St 40. V Gorici, 1. oktobra 1886. „So6a" izhajn vs:ik petck in veljs po posti projemana all v Goriri ;ia dom pofiiljana: Vse !eto.....f. t.IO Pol 1ct;i . /'*..... 20 Octvrt lrta . . . -. .. i 10 Tri ozuaniliL in ia!i,> tudi .'.' ..<¦«¦ stanicuh" se plaeuju /.a uavatluu triatop-uo vrsto: 8 kf. *e se tiska 1 kiar 7 „ „ „ „ -J ,. 6 „ » „ - 3 ,. Za v»Pp ("tk»* |»o ]»rc*torii Tedaj XVI. Posnincinie Stevilke se dobfvajo po 8 kr. v iiibakanii.eah v goaposki uHci I'l'm ..rr.-h li-.n'i", na Btarom trga ;«..¦ imn.ki ulu-i :or y Trstu, via Ca- S'!i::mI, .";. ' ¦ ***i * ¦ "".i *¦ lilayovuijno poSiljajo ¦!«¦ -J..:ss- -i ..Pnfi. -: v r.nrici Via Morcato 12, i., uiii-'jcuiiia pu opravniStvu ,.So8e* , Via dfilla Croce si. 4. U. K«ikiipifci so no vraiajo; dopisi naj so i.liijtnvoljun fraiiknjcjo. — Delaliem in .». aknso »ip!nni' pri opravniatvu. Polozaj. DriatD! zbor avscrijski sesei se jo dan sv. Mi-hola tor pridel drugo zasedanje po aovih volitvah; Bog zna, fa ne bodn zadnje za TaafFojevega minister-stva. Polozaj je kritiden, ker je nezadovoljnost obda. Levica ne bodo nikdar zadovoljua, naj nji na Ijubo udini ministeratvo, kar hode, kajti ona hodo, naj Taaffe odstopi tor naj so njej izrodijo drzavno vajoti. Sodom dolgih let nam ttobijo ti ljudjo na uho, kako stra&no se zatirajo Nemci in Labi pod sedanjo vlado in knko prevzotni smo postali Slovani, ki smo ministorstvo vedno podpirali, pri preoblezeni mizi, na katero nam je postavila vlada neitetih gmotnih in narodnih pravie in predpravic. Zadnjih nikdar uismo zahtovali; vse nase zahteve so merile in ineiijo na to, da bi so iz-vedla jodnakopravnost, da bi imoli vsi narodi jednnke dejanske pravico v soli in v uradu, kakor jih imamo pri pladevanji denarnega in krvnega davka. Grof Taaffe jo tudi obeial, da natanko upoljo jodnakoprav-nost, da ne bode dopuddal, da bi so katorikoli nurod na ateno pritisknl, Koliko tob obljub jo izpolnjenih, vedo ditatelji sami; Hole pri mm so take, kakorsnodo nikdar poprej; uraduje ho Sloveneu nomSko injlawko tudi tam, kjer se je zo uradovalo sloveusko; zapisniki pri sodnijah 00 nemaki; obravnave za slovenako stranko pri nadsodniji italijanske; in kdor je natinko studiral pravdo Fitz-Makuc in AjSevsko zadevo, zaljubiti bo mora po sili v nale pravno razmere. Kakor jo pri nas, tako in so hujo jo drugod, kjer bivajo prijatelji sedanjo vlado, izvzemtii nokoliko vojvodino kranjsko. Vak-d tega je prosinila tudi vse kroge na deaaici velika nevolja; povsod so siri prc-pridaoje, da tako ne more iti daljo. Konservativni klub je radi tcga brez vodje; knez Lichtenstein, ki je bil steber desnioi, polo^il je svoj mandat v roko ¦vojih voliieev ter zapustil driavni zbor. Kot uzrok temu navaja knez, da mu oskrbovanje njegovega veli-kega premoSeoja ne dopusfia bavitt se s politiko. AH to jd le naviriezen azrok; pravi uzroki njegovemu od-stopu so di-ngi; iskati jih je v vladuih ali {pa Be v visjih krogih. Klubov podpiedsednik, komet (zvezda repstica) Lienbacher, kakor se jejedenkrat sam ime* noval, gre svojo pot; kakor zvezde repatico se tudi on noie podvredi zakonom, drugim zvezdam veljav-nim; radi tega je moral iz kluba izstopiti; tedaj je klub brez voaatva, brez glave. in Bog zna, fie ne LISTEK Prizor iz kmeLkega iivljcnja. (Spiaal P. M.) (Konec). XI. Nastoptla je huda zima, ako smemo tako ime* novati nekaj ostre navadne zime v naaih gorskih krajih. Tam, kjer je jedno gorje, pridruii se cavadno se drugo. Slabej letini sledila je ostra zima. V takem Lasu se ne more nic* prialu^iti, a hrane se ao vec potre-buje Kje vzetiP Niti drvi si ni bila pripravila Koro-baeeva druiina. divine, da bi drva vozila, ni bilo pri hist; aosedje ae takim nesrefinezera tudi ne silijo. Kar ao nanosili drvi mali otroci, bolehna mnti in atari slric, porabili so jih skoro sproti. Y najvecj'em mrazu ni bilo kaj dejati na ogenj. Kaj in kako naredi v takem elucaji vsak kmet? Vzame sekiro v roke in hajd na vrt ali bliznjo njivo. Poiiee si staro hrusko ali jablano in preskrbljen je za nekaj dnt. Vrtu all njivi s tem ni naredil velike eko-de, vetikrat je storil Se dobro delo, ker bo na onem mestu starega atora v kratkem rastlo mlado drevo. Tako dela dober, umen gospodar, katerega pri ysej jpridooati veiknt jprebifei zima. zgreSi tak, kakor je, prave poti tor se prolovi v Taaf. i'ejeve nasprotoike. Yetika nevolja vlada mod cesium narodom in tudi v Le&kem klubu. Yse, kar bo (Jdii dosogli, je deiko vBouciliHco in nekatere ceako srodujo solo, A po nastopu novopi uau(5iio^a minisira pi. Qautsoha Sriiolo je minbterstvo spoznavati, da ho IJolil provo6 osegli, tudi torn jo treba poruti nokoliko proBtri6i. Moravski uehi prosili m za uizjo gimnazijo, katero so hoteli sami vzdiiovati, a ker ni vlada 0 pravoiii dasu proinjo reSila, odprli so novi savod in Xe v prvi raz-red vpisala sta so 102 ueenca; a gospod in huh tor jo telegrafi^no zaukazal, da so mora Sola zaproti, in pri tem je ogtalo. Nid boljo so jim ni KKodilo s drugo gimnazijo, kjer so hoteli odproti na avojo strosko peti razred, ,v kateri bi bilo vatopilo 70 udencov; vso zastonj, vlada ni tega prtvolila. Juvno innoiijo jo"radi toga mod Cohi tako, (fa si bodo poslanci uiorali dva-krat promiBliti, prod no bodo to vlado hh daljo podpirali, A le druga vpraeanja bi znala Ooho in vlado razdvojiti. Ponoviti bo itnii pogodbu mod Ogorsko in Avstrijo za 10 ler, Cltjbi ho^ojo, da bo nvRtro-ogeraka banka ozira na njih gmotuo razmore, a Ogri in vlada so za to gluhi. Nokaka napetoit je tudi mod Colli in Poljaki, kakor tudi mod zadnjimi in vlado. Poljaki so prvim /.umorili, ker niso bill v bolgarskih homatijaU na strani kueza Aloksandra, z vlado pa ho no .niorejo Bporazu-meti 1 adi oarino na'potroloj. Oni bi hotoli vecjo oarino na surov petrolej, a Ogrom spot ni to prav, in ti no* oojo dati nasi viadi v tom oziru nobonih koncesij. Yahd tega raznesla se je 2o novica, dajegrot'TaalFo udotopil ter d 1 jo poklioau prevzviboui grof Corouiui, u,ij bi novo iniuistordtvo sestavil. To jo sicer lo go-vorica do sedaj, a vender zuaci dobro vea poloiaj. Co dodamo so, da so se tudi sloveneki poslanci v Ljubljaui zbrali, da bi eo posvetovali 0 nagih raz-raerah, in da tudi od teh ne dobi vlada izredue za-upnice z ozirom na naso zalostno razmere, potcm smemo pac redi, da polozaj jo kritiSon in uezadovolj-noat obla. Grof Taaffo je siccr mojster v politiki, ze ve6krat je sol skozi igleno uho, a sedaj so mu to menda ne bode poaredilo. S tem se spolnijo vroce ielje leviiarjem in ua§im Corrierovcom j a mi no bo-demo jokali, Stalno jo, da se ne bode Gorrierovoem bolje go .Ho pod nobono vlado, tudi no pod italijan-sko, ce se raoja promeni, a nam ne slabejo. Bruga6e pa dolajo slabi gospodaiji in mod teh zadnje vrste uvrstimo nasega KorobaSa. Ljudjo nje-gove vrste lotijo se v potrebi drevja le po vrsti in s tem provzroeujejo mnogo Skode. Kdor je sam svoj gospodar, bode morda vender imel kak obzir, smililo bi so mu morda katero lepo drevo; nearecai Koro-bac pa se ni oziral no na levo, ne na desno, atnpak sokira je pelt smrtno peaen sadnemu drevju kar po vrati. Pri tem pa je bilo skoda k.iko lepo dcblo djati na ogenj; priSlo je prav za prodajo. Yaski kolar in mizar sta dobivala lea po ceui. Slino so ae cedile po cenem lesu tudi kmetovalcem in nastala je cola k'lp-cija mod KorobaCem in soaedi njegovimi. Na ta nadin zginila so najlepsa salna drcvesa u poaestva. Orehi in cesnje so najbolj trpele; lea teh drevos jo posebno dober za mizarska in druga jeduaka dela; na vsem pcieatvu ni bilo koncum zime drevesa, katerega debio bi bilo za kako rabo. Grozovito skode se je napra-vilo in ni bilo moza v vasiy da bi bil zabranil hudo-delstvo. To -bi bilo sioer prav lahko dclo: naznaniti zaatavljavnici, in konec bi bilo puatoscnju. Tega pa ni nikdo storil, tudi zupan ne, 6e tudi bi bila njegova aveta doUntst. Prodajaiec je namrefi pri njem kot krcraarji pustil vea denar, a tudi kmetovalci, kiso los pod ceno kupovali, posebno rokodolca, niso pohajali iupanove kr^me tako pored koma, kakor drugade. Ko-robad je zopefc bolj pogostoma meBal v krcmi — kvarte. Ysak pameten clovek bi bil moral vedeti, da tako poietje ne ostane t.ajno ter da je kaznjivo, a nikdo so za to ni zuiynil; Hocob.6 pa;e uie ii»K 1$ Domadd zadeve. Razglas dc%elnega odbora goriskega, s katorim so so vabili hifini poscfltijiki, naj bi naznanil! svoja poslopja, ki bi bila primorna za pod^.ruinioo tukajSmi norUuiai, ako bi bill voljni prodatl jih ali dati v aa-kup, dal nam jo povod, da smo izrekli ostro besedo 0 postopauji deXolnega odbora v oskrbovanji de2elnih, i»os<-[!