom po glavnih ulicah, v katerem se podajo člani sindikatov v gledališče Rossetti, kjer se bo vršila oficijelna otvoritev kongresa. Kongresa se udeleži tudi g. Rossoni, voditelj fašistovskega sindikalizma. Delo kongresa se začne popoldne ob IG. uri v dvorani Dante. PREBIVANJE TUJCEV Glede prebivanja tujcev veljajo zadnje čase posebno strogi predpisi. Radi tega opozarjamo vse one družine, katere imajo obisk svojih članov, ki so državljani v drugih državah, da vedno točno ob ves te varnostne oblasti o prihodu in odhodu svojih članov, da ne zapadejo težkim kaznim. Popravljanje davčnfo napovedi Se teden dni t. j. do 31. t. m. imajo davkoplačevalci, ki so vpisani v davč- n "I K n n>m n « - L. ____X___• 1 •__ • Amerikonec ]e nakupil v Florend .za IV2 milijona lir starinskih premičnin FLORENCA, 24. Tu se mudi že več dni milijarder Meluille Rotschild iz Chicaga, ki se je nastanil v Grand Hotelu. Obiskal je najvažnejše antikvari-je ter nakupil za IV2 milijona lir sta-rinarskih premičnin. S temi bo opremil svojo vilo v Ameriki. OdSodlteo sel anketnega odbora ta proufevo&je kornpcUsMta afer BEOGRAD, 24. (Izv.) V narodni skupščini je danes zavladalo popolno zatišje, ker so seje anketnega odbora od-godene do 3. avgusta. Ta odgoditev je v vrstah opozicije napravila zelo neprijeten vtis. Tekom predpoldne in popoldne se je vršil sestanek med ministrskim predsednikom Uzunovićem, skupščinskimi jredsednikom Trifunovičem in radikalnim veljakom Aco Stanojevićem. Razpravljali so o položaju radikalne stranke v Beogradu spričo bližajočih se občinskih volitev. Nekateri radikalni krogi zatrjujejo, da bo težko prišlo do pomirjenja med Bobićevo in Maksimo- nase delovanje _ mislimo delovanje v I Se'sŠe" ra" najširšem pomenu — ta ve, da je ravno nasprotno, da torej gre za tem, da si naše ljudstvo v prav novih razmerah in v svoji novi državi uredi svoje narodno življenje. Vsi tisti, ki mu pri tem Finančna likvidacija agrarnih odnošajev t Dalmaciji V finančnem ministrstvu pa so se vršila posvetovanja med finančnim mi- traljevine S. H. S. kot tiste države, ki ima v svoji oblasti ozemlje, na katerem so vdove imele domovinsko pravico, preden so se poročile. S stališča jugo-slovenske vlade pa velja tudi za vdove določba čl. 82 senžermenske pogodbe, da namreč (glede državljanstva) omo-žene žene sledijo stanu svojih mož in otroci izpod 18 let stanu svojih staršev. Poslanec VVilfan meni, da je stališče srbsko-hrvatsko-slovenske vlade neutemeljeno. S smrtjo enega zakonskega druga preneha zakon (brak); njegove posledice trajajo, a zakona (braka) samega ni več. S pravnega stališča torej vdova ni omožena žena in ne velja določba čl. 82 senžermenske pogodbe tudi za vdove. Če ima taka vdova pravico do pokojnine po svojem možu, bi se morala izseliti v Jugoslavijo in zahtevati pokojnino od jugoslo-venske vlade. Mogla bi tudi še enkrat prositi za italijansko državljanstvo, a ker bi s tem državljansvom tudi pridobila pravico do pokojnine nasproti italijanskemu erarju, ni prav nič upanja, da bi se ji italijansko državljanstvo podelilo. Še nikdar nismo bili tako daleč kakor sedaj od razumevanja in spoštovanja domovinske pravice v pravem pomenu besede. Takšna vprašanja bi se morala urediti vedno tako, da bi prirodne vezi, ki vežejo ljudi z dolo? čenim ozemljem, ne bile po sili pretrgane. Med prirodne vezi spada brez dvoma tudi tista vez, ki priklene ženo, ko sledi možu na njegov dom, k njeni novi domačiji. Na žalost pa, kakor rečeno, takšnih vezi dandanes prav nič ne upoštevajo, posebno ne, če bi radi njih obremenili državni erar, Še manj seveda, če gre za naše rojake. RAZPUST M. D. iKOVfilOb TER STAREGA GODBENEGA DRUfiTVA «URA» ▼ SV. KRIŽU PRI TRSTU V pondeljek je tamkajšnji brigadir pozval k sebi predsednika M. D. «Kovčiči» nepremično imovino, čaš, da zahtevajo poprave teh dohodkov, ako so se v zadnjem letu njihovi dohodki bistveno iz-premenili. Ti popravki bi prišli, ako jh davčni uradi priznajo za utemeljene, v veljavo s prvim januarja 1927. Omeniti pa moramo, da imajo davčni agentje tudi od svoje strani pravico, da zahtevajo popravke, ki so v škodo davkoplačevalca, t- j. lahko zahtevajo zvišanje že vpisanih dohodkov in to ne le tistih, za katere j>rosi davkoplačevalec popravka, ampak tudi vseh drugih. Stvar izgleda v praksi tako, da more davčni agent zahtevati povišek kateregakoli drugega dohodka, ki ga ima prosilec, in ne le tistega, za kaferega davkoplačevalec, zahteva popravek v svojo korist. Če hočemo biti stvarni, moramo pozvati davkoplačevalce k največji previdnosti. Naj ne stavijo predlogov za popravke, ako niso povsem prepričani, da je njihova zahteva popolnoma upravičena in da gotovo dosežejo naproše-no znižanje, ne da bi radi tega prišli v nevarnost, da bi se morebitni drugi njihovi dohodki povišali, čemur bi sledilo zvišanje davka. Z drugimi besedami rečeno, preudariti morajo, ali bi bila končna vsota davkov na premično imovino po izvršenih zahtevanih popravkih v korist in po uradnih popravkih v breme davkoplačevalca višja ali nižja 9d sedanje. Davčni uradi imajo do po-4>olnosti izvedeno poizvedovalno in za-upniško službo. Prijava za popravek mora vsebovati natančno označbo dohodka, za katerega se zahteva poprava in one, ki naj ostanejo neizpremenjeni. V tej novi prijavi se je treba sklicevati tudi na prvotno vloženo priglasitev. Vse ostalo je razvidno Iz tozadevnih tiskovin, ki se dobe pri davčnih uradih. Podpisati mora novo prijavo sam davkoplačevalec ali pa njegov upravičeni zastopnik* trt na f¥WU*Q Klf 1 o X A A - - - * ^___• TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne 24. t. m. na debelo: Zelenjava: Solata 40—60, paradižniki 35—90, belo zelje 80—100, rumeno zelje 60—100, vrzote 80—100, repa 60, krompir (letošnji) 45—50, radič (velik) 60—150, radič (mali) 100—300, fižol (velik) 70—140, fižol (za luščenje) 130—180, fižol (zelen mali) 150—200, bledes —.—, grah 130—lfJO, buče 20—80, kumare 50—100, špinača 40—60, ma-lancane 180—300, korenje 80, paprika (zelena) 320, česen 150—250, čebula 50—80. Sadje: Marelice 260—400, breskve 100— 600, fige 60—200, jabolka 40—90, hruške 100—300, cimbarji 60—120, «amoli» 80—260, češplje 100—200, ronglo 120—220, jagode 700, pomaranče 50—70 L zaboj, grozdje 400—600, limone 12^35 L zaboj, ribes 120. Še vedno prevladuje istrsko blago. Paradižnik polagoma odjenjuje. Včerajšnji trga ga je imel morda komaj 100 stotov. Tem več je na trgu krompirja, ki navzlic temu noče pasti v ceni. Odhaja na debelo prekupcem, zato male prodajalce skrbi, ker se jim še ne izplača plačevati ga po navedeni ceni. Kraškega krompirja še ni, zato ni konkurence. Buče naraščajo količinsko in tvorijo predmet živega trgovanja. Razliko med najvišjo in najnižjo ceno tega blaga je pripisovati času, ko je isti kupljen. Eno in isto blago je imelo ob 5. uri zjutraj 60 cent. za kilogram, ob 8. uri je šlo za 20 cent. Fige so že redke. Vedno več je breskev, ki polagoma popuščajo v ceni. Lepa jabolka imajo preveč povpraševalcev — v ospredje prihajajo počasi hruške. Grozdja je na trgu malo in ne more še naprej radi visoke cene. Cešplje, amoli, cimbarji in ronglo zanimajo kupce. Na splošno je sadje predmet najštevilnejših in največjih transakcij. 