Ameriška Domovina AM*/. A V 1RST fORiieN IM OMtf em e/%iu— Hoiwi e National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1967 SLOVCNtAN 340RNIN® HEWSPAP^ ŠTEV. LXV — VOL. LXV Sukarnova oblast gre v Indoneziji h kraju! Načelnik Narodnega kongresa g'en. Nasuntion je nauo-seda! niegovo odstavitev in sojenje. DJAKARTA, Indonez. — Sukamo je prvi in doslej edini predsednik Indonezije. Vse od njene pridobitve neodvisnosti jo je vodil in vladal po svojih mislih in željah, pa se pri tem prav malo oziral na koristi splošnosti in republike. Bolj in bolj se je odtegnil Zahodu in se preko nevtralnosti, kjer je delal več let družbo Nehruju, Naserju in Titu, premaknil bližje rdečemu Peipingu. Ko je Komunistična partija 1. oktobra 1965 poskusila prevzeti oblast in je pri tem prijela in umorila 6 vodilnih generalov, je Sukamo za td vedel, pa ni nič ukrenil. Generali so s pomočjo sebi vdanega vojaštva komunistični prevrat strli, nato pa začeli pre-iskavati, kako je do njega prišlo. Pri tem so dejansko vzeli v roke vso oblast v Indoneziji, pri tem pa dopustili, da so nasprotniki komunizma množično obračunavali z rdečimi. Baje je bilo okoli milijon komunistov in njihovih podpornikov pomorjenih. Sukamo je pri tem vsaj na zunaj ostal še vedno predsednik republike in vodnik dežele, četudi ni imel več veliko oblasti. Zanikal je vsako zvezo z rdečim uporom. „ , a * Ko je zastopstvo protikomunističnih študentov v glavnem mestu prineslo včeraj načelniku Narodnega kongresa, državnega parlamenta, gen. Nasutionu zahtevo, naj Kongres Sukarna odstavi in ga postavi pred sodišče zaradi sodelovanja pri poskusu komunističnega prevrata 1965, je Nasution odgovoril, da se bo to zgodilo. Nasution je pri tem prevratu komaj ušel komunističnim morilcem. Ti so ubili njegovo hčerkico. Vladni krogi trdijo, da ima vlada trdne dokaze, da je Sukarno sodeloval pri vodenju komunističnega poskusa prevrata, in da ga bo zato postavila pred sodišče zaradi veleizdaje. Njegovo palačo Vojaki skrbno čuvajo, da ne bi pobegnil. Kongres med tem nadaljuje svoje zasedanje. Novi grobovi Frances Kocjan V ponedeljek je nenadno umrla na svojem domu na 1031 E. 70 St. 66 let stara Frances Kocjan, roj. Merlak na Vrhniki, od koder je prišla v ZDA 1. 1921. Njen prvi mož Joseph Petrovič je umrl leta J931, drugi Frank pa leta 1963. Zapustila je hčerki Frances Kos in Louiso Ahlin, vnuka Jamesa in Dennisa ter vnukinjo Carol. Zadnjih 5 let je bila zaposlena kot kuharica v Somovi restavraciji. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v petek dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na All Souls pokopališče. Andrew E. Swaddell V ponedeljek je nenadno umrl na svojem domu na 20151 Tracy Avenue 57 let stari Andrew E. Swaddell. Policija ga je peljala v Euclid Glenville bolnico, toda je bilo prepozno. Pokojnik je bil rojen v Bentleyvillu, Pa., od koder je prišel v Cleveland 1. 1924. Z ženo sta živela v Možinovi hiši na Addison Rd., dokler se ni preselil na Tracy Ave. Zapustil je ženo Lillian, roj. Bereck v Ravenni, O., sina Davida, 4 vnuke, brata Johna in Josepha ter sestro Mario Erdmann. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek dopoldne ob desetih na All Souls pokopališče. Vojaki se jeze nad vojaškimi načrti nevojakov WASHINGTON, D.C. — Vojaški vodniki in strokovnjaki se jeze, da tako vlada kot javnost tako rada prisluhneta načrtom nevojakov za končanje vojne v Vietnamu. Oni smatrajo vojskovanje za svoj posel, ker mora biti merodajna njihova beseda. Ti vojaki, se zdi, pozabljajo na staro resnico, ki jo je ugotovil pruski strateg Von Klausewitz: Vojskovanje je le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Tanzaniji v Afriki se mudi v socializem Vseljevanje v našo deželo ne pojema WASHINGTON, D.C. — Tudi pod novim zakonom za vseljevanje se dotok imigrantov ni zmanjšal. Lani se jih je vselilo 338,000, torej 27,000 več kot leta 1965. Največ imigrantov pride Še zmeraj iz Evrope, napreduje tudi imigracija iz Azije, pojema pa iz' Kanade in Latinske Amerike. Imigracijski urad bo v kratkem objavil definitivne številke. Dalaj Lama pojde pred ZN? NEW DELHI, Ind. — Svetni in duhovni vodnik Tibeta Dalaj Lama, ki se je umaknil pred leti od tam pred kitajskim nasiljem, ie izjavil, da utegne iti pred Združene narode tožit Kitajce zaradi nasilja, ki ga vrše v njegovi deželi. Tanzanija, v kateri sta povezani bivši državi Tanganjika in Zanzibar, bo po besedah predsednika Nve-rera socializirala vse gospodarstvo. NAIROBI, Ken. — Odkar se je republika T a n g anjika v vzhodni Afriki povezala v federacijo z Zanzibarjem, kjer so levičarji pregnali pred par leti z oblasti tamkajšnjega sultana in oklicali republiko, je začela naglo hoditi po poti socializma. Tudi v mednarodni politiki se je nova država Tanzanija odmaknila od Zahoda in se približala komunističnemu bloku. Tanganjika je bila povezana, še predno je postala neodvisna, gospodarsko v skupni blok s Kenijo in Njaso, sedanjo, republiko Malavi. Ta zveza je razpadla, še oredno je mogla pokazati svojo življenjska sposobnost. Predsednik Tanzanije Julius Nyerere je v povezavi z Zanzibarjem hotel hoditi svojo lastno pot. Ta teden je objavil, da bo država prevzela takoj vse banke in tako onemogočila “izrabljanje Afričanov”. Napovedal je tudi podržavljenje večine naravnega bogastva, z vodno silo, rudnimi ležišči, prevzem tovaren, zavarovalnic in vseh drugih kapitalističnih ustanov. Sedanjim ’astnikom je obljubil “polno in pošteno odškodnino”.1 Vojaki v glavnem mestu Dar-es-Salaam, kjer je Nyerere objavil podržav-1jenje bank, so navdušeno pozdravljali objavo svojega vrhovnega poveljnika. fhnska sili # Evropsko gospodarsko skupnost PARIZ, Fr. — Danski trgovski minister Dahlgaard je prišel v Pariz, da se pogaja s francosko vlado o pristopu k EG S. Francoska vlada nima načelno nobenega pomisleka, ker razume, kako je Danska navezana v svojem izvozu ne samo na Anglijo, ampak tudi na ostalo zahodno Evropo. De Gaulle hi najbrže ne nasprotoval tudi vstopu. Švedske in Norveške v EGS. Ima pa tudi svoj pomislek. Ako bi se namreč Danska — za njo oa tudi Švedska in Norveška, — vključile v EGS, dobi pristop Anglije čisto novo podobo. Skandinavske države bi že po tradiciji postale zaveznice Anglije v okviru EGS. Anglija bi na ta način lahko ustvarila v EGS svoj blok. ki bi ogrožal francosko vodilno vlogo v tej gospodarski skupnosti. Francija se torej boji tudi te plati angleške konkurence. Zato je verjetno, da bo pristala na danski pristop šele potem, ko bo Anglija postala članica EGS. Danska vlada bo vkljub temu poslala svojega trgovskega ministra tudi v druge prestolice držav EGS. Kitajske rdeče garde zmagale v modi! LONDON, Ang. — Uradna u-niforma kitajske rdeče garde je kolikor- mogoče preprosta, po materijalu tkanin kot po obliki. Kroj je pa isti za fante in dekleta. To je bil morda povod, da je londonska moda za mladino začela posnemati vzorce iz Peipinga in postavila na trg prve modele. Proti vsemu pričakovanju so bili modeli kar razgrabljeni in trgovine prodajo vse sproti, kar dobijo iz konfekcijskih tovarn. Bomo videli, ali se bo ta moda preselila tudi v Ameriko. HANOI "PRIPRAVLJEN" NA RAZGOVORE Z ZDA! Znani avstralski levičarski časnikar Wilfred Burchett je izjavil po svoji vrnitvi iz Severnega Vietnama