(to donarnih zadev. Nekdo je monil, kakor bi bili :utoli redi, da do2olni odbor namerava napraviti poduruiinioo, ne da bi mislil prosifci po konfianom 0-pravilu potrjenja svojih korakov «d bododega do*ol» nega ibon. Toga nismo hoteli ,41, ker to je pafi umovno, da dezelni odbor bi porodal do*, sboru 0 avoji poddru^aici in da bi prosil, nnj so mu stvar po* trdi in naj so mu odobrd strogki, kateri bi bili id Btorjoni, ali kntori bi se morali storiti vsled pogodob in zuvoz. Toga toroj nismo hotoli reel Pad pa smo hoteli rod! nekaj drugega, da jo namred drzno, ako dc^olni odbor na svojo roko defa korako, kateri so sposobni de^elnomu zoom nokako ailo dolati tor proa tout presojovanja in glaiovauja 0- mojiti, in sioer v stvaieh, 0 katorih je obde rnano, da so od poslancev in voliloey razlidno presojujejo. Ako uzame doiclni odbor hiso v najom ter jo nopoloi s postoljami, bolniki in po»tre2nilci, kdo bo mogol razdreti tako napravo i* Fait accompli (dovrseue doja- ujo) je faktor, a katorim mora vsakdo raouniti, ka- teretnu jo teLko ustavljati so in kateremu se nikdo ne more uataviti, da bi ne drognil v kako srienovo goozdo, II domu se napravlja deielnim |poslanoem taka to^ava f delelnira odbornikom pc tak zid za na- mere, katero bi bili lahko prej sproiili v deiolnem zboru, ako so bili previdni, ali katere bi lahko pri- hranili za bododi doL. zbor, ako mu prisojajo kaj raz- soduosti in ako nodejo uze naprej uplivati na njegovo sklepanje? Ustanovljenje namerovnne poddruznice po dozelnem odboru uplivalo bi vsokako na neopravicen 1 nadin na bodode sklepanje dez. zbora, de tudi bi se j poddruznica ustanovila le zadaano in z vaomi mogo- j cimi pogoji, ker I njo bi se stvarili razlogi, katerih • zdaj ni. Zato nikakor ne moremo odobriti namere ¦ do2elnoga odbora goriskega v tej zadovi. j Izgovor, da je sila in da so ne more odlaSati a I poddru&nico, nima popolue veljave glede dojanskib razmer, ker tem se more tudi po drugi poti v okom priti; gledg deielnega odbora nima pa disto nobono prepridan, da na posestvu ne bode mogel oatati dolgo dasa. Potreba mu je dala povod, da se je lotil pro- ! povedanega dela, a hododelstvo je uadaljeval pri po- • polnej zavednosti. In vsted tega zasluzil je tem ostrejso ! kazen. i Nastopila je zadoja prijetna spomlad v naiej povesti in zopet ni prinesla Korobadu druzega kot gorje. Kakor je bilo pridakovati, tako se je tudi zgo-dilo. Zastavljavnica zvedela je za akodp, katero je napravljal oajemnik se sekanjem sadnega drevja — gozda ni imel nid v najemu — in izrodila ga je pra-vici. Pridela se je preiskava, v katero so se zapleli vai oni, ki so od Korobada kaj kupovali, v prvi vrsti oba rokodelca, ved kmetov in oel6 dolavci, ki so pri podiranji dreves pomagali. Stvar se je vlekla ved tednov. Posebna komisija je na mestu cenila skodo. Sodba, ki sioer ni bila tako ostra, kakor bi se pridakovati smelo, glasila se je na ved mesecev zapora pri Korobadu; pri druzih pa na tedhe ter na vedo ali manjSo vsoto donarja, katerega so morali pladati kot sodnijske strosko in povrnitev skode. Govorilo se je, da bi bila obsodba se hujia, ako bi ne bilo posredo-vanja iupanovega. Korobad z drugovi je moral iti y zapor; njegova nesredna druiina pa 0 svetem Jurji, kateri je bil blizu, je morala zapustiti za vedno svbjo rojstno hiao. Tako daled so prisli; niso imeli prostora. ka-morbi naslonili trudne glave. Zadasno, dokler ap. moi ne vrne iz zapora, ostala je Korobadevka s trojico 1 malih otrok — stareji ao odfili sluJit — pri scsedu, j fcaterj je. moraj todi t *»ppr, a jnj bil & pP»«W» _. I veljave, kajti dezelni odbor ne posluje od vceraj, ampak oze mnogo let ter bi moral zdravstvene in bolniinidne razmere t deieli natanko poznati in mow tarn boll, ker je bil pred tremi leti pozvan in ma je bilo nalozeno, naj t torn oiira preiakuje in poroea ddL zborn. Ako je avojo doliaoat atonl, ne more priti taka potreba in aila naenkrat, tako da ne more eakati dva meseca do pribodnjega obdaega zbora. Ako pa takrat ni natanko preiskoval posameznih fakt in prftoieb, ako ni sprejel glaau toiedihzdravmkoT izredenceY, temud Y svojem porodUn zavraeal iih ter anodbijal njih sodbef mnenja in uaaTete, ako ni pretreaoval kaka bolniiuica bi bila naiim dezebuo potrebam iiajpiiineraejia (gfe) porodto), ako je ob-htno porodilo, katero je obaegalo b i • t t e a op o-raotCp»dlo*tt del. iboru v predaadnu eeji, ko ao ntarieai podaaci wW^ "» ,T0J donl' K*ko *?» I*dl vaefc ten okoliidiu t boMkfefr wdevah ni aid ale rilo, kdo je kriT, «e adaj aila P****? «• « .»•-trtbV se tuej nikakor ne nioretprejeUkotokolitiwaj ki naj bi del. odbor opravidila t njegovi namen glede redone poddruinice. ,. Pa tudi poddrniniea •*«* na aebi, kaketfao namerava deieiui odbor, ni. taka, da bi jo amel T»akdo brez ugovor* odobriU. Zoper aaie bolnriniee in toper naio norHnieo bilo je predlotemh mnogo pritoieb, katere ao Yecuwm le formalno redone, nikakor pa ne matergalno; to je zavraile ao ae, aU preiskovale, kakor treba, ae mao. Radi tega uino vai pren'dani, da tadoatojejo aedanje naprave sahtevam, katere temorejo njim atatjjati. Akoima atati poddruimca v eni vrsti a tern, kar je adaj, ne vemo. kaj dobimo. Vrhn tega je treba, da pndemo Erej na diato glede pravic ali nepravic med podjetni-om in med laatnikom proatorov ter med deselo, ki •e je mnogo trudila za ta idraviSda in Jim zagotavlja letne dohodke. Menimo, da porazumljeuje med deielo in med namiljenimi brati ne bo teiko, ah do tega mora priti, kajti t negotovo aidati m oddajati ne gre. Da bi pa dcielni odbor ne imel t tern pogledu druge i.alogenego varovati gmotne koriab uamiljenin bratov, ni res. Ker so more zadostiti aedanjun potrebam s hiralnico, ki oaj ae ustanovi na ˇ»dni ,n jasni podlagi, je poddminica brez potrebe; *a Pn" hodnje ease bo akrbela deielna noriinioa za Trst, Gorico in Iatro, za katero je pripravljenih uze 100.000 goldinarjev. V norifinici atane norec 50 kr. na dan, kar je jako nizko, ali t hiralnioi atal bi samo 30 kr., in to je ie niiie. Deielnema odborn pripo?o«amo, naj puati zdaj to atrar, kolikor ae tide nje izrrSitve, pri mini. Svoje preiskare naj pa nadaljnje in naj predloLi prihodoje-mn dei. zboru nataneno in resnidno porodilo o tej zaderi z morebitnimi nasTeti. Gotovo bi ne Skodo-Talo, ako bi ae dei. odbor ae svojimi poro&li neko-Jiko po2aril. Naradao mora deL. zbor, ko je sklican, po en teden in Se dalje Lasa <5akati, predno mu pride letno poro6ilo dez. odbora ˇ roke. Y drugih dezelnih zborih imennjejo med tern iaaom ie posebcn odsek, ki pretresa to poro&Io in poroda o njem v javni 88JL Se vedjo grajo zaalnii dezelni odbor glede onih poroeil, ki zadevajo kako vaino red v dezeli in o katerih mora dezelni zbor izredi svoje mnenje. Zdi ae (govorimo o atrari in ne o oaebnih namenih), kakor da bi hotel dei. odbor z znnanjimi okoliaci-nami pritiskati na poalance, da bi sprejeli kak dvom-Ijiv nasvet. Tako ae je godilo* kakor redeno, t zadevi bolnianice in tako tadi ˇ zadevi dezelne glnhonemnice, ki ae je pred dvema letoma ˇ zadnji aeji preu-Btrojila. Naaledek take nagliee je odividen; v glu-boDemnici uvedel se je red, ki je razen pondne me-tode t Taem dragem slabSi od prejSnjega in ki se ne bo mogel z lahka vzdrfati. Upamo, da dezelni odbor si zabelezi vse date tega zavoda in da poda prihodnjema dei. zbora natanden opis ondaiojih raz- kpladal lean. Za ono svoto aprejeli so Korobadeve eadaano pod Btrebo. Eako jim je-bilo na doSi in na teleaa, nodem popisovati. ,Kdor So ni jedel kruha nbranega*, ne v6, kaj je nesredno 2ivljenje. * __ . * * ^ Hecega jiitra t Trodem poletji govorili ao po tasi, da Eorobadevih ni Ted med njimi. Po nodi odsla je Eorobadevka z otroci. Nesredni moz dostal je bil kazen, ni an vrnil ved v rojstno ma vas, ˇ kateri je bil nekdaj najbogatejSi posestnik, apodtovan iapan. Narodil je bil iz jede svojej 2eai, da naj pride na dolodeni dan v mesto, kjer ae dobita. Tako se je tadi zgodilo. GinljiT je bil prizor, ko so ae zopet zagledali: ubogi bledi ode, seoci podobna mati in zanemarjeni otroci. ObiBkala jib ^ tndi starejsa hdi, ki je t me-etu sluiila, ter jim dola do zadnjega vinarja arojega zaelozka. S tern so si potolazili ladne zelodce. Kakor se je pozneje govorila, odili ao Koroba-devi v bliinje vedje mesto, kamor niso zahajali njih znanci. Kako se jim je godilo med tnjei, kako so ae prezivili in kako kondali nesredno pot zivljenja, ni znano; v velikem mcstn aevprezira ii?otareoje neared-nega delavca-prosjaka. ,Cudna ao pota bozje pre- mer, da bo mogel z neomajenim prepridanjem zavredi 1 acdsoje navidezae dobidke, ki T resnici pomeaijo Tsestronsko zgubo. S temi porodili in naareti naj bi del odbor ne dakal predolgo. Prri dan, ko ao dei. poalanci skupaj, ali se prej, naj se jim razdelife tiskani, da se bodo mogli o pr&vcm easn informirati o poaa< meznib podatkib, r^zlogih ia utsvetih del odbora. Do tedaj naj pa odbor na stojo roko nid ne dela, ampak oaj ae strogo drii t Taakem oxira aklepov dezelaega zbora, poacbno t denarnih zadertb, toliko glede glnhonemnice, kolikor glede drugih *avodoT in drugih tocek del finandne poatave. Vainost druibc $v. CJrila to Mtttda.*) Slavna goapoda! Gotovo ae je marsikomn, ki je predital na progmma daoainje veaelice ojen namen, sdelo dadno in ncamfjivo, da ae bode tn v Kaualu prirediti veselica, kaiere diati dohodek je namenjen druibi bt. Girila in Motodu. Da aadobd destiti poslu-aalei o tej novej druibi dist in jasen pojem, da! mi je ditalnidui odbor ntilog, slatpemu obdinstTU o njej goToriti. Had storim to po etojoj iibkcj modt a temi beaedami, prose cestite posluialee za prijazeo naklo-njenoat in blago preaodbo mojega govora. Sedaaje stoletje imenaje ae po vaej pravici ato-letje napredka. Osodepolno 1. 