2al, da ima takozv. sadje z znamko prednost, ki mu jo dajejo večinoma le lepe košare, v katerih se isto prodaja. Domače sadje sicer ne zaostaja za njim, a kupcem ,je znamka nekaka garancija za kakovost blaga. Tako se kupčuje živahno z iz kraljevine uvoženimi breskvami, navzlic relativno visokim cenam istih, dočim skoro-da boljše domače blago gre pod ceno, oz. zaostaja. Precej pozno je došla v kanal prva ja-drenica z znanimi «angurijami», ki pa Čaka še nedotaknjena. Kupčija je bila zelo živahna, toda količinsko srednja. Društven« vtsfl —- Slov. akad. društvo «Balkan». Danes ob 9.30 se vrši XXXI. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Starejšine vljudno vabljene. — Odbor. — Srednješolsko u draženje. Jutri v pondeljek točno ob 10.30 seja. Navzočnost revizorjev in ostalih tovarišev obvezna! — Novi ljubljanski spomeniki. Kakor poročajo ljubljanski listi, bodo postavili v parku pred sodno palačo tri . ^---, spomenike in sicer kralju Petru, Mi- to pa mora biti označeno na prijavi, klošiču in Ivanu Cankarju. « n. •EDINOST* V Trstu, dne 25. julija 1926. TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo seje dne 21. 7. Grafe: Gra>a se T. V. L. A. radi slabe organizacije meetinga na igrišču Adrije, Častno izjemo tvori g- Luin, kateremu se izreka zahvala. Graja se g. Kras, ker je dovolil igrati dne 18. 7 izključenemu gralcu. Kazni: odvzame se izkaznica igralcu Škilami, ker S- D. Obzor, ni izpolnilo zahtevanih pogojev Potrjuje se . Gotovi smo, da bo ta tekma nekaj izvanrednega, nekaj tako privlačnega, da se je bati prevelikega navala. Pomislili tom Okoli t. ure so se gasilci vrnili naj da se spremeni v občinska godbo. Res-, vprašan j o popolni pijanosti, hudem ?." , »niča je pa bila pač t^ da se je ponudil skanju. Na Jiee^ mesta so se podali zastopniki | tukajšnji fašjo, da bo izposloval raznih oblasti, med njami tudi namestnik 1 pristaniškega poveljnika. Divji prizor požara je občudovala tudi množica radoved-dnega občinstva. Škoda, ki jo je povzročil požar, ni bila še natančno ugotovljena, a je brezrdvomno ogromna; baje znaša kakih 400.000 lir. Jadrnica je uničena, istotako ves dragoceni tovor. Vzroki požara niso Se ugotovljeni. za Godb. društvo stalno letno podporo od strani občine pod pogojem, da se Godb. društvo vpiše v s in da kat. Še prej je pa omenil g. poteštat Bravedani predsedniku društva, aH bi ne bilo umestno, ako bi se Godb. društvo spremenilo v občinsko godbo. Tako je imel odbor o tem vprašanju kar dva predloga. Od- Zdi se da je kak sod benrina puščal in!bor pa, videvši društvene in splošne F%ndaf ° zapalit vž^a?i leto večii zakkui ~ zemljo. Pokažimo ji zarana (feoisKa veselica). Kakor vsako leto, resnico najiepšega življenja in bogastvo, tako je tudt letos šolska mladina za- do katerega more le temeljito poučeni. jtljučila svoje leto z majhno prireditvi- Tako bodo ostali trdni naši domovi, ki se jo. Prireditev se je vršila v dvorani ka- danes tako nagib rušijo. — Sledilo je kme- vame. Na vzporedu so bile razne pes-tijsko predavanje, pri katerem je bilo pol- mice, deklamacije in šaljivi prizori, no vašCanov. Radi so priznali, da so v Moramo pa žal omeniti, da v celem kmetijstvu zaostali, kar se zelo maščuje v Drocramu ni bilo niti ene sajne točke tej težkl «osP°darskl krM1;. Naša programu m duo mu ene same točite hJevi gojite*, travniki, polja — vse kliče slovenske. Gosp. didaktični ravnate)* po uAinih gospodarjih, za kar je treba poki je celo prireditev aranžiral, bi lahko uka. Želja kmetovalcev, da bi radi večkrat pokazal malo več ozira do nas. Naši prisostvovali takim predavanjem, je dokaz, judje so se radi tega čutili užaljene, j da so dostopni dobrim naukom, za katere zato ni nič čudnega, če je bila. udeležba | pa se jim ni nudila prilika. Gospod učitelj z naše strani tako pičla ni razumel in je vzgajal duševnost fSnrpmpmha GndLnppa otroka v neplodno smer, ki ne more najti (bprememba Godbenega društva*. Ze ^ v ljudatVu odmeva. Clove- deli časa je krožil po vasi glas^ da God- boli> ko zna v nadar jenih obrazih znake jeno društvo ne ostane več samostojno.1 _ dresure Pridružujemo se g. učiteljici in Govorilo se je, da se priključi delav- predavatelju: Ne likanja, našim otrokom skemu fašistovskemu sindikatu, ali pa je treba resničnega življenja! Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Toča tekom preteki«! na Goriškem Oni suhi prasketajoči ropot toče gnane od vetra, ropot tako podoben dalj- uradnem listu kakor določa četrti člen postave. Verjetno pa je, da Bo kot tako priznano, ker so vsi izgledi taki, da ima vse tri potrebne predpogoje navedene v prvem členu postave. Na vsak način pa zam oremo dati na raz- nemu ropotu strojnice v strelskih jar-!na vprašanja sledeči odgovor: je, da se hoče okrog 20 lakih športnikov priboriti kih je pod večer ter ponoči od torka na darila, ki st bodo razdelila na način, da bo dobil najboljši, srednje dober in lahko tudi najslabši igra lec svojo porcijo. Tekma se začne nepreklicno jutri ob 10. uri dopoldne. Kdor se želi še vpisati lahko to stori danes do 7. ure zvečer. Iz Sržaikegss življenja JPožar uničil motorno jadrnico, na tovor j enG z bencinom in petrolejem Ogromna Skoda. - Dva pomorščaka poškodovana. Sinodi ob 18.30 je izbruhnil pri Sv. Soboti velik in nevaren požar, ki bi bil skoro imel katastrofah posledice. Ob pomolu pred tamošnjo čistilnico petroleja, kjer se nahajajo tudi ogromne zaloge bencina, je bila včeraj zasidrana motorna jadrnica «Maria Luigia» iz Pirana, na katero so tekom dneva naložili kakih 90 ton bencina in petroleja tukajšnje delniške družbe «Benzin - Petroleum«, ki ima svoj sedež na trgu Unita. Blago je bilo vkrcano na račun špedicijske firme Fuggini iz Porto Nogaro, kamor je tudi imelo biti prepeljano. Okoli 18.30, ko je bilo vkrcavanje blaga končano, je dal kapitan in solastnik jadrnice Nikolaj Trani, rodom iz Pirana, povelje za odhod. Dočim je Trani skočil na breg, da bi odveza! vrvi, s katerimi je bila ladja privezana k pomolu, se je 37-letni pomorščak Jurij Fonda, tudi iz Pirana, podal na zadnji del zadrnice, da bi spravil v tek motor. S tem namenom je mož — menda ker magnet pri motorju ni dobro deloval — zapalil vžigalico, da bi prižgal plin v cilindru. Toda komaj je to storil, je buknil v tesni kabini motorja velik plamen, ki je Fondo močno opekel po obrazu in rokah. Siromak je komaj utegnil planiti iz kabine na varno, ko je že bila vs^ ladja v plamenih. Bliskoviti požar je presenetil tudi 17-letnega pomorščaka Marija Venier, ki se je tedaj nahajal na drugem koncu ladje; zapazivši nevarnost, je mladenič naglo skočil na pomol, a pri tem je padel tako nesrečno, da se je močno pobil po prsih in desni nogi. Medtem ko sta bila pomorščaka po prvi pomoči, ki sta jo dobila