v Kambodžo v članku za Associated Press, da je Hanoi pripravljen na razgovore o končanju vojne, če Združene države za stalno ustavijo letalske napade in “druga vojna dejanja” proti Severnemu Vietnamu. CLEVELAND, O. — Associated Press je naprosil avstralskega levičarskega časnikarja W. Burchetta, ko se je te dni vrnil iz Severnega Vietnama, naj označi stališče Hanoja do razgovorov o končanju vojne v Vietnamu. V posebnem članku je ta nato objavil, da je Severni Vietnam pripravljen začeti razgovore z Združenimi državami, če te za stalno končajo letalske napade in “druga vojna dejanja” proti Severnemu Vietnamu. Na vprašanje, kaj bi na ustavitev letalskih napadov storil v zameno Severni Vietnam, je Burchett odgovoril, da nič, ker je “suverena država in bombardiranje je kršenje te^ suverenosti”. Amerika mora s tem prenehati. To ni vprašanje za pogajanja._ Avstralski komunistični Česni- ^ p0^]janje SVojega vojaštva in kar trdi, da je Severni letnam pj^ potrebščin v Južni Viet-pred enim letom odklanjal raz-l^ kakor ^ bi Amerika ■d Henry H. Morgentkau umrl POUGHKEEPSIE, N.Y. — Po dolgi bolezni je umrl pretekli ponedeljek Henry H. Morgen-thau Jr., dolgoletni zakladni tajnik predsednikov F. D. Roosevelta* in H. Trumana/Dopolnil je 75 let. Pokojnik je znan zaradi “Morgen thauovega načrta”, s katerim so hoteli premagano Nemčijo spremeniti iz industrijske v čisto agrarno deželo, da ne bi nikdar več mogla ogrožati sveta. Truman je ta načrt zavrgel in s pomočjo Marshallovega načrta pomagal Zahodni Nemčiji do rove industrijske in gaspodar-ske moči. Poletne šolske počitnice ostanek preživelih časov CHICAGO, m. — Delavski tajnik W. W. Wirtz je govoril tu o potrebi prehoda mladih ljudi, ki končajo višjo šolo, v službe. Po njegovem bi to lahko opravila šola, če bi se odpovedala dolgim, nepotrebnim poletnim počitnicam, ki so ostanek preživele dobe, ko so bili otroci potrebni za delo na polju. govore, ker bi Združene države utegnile misliti, da je tako slab in bi nanj še bolj pritisnile. Sedaj je po njegovem Severni Vietnam na letalske napade že navajen in je svoje gospodarstvo in promet organiziral tako, da mu letalski napadi ne morejo povzročiti večjih motenj. Pravi, da je v razgovorih s Ho Či Min-hom, Van Dongom in gen. Gia-pom spoznal, da so ti prepričani, da Severni Vietnam lahko vojno nadaljuje, kakor dolgo hoče. “Sedaj ima besedo Washington!” Burchett pravi, da ima sedaj besedo Washington. Če je predsedniku Johnsonu res do končanja vojne, ima sedaj priložnost, da sprejme “predlog” Haiioia, ustavi letalske napade in “druga vojna dejanja”, pa bodo vrata k razgovorom odprta. V Washingtonu so te komunistične "predloge” sprejeli hladno. Predsednik Johnson je dejal zadnjič na tiskovni konferenci,, da čaka na odgovor Hanoia, ki pa doslej še ni pokazal nobene resne volje za pogajanja. Da pisanje Burchetta ni mogoče smatrati za “dokaz resne volje”, je jasno. Ti “predlogi” so čista komunistična propaganda, ki naj prisili Ameriko k popuščanju. Če bi bilo Hanoiu res do miru, bi v dokaz dobre volje omejil ustavila letalske napade nanj, toda on v odgovor ne nudi “nič”. Na tak način kupčije, ne more pristati nihče, če ima le še kako zrno soli v glavi. Titovo potegavščino z davki treba postaviti v pravo luč! Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! COLD WAVE Večinoma sončno in mrzlo. Danes zjutraj ob sedmih je kazal toplomer na Hopkins letališču *4 F. čez dan se bo živo srebro dvignilo do 20 F, ponoči pa zopet padlo na okoli 5. CLEVELAND, O. — Titova a-gencija Tanjug si je dovolila veliko 'potegavščino, ko je v svojem poročilu od 27. januarja spravila v zvezo povišanje davkov z ameriškim stališčem o dobavi pšenice po ugodnih plačilnih pogojih. Časopisje v tujini je takoj zagrabilo za novico in brez veliko premisleka naslikalo ameriško stališče kot razlog, da mora Tito povišati davke. To je nemarna potegavščina, ki jo je treba takoj razgaliti. Kot znano, ima Tito dve težavi: primanjkljaj v plačilni bilanci in primanjkljaje v javnih financah. Obe vrsti primanjkljajev nimata nobene direktne zveze, kar mora biti jasno vsakomur, ki ve, kaj je plačilna bilanca in kaj so javni proračuni. Tudi v Ameriki ima Johnson podobne težave tako s svojim proračunom, kot z ameriško plačilno bilanco, pa do sedaj še ni padlo nikomur na misel, da bi obe stvari spravljal v vzročno zvezo. Titovci mislijo, da je to drugače in da lahko zvalijo svo- je težave v proračunih za javno upravo na ameriško zunanjo politiko. Naj jugoslovanski plače-valci direktnih ali indirektnih davkov vedo, da jim je to breme navalila Amerika! Tej potegavščini je nasedlo tudi časopisje v Ameriki. Resnica je pa drugačna. Najprvo je treba poudariti, da ameriški sklep o prepovedi prodaje pšenice po ugodnih plačilnih pogojih ni od včeraj. Kongres je to sklenil že lansko poletje in Tito bi bil moral kot dober gospodar — kar pa ni — že takrat pomisliti, odkod bi dobil pšenico po ugodnih plačilnih pogojih, ako je ne bo mogel iz Amerike. Pa tega ni storil in za njegovo zanikrnost naj bo kriva Amerika! Še bolj pikantna je zadeva z novimi davki. Beograjski parlament je moral kbncem januarja kar neutegoma zvišati trošarine na cigarete in alkoholne pijače in nekatere carine. To je do sedaj najbolj nazoren dokaz, kako nesposobne gospodarske pla- nerje ima Tito. Še tik pred Novim letom je namreč beograjski parlament izglasoval nov federalni proračun v okviru sedanje petletke. Takrat so vsi hvalili tako proračun kot petletko, kako imenitna gospodarska zakona sta. Pokazalo se je pa, da vse to ni nič res. Če bi bila oba zakona res kaj vredna, ne bi bilo treba po par tednih vpeljati nove trošarine in carine. Ta hitra potreba po novih dohodkih je samo blamaža za režim in povod za jezo pa za vse tiste, ki radi kadijo in pijejo. Režim ni več dosti politično močan, da bi za to polomijo prevzel odgovornost nase, zvaliti jo je hotel na Ameriko. Menda je mislil, da bo A-merika v svoji skesanosti radi napadov na Titove urade kar požrla vse, kar se bo titovcem ljubilo, da ji naprtijo. To je tista Titova tiha želja, da poveže nove davke z ameriško zunanjo politiko. Tanjugovo poročilo naravno ničesar ne govori, kateri so pravi vzroki za potrebo po novih dohodkih v proračunu. Vzroka sta lahko samo dva: ali so stroški večji ali pa so dohodki manjši. Zdi se nam, da bo držalo drugo: da so dohodki manjši. Jugo-: slovanski federalni proračun te-imelji v glavnem na treh davč-!nih virih: dohodnini, promet- nem davku in na carinah. Po vsej verjetnosti ne dajejo ti davčni viri predvidenih dohodkov. Ni to nemogoče, kajti vsi ti davčni viri so tesno povezani s potekom gospodarskega življenja, ne samo v Jugoslaviji, ampak v vseh državah. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Ameriški poslanik pri ZN A. Goldberg je včeraj objavil, da pojde na pot okoli sveta, da ugotovi stvarno stanje. Ustavil se no tudi v Južnem Vietnamu. Poudaril je, da ni njegova pot “nobena mirovna misija”. CLEVELAND, O. — Zvezna vlada je začasno prepovedala proizvajanje Ilandovega cepiva proti raku, ker ni bilo to v soglasju s predpisi. J. Hand, načelnik družbe, je izjavil, da upa, da bo proizvajanje zopet dovoljeno, ker so sedaj izpolnjene vse odredbe, li. Kreut-zcr, 10 let stari deček iz Beljaka, ki je prišel sem iskat zdravilc proti leukemiji, se bo jutri s svojim očetom napotil domov, ker cepiva za njegovo zdravljenje ni več na razpolago. Prav tako je ustavljeno zdravljenje okoli 100 drugih rakastih bolnikov v Richmond Heights General Hospital Foundation na 27115 Chardon Rd. Randova družba je objavila, da bo v najkrajšem času začela izdelovati cepivo na Bahamih, od koder ga bo mogoče pošiljati drugam, seveda pa ne v ZDA. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj so ponovno prihajale pred kitajsko poslaništvo skupine Rusov protestirat proti postopanju Kitajcev z ruskim diplomatskim osobjem v Peipingu. Kitajci so držali ves čas vrata poslaništva trdo zaprta. Ko so jih odprli, je skupina mladih Rusov stopila na tla poslaništva in izročila kitajskemu uradniku protestno spomenico. Ta jo je raztrgal in vrgel njene kosec Rusom v obraz. Pri tem je kričal: “Delavci sveta združite se okoli Mao-Tsetunga!” Iz Clevelanda in okolice Eop v polnem avtobusu— Ko so se včeraj zjutraj malo čez polnoč vozili 52 let stari Nicholas Pappas, lastnik prodaj al-nice knjig, 20 let stari študent Maurice Klein in še neki drugi belec v polnem avtobusu po Euclid Avenue, je neki črnec vprašal Pappasa, koliko je ura. Ko je ta pogledal na njo, mu jo je nekdo drugi strgal z roke ir. ga sunil v obraz. Tretji ropar mu je vzel denarnico s 40 dolarji. Nato so na enak način oropali še Kleina in tretjega belca. Čeprav je ta klical na pomoč, mu ni nihče pomagal. Avtobus je bil poln, napadeni so bili edini trije belci v njem' Občni zbor— Društvo SPB Cleveland sklicuje redni občni zbor za nedeljo, 19. februarja 1967 ob štirih popoldne v Baragovem domu. Članstvo je prošeno, da se občnega zbora za gotovo udeleži. Dobrodošli— Včeraj so prispeli v Cleveland taborišča Latina v Italiji ga. Nada Zdravje z 11-letno hčerko, g. Štefan Derenčin in g. Renato Urgin. Vsi so iz Slovenskega primorja. Dobrodošli med nami! Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 AD2 ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih šole sv. Vida. V bolnici— Mrs. Julia Bokar, 6615 Edn,*! Avenue, je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 517. ObiSjti niso dovoljeni, vesela pa bo pozdravnih kartic. Kong. M. A. Feigban za univerzo— Kong. M. A. Feighan je v svojem nedavnem poročilu preko radia poudaril potreba po ii-gradnji Cleveland State University v za njo izbranem predem nedaleč od središča mesta. Za njeno izgradnjo so potrebn^ sredstva zvezne vlade in kon^. M. A. Feighan je dejal, da se bd za to z vso odločnostjo zavzel. Izgradnja univerze mora dobiu prednost pred vsemi drugimi načrti v Clevelandu, ker je nujno potrebna za vzgojo mladine, posebno tiste, ki nima dovolj sredstev, da bi plačevala visoke šolnine na privatnih visokih šolah. Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za Marcella, Neff Rd. in East 185 St. okolico. Starost nad 10 let. Zainteresirane! naj kličejo upravo ha št. 431-0628. Policaji in gasilci popustili— Tekom včerajšnjega dne so policaji in gasilci popustili v svojih zahtevi po zvišanju plač do 85% strokovnih delavcev, zahtevajo pa še vedno okoli 12% poviška, med tem ko jim je župan ponudil le 9%. Da bo gospodarsko življenje v 1. 1967 v Jugoslaviji hudo, to so NEW YORK, N.Y. — Včeraj je komunisti sami napovedovali že' celo lansko leto. Prerokovanje se je najbrže prezgodaj in preostro izpolnilo. Gospodarstvo peša, zato je davčnih dohodkov manj. Logično bi bilo, da bi režim znižal izdatke, tega pa ne more, ker je že politično preslab. Za tem grmom tiči pravi zajec in ne v ameriški zunanji politi* N- snežni vihar divjal v vzhodnem delu dežele vse od Karoline pa do Maina. Letalski promet je bil ustavljen, zastal je promet na cestah in železnicah, šole so ostale večinoma zaprte. Mesto New York je bilo podobno arktični ledeni puščavi. Padlo je okoli čevelj svežega snega, temperatura pa je padla blizu ničle. Kasneje zvečer je snežni metež oddi- — Državi Missouri in Idaho sta vodilni v vsej Uniji v prido vanju svinca. vjal dalje proti vzhodu na Atlantik. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je priletel sem W. Brandt, nemški zunanji minister, da obrazloži vladi Združenih držav stališča zahodnonemško vlade v vprašanjih mednarodne politike. To je prvi nemški obisk v Washingtonu, od kar je laui dobila Zahodna Nemčija vlado “velike koalicije” pod vodstvom K. Kiesingerja. fiMEmšm Bommm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združen* države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 me*«ca v.t, Kaivido in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States- $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* . snada and Foreign Countries: $18.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 27 Weds., February 8, 1967 bodo kitajski komunisti imeli kmalu tudi vodikovo bombo, toda primernih zalog atomskih in vodikovih bomb pa ne bodo mogli tako hitro ustvariti. Je tudi verjetno, da bodo že v par letih preskusili prvo medcelinsko raketo, toda tudi tu ne bodo zalog ustvarili preko noči. Na tem področju ne bo Kitajska pomenila nevarnosti za Ameriko vsaj kakih 10 let. Kitajska bo v tem času že vedela, kako se delajo rakete in bombe, toda ne bo jih imela na zalogi. Kaj je Ameriki treba delati prav sedaj? McNamara od govarja: Komunisti vedo prav dobro, kakšna je moč ameriškega atomskega in vodikovega orožja, kakšna je moč ameriških raket in bombnikov, pa tudi lovcev, da ne govorimo o podmornicah. Ako bi prišlo do svetovne vojne že sedaj, bi sovražniki hoteli najpreje uničiti naša oporišča, naša letališča in naša vojna pristanišča. Vse te vojaške postojanke je treba najprej zavarovati z defenzivnim orožjem, kot so rakete Spartan in Sprint, potem šele pridejo na vrsto velika mesta in industrijska središča. To so osnovne misli stališča federalnega tajnika Mc-Namare. Bodo pa seveda predmet hudih debat v javnosti in v Kongresu. Nanje lahko močno vpliva Rusija, ako bi se namreč sprijaznila z mislijo, da je sporazum na tem področju več kot zlata vreden. BESEDA IZ NARODA nih težavah lani, kako rešiti in po možnosti pometali sneg in le-j mladenič s svojm avtom ves te-zadovoljiti probleme civilnih po zadovoljno živeli še mnogojden vozil po vsej Baragovi de- oravic, kako ustvariti “Great Society”, pod katerimi bi mnogi sedeli in čakali “pečenih golo- let na tem našem svetu. j želi, od Dulutha do Marquetta, Taki smo mi belokranjski si- ] pa do Sault St. Marie, potem pa novi in hčere Belokrajine, opro- preko Sv. Ignacija in Mackina-bov”, je moral biti silno prežet s j stite nam! wa v Križno in Srednjo vas ter silno močnim zaupanjem, da je Vam vsem, ki vas mučimo z Krivo drevo in še naprej do na svetu res moč ustvariti ne- našimi razmotrivanji, pa iskren Grand Traverse, od koder je vo-'taj iz nič in celo iz nekaj take-[pozdrav! Tone s hriba |zil in vozil do Ludingtona, tam ga, ki je pri gradnji in stvarjenju takih “zlatih gradov” sploh nepravno. Za vsako stvar, načrt, za stavbo tako ali tako, kakor za vsako organizacijo in akcijo je treba za to primernega in uporabnega materijala. V naložil avto na ladjo, s katero sva se peljala do Milwaukeeja, spet sedla v avto in brzela do Arg. — Pišem IChicaga- 0bliubil mi je> da mi Tretje adregueške pismo bo pošiljal veliko baragovskega gradiva v