1848, ki je pretreslo temelje taem driaram vse Efrope, iraelo je kot po siedieo tudi zbnjenje nore ideje: ideje narodnosii, Posamezni narodi, ki so ae abudili iz atoletja dolzega spanja, zadeli so se xaredati evojega jezika, sToje naroanoBti. Z vso ailo brepeneli in delali so na to, da se Ijudatvo, kolikor mogoce, omika in izobrazi; pridido se je aploiao tekmoTanje na Tseh poljih. Na-rayno je bilo, da so oni narodi dospeli do viaje omike in veljavo, ki so po Stevilu Tedji in modnejii, nego mali in iibki, kajti imeli ao ooi na razpolaganje mnogo vec izbranih modi mimo poaledujih. A tudi pri tern mirnem dolovaoji ia tekmovanji v dosego viSje omike in izobrazeuosti, in kot oastopek tega obdnega blagostanja uvoljavil se je zakon prirode, da vcdja in modnejia bitja podjarmijo manjia in iibkejSa ter je skuiajo aniditi. To zalostno reaoico obdutiti je moral in jo mora zalibog I ae zdaj naS mili aloTenaki narod r poloej meri. Ke le, da amo Bloveud uie politidno razkosani in razdeljeni na Tod deiel; obdani amo poleg tega od vseb alrani z mogodnimi, na Tiijej stopinjt atoje-cimi narodi, koji naa skuiajo, po oavedenetn zakonu, uniditi. Koliko je krasnih dotin in hribov in aoindoih ravan okoli sloveoskih dezel, po katerih se je,nekdaj gcvoril nas mili jezik, koder so se razlegale prelepe elovenake pesnil In zdajP /luj narod tod se siri zdaj, Nas raj je tujcev zdaj lastnina. Zatrt je tod naS glas. In tuji krog zrone glaso?i, Tuj trg ia grad, tuj ves je kras, Oh nasi so samo — grobovi!" (Gre-gordid). Da i Mnogo tal zgubil je ie nai rod in zgublja jih se vedno. Le poglejmo ! Leto za letom seli se raoogo ljudi iz nasih po* krajin v bliinja in oddaljena mesta, iskajod si zaaluzka. Ker je Slovenec ^sprebrisane glave", priudi se kaj k main tujih jezikov, kar mu je gotovo le na Cast. A premnogokrat se a tern naSi rojaki disto Bpremend in preleve v to, kar se pri drugili vedjih narodih le redkokedaj opazi, v naspiotoike in zauiCevalce lastne-ga materinega jezika. Premnogo jih je, ki vradajodi se po kratkem bivanji r tujini zopet v domadi kraj, zanidujejo svojo lastno mater svojo domoviao, ter se celo med doma-dini sramujejo govoriti bvoj mili alovenski jezik. Hujsi nastopki vidijo ae pa ie le pri njibovib otroeih, na tujem rojenih in vagojeaih; kajti oni, ne le, da noC6J;* govoriti jezika svoje matere, zanidujejo ga, ter straatno aovrazijo vse, kar le nekoliko po Sloveneu diSi. To naio alaboat nam sovraioi narodi predobro poznajo ter porabljajo jo sebi v koriat na vse mogoce nadine. Dobro vedodi, da nauki, vcepljeni malema otroku r neino Brdice ne nsahnejo nikdar, ter mu ne nidejo iz spomina, zadenjajo potujdevanje naie mla-dine uie na prvej stopinji, — v Soli. Po vseb mestih nabajajo se sole za 4 in 5 letae otroke, takozvaoi otroiki vrti. V njih se nedolina mladina igraje uci vsakovrstnih lepih in koriatnib naukov ter ae tako pripravlja za vstop v javne ljudske Sole. Raravno, da tudi alovenski fttarisi radi poiiljajo tja svojo deco. Bea je, da si otrok tarn maraikaj pridobi glede naukov, govorjenja, lepega vedenja itd., a temelj ali podlaga potujdevanja je poloien, kajti v otroikem vrtu ne sliSi slovenski otrok nikdar avojega materin-akega jezika, k vecjema le zanidevaoje milik njegovib giaBov. Ko poBlane tak otrok goden za Ijndako solo, vpisejo ga, ae ve da t tako Solo, kjer je ucni jezik *) Ker bo nas nekateri kaoalski gitaloiteiji prosili, po-ili smo iz BEdinoati" to gOTor g. M. Zege, ki z omljiro in lopo beaedo gorori a* srea svojih rojakor. fUdi tega opa-•tili smo poduk o MDraibi bt. Citil» in Metoda,* ki g» pri-nsSajo pr«T zdaj slovenski listK Kjer se ogrejejo srea, oa ooao hoteli nstanoviti poddroioiao, ae bo jim mBnjkal navod, po , keterem bi se drzuli. Vsak rodoUub in uredoifikro vsaksM I Itote ^ojda takim raoo m >»k#. Vr. J tiati, kakor v otroikem vrtu. Udenje napredr J pola-goma in v malo letih je dovrieno dele v potojdeneo, renegat, zanidevalec avojega rodu je gotov. Da bi tako potujdevanje moglp se vrditi, kolikor moioo sploSno, naglo in vspeino, ustanovilt so si Neraci poaebno druitvo z imenom „Deutsoher Sohul-ˇerein" t. j. Neraako iolsko druitvo. Namen tega drnitva je snovati otroSke vrte in druge Sole z nem-ikim ndnim jezikom povsod, koder se Ie besedica nemike govorice duje. Vai omikancjsi Nemci in ialibog tudi mnogi nemiko odgojeni in nemsko cuteci Slovene! in drngi enacega duha podpirajo to nam so-vraino druitvo z novci, da lebko napravlja in vzdr-ioje po raznib krajth otroSke vrte ia druge dole. Tedaj je to druitvo, zbog velike nauduienosti nemikega saroda za avoj jezik in za njega raziirjenje, zbog preobilne podpore. ki mu dohaj.i od vseh strani, raz-iirilo avoje delovanje uie akoro po vseh kronovinah airnega naiega ceaaretva, kajti ucmakemu iolskemu drnitvu, oziroma Nemcem, ni toliko iezede na tern, da ao sloyenaka deea priudi nemike govorice, ampak glavni smoter jim je, Sloven co in drugo Slovene sploh polagoma ponomditi., Enako druitvo ao si ustanovili Italijani pred ktv.tkini dasoin v Tratu in v Gorici za primorako de-iele nasega ce-aratvo, Kakor naa torej hodejo na je-daej strani aeverni naii soaedje ponomditi, tako vsi-Ijnjejo nam juzni avoj italijanski jezik. Toda aila rodi uporl Ako Nemci in It?liani toko gore za avoj jezik, da ga, ker jim je oajdrazji bisor, skuitjo po/sod apravtti v veljavo in raziiriti med druge narode, ma-ri hodemo ]i mi Slovenci, ki smo le majhoa vejica na ogromnej alovenskej lipi, brojedt nad 100 milijouov dui, mirno trpeti in gledatj, kako nam nafii sovraioi sosedje odtrgujejo vas za vasjo, doliuo za doliao? Ako oni tako straatno Ijubijo avoj jezik in svojo do-movino, hodemo li mi sramovati se svojega jez.ka in c'omoviue? in za njimi zaostati? Hodemo H zatajiti svoj mili ma ter in jezik, s katerim nas je ljubedo materino sreo v neinej detinskej mladosti razveselje* valo, tolazilo in zazibavalo v sladki sen ? Hodemo li kar tako prepustiti svojira naspro-taikom domovinska ila, ono zemljo, za katero so naSi dedje, braneci jo pred siinimi napadi krutih aovia-gov, skozi toliko stolotij prelivali svojo kri f Saj nam tako krasno opeva nai Gregoidid dome vino: „0j zlata matt — domoviua! Ti krasna si, krasnejse ni, Kar jih obseva zarja dnova; Krepo*tna si, vaa vredna ti, Da krona venca te kraljeva". xv e! To ne sme biti, to ae ne sme zgoditil Braaiti in varovati moramo svoj narodoi 6oU nidi Da si tudi visoko spoitujemo nemski in italijan-aki narod zaradi njune omike io napredka, da si tudi se obeh jezikov radi udimo, ravnaje se po prialo* vici: „Kolikor jezikov znai, toliko moz veljai", vender je nam nai mili materin jezik najljubsi. — Naj-omikanejii in najzavednejsi Slovani so Cehi. Oni so takoj spoznali nevarnost, preteco deikemu narodu od nemikega Solakega druitva. Zatorej so njihovi vodi-telji tafcoj ustanovili 9nomikemu drustvu" avoje pro-ti druitvo, 8bolsko matioo". Vender jim je bil na* men razlicen, kajti oni niso ga ustanovili, da bi v svoje otroske \rte in druge od njih ustanovljene in vzdrzevanc Sole ailili io lovili otroke druge narodno-sti, ampak ustanovili so si ffSolako m;itico* le za deike otroke. In uie dan daues morejo kazati na veltk vspch, kijti malo je najti deikih atariiev, ki bi poiijjali svoje otroke v nemike iole, da bi ae tarn ponemcili in poatali na^protniki avojega rodu, — in da bi me kdo krivo ne razumel, — ie manj pa je uajti omikaoib C'ehov, ki bi poleg avojega materinega jezika ne bili popolnoma znioini nemikega. Kakor ao si naii aeverni bratje Cehi ustanovili svojo iolako matico, da obvarojejo avoj narod potaj-devanja, isto tako ustanovili smo si Slovenci v sre-diici vseh slovenakih deiel, t belej Ljubljani, dru-ibo av. Cicila in Metoda, potrjeno od visokega c k. ministerstva notranjih redi 9. aprila 1885. 