od navzočnih tov., prepeljana v mestno bolnišnico, se je požar na jadrnici razvijal z neznansko silo. Železni sodi bencina in petroleja so pokali z oglušujočim ropotom in curki goreče tekočine so brizgali daleč naokoli. Grozila je nevarnost, da se požar razširi na bližnja skladišča bencina in petroleja, kar bi brezdvomno imelo nedogledne posledice. K sreči so kmalu prihiteli na lice mesta mestni gasilci pod vodstvom stotnika Sapunzacchija, ki*so odvrnili pretečo katastrofo s tem, da so odrinili gorečo jadrnico, ki jo seveda ni bilo več mogoče rešiti, od brega in preprečili, da se niso luže gorečega bencina razlile do skladišč. Razen neznosne vročine, ki je puhtela okrog ladje, je bilo delo gasilcev tudi silno nevarno, kajti sodi bencina in petroleja so še vedno pokali in trosili plamene daleč naokrog. Končno se je jadrnica potopila, tako da je le zgornji del molel iz vode. Radi gorečega bencina, ki je plaval na vodi v širini več sto kvadratnih metrov, se je zdelo, da morje gori. Prizor je bil veličasten in grozen obenem. Polagoma pa je začel požar pojemati in okoli 23. ure je voda končno zmagala nad divjim elemen- sredo metal v obup mirne Oslavce in Števerjance, dalje je potrl precej vasi okoli Tolmina in v baški dolini. Ponovni curki toče v četrtek, popoldne so napravili silno škode po nekaterih vaseh sv. Jurijske občine, Volč, dalje so potolkli posebno Lipo na Krasu, del komenskega, temniškega in vojščiskega polja. Tudi v skrajno za^ padnih Brdih prav v dolenjski občini je dokončala svoje uničujoče delo po Hlevniku in tam naokoli. Izdajanje potnih li§t«v na jorlfkl kvestuzi. V uradu za izdajanje potnih listov na goriški kvesturi se ne sprejemajo več stranke, ampak se mora vsak obračati po kakršne si koli informacije, pospešitve in drugo edino le na domača županstva. Sicer se pa, kot smo slišali od raznih strani, ni izdal že od 13. t. m. sem nikak potni list. Izvozni tr§ v Gorici M. t. m. Cene: Vajin 0.45—0.55, paradižniki 0.60— 0.80, hruške 0.70—2-češplje 3.20-3.60, cimberji 0.50—0.80, jabolka 1.00—1.50, krompir 0.40. Hrušk je prišla izredna količina na trg. Sodi se, da jih je bilo skoraj 100 kv. Ostajalo je le drobno, manj vredno blago. Lepo blago se je prodalo po dobrih cenah. Povpraševanje po boljSih vrstah precejšnje. Živahna je bila tudi kupčija z vaj inom; šel je skoraj ves v inozemstvo, ki zopet povprašuje po njem. — S krompirjem j« vedno enako. Kaj |e m pristopom v federacijo fatfOTM? na Goriškem? Stotine in stotine naših ljudi, prostih obrtnikov je dobilo te dni na Goriškem tiskan poziv trgovske trgovcev, načelovane po g. Gino Morassi-ju, da naj se vpišejo v goriško federacijo. Pravi nadalje dotični poziv, da bo moralo itak vsako podjetje kasneje plačevati prispevek zakonito priznanemu stanovskemu sindakaln. udruže-nju ne glede na to, ali bo vpisano ali pa ne. Ker se je obrnilo silno mnogo ljudi pismenimi n ustnim potom na nade tajništvo «Edinosti» v Gorici z vprašanjem, kaj pomenijo dotični tiskani pozivi ter ali so po postavi prisiljeni vstopiti v federacijo trgovcev na Goriškem, predsedovano po g. Gino Moraseiju, odgovarjamo sledeče: Postava z dne 3. aprila 1026., 9t. 563, ki urejuje pravne odnosa je med delodajalci in njihovimi uslužbenci, ne določa, da mora kdo vstopiti v pravno priznano sin-dakalno udruženje. Postava določa v svojem petem členu le to, da pravno priznana sindikalna udruženja lahko nalože vsem vpisanim in nevpisanim letni prispevek za udruženje, in sicer delodajalcem znesek enodnevnih mezd vseh uslužbencev. Od delavcev, umetnikov in uslužbencev pa lahko zahteva udruženje kot letni prispevek enodnevno plačo, oziroma enodnevni zaslužek. Federacija trgovcev na Goriškem, načelo-vana po gosp. Ginu Morassiju, ni dosedaj, kot nam je znano, pravno priznano sindikalno udruženje, ker Se ni bila kot taka priznana po kraljevskem odloku in tudi njena pravila niso Se bila priobčena v Nihče ni sedaj prisiljen, da vstopi v federacijo trgovcev na Goriškem, načelova-no po g. Ginu Morassiju. Tudi plačevati federaciji prispevke seda> še ni prisiljen noben nevpieanec. Tudi v slučaju, da bo federacija priznana kot pravno sindakalno, udruženje, ni nihče po postavi prisiljen vstopiti vanjo. Pač pa bo lahko takrat federacija trgovcev na GoriSkem zahtevala i od nevpisancev letni prispevek kot od vpisancev. Ker vpis v federacijo ni po postavi obvezen, bo pač merodajno pri posamezniku njegovo prepričanje, da li naj vstopi oziroma ostane izven federacije oziroma sindikalnega udruženja. . Nadaljuje se razprava proti Cimpriču Ludviku, obtoženemu, da je bil s črevljem po glavi svojega ujca Juga Antona in tako povzročil njegovo smrt. Izpovedujejo razne priče. Ivančič Alojzij stanuje tam blizu, kjer se je vršil dogodek. Ko je slišal besedičenje, je stopil iz hiše in videl Juga s strgalom za krompir v roki. Cimprič ga je udaril dvakrat, trikrat s črevljem. Jug je izjavil nato: «Škoda, da te ne morem zabosti v srce!» Vrnila se je priča na to v domačo hišo, in ko je stopil Ivančič zopet ven, je videl, da je stari Jug Se vedno sedel. Komaj na to se je onesvestil in padel s klopi na tla Cimprič j« bil pijan, ves rdeč po obrazu, a se je še vedno držal na nogah. Sovdat Viktor pove, kako se je vršil dogodek. Jug se je jezil rekoč, če bi imel le še enega kosca, pa bi lahko v enem dnevu končal košnjo na planini. S temi besedami je cikal na svojega nečaka, ki je prav tisti d napopival po vasi. Temu je bilo dovolj; pobral je čevelj in udaril ujca po glavi in se odstranil. Sovdat je tudi videl, kako je padel stari Jug na tla, a temu ni pripisoval nobenega pomena, saj se je navadno vrgel Jug na tla in vstal, ko se mu je ponudil kozarec mošta. Trdi, da je bil tudi Jug nekoliko pijan Gabršček Anton je videl Juga že mrtvega. Pri dogodku ni bil navzoč. Faletič Anton izjavlja, da je on s Sov-datom in neko žensko pomagal prenesti nezavestnega Juga. Cimprič je bil pijan in se je zibal. Stari Jug je bil sitnež, je nadlegoval rad ljudi; ko ga je pomagal prenesti, je Jug krvavel, ker se je pri padcu udaril ob kamen, in sicer je krvavel na sencih. Ivančič Josipina potrjuje, da se je pokojni Jug večkrat vrgel na tla Ko je padel na tla, se je prenesel v sobo. Cimprič je bit pijan, stari Jug je bil pa znan daleč okrog kot prepirač. Radi takega njegovega svojstva ga j« krčmar večkrat postavil na cesto. Sturm Katerina izjavlja, da je popival Cimprič v njeni gostilni, obiskal je pa tudi druge. Jug je nadlegoval ljudi In sitnaril. Ni bil nikjer priljubljen. Izvedenec zdravnik dr. Marangoni Josip, ki je raztelesil pokojnega Juga, je razširil svoje prvotno mnenje v tem smislu, da so lahko povzročili udarci s Čevljem po glavi smrt, da je pa smrt lahko nastopila tudi radi padca na tla. Na to so se sestavila vprašanja. Zagovornika sta zahtevala še nekaj dodatnih Ko se je prekinjena razprava zopet nadaljevala, je državni pravdnik na podlagi ^akljnčltov izpovedi prič odtegnil obtožnico oziroma predlagal oprostilno