Adrogue. Ob vrnitvi V Houghtonu sem z Gregoričevo pomočjo obiskal g. sodnika ki me je že McNamara: vojna nevarnost Do sedaj smo še vsako leto imeli po praznikih sezono za vojno nevarnost. Organizirala jo je po navadi vojna industrija, ki je hotela s tem doseči, da je proračun za narodno obrambo rastel od leta do leta. Letos akcije za vojno nevarnost ni treba. Že imamo pravo vojno v Vietnamu in so stroški zanjo preračunani na okroglo $20 bilijonov. Pravijo pa, da je ta ocena veliko prenizka. Vojna industrija je zato dobro založena z naročili za orožje in municijo; dela in mastnih zaslužkov ji ne manjka. Zato bi se z akcijo o vojni nevarnosti le osmešila. Čisto pri miru pa vendarle ni. Spravila je v javno debato problem naše obrambe proti ruskim in kitajskim medcelinskim raketam. Ta nevarnost ni ravno pred vrati, treba jel Joliet, 111. — Ob Novem letu je pa na njo misliti. Zato vojna industrija vneto podpira vse navadno vsako leto vse polno tiste, ki mislijo, da je treba poleg vseh drugih stroškov za raznih prerokov. Prerokujejo o narodno obrambo nameniti še $40 bilijonov za obrambo tem in onem. Celo kakšna jajca proti gornjim raketam. Res ta znesek ne bo porabljen v bodo kure nesle. Kako bo luna enem letu, toda porabljen bo. “zijala” na svet in na nas. Kako Proti tej dobro premišljeni, toda potuhnjeni akciji za bodo nam vsem sape in vetrovi obrambo proti medcelinskim raketam, se je dvignil sam fe- svirali in kako bomo ljudje, sta-deralni tajnik McNamara in skušal to nevarnost naslikati ri in mladi, plesali po notah ča-tako, kot je, v svoji razpravi o narodni obrambi, ki jo je sa in razmer, namenil Kongresu. Razprava je izredne važnosti, ker pove, Ko smo zadnjič o vsem tem kaj naša administracija misli o tem vprašanju. govorili pri Juretu, je Nick zra- McNamara se omeji samo na en sektor naše narodne ven pripomnil, “da ljudje so na obrambe: obramba proti ruskim in kitajskim medcelinskim svetu vsak dan bolj kunštni pa raketam. V ta namen naslika sedanje stanje te obrambe naR|ajti” Bara pa je pogledala na naši in sovražnikovi strani. Inas iz kuhinje in pristavila: “Pa Na ameriški strani še ni prave obrambe, na ruski stra- Ducjnj jn neumrh tudi!” ni se pa kažejo šele njeni začetki okoli Moskve in nekate- jure je zamahnil z roko in mi rih drugih velikih mest. Kitajska take obrambe tudi | pomežiknil: “Nick pa Bara sta nima. Ruska obramba obstoja v glavnem v raketah-lovcih ljva ^U(jna nespravljiva “diplo na sovražne rakete. mata”, nikdar se v ničemer ne Ni pa s tem rečeno, da Amerika nima ničesar. Ima ze strinjata’> obrambni sistem Nike-X z raketnimi lovci na velike dalja- Jure zažel razla_ ve. Spartan in na kratke daljave Sprint Ttoda.ta “barf™.bnn' Lti, kaj vse so v tisku in po ra-sistem je šele v povojih. O njem vemo le to, da bo Strašno ^ vremenoslovci nap0. drag za nas, za sovražnike pa se razjn . > - Ivedovali za letos, kakšno vreme McNamara trdi, da noben obrambni sistem, naj bo se bomo imeli) itd Nek Mr Fride. tako popoln, ne bo mogel uničiti vseh nasPr0^n'b raket, Lik> ki je ravnate|j vremenosjov. nekaj jih bo v vsakem slučaju^ doseglo svoj ci j. ato Je nega zavoda v Washingtonu, je prepričan, da je v našem slučaju najboljša deienziva v kaje napovedal, da bo tekom ja- ofenzivi! ^ Inuarja več otajanja, kakor na- S tega stališča pa McNamara naslika sledeče stanje: |vadno da takega vre_ Amerika ima 934 medcelinskih raket, Rusija 340, Ki-Imena niso prav veseli. Ameriški tajska nobene. Amerika ima dalje še 512 raket na atom-jfarmarji, ki se pečajo s pridela-skih podmornicah, Rusija 130, Kitajska nič. Amerika ima J vo žita, imajo o takem vremenu, še tudi 680 medcelinskih bombnikov, Rusija 155, Kitajska j v katerem je preveč otajanja, nič. Zato pa ima Rusija več raket in bombnikov na srednje rek: “If you see grass in Janu daljave, ki jih pa rabi za svojo obrambo v Evropi in sedaj Ury, lock your grain in the tudi v Sibiriji. granary.” Otajanja, pa zopetno Ako bo prišlo do nove svetovne vojne z rabo atomske- zmrzovanje poškoduje klice v ga orožja, potem bi po mnenju McNamare nastal kmalu hmih semenih, da nimajo potem sledeči položaj: ne ameriška ne ruska raketna obramba ne tiste moči in sile, ki jim je pobi uničili vseh ameriških in ruskih medcelinskih raket, trebna pri rasti za dobro novo Precejšen odstotek bi dosegel svoj cilj (McNamara ne zrno. pove, kako velik bi bil) in to bi imelo za posledico, da bi Tu je posegel vmes zopet na ameriški strani bilo pokončanih kakih 120 milijonov Nick, rekoč: “Fanta, o vremenu ljudi in prav toliko na ruski. Ako bi funkcijonirala naša ra-ha ni vedel nihče toliko rekov, ketna obramba Nike-X, bi število ameriških žrtev padlo na kakor moj stric Pavle, Bog mu 30-40 milijonov. da^ dobro- ° januarju, pri nas Ako bi se Amerika in Rusija spustili v tekmo, kdo bo smo mu rekli prosinec, je dejal imel boljšo raketno obrambo, potem bi morala Amerika in- Pavle: vestirati v te vrste obrambo okroglo $40 bilijonov, Rusija “Ce je prosinec mrzel, da popa $25 bilijonov Pa tudi v slučaju, da bi obe državi inve- ka, sadja je potem dosti v jese-stirali ta denar v obrambo, bi bili po izvršenih investicijah hi in moke.” tam kjer sta danes: tehnični napredek bi spravil obramb- O vremenu v sušcu, ko so se ni sistem ob velik del njegove vrednosti. Tekma bi se mo- mački ženili okrog, je dejal rala nadaljevati in obe državi bi krvaveli pod vedno nara- “Na dan Jožefa lepo vreme, ve- ščajočimi izdatki. j . ... ul“ >e k“e,li“v0 veselif, To je nagnilo McNamaro, da se je postavil na sledeče) Za mak traven je veljal rek stališče’ Treba je poskusiti pridobiti Rusijo za sporazum o raketni obrambi, kajti tekma o njej ne bo povečala ne ameriške ne ruske varnosti. Tak poskus je sedaj v teku. Dokler se ne vidi, ali se bo posrečil, nima smisla, da bi kar drveli v investicije za obrambo proti raketam, kajti sedanje razmerje med našo in rusko raketno obrambo je tako zelo v našo korist, da nas Rusi ne morejo v kratkem času do- k'tetprj tem je treba vpoštevati tudi to, da je v naši raketni ofenzivi mogoče še zmeraj doseči velik tehničen napredek Ne rakete ne bombe ne bombniki se niso dosegli naj-višje stopnje tehnične popolnosti. Tekma na tem področju hn sla nanrei in ne bo Ameriki v škodo. Ali pa morda Kitajska lahko prekriža te račune? McNamara se ne boji te nevarnosti. Dopušča možnost, da “Tilna če jasno gorko, še štiri bo tedne vedro.” O vinotoku pa je dejal: “Sveti Luka sneg osmuka.” In za listopad je imel rek: “Če sneg na suha pade tla, ža-njica in mlatič se smejeta.” In za gruden pa je vedel: “Da če grudna stelja trikrat pozebe, dobra letina pride.” Nicka smo vsi zvesto poslušali. Še Bara se je med njegovim pripovedovanjem na kuhinjska vrata naslonila in poslušala ter prikimovala z glavo. Jure pa je napolnil Nicku čašo z rujnim in Nick jo je v enem dušku izpraznil, ker pripovedovanje mu je o-slušilo grlo. Ko se je oddahnil, dvignil roko, kakor da je z njo hotel reči: Fantje, še nekaj aom povedal. In res je povedal tako-le: “Vidite, naj reče kdo kakor in kar hoče, jaz pa pravim: naši ADROGUE, prav ob devetindevetdeseti obletnici Baragove smrti. Kaj je, , , , ,,. . i -i ■ . , , , , sem videl, da to obljubo zvesto .bolj primerno na ta dan kot za-J tem oziru vsaj veliko mero vo- , . . spolnjuje. . ^ J , , . hvaliti se vsem, ki so mi poma- ^ JUJ gali v Baragovo deželo in do spoznanja, kako je pravzaprav z . Baragovo zadevo v Združenih °U!Sia,. 