1. Druiba ustanovijnja je za Kranjsko, Stajersko, Koroiko, Gorico, Trst in Istro, ter namen jej je, vseatransko podpirati in pospeievsti slovensko Sol-stvo na katoliiko narodni podlagi. V ta namen druiba za slovenake otroke napravlja in vzdriuje iole in otroSke vrtove ali pomaga napravljaii in vzdrievati jih, nastavija uditclje, dovoljuje podpore in nagrade, ter lzdaja primerne apiee in knjige. ^ameo tei draabi toraj ni poslovenovaoje drn-gih narodoT, ampak eiino le obvarovanje slovenske-ga naroda potujdevanja — to pa z vaemi ailamL Po-vaodi ae je lehko prepricati, da Sloveneo ni neprija-aeo niti Nemeu niti Italijanu. Mi spoitujemo njih jezik, njih prosveto, njih bogatatvo, njih umetnost, njih napredek v rokodelstvu in goapodarstvu. Njih jezika amo ae — vaaj obrazovanci — uie z rana naudili in to gotovo ne v svojo ikodo. Priznavamo, da amo ae od Ktalijanov in Nemcev mnogo koristnega in potre-bnega naucdi, alt pri vaem tern ljubimo avoj mili materin slovenski jezik z isto gorednoatjo, kakor oni* avoj. Udimo toraj avoje otroko tujih potrebnih in ko* (Dafje v prilo^i.) Priloga k 40. štev. "Soče" ristnih jezikov, ali uSimo jili pa pred vsem nad vee ljubiti in spoStovati svojo domovino in svoj materin jezik! Tako dosezemo, da nas bodo tudi drugi na-rodi spp&tovali, kajti „Kdor zani6uje so sam, podlaga jo tujt^evi peti". Dopisi. fopOVan, 27. sept, — (Sadje kupuje Rue.) Bog nam je letos v obce obilno blagoslovil pridelke, posebno Se sadje. Imenao so jablane na raoC polno. Mnoga roati bo mogla cestokrat uteSiti bvojo deco s aoenim sadjem. Po zimi bo tudi pogostoma s sadjem zabeljcno xosilo ali vefierja dobro teknila domaSi druSini, in spremenjeno v moSt jej bo po leti gasilo zejo. Dobro zrelo sadje je tudi jako uspeSno domace adravilo zoper razne bolezni — ker Listi. Dandanes nekateri zdravniki zrelo aadjo hvalijo celo kot varstvo proti koleri. Razen naitetjh in drugih dobrot vrSe aadje gospodarju tudi lep denar. Pretekle dni naletel si po Kanalskem in v Ce-povanskej okolici vsak dan na prekupco, ki so na-kupovali aadje, Mozje gotovo skrbe za svoj dobiSek, ko placujejo kvintal jabolk po 2 gld. 25y kr. Vender tudi ta cena na doom ni preslaba. Oepovanci so toliko bolj aadovoljni a to kup6ijo, ker boljSo blago priorie* za dom in le odbirke dajo na tektnico. Od tukaj se je ta in pretekli teden mnogo vozov jabolk apratilo v Oorico. Do letos Se menda ni bilo kupca za sadje v Cepovan; letos je prifiel, in sicer lius, kar je dokaz, da tudi v bogatih lettnah se sadje prav lekko spravi v denar. To naj sadjerejco spodbuja, Se bolj skrbno mooziti, Siriti in obdelovati sadono*niko. Vaaj jo ni potjScme, katero bi gospodar tako lehko pridelal in del v denar, nego sidje. S tern pa nodem nagovar-jati, da naj se sadje ie kupcetn v Moikvo in na tuje prodaja. No, prav mnogo naj se g& porablja tudi noma. Posebno krcmarji in vecji kmetovaloi nnj bi iz sadja napravljali moit. Kolikokrat mo vendor aiisi toiba, da se po leti toci slabo, celo Skodljivo vino. Pomagajte si » sadnim mo$tom; ako pravilno vrc, daje prav ukusno in zdravo pijaco, tor dobro nado* meatuje mnogokrat prav drago pa slabo vino. ^8breIJ0, 21. sept. — Kakor je bilo naznanjono, slavili smo preteklo nedeljo wojega bivSega zupnika, g. Andr. JeksVta. Bil je dan veselja in obcne radosti. Po ST. maSi bil je obfini zbor bralnega druStva, v ka« terem se je prec\ g. dekan onoglasno sprejel za 6aet-nega nda. A prava radost bila je So le zvecer pri veseliei. Kakor uie vec" let, cbiakali so nas i letos Idricanje. A hoteti i oai slaviti nvrlega moia", priSIi so t tako mnogobrojoem druStvu, da se ne tako; celo neini spol bil je zastopan. Ob dolotfeni nri za6ne se spored. Videti je bilo, da se pri nas ni Se pelo tako navduseno in lepo, kakor pray tisti vecer. Y •Javnostnem govot a slikal se je go-pod kot dober ode, ki je v dobi kriiev in teiav bil iupnik v Sebreljah. In Sebreljci nieo ga zabili, marvel njegov spomin o-slane vecen pri nas. — Deklamovalka b to pi la je z odra med buroimi iivioklici. — A igra Se le je bila venec besedi. Koncem veseltce glasile so se razne napitnice: g. dekanu, idrijsko-Sebreljski vzajemnosti in drugo. Kazili smo se po polnnoft pevaje pesmi in z iivioklici. Zabvaliti se moram koncem bierkama g. orga-nista, ki ate tako neboje6e pripomogli h krasnemu ieidtt sporeda. Cuditi se je moral vsakdo starejSi — igralki, kt je ptvikrat igrala in vender gaatuo opra-Vil* avojo nalogo. Slara t (Z hrlbOY, l. sept. — (Jorij Lapanje, dika ka-toliike dahovUine). Dovoli mi, draga „Sofia", da onemtt spiao, Id si ga ie prinesla o ranjkem Lapanji, dodam nekoliko <5rtic. ki se onde nc nahajajo. Pre-tresla nas je Test, ki nam je naznanila, da gospoda Jurija Lapanja ni veL med nami. 29. avgusta okolo poluaoti sklenil je blagi mol, previden s sv. sakra-menti, svoje zenieljsko iivljenje. Rodil se je na Rutea npri Lapanji" h. it. 44 23. aprila 1806 v obLini Ponikve kot sin premoznih kme5kih starilev in blif nji sorodnik nekdanjega nadskofovega kanolerja Jaxaza Lapanja, Id iivi y blagem spominu. Izviral je is eoe tistih redkih hribovskih kmeCkih hiS, ki dajo v slehemem rodu do donaSnjega dne enega ali yee* goSpodov, bodi si tega ali onega stano. Tako je tudi nekdanja Jurikova mati odpoljala svojega amka Se le v 13. letu v nemSko Idrijo v Solo z >esediimi: ,Bo pa JurSek goepod", ko ji je iz dal-Aiega mesta doSla tuina vest, da je njen stareji ain, hi se je tamkaj Sola!, umrl. Prav dobro je nadarjeni nnko napredoval ves caa svojih Studij; v 14 letih je ftvoje Studije izvrSU in 20. avgusta 1833 bil je v doaovoa poaveeeo. 8. septembra bil je za Ponikve Njegova pvva slu2ba bila je na Libusnjem. Bil je y ta,lr?oj poslan kot prvi vikarjev pomo5nik iz vrste tuKajSnjih duhovnih poraocnikov. Prebival je tu v nizkem stanovanji, katero mores so dandanes videti (pri Stelinu). Bil je odtod premeScen v Koborid kot duhovni pomofinik; tu se je..mnogo let kaj hvale-vredno trudil. Vrli Koboridci se ga, iz to dobe se vedno hvale2uo spominjajo. Posebno si tega iz spo-mina ne zbrisejo; da je svoj vsakoletni „ofera, ki so mu ga duhoynjani zloiili novega leta dne, po popol-danski sluJbi bozji do zadnjega krajcarja zmetal skozi okna svojega stanovanja na ulico. Tako so se otroci ves 6as Jurjevega sluibovanja v Koboridu tistega dne okolo oken trli drobis pobirat; sam pa se je vsega tega zelo radoval. Iz Koborida proines^en je bil po 17 letnem zelo hvalevrednom, sfuibovanji v bliznji Kred, v duhovnijo tik sedanje lasko meje, kjer jo pastiroval 33 let, do svoje bmrti, kot vzor katoliskega dubovna. Bil jo iiaS rnnjki gospod Jurij volike, kosSate postave, zelo bistrega uma, ufion, muzikalno izobra-zen, zelo pobo^ien in poni^en, zraven tega pa mo2 vesolega znadaja, do slehernega dubovna zelo prijazen, g. zupniku dekauu najbolji prijatolj. Kakor je bil po Bvojem znaSaji od pete do glavo moL v pravemu pomcnu beaedo, tako je po svoji navadi z besedo: „Moj mo4u slehernega na-govarjal. Cudil se bodefi, dragi braleo, da ta vsestransko izobrazeni moi, poln zaslug in plomteiega srca, je $ukal do 83. lota v Kredu svoje pokojnine, da fie mu ni girji delokrog odprl. Pa pteprioan bodi, da druge duhovnijo razen Kreda ni pogelol, So mauj pa za njo prosil. V izpolnovanji svojih dol^nosti bil je veS kot natanSen; bil je zares dober pastir svoji <5odi. Pro* bival jo y noki zelo rovni kmeaki bajti. Prebiral je, ako mu je JSas propustil, za ognjiSfiera svoje Sasopiso, kjer je tudi priprosto napravljena jedila pou2il. ^ivel je vestas Bvojega zivljenja zolo vat fin o, da ne refiem skromno. Ako je tomu tako, si bos mlslil, gotovo jo Hvojim sorodnikom mnogo oveaka zapustil. Tudi toga no. Bil je oco ubogih. Pomagal je rovo^u, kolikor i'o mogel. Tudi njogovi sorodniki, no ubozni, so ga ;aj radi in pogosto obiskovali; tako tudi drugi ubo2ni ljudje iz njegovo rojstne duhovnijo. Pred drugim je svoje Krejco gore6e \jubil; bil jini jc skrban o6e. PodutSoval je od prvega zaLetka tukttJBiijcga pastirovanja Solsko tnladino v svojem sta-ruui rttanovaiiji; iz svojega Xepa nakupoval je leto za letoui solske ktijigo iu karkolt je bilo za Solo treba. Kakor hitro se je mladi uLenoo nekoliko brati nau-5il, podaril mu je g. nnunaotf molitvene bukvice. Sto-ril je, kar mu je bilo mogoCo, da bi njegovi Krejci v omiki ne zaostajali. Po prizadetji blagorodaega g. Solskega nadzor-nika viteza Klodiea, kateremu bo bile Jurij eve zaslu-ge znane, dobil je vsled priznanja njegovib zaslug za Solo „zlati krizec za zasluge s krono", po katerem v svoji poniinosti gotovo ni hrepenel. Kakor mu je bila Solska inladina pri srci, tako sr6no ljubil je tudi vse druge svoje duhovnjane. Za-tegadel bite so jira duri eel ljubi dan odprte. Zdaj je izdeloval g. „nunaoa obdinske pisarije, zdaj poravno-val Bluoajne needinosti in prepire v svoji duhovniji, zdaj je prebral temu pismo, ki je iz sveta doSlo, dru-gerau zopet pisal odgovor na ptuje, in tako je imel castiti gospod dcla brez konoa in kraja ves ljubi dan. Posebno skrb pa je imel blagi gospod za uboge in za bolnike. Veikrat je bolnike svoje duhovnije ob-akoval in jib. tolaiil, uboge med njimi je posebno rad podpiral. Ukupil je sleheroi teden posebej za 2udo veliko mesa, ki se je vse na njegovem ognjiSti skuhalo. Ali juha, kakor tudi meao bilo je namenjono x& Krejsko bolnike. Ako se je primerilo, da si proti polduevu priSel k usmiljenemu gospodu, naBel si celo rajdo otrok, ki so iz kake sklede bodi si kaSo ali kako drago jed plali. Vidt-1 si bolj proti polduevu 2enake z lonfiki pojuboza bolnike zahajat. Postreiijivi gospod je veoji del sam lon5ke z juhc polnil, in knr mu je ie juhe ostalo, to je poslednji6 gospod sam zauzil. Pred 3 leti obhajal je svojo „zlato maSo* v Kiedu dne Malega Smarna, 8. septembra. Pri tej priliki imel je earn do zbranega ljudstva prav lep slavnostni govor. Do lanskega leta bil je vkljub visoki atarosti Se vedno za svoja leta zelo krepak, tako da je vsa svoja dela natanko opravljal do zac.'tka teko5ega leta, kp ga je po eni strani mertvud zadel in za daljno slaz-bpvanje nezmoSnega storil. Celib 53 let deloval je ranjki v vinpgradu Go-spodovem z velikim zatajevanjem samega sebe in v velik prid izrocene mu 6ede iu sicer 3 leta na LibuS-njem, 17 let v Koboridu in 33 v Kredu. Po 53 let^ nem mnogOBtranakem in vspeSnem delovanji odmerili so z nzlatim krizem za zasluge s krono* odlikovane-mu in osivelemu stardku zviSano pokojnino J 300 jgld7 katfarp je Je m^9 $m 9U7& I^tef* b Breginja, 27. sept. — od 19. do 26, sept. C bl1 iu,.ajiw- m,8iJ°n. kterega je vodil oart'oSe Jirane boljak iz dru2be Jezusove; Castiti misijonar je s svojirai jedernatimi in razumljivimi govori pre-suml srca^yseh. Ljudstvo je ob enem tudi kar sir- fllAlA nan b.nnfiil'ik X ~____.J- 1 • - - . . kojniao dal mu je oni, ki ga je bil izvoli! za svojega sluzabnika, m kateremu je vedno zvesto sluai. 