razsodbo, če mur sta se seveda pridružila tudi zagovornika. Porotniki so zanikali glavno vprašanje in na podlagi tega pravoreka je predsednik izrekel oprostilno razsodbo, in sicer 23. julrja, t. j. dan pred obletnico onega nesrečnega dogodka. Odprto lekarne v Gorici. Danes, v nedeljo* 23. t- m. bo odprta ves dan lekarna Glinbich, Rabaka št. 18. Imela bo tudi nočno službo od 25. julija do 1. avgusta. — Do 1. ure popoldne sta odprti le karni: Liberi, Corso Vitt. Em. III. 39, in Cristofoletti, na Travniku št. Št. 14. UVEK Menda Vas z Lrvka nikdar nihče ne nadleguje, zato prosim, sprejmite teh par vrstic. V «Gor. straži» od 14, t. m. ponovil o čitam, koliko je pri nas duš, koliko gostiln, da se sliši vsako nedeljo harmonika, da mladina le popiva in pleše. Dopisnik «Straže»! Kaj delate? Nimate drugega posla, kot da blatite naša dekleta in naše fante? Resnici na ljubo bodi povedano: od jutra do večera so vsi naši ljudje v seno-žeti vsak dan ves junij in julij. Nobeno nedeljo ni nobenega dekleta v gostilni, najdeš mogoče par mladeničev, ki igrajo krogle za kratek čas, a ne popivajo. Prepri čaj te se sam! Sena bomo imeli letos dosti, le težko ga bomo spravili radi slabega vremena. Sadja in fižola ne bo nič, krompirja mogoče nekaj. VIPOLŽE V BRDIH Čitatelji «Edinosti» se gotovo še spominjajo na različne članke glede prireditve domačega društva «Vrtec». Igralci so se bili že popolnoma pripravili za nastop na binkoštni pondeljek, toda radi nepredvidljivih zaprek se je morala prireditev prenesti na nedoločen čas. Poteklo je dolgo časa, a igralci kljub temu niso izgubili poguma; vztrajali so in imeli vedno redne vaje z upom, da se prireditev posreči. — Končno po dolgem čakanju, odlašanju, po tolikih naporih se je vendarle določilo, da se bo prireditev vršil« dne 1. avgusta na krasnem siarograjskem dvorišču. Kot glavno točko sporeda omenjamo danes pretresljivo dramo v treh dejanjih: «Don Fernando, strah As tur i j e«. Ta drama se še ni igrala na briških odrih. Točnejši spored se objavi v eni izmed prihodnjih številk. Oni, ki so prisostvovali zadnji prireditvi («Hazvalina življenja«), gotovo še vedo, česa so zmožni vipolški igralci. Upamo torej tudi sedaj, da se udeleže prihodnje prireditve v obilnem številu. KANALSKI VRH Mlekarna brez mleka Z veseljem, po žrtvo van jem in dobrim upanjem so naprednejši gospodarji ustanovili pred par meseci mlekarno vsakdanje tako potrebno za našo živinorejsko vas. Pa so se dobili nekateri, ki so se zbali stroškov in so odstopili. Ne vedo ti ne-vedneži, kako hitro bi dobro poslujoča mlekarna poplačala stroške za nabavo raznih mlekarskih strojev. Ne pokažimo se, da smo za Tolminci, ki imajo v svojem okraju nad 70 mlekarn. Zopet drugtf so se najbrže zbali svojih drugače dobrih ženic, katere se oe morejo odreči kar tako navade nositi v predpasniku štruco masla trgovcu, izgubljati čas ter prodajati blago pod ceno. Bodimo možje, uvidimo koristnost take gospodarske ustanove, kot je mlekarna, ter se je oklenimo prav vsi. lekarna bo pa letos po dovršenem poletnem delu začela kljub vsem težko-Čam svoje delovanj t TEMNICA ^ Te dni se je dovršil oltar za našo novo cerkev. Oltar je iz sv. križkega kajnna in je stal približno 25.000 lir. Je v naši vasi navada nekaterih naših vaščanov: Ne more se dovršiti nikako važno ali nevažno delo, da bi se ne pil likof. V drugih vaseh se nam radi tega že posmehu je jo. Upamo, da bo tokrat likof izostal. . Šolske veselice v Lipi, naši vasi in Kostanjevici so prav lepo izpadle na obče zadovoljstvo stariše v in otrok. MIREN Dne 1. avgusta ob 4.30 popoldne priredi mladina dram. krožka «Ipava» lepo in bogato vrtno veselico. Kdor si želi vsaj za malo Časa pregnati hude misli, naj pride ta dan v Miren, na dvorišče g. Petra Ur-siča (pri Grabcu). Videli in slišali boste čud ne reči, kakor «Povodna mo» in — pst, naprej pa ne. Pridite gledat, ker ne bo drago! IZ KANALA Cankarjeva proslava huj- pa je neprestano deževje napravilo ogrom* no škodo že v cvetju zaroda, ki se je osulo v jeseni. Radovedni čakamo na končne rezultate in zadnjo besedo bomo izrekli šele tedaj. *** Telovadno društvo v Idriji priredi 25. t. m. na Starem šolskem trgu javno telovadbo s sledečim sporedom: 1) skupne proste vaje dečkov in deklic; 2) vzorne proste vaje dečkov; 3) proste vaje članov; 4) proste vaje deklic; 5) orodna telovadba dečkov in deklic; 6) proste vaje deklic; 7) proste vaje članov; 8) proste vaje dečkov; 9) orodna telovadba Članov; 10 vaje članov s krampi; 11) skupina. — Začetek ob 15.30. V slučaju slabega vremena se vrši telovadba ob isti uri v realčni telovadnici, «V zdravem telesu zdrav duh», to je naše geslo in po njem tudi delamo. Zato vabi-mov se prijatelje, telovadbe, a tudi one, ki ne verujejo v zgornje geslo, da se potrudijo v nedeljo od blizu in daleč v Idrijo, kjer bodo videli uspehe telesne vzgoje mladine. Zato krepki zdravo in na svidenje! PRODAM lepo tronadstropno hišo s polunadstrop-jem in pritličjem pri Sv. M. Magdaleni zgornji za saldo ceno L 39.000. (Na hii:i je vknjiženih 21-000 s h%). Izborna kupčija za zmerne kapitaliste. » Lodovtco Roth sodni izvedenec 805 Via deiristria 12, I. od 1 do 3. MALI OGLASI BERLITZ-SCItOOLv*Torre 21 prevodi v vseh jezikih. (1135 SLUŽKINJA, pridna in poštena, od 18 do 22 let, se sprejme, Via S. Francesco d'Assisi 34, II. 1158 Znanost in umetnost •Cerkveni Glasbenik* glasilo Cecil. društva v Ljubljani št. 7.-8. prinaša poleg drugega tudi dr. Bunčevo skladbo « S p o m n i s e » (Memorare, o piissima) za mešani zbor. Skladba je spisana z občutkom, iskrenim izrazom in mestoma lepimi domisleki. Sattnerjev cerkveni pevski zbor v frančiškanski cerkvi ENONADSTROPNA HIŠA v sredini Solkana, se proda, štirje prostori, podstrešje, dvorišče, ob glavni cesti. Naslov pove goriška uprava. 1156 HIŠA, radi vojne poškodovana z lepim vrtom, se proda po ugodni ceni. Naslov pove goriška uprava. 1157 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Madon-nina 10, II. 1159 POZOR! Resna trgovina z mrtvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera velika in izključena konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, RaštcI; 37, pod oboki. Zaloga v prvem nadstropju. 1038 PRIDNA hišna dobi takoj službo v Tomaju, Vila Tenze. Dobra plača, lepo ravnanje. 1144 PivSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaši iju in bronhiajalnim alekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo V lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LAoi. Vstrbnje kinin in je valed tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. m lca P° L 6 se dobiva" samo v lekarni •Castellanovich*. Trst. Via Giuliani 42. 1044 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via GiuKa 29. 