61 eCj’ , državah med Slovenci in zlasti v Pred le“ ?arn,od sebe Prosll nPJ bi mu pošiljali Baragov vestnik. Zvečer smo se v družbi z g. Gregoričem veliko pomenkovali o njam to, da bi dobil čitatelj bolj H ’ “ BpTtranX^Kotnikrj Le-l53^0^ zadevL Ko sem se Pa obširen pogled od obeh strani ’ , vrnil v Adrogue, tem tam dobil V, , . j monta kot dobrega poznavalca . ’. . , na te probleme, od ene in druŠe- Bara„ovp„a ?ivlipTlia in dela njegovo pismo, ki me je seveda Namreč, kaj je mogoče in kaj ne harag°vega žaljenja m dela. | u-----x tvnw™* am , j j s v. Naj danes navedem vsaj stm m za tem, zakaj ne? V naši ame- j druge Ije za požrtvovalnost in za sodelovanje, in to v dobrem in slabem. Ne samo volje takrat, kadar letijo in prihajajo “pečeni golobje”, ampak tudi tedaj, ka-1FU“v dar je treba delati in ustvarjati, j ' , , , , . . . , , v . Poleg odličnega baragoslovca da je kai takega mogoče! Orne- _ ,..° ° . ", , . t , m v.,, , t čir. Franca Jakliča sem ze ome- riški demokraciji državljani lahko kaj takega vprašujemo. V kakih hitlerjevski in po musso-linski “demokraciji” bi človek g. župniku Jožetu Vovku. Pri najinem iskrenem prijateljstvu , . , . , v ,. .— to je g. župnik Jože Vovk v kaj takega ne smel vprašati, ra- , , v J v j +. dolgem večernem pogovoru zen ce bi mu ne bilo dosti za, , t. . , , prav omenjal njegovo glavo. Pri nas, hvala | L,_ , , , Bogu, za enkrat še lahko raz- kar moč razveselilo. Njegova gospa, ki je francoskega pokole- Lf"' . v - . i -Inja, v Houghtonu veliko dela za 15. maja sem cez noc ostal pri d 1 Barago. Gospodu Jožetu Godini moram pa izraziti dvojno hvaležnost. Najprej zato, ker je zadnja zdru I ^a z^as^ P° Ameriški Domovi- na ju je žilo zlasti delo za Marijo. On mi ni ” Amerikanskem Sloven- 'cu toliko zanimivega v pnjet- stari v naši sončni Belokrajini so poznali vremena bolj, kakor | krokodilskih zob. jih poznajo danes tisti, ki po 20 let hlače trgSjO po šolah, potem pa nam po radijih napovedujejo vremena in pravijo, “če bo padal dež, zna biti mokro; če bo pa sijalo sonce, bo pa suho.” Bog-me, to vsak pastir ve!” je sarkastično Nick še pristavil. Še smo nekaj časa modrovali tem in onem iz starih časov in jih primerjali s sedanjimi. Skušali smo dognati, zakaj v ,, ... • iie pomagal prevajati nekatere. . , _ . pravljamo m izražamo mnenja ]m02dve ° k- mod^venj nem slogu napisal o Baragi. Dru r\ im /~»V3 f-vrvi -Iv* 1 :rIt- /-» -i ol -i vv-i /~» I " I X v\«-» v^/% 4 t t TV/To v*/"*-! i/"vf "f i priročnik Zdrava, Marija, milosti polna, jaz pa sem skoraj de- jv. |set mesecev ves prosti čas upo-l^^5 nase duri , , , -x • vec pomagal, da sem mogel priti ■rabljal za pregled, popravilo m1 ^ > stvarno kazalo Uradnega priročnika Marijine legije, ki ga je on Tja smo šli trebit azijska j ?feVed^ iz angleščine v sloven i McKewitta, do Baragove- močvirja, ki so polna raznih po- izbranih sni- ga škofijskega p os tul at or ja K SAoka in do ^zni- , .. j na, sedaj pa sva se z neugnanim vega aPucina ari a o a, i vanje vse razno kar jim poma- a še ^ v Marquettu ureja za Baragov evo -..n ——zi.o Tvorov™ ^ & p^pg^ pomembne dokumente. po-eg __________________ v -i o tem in onem in kako mislimo in sodimo o takih zadevah. Vse napovedi in načrte se je objavilo v času, ko so na udarjale nove težke zadeve. Zadeve, ki jih imamo z inozemstvom, posebno v Aziji, v Vietnamu, močvi: litičnih krokodilov, ki odpirajo svoja žrela, da jim mi mečemo vanje vse r ga in jih preživlja. Kadar pa mi gič pa, ker me je v Marquettu z vso prijaznostjo sprejel ter mi poleg inž. Gregoriča Jožeta naj- do treh pomembnih osebnosti v Marquettu glede Baragove zadeve: do generalnega vikarja varjati o tem. Seveda je za Zraven moram omeniti še slo- zatulijo proti nam z žreli in kažejo nam cele želimo napraviti kak korak na- , , , • , , , . ., prej proti njihovim rajonom vsiD'6 ^ “di^ajMebnega vensko Slaparjevo družino, ki ... ’ “?f‘;™|denarja na razpolago. V ' šoti, zlasti v dulutski škofiji, smo že skoraj na Baragovem mi- “Prav” je nadaljeval Jure) sijonS;kem ozemlju. Prav po teh kosil°’ za kar res: Bog P da se borimo proti zmajem ko- krajih je hodil npr misijonar Na binkošti sem se z gospodom munizma. To Amerikanci v pol- T avrpriHi T avHxnT. Tf,nP7 Stuparjem in njegovo gospo spet ni meri vršimo. Kako drugi? Ali bulj in ^ Jožef’Buh. Dobri srečal pri lurški votlini v Cleve- nam pomagajo? Imate oči, saJ gospod zupnik Jože me je drugi l^11' ■ • j • i vidite in shsite. Kritizirajo nas dan naložil na • avto ter me Hudo mi je, da nisem mogel v eni m drugi. Sami ne storijo nič, ko Towera in Elyja skozi Marquettu govoriti tudi z ured-se pohujšanja dajejo v nekih zd k- i bil vJ dimaia nikom tamkajšnjega Baragove-slučajih. Kar poglejte dolgono- ra h nekaj snega, vodil doU vestnika. Se bolj hudo pa mi sega De Gaulle-a i„ še druge. O Križn/reke (cJross SRiver)i ka. da rasJem,,”eI Tte.srece' df‘. b‘ yes, nasvetov so polni, drugače mor s0 neko- viharji Baragov k°l Predsed'»k Juxnoamemke — "•L—^--------------- ii.i " ° »Baragove zveze v Gaylordu mo- pa smuk za strica Sama hrbet kakih slučajih nekdaj tako, se-1kadar je treba stopiti v ospred-11gel vsa^ Pozdraviti marquettske- “Svetega Jurija luža, o Kresu je navadno potem suša.” Za veliki traven pa: “če je veliki traven moker in za njim rožnik mlačen, bo kmet tisto leto žejen in lačen.” O malem srpanu je rekel: “če o Cirilu in Metodu dežuje, to kostanj in orehe ogloda. Ako se pa Magdalena solzi, rado potem še bolj deži.” O vebkem srpanu je rekel: “Po sv. Lovrencu je vsaka voda | hladna.” Za kimovec pa je imel rek: daj pa drugače. Do čisto stoodstotne prave rešitve nismo prišli; ne vem, če ni za take probleme dovolj možganov pod našimi kapami, ali kaj, ali se problemi sedanjih časov tako hitro pojavljajo, kakor bolhe v starih časih na kakih sejmih ali božjih poteh, to takrat, ko ljudje še niso znali, kako snažiti in kako atomsko orožje uporabljati proti bolham. Zdaj je seveda drugače tudi v takih ozirih. Kak oskrbnik pride z “brento” kakih ke-mikalijskih škropil in v nekaj minutah pokonča trilijonske zaloge bolh in lazic. V nekih ozirih svet torej le napreduje —. hvala Bogu! Ko smo vse take preproste domače zadeve in probleme obdelali in prerešetali, je pa nas Jure opozoril z vprašanjem, kaj mislimo, kaj bo nam prineslo novo leto v drugih slučajih in zadevah. Vse to, o čemer smo govorili, se ;jahko postavi in vključi pod naslov: • NOVE NAPOVEDI, NOVI ČASI IN Ml. — In Jure je začel s prav resnim obrazom: “Z novim letom še je nam napovedalo dosti. V napovedih je navadno dosti besed. Te pa so mnogokrat prazne in niso vredne, da bi šle sploh skozi eno ali drugo uho noter in ven. Vzemi to kdo kakor hočeš, ampak precej resnice je pri tem ali tej izjavi. Jaz ne vem, s kakimi brihtnimi glavami je obdan naš vodja L. B. Johnson. Mislim, z glavami, ki mu svetujejo in dajejo nasvete v raznih težavah in za , se ni ob pečinah razbil. Čez Sil je in se izpostaviti proti valo- ver g k- duše tudi slo-!6“ ' vem fcomimizma. Le stric Sam venski"a4r?ki rojak Golobial»* in drugih bridkostih tolaži naj nastopa kakor sv. Jurij proti John; sya šla y Two Harbors, zmaju komunizmu. “Vesta