1JJ i^SfS "l ,0peff K 8V' oh*P* Je Pristopilo okoh 1250 oseb. Ako pomislimo, cla je bilo iz Bre-gmja le kakih 350 obhanjancev, —drugi ao na ptu-jT,?M.*olozttioah "" ie "m^Wm, kako obilno so ee udelezih sv. raisijona prebivnlci iz drugih duhovnH naSoga dekanata. Posebno ginljivo je bilo vided, ko so ljudje iz Kobondskega kraja no 3 do 4 ure daled sern pnromali; ni jih uslroSilo %Iabo vreme in no-vihta, ki jo v oetrtek in petok i-aesajala. Le iz bli-Jnjib duhovnii Videmske nadSkofijo bilo je malo T>)\ BTllJ^ekolko "8ovora imaJ*>. ker je bila v Jetrtek Nediza zelo narasla in jo bilo tezko som do-hajati radi poraanjkanja moBtov in brvij. V mnpgih krajih bo nahajajo zagrizeni nasprotniki ob 6&u fv. misijona; tukaj je bilo pa sploSno veBBlje. Le en glas se je sliSal: Bog naj stotero povrne trud hit. o«etu mwjonarju. Peternel, tupnik. V MangartSkl kOllbl, doe U. ,ieptembra. -(Lepo je bilo 1) Ravnokar sern se vrnil z vrha Man-garta. Voli^aflten razgled so ti odpre, ko stopii na glavo takoum volikanu, na viSavo 2G78 ra. Pwd taboj na jugu lo%i KoritniSka in doSka dolfna cel6 tijd do Furlansko ravaui injdo sinjoga morja. Lep je poglod na SoSke, BolSke in gohinjike gore: poiebao na obgorju Kaninovo, Grintovievo, Ki'novo in na ono frto, ki vodi od Tiiglava do K61ka in odtod do Crne prsti, Na zahodm strani se ti odpira RaManika dolinu z Rabeljskim jezerom; v njenem oblitji pa mogooni hribi: Uuda polica (Ualitzenipitze (J), NJoq-tao), Wisohberg, Suh'.vulbonspitze, PraSnik, ieza kojega te miio pozdravlja romarska oerkev na sv. ViSarijalh— Dale6 v ozadji zapaziS vrhovo K%doriSkih in Ka» uijskih planin. Na sevorui strani leii ti pod nogami Rimska dolina, katero obdajajo: Funfapitz, TrSi5, Gamsspitz, Pucherspitz, Mittegskogel, Sohdnkopf, Bolj proti vzhodu od tejojednako vstv&rjena dolina Lahn s BelopeSkima jezeroma; okroiujejo'. jo Mittagskol, greben Grun, Travnik, Mangart, Zagica, Strugova Spica in Ponica. — Nekoliko sta videti tudi dolini Planica in PeSoenioa. Dalje proti severu vijeta se Kanalska in Goreojska dolina, posejani z lepimi vasmi. Posebno lepo je videti pa Zilsko in Spodnjo Dravsko dolino; potem Zilske gore in Dobrafi. Pred ofmi se ti b\M6 poleg BelopeSkih So BlaSko, Vrbsko in Osojdnsko jezero. Prav lepo je videti Boljak, Ge-lovec in druge kraje. V daljavi opaziS 6rto Visokih Tur, med katerimi se odlikuje Visoki Zvonar, tako, da ga ne moreS igreSiti. Vidijo se tudi SolnogeaSke gore; mej temi Daohstein; in dalje od teh drugo KoroSko-Stajarsko gorovje. — Posebno mikavoq je razgled na bliSnje gore Trentarske in Bohinjsko: na Jalovec, Veliko dnino, Prisenek, Razor, Suhi plaz, Punico, Triglav, Rujavino. Oko se ne more nagledati ne na6uditi tern gorskim velikanom plesastim glavam, kjer „sklad na skladu se vzdiguje." Posebno krasea je od tu Triglav se svojim ledenikom. Na enkrat ga zagledaS; kar pa ni dudo, ker nosi ie vedno slo-vensko zastavo. (Pa ne povejte nikomer, daje no konfisoirajo; sliSim, da so srepi doli pri vas in' v oblizji!) V ozadji se vrstijo Keravanke; posebno .lep6 je videti: Kepo, Ko5no, Stol itd. — ^al! da sern bil prepozno ustal; mr8 mi je kalil nekoliko razgled. A pri distem obnebji mora biti panorama od ta kaj posebnega. Na vrbu je i knjiga za ptujce cbiskovalce. Vlo-2ena je v kositat jevo in zopet Se v leseno Skatuljo. Podarili so jo udje planinskega druStva iz Regens-burga in Monakovega. Letos je bilo gori 14 obiako-valcev. Zabiljeieno je vse le nemSki; le jaz — ki nisem Nemec — nisem storil tak6. — Ta v kolibi, kjer to piSem pri Kozlerjevem pivu (Bklenica 40 kr.), pa je vsaj znamenje tudi alovensko, namrefi: ^Hidno bbvatikk* Pot na vrh ni tezavna in ne nevarna. Dve uri se rabi od miina s Predelsko oeste do ko6e, in odtod zopet 2 do 27a do vxoa* Kmalu, ko preideS mimo Malega Mangarta — nanj ni moino priti — jaekane bo Btopnice v skalovje. Na nekih krajih so zabili tudi Lelezae droge in kljuke v skalo; po nekodi je po-tegnena Se ftea, da se moreS prijeti, <5o se ti nacedi mezarek pred odmi. Le na jednem kraji vede pot brez vsake potrebe celo na kraj brezna. .Ootifiaema podjetniku je bilo menda tako bolj priroc'ao, a za omoticevega ni tako. Tedaj trebalo bi bilo, da bi so storiS, fie tudi ni atopnio. JXoreJa za go la vilazijcraa (pomladi) to ni moino zaradi plazov; in je zaradi tega napravljeua pot ob robu. j Ravnokar je doapei aemkaj nek« Duoajfiao, ki je bil Toerti na TrigUm Vodnik mn je L. Skantar, po domafieSest mlajfi. Ta aicer 5c ni bil na Man-gartu; a kaj to za BobJnjca! Jntri ob 3 memta lti j na ?rh. Srefio Bog doj I Kedorje prijatelj lepega razgleda, pa divje, srepe prirode, in se ne boji malo potd in znoju, ter se ne ravnd po pravilu: „2aj gora ni nora, le tisti jo nor, ki gre gor", nego po dragem: „na goro, na goro, na atone vAe, %• klifie we, mice in vabi arcfi* : najti vzarae dobre fieTlje (da ae ne vrae bos), podkovano palieo in kaj sa „pod aob* (tadi pijafia ni od Tee, real na vodnika tern tudi poaabil) ter naj atopi sa vrh naiega veHkana. Ce ga frame ne prelaw, obljubim mu, ne bode se keaal. Torej le na goro, na atrme vrhe !... P. TelfiSlu, IZ Ajd«V*HM, due 28. tent. - Trojioa Taeu* mKaeniko? aalih, g. Lokar piaynik, g. Repifi idravi-loslovec in njima na fiehi g. Defrancesdu, uatanovili ao nam ,Poddraiaico st. Ctrila in Metoda aa Ajdov-ifiino in okolico\ Glavno aboroTanje bilo je v oedeljo popoldne tofino ob uri, ki je bila po noviaah napo-vedana, Zborovanie vriilo se je ˇ dvorani .DruJtva aa pedporo rokodeW", katerega alaTno pcedsedniitw jo le aa to blagohotno odatopilo. Srfina mu hvala I Predsednikom poddruinici voljen je bil g, Aogel Oa-aagrande, lapwoikarjcm g. Oton Diets in blagajnikom Ivan Diets ml. Za njihove nameatnike se sedaj ne spominjam. Poddroiniea iteje fiea 50 letnikov iu jed-n«ga uatanovnika, g. Hmeljaka veletrica is Lokavca. Zvefier bila je veaelica v prostorih druStva ..Edinoat*. Igrala ae je gluma „03e ao rekli da le". Doalojno opiaati izid posamesnih tofiek sBesede", mi ni prav lehko, ker ne vem, kaj naj bi bolj pohvalno poudar-jol: ali poirtovalnoat g. Defranceachi-ja — sain je is veibal pevce, sam imel alavnoatni govor, igral je jedno glavnih vlog in ker ni priSel napovedani BMoraarM, ga je on, da ne bi tofike is „aporeda" izbrisali, za-menil nam na veselje in subi t proalato — ali pev-aki zbor; ali igralke na glasovir; ali D-fiev glumaoki talent, ker je avoje glumafie (igralce in igralke) tako iiuril — on, ae ve, je itak izborno igral — da jo drag dragega, druga drugo prekoaita, jeden je bolje od dragega, jedna bolje od druga svojo vlogo reSil; ali oni dve .gvaciji", ki ate po „Beaedi* razprodajofi liatke za srefikanje tako nauduSeno stojo robo pro-dajali, da ae je filovek nevedfi z listki preoblozU Vae se je izvratno vriilo in izvrihio. Kraaen nam jo vefier bill Po arefikanji aeje mladioa, ume ae; malo zayr-tela! — Beaedi priauatvovalo je mnogobrojno obcin-atvo. Dvoraba bila je preteana. Domafia, pohubeljaka goapoda bila je polaoStefilno zuatopaoa. Pocastili ao naa pa tudi ae svojo navzocnoatjo mnogi gostje, od-licna gospoda od Yipave in Sentvida, Sempaaa, Go-rice, Mima in od atarodavnega Devina. Gospoda! Hvala vam, na prijateljakem pohodu ! Yse je najaijajneje izSIo. Krasno zabavo ate nam. priredili; oatalo je matici av. Cirila in Metoda po odbitih ogromnih atroakih vaejedno 50 gld. Goapoda sodelovatelji ,Beaedea 1 Veselica ta uveriia nasje, da ˇ Yas tide dramatiske moci; ne zanemarjajte jih; prtredite bam kedaj v dolgih zimakih vederih in v anhoparnem poietji kako gBeaodo". Hvalezni Yam bomo I ___________ Pod PleSiVCem, dne 20. sept. — (Pleiivci kliSejo: huu-huu!) Tu v oblizji poznam 3 PleSivce; a koliko je plefiaatih glav z drugimi imeni, in to ne le v viiavi, nego tadi v nizini naai, koliko goljav in golib reberl Zato moram pohvalno omeajati prizade-vaoja tukajinjega gozdnega adjunkta, g. E. in aploh oaobatva 0. k. gozdnega urada, ki ae trudi, koliker mozno okriti, kar je bilo golega, ogrniti naSe prazne LrLe. Uatanovili ste sevBolci 2 drevesnici: za aadno drevje in za gozdno, zaaajeni ao nie nekateri bregovi in gorska plefe. Todi aicer gre blagi gosp. E. na roko 2upanstvom. A vsa mu ne ved6 hvale za to, nego se nasprotujejo mn. Jaz se ne eudim toliko tema pojavu npornosti pri naaem kmetu. Dogodilo ae je veasi, da je bil naa kmet pri regulovanji (nrejenji) planio, zemljia^ itd. oskodovao, ,ujela Ijuta ga guja* 5 ni dado, fie je vsled ocividnih ali pa le domisljenih krivic nezanpljiv do gosposke; boji se za avoje, in to je naravnot TJpati je pa, da bodo v tej zadevi izprevideli naai kmetje, da se namernje le njihova korist. Nedoumno je pa, fie nasprotujejo (iz strankarst-va?) Se nekateri izmed razumnikov ooim prizadeva-njim, ki so gotovo v prid in blaginjo obclnatva. Y svetnje, nego kaj ti npredlaga". Pametnemu jedno oko dostal 0-ao. Politicni razgled Dr^avni zbor je imel dne 29. m. u. svojo prvo sejo v tern zascdanji. Doevni red ne ka2e posebno zanimivega gradiva, seja vr§Ua se je j tudi mirno, leviiarji stavili so do vlade dve io-terpelaciji, ki niste posebne vainosti. 