1096 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema no-seče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 {podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1070 GLYXOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijQ na živčni oslabelosti, glavoboiu, pomanjkanju sla^ sti. GIykoI jc splošen in energičen obnovitelj. Proi daja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1131 Odvetnik dr. Boris Furlan je preselil svojo pisarno v Via XXX ottobra štev. 13, I. SOBICA se odda poštenemu delavcu. Rojan,- Ver-niellis 547. 1146 HIŠA v P od gradu, obstoječa iz 4 prostorov, zraven vodnjak, 2 hleva za prašiče, zemljišča za 100 kočev gnoja, se proda. Anton Jagodnik, P od grad 105. 1147 SOBA z dvema posteljama se odda poštenima mladeničema. Via Udine 25, IH, vrata 21. 1148 STROJEVODJA za različne tipe, elektrotehnik, ključavničar, šofer, zmožen vseh popravil, vešč slovenščine, nemščine in nekolike italijanščine, poročen, išče stalne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na I. Kariž, Trst, Via Parini 4, pritličje. 1149 STANOVANJE, v okolici, z malo ali več zemlji-iča, proti dobremu plačilu, išče vrtnar. Naslov pove tržaško upravništvo. 1150 štvo, ki naj združi vso našo mladino. Želimo, da bi nas posnemale tudi druge vasi! Veliki nalivi preteklih dni so uničili skoraj vse pridelke na polju. Žito leži po tleh, trava nepokošena in seno gnije neposušeno po travnikih. Kmet se s strahom ozira pri delu, kdaj bo začelo liti in treskati. Pretekli četrtek je bil naliv, kakršnega ne pomnimo že dolgo. Voda je drla s hribov in povzročila veliko škodo. Najbolj pa se kmet boji strele, ki mu lahko uniči še streho nad glavo, saj drugega mu itak ni ostalo. S strahom gledamo v bodočnost! IDRIJA (Matura na realki). Zadnje poletno zasedanje izpitov na idrijski realki se je pričelo dne 1. julija pod predsedstvom prof. Lorenzonija. V komisiji so bili ravnatelj dr. Ciković, prof. Novak, zdravnik dr. Schemitz in kapelan J. Žagar. Uspehe zadnjega šolskega leta kažejo v naslednjem Številke, vendar pa se ne sme jemati krivda samo z ene strani, temveč premotriti je pazno vse vzroke in človek, ki je zasledoval življenje našega zavoda., posebno v povojnih letih, si bo znal ustvariti pravilno sliko. Vzrokov, da je padel naš zavod, ki je bil svoj čas na visoki stopnji, tako nizko, je dovolj. Bili so skriti, a tudi očiti. Zadnji razred je posečalo 23 učencev in 3 učenke. Uspehe tega leta kažejo številke: z dobrim uspehom je zdelalo 7 učencev, ki so bili priznani zrelim brez izpitov, ostalih 19 pa je bilo pripu-ščenih k maturi. V poletnem zasedanju je zdelalo 6 učencev, ostali pa imajo več ali manj izpitov za jesensko zs -danje. Marsikomu se bodo zdele čudne te številke, vendar krivde ni zvračati samo na dijaštvo. Veliko zlo so prizadele neurejene povojne razmere, menjavanje učiteljstva, nekvalificirane učne „moči, učna metodika raznih profesorjev. Vsa krivda se je zvračala samo na dijaštvo, češ da se bavi samo z drugimi rečmi, samo s šolo ne. V društveno življenje pa se dijaki niso posebno spuščali in še celo na cesti so se plašno izogibali učiteljev. Borno kulturno življenje v Idriji ni nudilo dijaštvu ničesar in dobro se spominjam še besed bivšega profesorja, ki mu ni bila pred PODLISTEK SOBICO v mestu, po možnosti s brano, išče uradnica. Naslov pustiti pri tržaškem upravništvu. 1151 HIŠA, dve sobi, kuhinja, dve kleti, skedenj, hlev, _ - j dvorišče, vodnjak, njive. se proda za L. 13.000 bli- radi Ferjancičevega eseja o Ivanu Mer-tzu Divače. I. Hrib, Sežana. 1145 cini. Sploh prinaša «Cerkveni Glasbenik« vedno mnogo glasbenih poročil vseh vrst ■ POROČNE sobe, masivne, s psiho in umivalnikom in se more vsem organistom in cerkvam 190°- j*se"ove 20G0, topolove 2100. Tfirk, S. Laz- kar najbolje priporočati. V. M. zar o 10. Pozor na naslovi 1152 Zvonka Wretscher Mirko. Rijavec poročena Trst, 25. julija 1926. Poslano"! Podpisani naznanja cenjenim odjemalcem, da se Hag. Cio v. Batt. Buttazzonl is Udine ne nahaja več v njegovi službi in javlja istočasno, da je premestil svoje URADE IN SKLADIŠČA v stari sedež VIA CAPPUCCINI ŠT. 15, TEL. INT. 240, kamor naj se naslovljajo vsa povpraševanja za materijal in plačila. V njkrajšem času se bo odprva v Via Arcivescovado št. 7, tel. 333 razstava in zaloga materijala po najzmernejših cenah. Gorica, 21.. julija 1926. LEONAKDO NODUS zastopnik in depozitar stavbnega materi-804 jala in sanitarnih potrebščin. STENICE in kuhinjske ščurke uničujemo z jamstvom. Prodaja perolina, «cimitana» in dr. Zavod za razkuževanje, via Rossetti 2. 1153 CENJENEMU občinstvu se uljudno naznanja, da se je preselila trgovina koles in šivalnih strojev v via Trieste (Rožna ulica) Štev. 142. Priporoča se tudi nadalje za obilen obisk, Rozalija Velikan je, Idrija. 1154 DRUŽABNIKA ali družabnico s kapitalom 8 do 12.000 L išče dobičkanosno podjetje. Ponudbe pod •Industrija* na upravništvo. 1155 KAM JONI s pripremim vozom in mali kamjoni. Prevozi blaga na vse kraje po najnižjih cenah. Priporoča se Bizjak, Viale Venti Settembre 94, telefon 2-41. 1123 ZAHVALA. Ob priliki prerane smrti našega predragega soproga in očeta Franca Didič-a si štejemo v dolžnost izreči najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam s svojimi izrazi sočutja lajšali največjo bol. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini za tolažila v bolezni in spremstvo na zadnji poti, gg. zdravnikoma dr. Schemitz-u in dr. Braggioni-ju za zdjav-niško pomoč, vsem gg. tovarišem blagopokojnika za njihovo požtvovalnost, pevcem za v srce segajoče £alostinke, zlasti g. opernemu pevcu, ki je ra; devolje sodeloval, vsem darovalcem prekrasnih vencev in končno vsem, k* so izkazali pokojniku zadnjo čast. "" Rodbina DIDIČ. GIUSEPPE SPECHAR Via S. Caterina 7 TRST - Piazza Mazzini Zaloga tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. Specijaliteta angleškega in češkega blaga. — Modro in črno sukno za plašče. Bogata izbera izgotovljenih paletots, površnikov, hlač in plaščev. Dežni plašči, jope alpagas, platnene obleke in telovniki fantazija. , SPREJEMAJO SE NAROČILA PO MERI ........ Konkurenčne cene ! 746 Konkurenčne cene ! SVOJIM GOSTOM naznanjam, da sem prevzel gostilno pri postaji v Sežani. Točim najboljša vina. | Dobra kuhinja. Priporoča se Bizjak, dosedanji vo- j ditelj Mahorčičeve gostilne. 11241 MIZARSKI učenec in pomočnik se sprejmeta. Šlenc j Ivan, Bistrica, 1134 Energično okrepčevalno sredstvo Lekarna Castellanovich Via Giuliani 42 ŠOFER, mlad, izučen, išče službe v mestu ali na i deželi. Naslov pri upravništvu. 1138 KREPKEGA kolarskega učenca sprejme takoj Jo-1 sip Prime, II. Bistrica št. 19. 11421 HIŠNA, poštena, dobi takoj službo pri družini (2 osebi). Dobra plača, sama gospodinja. Pojasnila v zalogi papirja, Via. S. Lazzaio 19. 