fan- kjer naju je sprejel prijazni ta, je dejal Jure, takih sose- irski župnik; DruPgi 'dJ sva v dov m prijateljev sem vsaj jaz dežju obiskala benediktinski klhičilT3^ g Tak° ^ H College sv. Sholastike, pa iskala i ure. -n jskaja dulutsko pokopališče z Zdaj se Nick oglasi zraven: grobovi slovenskih ameriških. ... . “Prav in možato si povedal Ju- misijo„arjev in duhovnikov, frrtn« poro- re. ast ti! Zanima me. če L. B. kler jih nisva našla. Zraven cer- Johnson tudi tako čuti. Zakaj kve sv. Elizabete pa naju je že.. . , , ... , . jun ne pove v brk, da nasvetov čakal g, ing. Jožef Gregorič. Naj P “‘f1* k™alu v. zacetku paetekk ga škofa dr. L. T. Noa. Pa me v misel, da je Baragova zadeva res sveta stvar, ker jo spremlja že dolga desetletja toliko križev. To pismo sklepam prav na sedmi dan smrti vzornega slovenskega duhovnika Toneta Iskra, ki mi je omogočil, da je čal o Baragovi zadevi. Najprej je g. France Dolinar prebral mo- lega leta. Drugič sem pa ob obisku v Rimu mogel Slovencem sam govoriti skoraj četrt ure o sedanjem stanju Baragove zadeve. Po predavanju me je pokojni Tone peljal v knjigarno Marietti in mi kupil italijanski x , , .Baragov življenjepis. Naj se ga s takimi darovi, ne „ . v,,, I Prijatelji Baragove zadeve spomnijo v molitvi! Vsi pa to leto, ko se pripravljamo na praz- Baragove in besed Amerikanci v Doroi|kar tu omenim) da me je ob proti komunizmu ne rabimo to- vrnitvi v Adrogue dne 25. nov. i ‘O, akor dejanj! 1966 že čakalo Vovkovo pismo s “Dobro si povedal,” je pritr- čekom za 20 dolarjev za Bara-dil Jure Nicku,” počakajmo, gov slovenski tisk. Ko bi nas morda se bodo začele odpirati vsaj kakih tristo velikodušnih oči in bodo taki slučaji začeli Baragovih častilcev hotelo stal-našim voditeljem odpirati oči in no podpirati bodo začeli govoriti v tem ozi- bi bilo toliko hudih skrbi, kako ni bolj odločno in resno. Vsa- med slovenske ljudi, ki jim je ka mera je enkrat polna, upaj- Baragova oltarska čast kaj pri. • , , , . mo, da bo tudi ta. To leto in dru- srcu, spraviti npr. šest tisoč izvo- novanJe s * ° 1 e t nice go, ko bodo narodne volitve, se dov Baragovega vestnika na ti-|t ’ 23 Baragovo zadevo vell‘ bo tudi pri nas marsikaj spre- soče Baragovih podobic in dru- ^ ™ menilo. Vsaj upamo tako.” gega tiska. Jure je končal. Pogovorili smo Z ing. Jožetom Gregoričem. se še nekaj o drugih zadevah, [sem bil v rahli .pismeni fvezi že|AdroSue’ 19- Prosinca 1967. vTkTr u' par ‘T* izpraznili rl6° ''rst0 let :Bud,’,, sem za- Zaščitena pojoča gora m ura na steni je nam po-j sledoval vse njegovo delo za Ba- “Pojočo goro” v puščavskem nam sicer ne- ko molimo, delajmo in žrtvujmo! Dr. Filip Žakelj kazala čas in mo, a dovolj glasno povedala: Modri fantje, najbolje bo, če se podaste domov, pod odejo sladko spat, da boste jutri zdravi, da ne bo za vami kak “mucek” hodil in modrovali boste lahko še kaj prihodnjič. Tem mislim smo se uklonili in se lepo poslovili. Juretu in Barbi sva z Nickom voščila lahko noč in pa izrazila željo, da bi vsi še mnogo, mno- rešitve raznih problemov. Am-' go let po našem hribu spomladi pak kdor mu je svetoval v raz- in poleti travo tlačili, pozimi pa ragovo zadevo. Brž po prihodu vIdelu južnega Kazakstana so z Chicago sem ga kar za več ur zakonom zaščitili. Področje oko-obiskal v njegovi baragovski de- li visoke pečine, ki glasno stoka, lavnici na 5019 W. Quincy St. zavija, “poje”, če vleče močan Za tri stvari se mu moram po- veter, ali če se premikajo ljudje sebno zahvaliti: Ponovno sem se in živali, so vključili v zaščiteno mogel vživljati v njegovo delo, okrožje pri Alma Ati. i ga s pomočjo svoje gospe o- Raziskovalcem doslej še ni u-piavlja že dolga desetletja za spelo razvozlati skrivnosti te aragovo stvar, in občudovati pojoče gore, ki se oglaša le v ar celo sobo zbranih dokumen- suhem vremenu, medtem ko tov za Baragov postopek. Gospod I med dežjem molči. Pesek, nasut mz. Gregorič je že sedeminse-, v vrečo, tudi “poje” še nekaj ča-emdeset let star, pa me je kot'sa, če ga v vreči presipavajo. Deklica z odprtimi očmi PIERRE L’ERMITE Da ni sklenil rok ob tem prividu, je bilo krivo prav za prav prozaično dejstvo, da mu je viselo na vsaki roki po eno mornariško vedro iz trdega lesa z železnimi obroči kakor čvrsta jadrnica, katerih vsako je tehtalo nekaj kilogramov. Kako bi to ne bilo nerodno, kadar je treba poetično izpregovoriti o kakem občutku. Ker je molk predolgo trajal, se je zdelo Rolandi, ki je vkljub svojemu Madoni podobnemu obrazu dobro razumela, potrebno presekati tišino z naj nepotrebne j Šim vprašanjem: “Ali ste prišli po vodo? “Da, gospodična.. “Sami?” “Da, gospodična...” Lahko bi bil pristavil: “To je jasno! Saj vendar vi-ite ... da sem sam... Saj ven-ar ne mislite, da bi, zlasti zdaj lekel še kakega tovariša s se- •izliti K sreči so se tedaj vrata odrla in vstopila je teta Cecilija. Na prvi pogled je teta opazila eko zadrego med njima in, ne •a bi vedela zakaj, je začela z lepotrebnimi vprašanji... ki so iavidez različna... vendar v amotanih ženskih možganih povsem ista. “Ali ste prišli po vodo?” “Da, gospodična.. “Sami?” “Da, gospodična...” “Tak pokaži no, Rolanda, mlademu gospodu, kje je vodnjak. Ampak kaj pomeni to cvetje?” “Za kapelico kolonije.” “Ah! Prav je, Rolandica moja, da si pomislila na to... Zelo sem vesela. Ali si se... sama spomnila na to?” “Da tetka...” “Čestitam.” “Kajne, tetka, da pride tudi ttieni časih kaka srečna misel?’ “Kdo bi dvomil o tem? Tod gremo, dragi gospod.” Kar je bila naročila svoji nečakinji je teta sama izvršila, vo-divši mladeniča po steziah k vodnjaku, ki je stal baš na sredi trta. Medtem je teta Cecilija opazo-vala okusno v sivo oblečenega hiladeniča, ki je imel belo če-hieo na glavi in modro pentljo Tariške fare čez ramo. Kolonist se je zdel teti odličen ^ladenič. Toda vkljub najboljšemu vtisu, ki ga je napravil ■danjo, si ni mogla kaj, da mu ne ki rekla, da ne zna zajemati vo-. da o tem nima nobenega Pojma! “Da vidimo, Rolanda ... pokaži gospodu, kako je treba spu-stiti vedro, da se voda ne skali.” Rolanda, ki se je že malo Zabavala pri tem, je poslušno razložila elegantnemu mladeniču, da nikakor ne gre zajemati v°do s tema predpotopnima vedroma ... Kje neki je gospod v°ditelj iztaknil ti razpadajoči Posodi stare focijške ladje? Rri roki je bilo baš lahko ve-kro, nalašč za zajemanje vode iz vodnjaka. S tistim naj zajame id napolni svoji vedri... oziro-foa, rajši bo kar sama zajela in id napolnila. Za gibko, drobno, toda čvrsto ^ekle je bilo igrača napolniti ' dri s čisto studenčnico ... “Gospodična... kar v zadregi "d... sram me je... osramo-ste me ... . Oh, Parižani! ... Vprašanje i° če zmorete prinesti polni ve-do“Stare Rakovice” ...” ‘Ali gospodična!... Vkljub Vsemu...” v id mladenič, ki je bil žilav, Ce že ne čvrst, je dvignil vedri z • • • navidezno lahkoto. Njegova sreča je bila, da je lsti hip prihitela Filomela, ka- kor usmiljena rešitev vseh zadreg in človeške spoštljivosti, kajti z veščo pestjo je vzela vedri iz belih mladeničevih rok in mu dejala z obzirnostjo ponižnosti: “Dobri gospod, prepustite to vendar meni!... Dokler pridete na cilj, boste že čisto mokri... Škoda bi bilo Vaše lepe obleke! Vzemite cvetje, ki ni tako težko ...” Rolanda je položila vse nabrano cvetje v mladeničeve roke. “Pa zakaj nisi