0 obLaem polo^aji govorimo na dragem mesta. Droga seja bode ? petek, dne 1. oktobra. Tezko prtfakovali so vsi politifini krogi odgovor na interpelacije v ogerskem driavnem ] zboru o bolgarskib homatijah. Ministerski prcd-sednik Tisza obljobil je odgover za fetrtek { 30. sept, in obljubo je tudi spolnil. Rekel jc: „Avstro-ogerska vlada ni misliia sa odstavljonje kneza bolgarskega, niti je 0 atentatu proti knezu poprej znala niti atentat odobravala. Ylada tudi ui vedela, da bore knez bolgarski le tcdaj ostati, ako tenm car pritrdi. Z Rusijo ni nobenegado-govora glede upliva na balkan^kem poluotoku. Polozaj, nasi driavi po pogodbi Berolinski do-lofien, ugaja nasim interesom dovolj. Minister-stvo svarilo je pred prenagljim'mi koraki proti zarotnikom, a ni storito nobenega koraka z\\ var-stvo ouih, ki so pouzrofiili atentat Ylada drzi se mnenja, da mora biti ves upliv drzave na to obrnjen, da sc pospc&uje razvoj sainostatnih bal-kanskih dr^av in <*a se zabrani, da se ne bode nadaljevalo pakroviteljstvu niti se utrdiiuptiv jednc same drzave, kajti tega ni v pogodbi. V zade-vah naaih zvez z vlastmi se ni ni6 predrugaftlo. Z Nemcijo snio tudi danes Se na stari podlagi ubstojefiih pogodeb, katcre vlada smatm za pra-voveljavne. Dokler se Turcija ne pos'uzi svoje pravice, ne sme nih(e drugt jednostraitsko z <>-rozjem posredovati, niti ustanoviti pokroviteljstv.i. Sploh se sme vsaka jprememba na batkanskeni poluotoku vrsiti le v sporazumijenji signatarnih vlastij. ^elimo in upamo, da se bode v sporazumijenji vlastij to tudi doseglo, nc da bi se kalil mir.u Y zunanji politiki zavzima se vedno prvo mesto bolgarsko vpraSanje. V soboto 26. sept, dospel je v Sofijo ruski odposlanik Kauibars, ki je bil od Cankove stranke prav prijazno sprejet. Takoj po svojem prihodu razvil je svoj program ter zahteval, da se takoj odpravi obsedno stanje, na kar mu je ministerski predsednik odgovonl, da se bode to zgodiio 3, oktobra. Dalje je 0-pazil, da so volitve za veliko sobranje prczgodaj razpisane, ter zaliteval, naj se odloze, dokler se duhovi ne pomirijo, da bode volitev slobodna. Potem je rekel, da naj se izpuste" vse osebe, katere so radi zadnjega ustanka zaprte, grajal je, da 60 se sezgale nekatere vojaSke zastave ter da strazijo zandarji ruski konzulat, da dr~ zavljani ne morejo obiskovati ruskega konzula. Ylada bode se ta teden na to odgovorila. Neraski casopisi si mnogo prizadevajo, da bi opraviciii Nemce pred svetom, zakaj so pu-stili pasti kneza Aleksandra. Prej so trdili, da knez ni vefi Nemec, potem da Nemciji pre-tijo Francozi, da torej ne kaze prieeti vojskoz Rusijo radi Bolgarije, za katero se niti Anglija nofie bojevati. Sedaj pa klice Bismarkovo gla-silo ffNorddeutsche Allg. Zeitung" zagovornikom kneza Aleksandra in nj ego vim prijateljem na NemSkeui in v Budimpestu, da naj poprej od-govorijo, zakaj se je Aleksander prestolu odpo-vedal, ko ga je vendar ljudstvo po povratu nav-duieno sprejelo ter je bila vsa vojska zanj. Knez pravi, da mu Rusija nasprotuje, a to godi se ze vefi let, kar je naravno, kajti knez, povzdigujen na bolgarski prestol po ruskem upliv u, je zlo-rabil carjevo dobroto, ter se bratil z roskimi sovrazniki in sicer ne radi tega, ker bi ljudstvo to zahtevalo, ampak le v ta namen, da bi ruske neprijatelje podpiral. To je grda nehvaleznost in knez Aleksander je moral vedeti in je ze prej vedel, da si s takim ravnanjem ne nakloni Iju-bezni carja in ruskega naroda. Ce je pa to ze prej vedel, da mu Rusija ni in ne more biti na-klonjena, zakaj se ni ze prej odpovedal? prasa navedeni list — in prifiakuje odgovora od onih, ki se potegujejo za Battenber2ana. Ako pa ti J privrieaci knezovi ne dajo fldgovora ca ta rpra* ianja, dal jib bode avstrijski, ogerski in nemiki drzavni zbor. Na Spanjskem je nstaja potiafiena, vendar je bila veeja nego so prva porofiila svetu obja-vila. Ylada bofie tudi prav ostro postopati proti ustajnikom, iz fiesar se da sklepati, da rec ni tako malo nevarna, kakor vladni listi porofiajo. Ustaje udelezil se je ce!o general Yillacampo. Domade in razne vesti Vabiio. Podpisaoo upravniStvo „Sofietf vabi rojake, naj bi ae z zafietkom zadnjega lotoSojega fietrtletja v obiloem Stevilu narofiiii na „So5ou, ter prnsi doaedanje goapode narofinike, ki ao io kaj na dolgu. da bi racune prej ko mogoce poravnali, da bo inoglo upravniStvo zadoatiti avejim doUooattm. UpravniStvo wSofieM( Slovensko bralno in podporno drtiltvo v Ooriti bo slavilo imendan Njogovega Yelicaoatva prcavitlega coairja Franoa Joiefa I. prikodnjo nedelj" if. oktobra v Podgori in aicer ob 2. uri po-poludne a cerkveno aloveaaoatjo in zahvatoo peamijo, potem pa « veselico, obatojefio z godbe in potja, na dvorilfit goapoda velepuaeatnika in dezelaega poalanca Andreja Kocijancila. Vsi druitveuiki in prijatelji (lruntva vubijo ae k obilni uieloibi. Kdor ni dobil vubiln, naj ao oglasi pvi odboru. Vatopuina 10 kr. za oaebo in 20 kr. za druziuo. Odbor. — Nadejamo ae, da udclezitev bo obilna toliko so atrani goriak:h druatve-nikov in prijateljov druStva, koiikor ae atrani Pod* gorekih obfiinarjev. Duhovske premembe. Or. Jakop Fon, vikar v StrziMcih, pojdo kot tak v Kred pri Kobori-du. ('. g. Janet Foltrin, kaplan v Voli'ah, imono-van je vikar v Gorenji TribuSi; <5. g. Anton Bra-t i r a, kaplan v Komnu, pa vikar v Doberdobu. Pre-stavHeni so naalcdnji duhovni pomofiniki: fi g. Ya-Icnti. Bresausig iz JKanala k moatni fari sv. Ignacija v Oorico; 6. g. Stefan Kodermao iz Ka-nala v Vol6e; 5. g. Franc Kofol iz Rihemberga v Kamii kot I. kaplan; fi. g. Anton l'aliorjz Komna v Itihemberg; (:. g. Janez Kodric h Sempaaa v Komon kot I. kaplan; ti. g. Janoz Klobova iz •Stanjela v Sonipaa; fi. g. Franc P i p a n iz Bolca na St. Yiako goro. Kot kaplani nastavljoni ao aledect novonidaniki: 6. g Franc It a z p e t v Kanal; fi. g. EduvarJ Strekeij v Komon ; fi g. Franc M 0 a k a t v Bole. C. g. Janez Grbec postal jekn. oadik. tajoik. Milostljivi gospod knezonadikof goriaki dr. Alojzij Z 0 r a dolil bo sakratnent av. birme in imol bo kanonifino vtzitacijo v LocaiSki dekantji in v Prvacini v naalednjem redu : 0. oktobra v Podgori, 10. v Locmku, 11. v St. Lovrenci pri Muii, 12. v Mu5i, 13. v Kozani, 17. v Prvafiini, 18. v .St. Ferjanu, 19. v Cerovem, 20. v Kojskem, 21. v bt. Martinu, 22. t Yedrijaou, 23. posveti cerkev v Vedrijacu, 24. v Biljani, 25. v ilejaoi, 20. v Meiani. Monsignor Andrej Jordan, prvostolm proit goriaki, bit je vceraj investirau v nadakofovi palafii na hvojq novo filaibo; v nedeljo pa bo vmolfiet! ait infltiltrcn v prvostolni cerkvt po dekanu mons. Mereicii. K. slavno^ti prifiakuje se tudi zastopnlk ve-leslavue prituonke dezelne vlade, katera se je za to mesto vspcauo zanimihi. Nadakofij^ki uradni list i-rnonuj1 novega citkrenegt dostojinatveoik% infalira-n. gi pros'a, ki inn pravtco nositi toitro. Vili so torej. da 80 oibtia jeni dvomi. k- s<> ne nckdaj ogla-6ili glede te ptavice V mvejah fiisih prevaguja ce-io uiio m.'tienj»% ki pravi, da vst korarji prrodtolne ccrkve goriSke amejo nositi mitro, ker itnajo vsled uatanovn<>ga pip iovega puma (buU>) dostojin^tvo a* postolakih protonotarjev (ad iaatar participaatium). kakor v Vidmu, ki je bil ob enein s (iorico povzdig-nen v nadakofijo. Drugim bolj ugaja menenje, da ta pravica naj bi b:Ia omejena ua digaitarje (proSta, dc-kana, kanonika bogoalovca); a mnogi naaprotujejo, fies da k taki lofiitvi ni razloga ni v aploSaem ni v apecijainem kanonicnem pravu. VzviSeai gospod Sisinij baroa Pretls, na-meataik Njegovega Veiifianatva preavttlega ceaarja v Primorji, biva uie nekaj doi v Gorici, kjer oatane ves ta me3ec. Ziravniki mon.jo, naj bi ostal tukaj do Boiica, da bi ai zdravlje temeljito popravil, a viao-kemu gospodu so driavai opravki, katere bo Se zdaj vodil, na srei ter hofie iti a koncem meaeca na avoje mesto. Dvornt svetovaleo vitez Rinaldini, ki je imel do zdaj vrhovno skrb v pripravah proti koleri, dobil je, ki-r bolezen ponehuje, odpuat. Verjetno Jl>, da bo gospod cesaraki nameatoik sam predaedoval aejam dezelnega iolskega sveta goriakega, dokler bo v Gorici in ostane vitez Rinaldini na odpuatu. Gospod na-meatuik je videti prav lep v obraz in zdt ae, da mu je petmeaecni odpuat dobro pripomogel k teleanemu okrepfianju. Na deielni kmetijski Soli ˇ Gorici vaprej-mejo ae fiOTi Bcenti • }. novembrom f L Titii, a? ielijo vstopiti v Solo, vlozijo naj proSnje y tektt tega meseea pri ravnateljstvu dezelne kmetijska Solo. Predavanja v vtyarstvu imol bode na va-bilo vinarskega druStva v ivanjelu vodja E. Kramar 3., 4. in 5. t, m. v Tomaji ia v Stanjelu. Drobne novice. Mestno starefiinstvo gorisko ustanovilo je pod KoBtanjevico dvoraaredno d e b k o & 6 i o z itaiijanskim ucnini jezikom za otroke on-dainjega okraja. Ucitelja bota v tretji plagilni vrati.