1143 G. DOLLINAR. Trst, Via Ugo Polooio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln% treba Štediti z drvi in premogom. V veliki dvorani je Clr Smith postavil še eno peč, ker v tem prostoru so i vrnil, ko dobi zopet prostost. Jiavadno preživljali dolge večere. Med Gedeon Spilett je bil po poklicu poro-(delom so se pogovarjali, in tako je čas cevalec. zato ie nameraval dodati člančič Ivsem koristonosno mineval. , Naseljenci so se imenitno počutili v dvorani, ki so jo razsvetljevale sveče in jo je premog prijetno razgrel, posebno £o krepčilni večerji pri dišečem bezgovi kavi, puhajoč dišeče oblačke iz pipe, ko je zunaj istočasno nevihta divjala! Počutili bi se bili prav dobro, če bi ne bili ločeni od svetal Vedno so se pomenkovali o domovini, o prijateljih, ki so jih pustili tam, o veličini in moči ameriške republike, katere vpliv je moral naraščati, a Cir Smith, ki se je zelo bavil z zadevami Unije, je s svojimi poročili, opombami in prerokovanji zabaval poslušalce. Nekega dne ga je o priliki takih pogovorov Gedeon Spilett vprašal: —Toda povejte mi, dragi Cir, ali ni vse to veliko industrijsko in trgovsko gibanje, ki stalno narašča, v nevarnosti, da prej ali slej popolnoma zastane? n — Cemu bi zastalo? — Zaradi nedostajanja premoga, ki ga smemo po pravici imenovati najdragocenejšo rudo. m — Gotovo je najdragocenejša, je odvrnil inženir. To je hotela tudi narava pokazati X ustvaritvijo diamanta, ki sestoji iz kristaliziranoga premoga. — Vendar ne boste hoteli trditi, gospod Cir, se je oglasil Pencroff, da bodo nekoč jiamesto s premogom kurili kotle z diamanti? — Ne, prijatelj, je odvrnil Cir Smith. . — Toda jaz ostanem pri svojem, je nadaljeval Gedeon Spilett. Temu ne boste ugovarjali. da bo nekoč nošel? Za kopeli: Kopalna hlače L 4.40 8.— Kopalni plašči Kopalne obleke L 20— 15.— 8.40 Kopalna obl.k. v dveh k^ ' ^^ sih * L 29«— Torbe iz povoščenega platna 13.50 L 150.— 90.— 0.90 Za potovanje: Iz prašičjega usnja, jako močni 65 cm L 270.— Usnjene škatle z ponikla- nim necessaire, 42 cm L 250.— Kovčegi, vulkanizirano vlakno, z medenim robom, 60 cm L 80.— JCovčegl veliki, z notranjimi obroči, jako močni, 90 cm L 175-— Steklenice Thermos, ori-. ginalne V2 literske L 18.50 Čatuljl za dežnike in pa-. lice, široki 16 cm !■ 12.50 IZREDNA PRILIKA ZA NABAVO TEH POTREB-SČIN PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH. Corso V. L 11116 TRST Corso V. E. III 16 OHLER IV. « EDINOST* V Trstu, dne 25. julija 1921 «Nora Talija* Ravnokar so izšli v zalogi »Narodne knjigarne« v Gorici trije novi zvezki «Nova .Talija« št. 4, 5, 6. Cena zvezkom št. 4. L 4, št. 5 L 3, št. 6 L 3. Dobe se pri založništvu in drugih slovenskih knjigarnah. «Nova Talija« št. 4 priobčuje komedijo V štirih dejanjih s petjem «Divji in nedeljski lovci«, izpod peresa znanega pisatelja in humorista StarovaŠkega. Snov vseskozi mična. Glavno vlogo ima po vsem Vipavskem znani «Raubšic» Laskar z Dolnje Otlice. Igra je primerna za podeželske odre ter po svoji obsežnosti zadostuje, da se uprizori brez drugih točk. Napevi pevskih komadov naj se tako priredijo, da se po-vzamejo po kakih narodnih pesmih. Igra se do sedaj še ni igrala. Ko doživi krstno pred.-tavo, bo brezdvomno zavzela odlično mesto na naših odrih. Krasnih scen ne manjka v komediji, tako da poslušalca kar lomi smeh. Društva, ki imate srečo, da štejete med svojimi igralci dobre moči, poskusite s to komedijo. Komedija je tip pristnih narodnih predstav, kakor so «Le-gijonarji», «RokovnjaČi» itd. «Nova Talija» št. 5 vsebuje enodejanko «Prijate!j, rešil si mi življenje«, katero je po L Simonsu priredil Karlo B. Burka je kratka. Nastopijo trije igralci in ne zahteva skoraj nikakih posebnih sposobnosti. Burka se prišteva v vrsto onih, po celem Slovenskem znanih Vinko Vodopiv-čevim burkam, ki so razveselile že na tisoče našega ljudstva. «Nova Talija« št. 6 vsebuje rusko šalo «Smibač», spisal A. Cehov. Ni treba, da še posebej omenjamo vsebino tega dela. Saj Cehov je v vrsti največjih ruskih pisateljev. Šala «Snubač» zahteva od igralcev že rutiniranosti in zmožnosti igralcev mestnih odrov. Besede Cehova režejo, so trpke. Stavki rezke satire so kratki. Dvogovor hiter, nagajiv, tako, da mora igralcem jezik teči kot namazan. — Šala je kratka, a bogata na vsebini, kjer se bojuje ljubezen z zasebno lastnino. Razne zanimivosti Zakladi na dna jezera. Kakor je poročal dopisnik iz Rima, bodo naposled veliki zakladi nekdanjih rimskih cesarjev, ki ležijo pokopani v blatu jezera Nemi, rešeni iz svojega groba. Morda se bo moderni tehniki le posrečilo pokazati današnjemu človeštvu bajno lepo plavajočo palačo cesarja Tiberija. Jezero Nemi je oddaljeno od Rima le kakih 25 km. in vsebuje, po mnenju mnogih, zaklade, ki bodo nadkrilili celo one iz Tutankamenovega groba. Potopljena Tiberijeva palača, ki je nekoč plavala na jezeru, je bila ladja velikanske obsežnosti Tti šele moderni parniki jo po velikosti nadkriljujejo. Cesar Tiberij (Tiberius Caesar) je bil naslednik Avgusta in je vladal v Času, ko je rimsko cesarstvo doseglo višek svoje moči in slave. Prebrskal je Grško in vsa znamenitejša mesta tedanjih časov in si nagromadil kipov, slik in drugih umetnin, s katerimi je bil napolnil svoje palače na suhem in na vodi. Večina umetnin, ki so okraševale njegove palače na suhem, je danes deloma raztresena po različnih krajih sveta in mnogo jih je tudi povsem ugonobi jenih, toda umetnine, s katerimi je ozaljšal svojo plavajočo palačo, ležijo danes najbrž pokopane v blatu jezera Nemi. Tu počiva morda na ducate kipov, ki so enaki po lepoti znabiti najznamenitejšim, kar jih poznamo. Materialna vrednost zlata, srebra in brona na nekdanji plavajoči palači je cenjena na mnogo milijonov lir. Mogoče je pač, da se nade v tem oziru ne bodo docela uresničile, a da so dragocenosti na dnu jezera, so potapljači že večkrat dokazali, ko so prinesli različne drobce na dan. Gospod Mussolini je zelo navdušen za načrte, po katerih bi prišli jezeru do dna. Celo kralj se zelo zanima za nameravani projekt in ga odobruje. Naloga sama je pa zelo težavna. Blato tako obdaja starinsko ladjo, da se je nikakor ne da izvleči iz njega in dvigniti na površje. Ni je druge pomoči kakor izpraznitev jezera, kar ni končno težavna naloga, kajti slednje se nahaja mnogo nad morsko višino, primeren predor ali preseka — pa bi bila stvar končana. Pa tudi v tem načrtu je več težkoč in končno se bo morda zgodilo tako, kakor poroča dopisnik iz Rima: z močnimi sesalkami bodo pognali vodo v sosednje jezero, da jo ohranijo tam za poznejše zo-petno zalitje kotline. Profesor Giura, eden izmed inženirjev, predlaga, da se naj jezero popolnoma izprazni. Ladja naj se nato reši blata in obda z močnim jeklenim ogrodjem, ki bi predstavljalo nekako zibelko. Na ta način bi je ne bilo treba trgati, temveč bi ostala v celoti. Po dnu jezera bi zgradili primeren jekleni tir, nakar bi zibelko z ladjo vred dvignili nanj in ju odpeljali iz kotline. Ako se ta nasvet srečno izvede, bo Tiberijeva plavajoča palača postala ena izmed največjih znamenitosti v Italiji, kajti lahko se sodi, da jo je pokrivajoče blato rešilo razpada. Tujci jo bodo prihajali gledat, lahko jo bodo posetili in pregledali sijajne prostore v notranjosti. Najbrž da ni na svetu kraja, ki bi nudil toliko bogatih starin kot jezero Nemi. Bilo je najljubše zatočišče rimskih cesarjev tedaj, ko je Rim gospodaril vsemu civiliziranemu svetu. Ležeče v albanskih hribih je bilo v vročih poletnih dneh najhladnejši in najugodnejši kraj v taki neznatni bližini Rima. Neskončno bogastvo je vladajoče cesarje zapeljalo v take potratnosti, o kakršnih se današnjim milijonarjem niti ne sanja. Palače v mestih, razkošne vile na deželi in jahte presenetljivega sijaja so se gradile, da se ugodi muham cesarja. Častihlepni Tiberij je sklenil ustvariti si zabavišče, ki bo nadkriljevalo po sijaju in originalnosti vse, kar je videl Rim dotlej. Iz tega namena se je rodila misel za zgraditev plavajoče palače. Petdeset tisoč u-metnikov in rokodelcev jo je gradilo. Zunaj je bila pokrita s posmoljenim platnom. Preko tega so bile pritrjene z bronastimi žeblji tanke svinčene ploskve druga vrhu druge, tako da so skupaj dosegfe precejšnjo debelino. Krov je bil tlakovan s krasnim mozaičnim delom iz porfira, med katerim je bilo vloženo barvano steklo. Stvari, ki so jih prinesli na površje jezera potapljači, omogočajo arheologom si ustvariti približno natančno sliko ladje. Najdenih je bilo mnogo kosov svinčenih moža?» plošč in bronastih žebljev, ki jih danes lahko vsak vidi po nekaterih muzejih v Italiji. Prav zanimivi so predmeti, ki nosijo datume Tiberijevega časa in dokazujejo s tem. da so pripadali njemu. Med njimi so marmorne tabele, bronaste črke in štirideset opek s preprostim napisom «Tib. Caes.», kar je bila uradna kratica Tiberija. Izredno zanimive so za starinoslovce tudi plošče umetno, izdelanega mozaika, čudovitih ornamentov ter podobne onim, ki so jih rabili v tedanjih časih za tlakovanje soban v palačah. Že to .dejstvo samo, da je bila ladja tlakovana z marmornim mozaikom, kaže, kako sijajna je morala biti. Po rrzličnih znamenjih in dokazih sklepajo arheologi, da je bila ladja približno 140 metrov dolga in skoro pravokotna, kar zopet dokazuje, da ni bila namenjena'za plovbo po jezeru nego le zato, da je stala nekje pred Tiberijevim dvorcem usidrana. Navzlic temu ima okoli velike klopi za veslače in brez dvoma je bilo treba na stotine krepkih sužnjev, da so tolik vodni kolos zganili z mesta. Dvorec ali vila na obali je bila obdana od prelestnih vrtov in zvezana z mostički s plavajočo palačo. Plavajoča palača pa ni bila samo palača, temveč tudi tempelj z vrtovi, kjer so cvetele izbrane rože, rastla drevesa in vinska trta. Tempelj se je dvigal iznad teras visoko v zrak in tam je cesar častil rimske bogove ali pa samega sebe. Zbor paganskih duhovnov in pevcev mu je pomagal pri o-bredih. Po vrtovih so bile odprte in zaprte dvorane. za bajne pire in podobne zabave. Na visokem odru, ki je stal na sprednjem koncu ladje, se je lesketal z dragulji okrašen prestol, skrit pred pekočim solncem z baldahinom iz dragocenega lesa, okrašenega z zlatom in srebrom. Tu je počival Tiberij in ogledoval razkošje na vrtovih, ko se ga je bil naveličal sam. Tu pa tam so se nahajala velika kopališča in poleg teh manjša, namenjena za umivanje in narejena iz alabastra. Tudi mehkih svilenih ležišč ni nedostajalo. Krožniki in drugo jedilno orodje ter posode so bile kajpada narejene največ iz zlata in srebra. Dragocene kovine so vladarji tedaj imeli najrajši blizu sebe, kajti iz teh je končno izvirala vsa njihova moč in veličastje. Tiberij se je navadno zatekel na svojo plavajočo palačo ob časih, ko mu je postalo v Rimu «pretoplo». Namigovanje o zarotah ga je pognalo na varno. Nekateri zatrjujejo, da je veliko ladjo rabil za Tiberijem še cesar Kaligula. Nekoliko naprej od mesta, kjer leži potopljena velika Tiberijeva ladja, leži tudi potopljena druga, manjša. Trdino, da je poslednjo dal zgraditi Kaligula za svoje posebne namene. Ko je Kaligula pomoril več tisoč Rimljanov, je dal oznaniti, da pričakuje mnogo darov za novoletni dan. Prestrašeno pre-Jbivalstvo je drlo v preddvorje njegove palače, kjer je stal in sprejemal zlato, ki so mu ga prinašali. Seutonij, ko opisuje ta dogodek, dostavlja: «Končno ga je obšla tolika želja, da bi otipaval denar, da se je sezul in bos hodil po kupih cekinov sem in tja. Legel je nato na tla in se valjal po denarju.« Znabiti da je pohlepni Kaligula nato-voril manjšo ladjo z zlatom in če je šla neizpraznjena s svojim tovorom na dno, ne bo osušen je jezera Nemi samo arheološke vrednosti, temveč tudi prav znatne materialne. Manjša ladja leži zdaj v toliki globočini, da se skoro ne da doseči. Kakor poročajo zgodovinarji, sta se obe ladji potopili v začetku krščanske dobe tekom velikega viharja. To se je zgodilo kmalu po vladanju Kaligule. Tedaj niso imeli strojev, da bi jih dvignili, in zato so se vedno bolj potapljale v blatu. In tako so ostale v njem skoro vso krščansko dobo do danes, oddaljeni kakih sto metrov druga od druge. Prva leži 50 metrov od brega in ravno pod razvalinami vile Jovis, druga je pa sto metrov bolj daleč proti jezeru. V čisti vodi je še zdaj mogoče opaziti jambore in vrhnje dele. V petnajstem stoletju so jih v prvič skušali dvigniti na površje. Poskusi so se poznejg nadaljevali do srede zadnjega stoletja. Toda blato je bilo v vsakem »lučajti močnejše. Upanje na uspeh je šele zdaj, ko imamo na razpolago izborne stroje in tehniške pripomočke in pa novo metodo: osušite v jezera. Zemljo okoli jezera ima že tri stoletja znamenito preročišče (orakelj), ki je na-Princ Orsini, sedanji lastnik, je tudi ves navdušen za nameravano podjetje. Jezero eni je bilo nekako središče velike važnosti za Rimljane in smatrali so ga za svet kraj. Na njegovi obali je stalo nekoč znamenito preročišče (orakelj), ki je naz-znanjalo bodočnost narodov in pa usodo posameznikov, ki so ga prišli vprašat. Okoli so pa bile rastresene sijajne vile rimskih patricijev. Poznejša stoletja so pa obračunala s sijajem, ki je polagoma izginjal in kopnel, da ni končno ostalo ničesar več. F M. — Debela vohunska zadeva na Poljskem. Iz Krakova poročajo, da so odkrili tam in v Lvovu obsežno vohunsko organizacijo, ki je delala za Nemčijo in so ji pripadali v prvi vrsti ukrajinski visokošolcL Aretirali so 50 oseb in zaplenili baje precej vojnih sredstev, med temi celo bacilske kulture. — Kitajska zgodbica. Gospod Li, mlad portretni slikar, je sedel s svojo ženo čemerno pred praznim platnom. Nobenega človeka ni bilo, da bi kaj naročil. In gospod Li je šel svojo bol potožiti sosedu. Sosed je gospod Ki Gospod Ki mu nasvetuje, naj bi se najprvo samega naslikal, ob strani svoje dražestne ženice. Sliko naj obesi za reklamo pred vrata, naročniki bodo potem kar sami skupaj drli. Kar Ki govori, Li naredi. Pa ti pride lepega dne mimo njegove delavnice njegov tast. Pozdravi zeta in vpraša: «Kdo pa je ženska, ki visi naslikana zunaj pred vrati?