— V Prvacini bodo imeli misijon od 10. do 17. t. m. K sklepu pride tudi mil. g. knezonad&kof. — V poknezeni grofijt goriski in gradiSki so zopet do-voljeoi vsakovretni aejnii, ki 90 bill prepovedaci radi nevarnotti kolere. Da bi bile prooesije in bozje poti dovoljone, nismo brali nikjer. — Yromo imamo prelepc. Ko je poletjo jeseni roko podajalo r20. fop*., dezevalo je veL ali manj skoro en teden. tern je bila vrocina pri kraji; potem jo na^opilo kraioo jttensko vrcme, kt trgatoy t vinakih krajih jako pospeeujo. — Srednje ia liudske Sole v (io-riei vpisovale 10 udence zadoje dni septenibraj sdaj 19 vrtijo thine skuJoje; prikodnji teden pa Mine redni poduk. Na slovengki dekli&ki soli vpiso-vala ie bodo utenke, doklor bo prostor dopuadal; aato naj se vaakdo pozuti, kdor misli poiiljati otroko T njo. — Y Poreci stopil je v pokoj dvornt sveto* valec in okrajni glavar< vitez (tumor; rameituje ga snaui gosp. S f o r % a, a naslednika bo imel, kakor pravijo, ie bolj znanega E1 u a c h e g-a, V teh imo-nih itrsieu je aedanji poltticni sistetn v Primorji. — N e k a zona, bolna in revna, pozabljona tn za* pnicena. ki ni imela tolazbe ni pouioci, vrgla so je t itojom 67. Ictu r Korouj, ki je bil po dttfji na-raael, ter so je utopita. Truplo so naSH v tttracicak pod tnottum. —* Na BoUko m vrsile so se od 7. do 13. sept, velike topnicarske vaje, ki ho bo prav dobro obuftile. Ob encm poskusali so tudi goloby, katere red»jc> u vojskue Oam. (.Muesli 00 jih s l'ro-dela v Koborid, Toltniii, Kanal, v (iotico in v Lju-bljano ler so jih ssopet spustili. V prav kratkem r-asu pnleteli so golobi zopet ua Predel. -~ V Corkuiei umrl je 26. sept. Adolf 0 b r e z a, poseelnik v Uortci iu v Cerknicj, del&ni in driavni posliuuv, do dolgem boleiianji. Kodil se je v Ootid Iota 1834 in jo od 1. i860 kot zupau in kot poslanec krepko deloval sa 8loren»ki narud. V gospodirskih in den imtYcmh tadevah bil je jako uredou. Naj v mini po<*iva. Uditeljsko druStvo za Se/.an-ki soiski okraj tborovalo bo dim 7. oktobra t. I. vb 0. uri uredpo* ludne y Komnu L uasledojitn dnevnim reduni: 1. I'uuk is ra4uastra v U. nuredu. 2. Kritika 0 pouku. 3. I'le-davaojei #Brea naslova*. 4. Podrobni nacrt 0 kute* tijatTu v nadaljerainem teeaji. 5 Tredlogi. K obilnej udeleiiUi yljudno ?abi Odbur. Is Stijaka na VipaTsko-Ktaiki miji porooa w nam, da imajo lotos tarn pov» >d Kpo, zJravo in po-poluo zrelo gruztije tor da v ncdotidaai svonik v iStjvku y bilo pred nekolikun easom treaetlo tako nesiecao, da je izmid tr«h moz, ki to bili r njeni, rnega ubilo, druzega po«koduvalo in le trttjega pustiio brez ikorie. i'rotji je resil dru-aega smrti, ker ga je p iJrial, da ni padtd, ko jo bi. po streK ou.aniijen, na kumt-nje, na katerem bi be btl gotovo ubil. Naj bi rodoijubi tudi iz druaih krajet porocali tlicne dogodke. Urar Biaaauser na Travaiku naact je vcewj ? svoji stacuitt mo»;ijo, v katrri je nekaj denara. Kdor jo je cgubit, naj se ogiasi y rtdeni itacuni. A-ko se bodo ajtmale njegore poyedbe x najdeno re&-jo, ifroei se ma brez odloga. Vi-ti stacuni hrani se tudi moiitveaa kajiga, katero je pustila tam pred dalj-iim eaaom oeka go^pa. Ako jo je pogresila,jnaj pride po njo in jo dobi brcz teiav. Ce bi raakdo naj-dene rtei tako razgiaail, priiel bi skoro^rsak nesrrL-oik do tega, kar je zgubil.________________ Ysem cestitim osebam, ki ao epremile pre-drago naio Jakomino k sadnjetnu po6itka, izrekamo najpriseiiniio zahYalu. ifcalujoda druiina Kren. 06etom druzin! Z zaeetkom iolskega leta inoram vpisati tri si-noYe y srednje Sole in gotovo ni lahka red priskrbeti Jin ?«e foitmo «s aoio. Po nakljuibi, ko sem bil ie dni v Gorioi, ysto-pim k bukvovezu gosp. Ivanu Logar-ju y Solskih uli-cah, kder dobim veliko zalogo uzo rabijcuih Solskih kajig za srednje Sole, a vender v populuoma dobrein stanu. Nisem torej zaraudil te lepo pdlike, da sem vse tri sinove a potrebnimi knjigami po zelo nizki eeni preskrbel. Od moje strani se moram gg. ravnatoljem ia profesorjem, ki so gosp. Logar-ja k temu podjetja spodbujali, prav iskreuo zahvaliti, kajti na ta uacin je ocetom in staiiSein mogoSe za svojo dooo potrebno knjige za polovico ceno nakupiti, ia ker me je gosp. Logar ztigotovil, da jo pripravljon, do bi katora koli knjiga no ustrezala, into % drugo zamoiiiti, priporo^am stariSem, naj si potrebnih aolakih kujig r ;iskrb6 pri omenjenem bukvovezu. Ofte clnizini. 4Sy*n^Ji 9v^Hk,i^f^tiix ^v^Hf^^Sr1^ # po 0. k, voilntvu ssgotovljnna !otorij«kih prihodkov HIT. DRZA7NA LOTERIJA za civitne dobrodelne namene tostranske driavne polovice. lO.l^S ciobillcov v akupnem ziu-Hku 201.000 gold. in nicer: 1 glavui dobilok s 00 000 gld., 1 glavui dobitek g 15.000 gld., 1 glavni dobitek s 5000 gld. euotne papirae rente, R 30 prod- in podobitki, putom 5 dobitkov po 1000 Kl. 40 dobitkov po 200 gl. in 50 dobitkov t..> 100 gld. cnotno papirno nMite, nlodujtd 10.000 dohitkor V pe 10 HH. J Sntkilo 11 bo Biprikiitijin 10. decimbu 1335, + WF Sre6ka stane 2 gld. a. v. "M % ' Natunfin'jrt iluloflut utm^M ifiralni nafirt, ki m dn- "vV Imvh iin»?pl:u*nu pri udilciku /» drinvim Intfiijo *, (Htudt, Jl!inmrh'rtHt«M 7, i!. Stuck, iiu .IiicolinliolV), Y ' kakor (udi pri ninngitbrojiiib ra/pn^ali'ih. Yf Sm-ke t<« dopo6lj<*jo postniue pronte. v Na Dunaji, immximh Hojitrmlirn isSit, T V. k. vodhtvo loU'HjHkili prihodkov. ar Emlili'lfk za drzavno loterljo. & Knjigarua in papirarnica P A1j Jj I c h priporoca svojo bogato zalogo vsako-vrstnih Solskih knjig in solskih potrcb-i ii'm za c. k. gimn«izij, c. k. visjo rcaiko in za vsu druge ucne zavode v Mostu in na dezeli. s Ferd. Wokulat kfj priporooa .«-*vojo zalogo rgi golsls.ili Itnjig in potr»ob- 18 5 1 lllli V GOBICI. Obilna in mnogovrslna zaloga ......fEtiiap na debelo in ua drobno. Najvedi izbor blaga za raznoSdekc (havzi- rarje), kramarje, drevljarje in krojafie, potem molkov, sretih podob itd. dilav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA sajedltenejsih -lemen, PRODAJALNICA: Gorica, via Rastello St. 7 na-sproti c. k. loterijni kolekturi. Ig. Heller na Dunaji. II. Praterstra8se 78. Kmetijski stroji. rill ?Ilatiluic« ^gepijem, trijerje, Cistiluic , , vpi ^unlnice, reziluice, drobilnike, vinske M stiskalnice \ B i najnovojSo izborne sestavo, z imjboljc tvarino, kar je fUi najizvrstnojSo v tej stroki, prodaja imenovana tvrdka _^8 Ttsktwin porostvom - po najaigjili m^ rii&i go po volji; iluslrovanl coniki po zahtovi f|] brezplacno in proati poltnine. M TW Prekupci in pogtoni posredniki ffj LHI sprcjmcjo se pod najugodnojSlml pogoji. M ttosp, Fragnerjii v Vragil -» U8o b!iKu « lot rpol lenm |al«dcl. da niaom mogo! ni jo»tl in apati, I'oMVotoval mm no o tern n prav mnogitnl isdravniki in "*'* prsvoliko udravil pa br«» vipoha. l»o mwvotu tu- kajsiijoga iukarja, goiip. flcbula-e, poskuHil hoiii dr. lio-sa.o iivIjeiiBki balzam. Vzol hoiii 6 »inklcm6ic in bojo-cum jo popolnoma zginiln, mogci torn xopot apati in joati. Ob onom priporoftil horn ta Aivljenflki balssam pray mnogiin, ki ho bili mrzlifini, in xdravstvoni vipoh bil jo tn, da inr?.|ica jo zgiuilu. U toga ur.roka fitojuin si v dolinoHt, da ho Vain jptmrino Kabvalim ssa icntijdbo ilr. Unpn'O ^ivlji'iiHkoga balzauia, (or 8olim, da bi vsl bnlmki zalifkli h« It tomu Rdravihoiuu iiiosivljajoftoinu pomoi^ku. A odlii^uini Hpustovanjoin. II u s o ii (na Itumunaknin), 28. novonbra 1880. Jakob Mendelsohn, profoaor. Nagla in gotova pomoC za ielodCne bolezni in njih nastopke. Ohriiiiitcv zdravja odvitma jo lo od ohranl-tve in nosseifiVMla dolt, ^u prebavljanja, Un to Jo olav-n pooo) idrsvju tm tslsinemu In dyinemie dobrsmu Sutu. NhjIk.Ij potrjeno DOMAfiE ZOKAVILO. ki prebavljanjo uro-di, doHPK» prininrim meiinjo krvl in odpravi pokvsr-Jene ne^drave krvne dele, ju u«o vod let eploino mm. in priljabljoni I dr. KG8A-R zivlieuski balzam. Napravljon it. najboljilh, zdravstveno nalkrepkajilh lulls •ahli&X ..,.«.*,... ,M ___^„l.„.. *..a *a ' m_ _ tijl ivelud sltbesa prebavljinja); on ozirlja prebivljanje, del* zdravo in 6isto krv in boino telo dobiva poprej-injo mo& in zdravjs. Vuled to izrrstno tnoci postal jo gotovo in potrjeno IJtidtko domaSe zdravilo ter so jo Bplob ru/,5iril. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl. Na tisoi^o pobvaltiib piseni lnhko vsak pregloda. PoSilja mi na frtnklrasa plana protl povzetju zntskana vie strani. Svarilo! Da bo izognojo no'jubim napakaiu, pro-Him tso p. ii. gg. uarofinike, naj cabtevajo, povsodi < izrecn> dr. Rosa-e zivljenski balzam i% lekarne B. Fragnur-^a v Pragi, kajti opazil 00m, da so narocniki na yee krajih dobilt neaaposno sines, ako ao aahterali eaino iivljenmki balr.am, in ne izreeno dr. Rosa-e iiyijen-akega balzama. Pravi dr. Kosa-o iivljennki balzam dobi ae immo v glami zalogi izdelorslca II. Fragne'**' Ja. t lokarni „k trnemu orlu" t Pragi, Keke der 8por-nerga«8o St. 205—3. — V GOUICI: G. €ri»tofolettl, ii. U. Pontonl. R. Karaer, A. deGlrcncoULekarji. V OQLEJI: Dantaso d'EUa. - V TH8TU: P. Pren-dlnl, 6. Foraboscbi. J. Serravallo, Ed. de lei-teuburg, 6. B. Manzoni, Karl Zanetti, Ant. Butting lokarji. — V ZAOKEBU: G. Arazim, lekar. Vae lekarne in Yeoje trgovine a materi-jalnim blagom v Avstro-Ogersaej imajo zalogo tega iivljenskega balzamar TAM SB TUDI DOBI: Prafcko domade mazilo zoper bule, rane in vaetfe vsako vrste. Ako so zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah yaake -vnte, pri turih,gnojmh tokib, pri 6rru y prstu in pri nobtanji, pri izlezafa, oteklinah, pri zmaieenji, pri morski [mrtvij konti zoper revmaticno oteklino in putiko, zoper kronicno vnetje t kolenib, rokah, v ledji do si kdo nogo apahno, zoper kurja odesa is potne no-go, pri l-azkopaiih rokah, zepar liiaje, zoper oteklino po piku mrCeaor, zoper teko6e rane, odprte noge, zoper raka in vneto kozo ni bojjsega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bale in oteklino se hitro ozdrarijo; kjer Ja Ten tece, potegne mazilo v kratkem yso gno-ico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana pre} ne zaeeli, doklerni vsa bolna gnojuicaven pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred anetom (irnim prisadora); tudi boleSine to hladil-no mazilo potcSi. — Odprte in tekofie rane se morajo z mlatao vodo umiti potom go lo so mazilo nanjo prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skoieno in po moogih poBkusih kot najzaneBlji-yejso sredatro znano odstrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno nie zgubljon slab. 1 skleuiea 1 gl. a. v. mmmm wmtmmm jj^aattfjiiia 5 c __________ ':igaaEmibS-wi jHCJtrjjjK-JE-______________ O zacetku solskega leta priporota itlimiiu ii lijiiirii 1COPPAG v Gorici svojo popolno zalogo solskih knjig za vse javne in zasebne Solo v mestn iu na deieli kakor tudi svojo velikansko zbirko Ysakovrstnih refij, ki se dotikajo sole, po najnii_ih cenah. JPO^ltK WKMMbMJM;«, ________ ,L "S^M?^^T^: Sarturia al nodello di Parigi EDINA najvegja in najnovejsa krojatnica mm mmmk sm iff fdiflti sMi n gospode rakegt to- 3 atatr* blag* U vafcme fiac Tolne za eao oblako od 3 g. 50 k. naprcj eel* obleka iiwrstao Udelaaa po novi Stgi ml 9 » - * naprej! ? Oorici, B4 TnnAu, pcleg kosirw. gas elSa afl**1* ¦saw*. l_|.a,'. Illicit Rnsko olje zoper protiii edino, mnogo tisoL krat sponeslo korenito sredstvo zoper protin, trganje, bo'ezni ˇ kriii, tunrle udo itd. itd. Nikdo ni se ie vara! T svojih nndah I Naj se ne opusti poskusnja. Vcakdo bo iznajditplju hvalezon I Cena SO kr., 1 gl., 2 gl. Glavna zaloga r cEngel-Apotheke» aa Dnnaji, I. Am Hof 6.; ˇ Gorici pri J. Cristofoletti-jn, lekarji; t Train pri. A. Praxmarer-ji, lekarji. EaudeHebe r (Hebina voda), orijen- "*" talsko lepotilo (ni bar- vilo), zboljsano in mno- ____^__________________ govrstrio skuseno po prof. dr. Holly, del* telo naravno voljno, belo in polno tcr odpravlja liSaj, bradevice is zagorelost oa obrazi. Prodajalci: J. Cristofoletti, dvorni lekar v Gorici; Prax-raarer, Prendiui, lekarja v Trstu; Ed. Mahr v Ljn-bljani; Pelle* v Celji; Martioz v Mariboru; Rodinis t Palji; Tromba t Sovignn. JOZEF CULOT V GORICI. Zaloga kinklUj (kratkega blaga). Na defeelo in na drobno. V RaSfelji' Itev. 2 ia 25. V lasts! biif. . ViBlL.XK._A. ZALOGA igelnikov, igel, albamov, trnkov (za ribji Iov), prstanoT, igraC za otroke, palic, bizntarij, nstnikov za smodke, 6blato~, moginj, gnntbov, zapestnikor, briter, mednih ali mesingastih gumbov, crnilnik&v, zvonckor, svetaikor, cert ali trebk (rorov) za lale, leseaih sodnib pip, papirja za oigarje, odtoaSUmkor, pedatnega TOcfc», nozer, Sesiil, javItkoT za pisma, okvirjev za podobftne. molkov, avotih podob, razoel {krizey) in stetinj, korinskih Site, zUftio _a keVo, napratnikof, plohiih igel za nogovice, akarij, lasttih kljaCnic za ienake, uaiolkov, zoleznih kletk, iger, podstaraikoT za _a§e in kozarce,. gTinSnikov, p_d-»eza., dnS za sretilnicc, • atrojer za ipanjolete in botelje, perssnik rocnikoT, mlinoT 7.a kavo. obraz-veti ocal, HhAiioT, ToUila za ibAfa atenja, jeklenih in gosjih peres, pwesnikoT, biseror^ glarnikov, lal, Crnega peaks, kljvSnikoT, listnic, peneznik mosnji., nrnic; Skai^io aa Tiigalice, posodja, bri-nih britor, mjii (zajf),. popotnih satarjer za moike in ienska, Skatelj za 2gavni tabak, atanifoih metel, metlic is s^otfc. zrknl, trakd, bacik, tabsCnie, skrilsih tabtio, perianth no_er, toptoueror, hlsJbikov, popotnih torb, mahalc, r|imenjak«r (eekinor) za igrot vzigainih klinekoT, sladoraic. Pa tudi po^rtnega aemena Tsake bale in go-toTe dobrote. BOzdravlja kttkor je nuvidno a .ahvajnih piseml Bin zdraviilikln spriSaval bole.ni v .elodcu in Itrebnhu, bodenje, fcr5, 2elode.n» In premen-IjavaomrzHoo^abtianje, hemerojide, zla1en!co,| _ffligre<10 itd. in je n.-yboljSi pripomoifek zoj.it | g1f FaJ mi, ob vognji cesti, ki vede od Lijaka v Kar- | ^ nioo, — ter prostorno in lepo hiSo za ko- I [fl lona (kmeta). Cez posestvo te6o vode za raj eno ralinsko kolo, ki nikoli ne usahne. I yj[ Kdot 2.1. kuyiti, naj se ogtaai pri upravni- I 5tvn lista, ki pov6 Iaatnikovo ime. mmn, zraven rotovia v Ljubljani oa vellkem meutuem trgu, priporocM ttiknj popisana najboljdn in 6Vt»r2a zdravil.i. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o nasih izbnrno skiiSenilk Jomacih zdra-vilih. Lekarne Trnkoczyjovih firm so: Na I)n-naji dvo iu ena kemi.na tovarr.a v Gradci (na Stajiirskcm) ena pa v Ljubljani. P. n. oboin-atvo so piosi, ako rnu je na tern lezede, da epo-daj naveriena zdravila s prvo po.to dobi, da na-slov tako-Io napravi: Lckarna Tinkbczy poleg rotovza v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec, kterim mo ima na tisofo ljudi zuhr-nliti za zdravje, iiuajo izvrstcn vspob pri vsch boloznih r zelodcu in so noprckoaljivo Hrodstvo zoper: mankanje slasti pri jeili, slab ieiodec, uruk, vetrove, koliko, /hih-nUo, bljiivanje, Rlavobdl, kvt' v ieloilcw, bitje Nrca, /.aba-sunje, frliNte, bolezni na vra-nifi, na jetvlh in zoper zlato zilo. 1 Stoklonicft volja 20 kr., 1 tucnt '1 gl., 5 tucatov samo 8 gl. fl_r- SVAH1L0! Opoxurjamp, da ho tiHtc iNtinite MarijttOtflJ* ske kapljii'f itnhivnjo samo v !©• . . kiititi Trnk6<'/,y«ja /.ruvon rotov^a APOTHEKERTMIKOCZY! ntv velikem Mjatnotn trgu v Lju- UUBACH 4STUCK20> l"" ' •2ELLER ($TROPFIH^ WBt ECHT BE! bljnni. Cvet zoper trganje (Gicht), jc odlouno nnjholjSo zdravilo umavprotin ter revmatfcem, Irflnnjc po tuiilt, bohlim v krisi ter zivcih, nteklino, otrpneic ude iu kite itd'., nialo Lasa 6o se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokti/.uje obi 1 no zahvil. Zahteva naj so samo „ci'et sop&r trganje po dr. Malicti* % zraven alojeiim znamenjtm. 1 stekl. 50 kr., tttcat i fl. 50 kr. jpB^ (ie ni naatcklenici zraven stojeCega zna menja, ni pravi cret in ga precej nazni vmite. PWisM zeicnt sin Hli, za odrasle in otroke, je najboljii zoper kaScIj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljufine boleiine; 1 stekl. 56 kr., l tucat 5 fl. Samo ta strop za 56 kr. je pravi. Kri6istilne krogljice. ne smele bi so r nijednem goRpodinjstTu pogreSati in so se Tzetiso^krot sijajno osTedocile pri zabasanji iloreske-S» teles;>. ^lavobr.lu, otrpnienih udih, skaienem zelodcu, JetrniU i,. obistmh boleznih, v skatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 skuiljami I gld. 5 kr. Razpo&iljava ie B polto najmanj jeden zaToj. IV Zdravila za /.vino. "^Ml Htupa. za iivino. Ta prav dobra itupa pomaga najbolje pri veeh boleznih krav, konj in praSitev. Konje raraje ta Itupa trganja po drevih, bez-gavk, vseh nalezljiTih kuznih boleznij, k&a* .Ua, placuih in vwitnih bolezaiy tcr odprarlja _^,. T8e gl»»t«> tndi Tzdriuje b~- konje dehele, okrogle """.in iskrene. Krave dobe" mnogo dobrega mlekft. Zamotek z rabilnim navodom yred velja le 50 kr., 5 znmotkoT z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za Konje. NajboljSe mazilo za konio, pomaga pri pretegu iil, rotckanji kolen, kopit- nih boleznih, otrpnenji vboku, v kriii Ud. pri otekanji nog.meburjih ii a nogah, izvlnjenjl, otisianji od sedla in opra\e, pri susici itd. s ?L kratka pri vseh vnanjih k- boleznih in hibah. Stek- lenica z rabilnim navodom ˇred Btane le 1 gl., 5 stekl. z rabil. navodom Tred samo 4 gl. Vsa ta naSteta. zdravila se naino pram dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovza in se vsak dan s poSto razpoiiljnjo. _!-§ Xwim; #tfilw?jankt mam* r (toft. *>"