« — «Vaša hči, plemeniti tast». — «Tako? In ti si dovolil, da se je dala naslikati tik ob strani tujega, mladega Gospodarstvo. SEMENA, KMETIJSKE POTREB-fiČINE. Tržaška kmetijska dražba t Trstu ima največjo izbero vseh kmetijskih potrebščin. V svojih skladiščih ulica Raffineria št. 7 in Torre bianca 19, se dobijo: Semena vseh vrst, naročena od zanesljivih nemških tvrdk. Vsa semena se pred razprodajo preizkusijo na lastnem aparatu za preizkušanje kaljivo-sti. Za sedanjo setev imamo preizkušena semena jesenske repe okrogle in podol-gaste solate endivije, moto vile a, zgodnje in kasne broklje, cvetoči karfjol, inkamatne ali laške detelje, spinače vseh vrst, radiča solatinka, graha nizkega itd. Sredstva za pokon'-T-a^ rastlinskih škodljivcev: Angleško modro galico, žveplo ventilirano , apneni arze-nik «Azol» železno galico, «Silvena» razkuže valno sredstvo proti vsem mrčesom itd. Kmetijsko orodje: Škropilnice znamke «Vermosel», Ferrara, Volpi; žve-plalnike ročne in nahrbtne, razno ročno vrtno in poljsko orodje! kose znamke Merkur od 70/cm, znamke «IIima-laia» od 60 in 65/cm, grablje lesene, senene vile itd. Orala znamke «Sack» in znamke «Backer» plužna telesa za lesene gred-Ije, slamoreznice, itd. Kmetijske stroje vseh vrst nabavlja po žel i i posameznika od najboljših tu in inozemskih tovarn v najkrajšem času in po najzmemejših cenah. Za natančnejša navodila obrnite se na našo centralo v nliei Torrebianca št. 19. SUPERFOSFAT IN AMONIJEV SULFAT. Zbiramo predznambe za naročila superfosfata in amonijevega snllata. Čim več naročil dobimo, tem cenejše bodo naše ponudbe. Cene so odvisne od Vas samih. Vabimo vse one, ki bodo potrebovali superfosfat in amonijev sullat, da prijavijo, množino potrebe brez obveze naročila. Naročbe bomo sprejemali, ko bomo izdali naše ponudbe in navedli cene. Prijave sprejema: Tržaška k metliška dražba v Trsta nlica Torrebianca It 19. KRONE plačuje po L 2.35 zlatarno KERHIN - Trst Via Mazzini 43 LUJGI GREGORICH «09 trst — via ainnastica 3T. IS Loterijska Storilke TržflJSm posojilnica in hranilnici! reg:stroV3R« zadruga t omejeni u poroštvom uradu je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca ld, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun iv vlo»« za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in 6talne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na lakoći račun in jih obrestuja po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru, tfa razpolago vamastne celic? (S3fe) Orožna ure za strank; o i 3' > da 13 • In od 16 do 13 Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. 750 HajstnrejSI slov. denarni zavod Laurent Puccetti (Villa Maria) Bilje - Gotica (prej v Parizu 39 Rue Pascal) Ne pozabite, da ima tvrtka M EnStoiT Trst, Corso I/. E. III, 25 nasproti zastavljalnici Izsotcvlj. oDlehe površnike m, iu-in inozemsko blago lastna krojačnica I. reda ZDRAVNIK Dr. Fran ICorsano sprejema od 12 c3o ? 74« in od 5 do 7 Ufa S. Lnzznro If. 17 l n. ESSiaE IE9mE5č££33aES£38l ^OiHi izžreban« dne 24. julija 1929. BARI 19 39 6 60 86 FIRENZE 8 84 85 87 42 MILANO 46 50 65 41 30 NAPOLI 32 61 89 31 1 PALERMO 31 1B 45 40 51 ROMA 59 17 45 42 70 TORINO 14 23 48 77 83 VENEZIA 29 28 5 27 52 DAROVI V proslavo sv. Cirila in Metoda nabrala na dan krsta male Danice g. J. Pišota, botrca V. V. iz Barjtovelj med veselo družbo v BeogTadu svoto 280 Din.; da bo svota okrogla, je dodal -stričko B. V. - Barkovlje, Se 20 Din., skupaj 300 Din., in sicer: 200 D. za Šolsko društvo, 50 Din. za Dij. matico v Gorici in 50 Din. za tisk. sklad «Novic». Srčna hvala! Za obdaritev otrok ob sklepu šolskega leta v otroškem "vrtcu na Vrdelci so darovali: g. Al. Stojkovič - 2 kg biđkotov; g. J. Perhauc - 2 1 malinovca; g. -Fran Budili -biškote. Ob tej priliki so darovali še: po L 10: g.a Tominčeva in g. Al. Stojkovič; po L 5: Hatel Fran, Žuljan Ana, Kralj Jelen, Pahor Ana, Spac«ypan, Potočnik, Grmek Marija, Brandolin, Čarga Tončka, Godina Marija; družina Alrtauf darovala L 13. Vsem darovalcem kot nabiralki g. J. Pohar najlepša hvala! Vrtnarica goriimenovanega vrtca se čuti dolžno zahvaliti se vsem onim družinam, katere so jo obdarovale bilo z dragocenimi darovi, kot cvetjem. Vsem prav iskrena hvala! V počeščenje spomina blagopokojnega Pavlota Tomažiča daruje druiina Karžž L 30 za svetoivansko podružnico Šol. društva. V počastitev spomina pokojnega botra Pavla Tomažiča darujeta Pepček in Danica L 50 za Šol. društvo. Ob priliki fantovskega večera g. J. P. in obenem poslovilnega večera g. J. I. se je nabralo med slovenskimi fanti na S. L 100 za Šolsko društvo. Brez operacije in bolečin zamorejo GLUŠCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovani proti gluhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: TRŽIČ (Monfalcone), nedelja 25. julija Hotel Roma. REKA (Ftumc), pondeljek 26., torek 27., Hotel Royal. TRST, sreda 28., petek 30., sobota 31. in nedelja 1. avgusta, Hotel Vanoli, Piazza Unita. GORICA, četrtek 29. julija, Via Garibaldi 10. JAKOB BEVC urarna in zlatarna Trst, Caenpo S. Giacomo 5 Zlato kupuje v vsaki množ;ni po najvišjih cenah Krona plačuje višje kot vai drugi. Zaloga razno vrst n h ur in zlatnine. (714 plačuje 765 vedno par cent, več kot drugi ALOJZU PO0H, Piazza Garibaldi 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazita ni »aslov! ZLflCO IN KRONE plačuje po višjih cenah nego vsak drugI Zlata, mm platin. ZMmuti zlate ksnnb Albert Povh — urarna fratj Via Mazzini 46 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via le XX settem. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giuiaani 32. Telei. 2-41 Priporoča se lastnik 771 FR. ŠTRANCA9, 76o sss; h != VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30: 14.55; 17.—; 18.—. 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17 —; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10: 8.2n; 12.45; 15.35; 17.30; 1935. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14-35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. TRST - NABRE2INA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1—{ 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42^ 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 1131; 15.35; 21.25; 22.401 TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. Zobozdravnik Dr. Sardoč D« ordfnfra v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (urej fia 5. Giovaaai) 1 H Efflll. od 9-12 in od 5-7 753 Centrifugalnesesaike za vsako tekottno, močne na vsako daljavo za zalivanje vrtov, za dobavo vode v hiše, vile, občine itd. Proračuni in ogledi na licu mesta brezplačno. Specijal'zirana tovarna sejalk V06EL, Trst Via Battijti 20. Tel. 33-04. 723 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA I PODRUŽNICA V TRSTU [ Uroka ti rzbh Nuiiiv ilMMir Telefon« 5— 1% 22—9» CENTRALA V LJUBLJANI Glavnice in režem Dinarjev §0.000.0)0'- Teleron: 5—18, 22—34 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %> na tekočih računih po 4 %°L |vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje *po dogovoril. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^eraomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HclpriMudneia ima i Jugosžnužlo Blagajna je odprta od 91/,—12l/, in od 14 Vt—16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;:::