napravila vsaj lep šopek, zvezala ga z nitjo!” “Prav imate, tetka ... toda nisem utegnila.” Veščih rok je Rolanda obrezala s škarjami stebla, očistila, odstranila trne in okusno uredila cvetje. Mladenič ga je držal na odprti roki. Nekaj korakov proč pa je stala teta Cecilija, opazovala ta prizor in se nasmehnila: “Ali delj časa ostanete pri nas na otoku? ...” je naposled vprašala. “Mesec dni... tako dolgo ostane kolonija tu. Pa smo res vsi oddiha potrebni, gospodična! Življenje v Parizu postaja zmerom bolj gosto in mrzlično; pod-jemske železnica, avtobusi, tele-;on... Že ob devetih zjutraj nora biti človek v pisarni, zlati če ima odgovorno mesto ...” “Vi imate odgovorno mesto?” “Dovolj je odgovorno, kajti jaz sem malo manj kot poslovodja važne bančne agencije.” “In tako mladi!...” ’“Imam že šest in dvajset let... Toda nastopil sem zelo zgodaj .. in ravnatelj agencije je moj stric... Sicer pa — pri tem je nladenič nekoliko zardel — sem resen mladenič, čeprav še ne urnem zajemati vode z vedrom ... Ampak tudi tega se bom naučil!... Ce mi dovolite, pridem jutri zvečer spet. Poverjena mi je namreč skrb za vodo in, ka-ecor vidim, ta skrb zame ni baš lahka!...” “Torej,” je zaključila teta, “na svidenje, dragi gospod. Prosim Vas, povejte še enkrat gospodu voditelju, da nam bo vselej posebno veselje pomagati, če bi mu bilo treba naše pomoči... V ostalem, dovolite, da Vas vprašam, kako Vam je ime?” “Imenujem se Roger Maude.” “Torej, dragi gospod Roger?” “Maude ...” je dahnila Rolanda. “Želimo Vam prijetne počitnice pri nas.” “To že stoji, da si prijetnejših ne bi mogel želeti. Naravnost srečen sem, da sem sprejel vabilo gospoda voditelja, ki me pozna izza rane mladosti.” Ko je Roger odšel, se je ozrla teta Cecilija v svojo nečakinjo: “Ta mladenič je prijazen ...” U » “In dobro vzgojen! ...” U “Zakaj molčiš?” “Da — to je jasno! Prijazen je ... in dobro vzgojen, ta mladenič,” je ponovila Rolanda, “in kaj še potem?” “Ce so vsi takšni...” “No da, naša dekleta bodo pač v zadregi zaradi izbere!...” In kakor se je bila on dan nasmehnila teta, tako se je zdaj nasmehnila Rolanda in je odšla v hlev, da se prepriča, je-li stari Pentapon dobro oskrbljen... XII. poglavje. Naslednjega dne je prišel Roger Maude spet s svojima vedroma. Bil je že bolj domač. Rolanda je baš odšla v zavetišče, kjer je otrokom razlagala krščanski nauk. (Dalje prihodnjič.) ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AM ERIŠKO DOMOVINO Besse in Rudolph se pomaknila višje pri GEI Elmer L. Lindseth Karl H. Rudolph Ralah M. Betu« CLEVELAND, O. — Ralph pak zaradi pravne spretnosti. Potem ko se je pred 38 leti pri- Electric Illuminating Company, je bil izvoljen za načelnika u-pravnega odbora od njegovih članov kot naslednik Elmer ju L. Lindsethu, ki pojde v pokoj na svoj 65. rojstni dan 12. februarja. Na mesto predsednika je bil izvoljen poslevodeči pod-predsed. Karl H. Rudolph. Lindseth bo ostal še dalje direktor družbe in načelnik izvršnega odbora. Mr. Besse, ki bo postal najvišji organ družbe, je 23. novembra lani dopolnil 61 let; Mr. Rudolph bo pa 14. junija letos star 53 let. Besse je bil rojen na farmi v Ohiu in je sedaj znana osebnost v Clevelandu po svojem delu za napredek. Napredoval ni zaradi inženirskih sposobnosti, am- družil Squire, Sanders & Dempsey odvetniški pisarni in opravljal razne pravne posle za Cleveland Electric Illuminating Company, se je tej leta 1948 pridružil in postal leta 1960 njen predsednik. Mr. Rudolph se je zaposlil pri CEL kot akontant leta 1942, pa napredoval na raznih položajih, dokler ni bil leta 1959 izbran za podpredsednika trga, leta 1964 pa za poslevodečega podpredsednika. CEI je v letu 1966 zaslužila $33,779,435 ali $2.50 na delnico pri skupnih dohodkih $184,246,-300, leta 1965 je imela čistega dobička le $31,047,966 ali $2.26 na delnico. Nemško-romsmska pogodba razburila komunisHcni svet CLEVELAND, O. — Nemško-romunska pogodba o obnovi diplomatskih zvez je pokazala, na kako trhlih nogah stoji evropska komunistična skupnost. Proti pogodbi je takoj ostro protestiral Ulbricht iz Berlina. V Bukarešti se za njegov protest niso niti zmenili. Tovariš Brežnjev je preteklo soboto prišel v Prago, da poskusi pridobiti tovariša No-votnega za skupen nastop proti Zahodni Nemčiji. Kosygin in Brežnjev tudi nista mogla nič doseči pri Titu. V Moskvi pravijo, da sta oba Rusa hotela zastrašiti Tita z nemško nevarnostjo, da pa jima je Tito rekel, da bo Jugoslavija podredila svojo zunanjo politiko svojim interesom. Včeraj so se v poljski prestolici zbrali zunanji ministri ZSSR, Poljske, Češke, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarske. Poskusili se nega ministra, verjetno kot opazovalca. Zunanji minister Ma-nescu je na obisku v Beogradu. ■------o-------- Johnson bo gostil ta mesec Hasana II. in Haileja Selasija WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson bo ta mesec gostil le cesarje in kralje. Najprej pričakuje te dni maroškega kralja Hasana, ki je že na poti s spremstvom 120 ljudi. Hasana je prignala k nam potreba po denarju. S Francijo se je radi znanega političnega umora maroškega opozicijskega politika Ben Barke sprl in De Gaulle mu noče več izplačevati obljubljene podpore. Hasan dobiva od Amerike o-koli $53 milijonov; ker bo odpadla francoska podpora, bi kralj rad dobil nekaj več iz A-merike. Naša administracija nima nobenega veselja, da bi mu dala kaj več denarja. Tudi o-rožja mu ne bo dala, akoravno trdi, da Rusija oborožuje sosedni Alžir. Pač pa bo Hasan dobil bodo sporazumeti na skupno politiko do Zahodne Nemčije. Ro-1 nekaj hrane, kajti Maroko je za-munija je poslala samo pomož- dela lani huda suša. Dobil bo do pol milijona ton pšenice. Da je lani dobil tudi od Rusije $43 milijonov na posodo, o tem ne sliši rad. S podobnimi željami in nameni bo pa 14. februarja prišel v Washington abesinski cesar Haile Selasije. ------o------ še stirlfše M rdeli radi rabili za prepagands SAIGON, J. Viet. — V Da Nangu ima naša armada močno vojaško oporišče, ki je vietnamskim partizanom trn v peti. Zato so v okolici Da Nanga organizirali celo vrsto partizanskih taborov, ki imajo nalogo, da napadajo naše oporišče v Da Nangu. Tam divjajo stalno partizanski boji, ki se jih udeležujejo tudi vojna letala in artilerija. Ti boji zahtevajo tudi svoje žrtve. Partizani so zadnje čase dvakrat prisilili domačine iz okolice Da Nanga, da so pobrali mrliče in ranjence in jih odnesli k marinom na zunanjih utrdbah na vpogled kot živ dokaz ameriških “zločinov”. Domačini so pri tem trdili našim vojakom, da so jim partizani ukazali, naj to storijo. So se pa tovariši urezali. Marini so si mrliče ogledali in ugotovili, da niso bili ubiti od bomb ali artilerije, ampak od o-rožja malega kalibra. Domačini so mrliče odpeljali domov na pokop, dočim so naši marini zadržali začasno vse ranjence in jih izročili v zdravniško oskrbo, dokler se ranjenci ne pozdravijo in vrnejo domov. Slučaj Kazan-Komarek jim je pomagal do svobode CLEVELAND, O. — Češki komunisti so hitro spoznali, da se Amerika ne misli šaliti v zadevi nenadavnega aresta našega državljana Kazana Komareka, o čemur smo poročali. Zato so obtoženega Amerikanca osvobodili, kakor hitro je bila komedija pred praškim sodiščem končana. ■ rmjM rr*— - - To so hitro razumeli tudi v Vzhodnem Berlinu. Komaj nekaj dni po koncu praškega procesa proti Kazanu-Komareku so Ulbrichtovi tovariši pustili na svobodo štiri priprte Amerikan-ce, ki o njihovi osvoboditvi Vzhodni Berlin ni hotel dolgo časa nič slišati. Vse to so gotovo opazile in primerno zapisale razne politične policije v satelitskih državah. Bodo pri zapiranju ameriških državljanov previdnejše. Ameriški potni list nekaj velja, kakor hitro se naše državno tajništvo postavi na svoje pete. ------o------ Hranite denar za deževne dneve —ktmtifte I!. S Saving* hciml* V sen. R. F. Kennedyju vidijo bodočega predsednika ZDA WASHINGTON, D.C. — Sen. Robert F. Kennedy se je te dni vrnil s poti po Evropi, na kateri se je razgovarjal s predsednikom britanske vlade Wilsonom, s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom, bil sprejet pri predsedniku De Gaullu, v Rimu govoril z zunanjim ministrom Fanfanijem in bil v osebni avdijenci pri papežu Pavlu VI., v Bonnu pa pri kanc- Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Teol Oo. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. mmimm TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - lYDROTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING iiLLS TURRET LATHES m imm LATHES ENGINE IaTHES BILLING MACHINES RADIAL DRILLS mERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop ali kličite 341-1700 za čas sestanka /-n Equal Opportunity Employer (28) ŽRTVOVAN NILU — Starodavni egiptovski tempelj pri Philei v Nubiji je že izginil na pol v vodi jezera, ki se nabira za velikim Asuanskim jezom. Tempelj je med onimi, ki jih smatrajo za manj važne in ga bodo zato prepustili Nilu. Vse dragocenejše in važnejše zgradbe so prestavili dalje in višje od Nila, kjer jih voda ne bo dosegla. lerju K. Kiesingerju. Časopisje v Evropi je več pisalo o njegovi poti, izjavah in sprejemih, kot piše običajno o državnem tajniku Rusku, o-brambnem tajniku McNamari in celo o samem predsedniku Johnsonu. Ime Kennedy je v Evropi še vedno močno v časteh in večina evropskih vlad računa z možnostjo, da bo sen. R. Kennedy v ne predaljni bodočnosti izvoljen za predsednika ZDA. Zenske dobijo delo Gospodinjska pomočnica dobi delo pri družini samih odraslih; plača poleg stanovanja in hrane Kličite zvečer 944-2060 ali pišite Mrs. Zimmerman 28607 Cresthaven Drive, Willowick, O. (7,8,10 feb.) Delo dobi Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 _________00 Help IVanted — Female Housekeeper and take care of semi invalid lady, live in, Shaker Heights apartment. Call 991-4070. (28) MALI OGLASI Soba se odda Poštenemu moškemu, srednje ali starejše starosti. Stanovanje je čisto, mirno in nič otrok; dober dom. KE 1-6129. (29) Dom naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, tudi 3 nadstropje uporabno, 3 garaže, dober dohodek, cena $16.800. Na 3412 -3414 Riverside Ave. telefon 226-1458. (30) V najem Prenovljena stanovanja z 2 spalnicama, opremljena ali ne. na Addison Rd. Zelo zmerna najemnina. Kličite RE 1-7291. _________________________-(29) Gospodinjska pomočnica Žena, trdnega zdravja, stara 31 let, s hčerkama, starima po 8 in 6 let, išče zaposlitev pri družini, kjer bi mogla živeti s hčerkama. Priporočajo jo cerkveni in civilni, ameriški in slovenski uradi v begunskem taborišču v Italiji, kjer sedaj živi. Ponudbe na Liga KS A, 3495 Woodridge Road, Cleveland, Ohio 44121. (3,6,8 feb.) V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, NAŠEGA DOBREGA OČETA IN STAREGA OČETA Louis Hočevar ki je vdan v voljo Stvarnika zapustil nas in se preselil v nebeški dom dne 8. februarja 1965 Leti dve smo žalostni, odkar si nas zapustil Ti. Prosi pa za nas vse Boga, da vsi pridemo k Tebi v nebo. Tam se bomo spet sešli, v raju gor nad zvezdami. Veliko veselje zopet bo, ko se v nebesih snidemo. še vedno žalujoči: JOSEPHINE, soproga Sin hi-j, hčere, vnuki, vnukinje, sorodniki. Cleveland, O., 8. februarja 1967. ameriška dom6vtna iooooo()<=>o()oo/ MLADA BREDA IVAN PREGELJ '00OCKZr>00<=>00<=>' Tomaž se je ravno hotel pognati na Lipeta, ko ga je nekdo prijel za rame. Bil je Jurij. Pravkar je bil stopil na dvor. “Kaj je to?” je vprašal. “O, nič!” je odvrnil Lipe, “s Tomažem sva poskušala, kdo je močnejši.” In kakor da jima zavida, se je obrnil Jurij v stran... 7. Prva nedelja v adventu Ze je bUo odzvonilo k pozni maši in s Peči so bili pravkar odšli v va^>. Vreme se zadnje dni ni bilo sjpremenilo. Vendar pa se je začedo že zgodaj zjutraj nekam megliti, komaj se je bilo pokazalo sonce. Kmetje so vedeli, da zna prihodnje dni udariti zima in so ugibali pred cerkvijo, da “diši” po snegu. Zdaj pa zdaj je prekinila ta ali ona opazka pogovor o vremenu. In teh opazk je bilo mnogo, zakaj ljudje, ki so šli v cerkev, posebno ženske, so bili izpostavljeni opazkam čakajočih moških. “Oho,” je bilo čuti, “tam gresta pa mlada dva s Peči!” Možje so se ozrli na Jurija in Anico. Redko se dogaja na kmetih, da gresta mož in žena skupaj v cerkev. Morda se je ravno zaradi tega dozdeval možem dogodek vreden opombe. “Kakšna lepa ženska!” je pripomnil drugi, “on pa ni videti kaj vreden. Leze kar na kup.” “Čeprav ima vsega dovolj!” “Kaj ko ni zdravja! Kako pa, ali se kaj ujemata?” “Menda. Kaj pa vemo, ko so na Peči tako sami zase!” Tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev. Nekdo s Peči pa je mudil in sedaj hitel na vso moč. Bil je Sime. Da pa je zamudil, ni bil sam kriv in je godrnjal: “Pa jo bo imela na vesti mašo, in jo bo.” Mislil je Šime Nežo, ki je bila pritekla za njim in ga ustavila z zadevo, o kateri je Šime brž dvomil, da je vredna, da bi zamujal zaradi nje mašo. Neža pa je bila drugačnih misli. “K maši, seveda, se ti mudi,” je govorila dekla in obraz ji ni bil ravno prijazen, “kakor ne bi vedela, kam te vleče in kje si vsako nedeljo.” “Kaj pa misliš?” je vprašal nedolžno Šime. “Dobro veš!” je odvrnila dek- CHICAGO, ILI- male HELP READERS Woman 25 'to 45, with high school education wanted for interesting work in Research Clipping Bureau. Need Readers to look for company names and specific subjects in daily newspapers from entire U.S. and Canada. Top floor, air-conditioned Loop offices. Private club room for employees. Five day week. 9:00 A.M. to 4:40 P.M. Interviews from 9:00 A.M. to 3 P.M. R. H. Bacon & Go. 14 E. Jackson Blvd. WA 2-8419 la in zamahnila z roko. “Moj denar mi vrni, potem pa pojdi, kamor hočeš. Moj denar nazaj, hinavec grdi.” “Oho!” se je čutil užaljenega Šime. “Nič oho,” se je hudovala Neža in stopila bliže. “Nič mi ne boš utajil in ne boš. Pa reci, da ni res. S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za vino ji daješ. Vino ji kupuješ za moj denar. Mene pa slepariš in se mi hliniš. Glej, tak si, tak!” Neži je prehajal glas iz jeze v žalost, in žalost je pri zadnjih besedah prešla v solze in solze so postale glasen jok. Šimnu ni bila ne njena jeza ne njena žalost všeč, najbolj pa ga je razburil jok. Pa je dejal: “Če imaš tako pamet, da vse verjameš hudobnim jezikom, pa joči. Mar meni!” “O saj vem,” se je dekla spet jezila, “da ti nisem mar. O' saj vem! Tebi je mar le, kaj boš jedel in pil, in besedo sneš in hinavski si kot Judež. Zato pa hočem svoj denar nazaj.” “Dobiš ga,” je odvrnil Šime samozavestno. “Tiste groše! Glej jo no, s takim namenom si mi dajala. Lepo, da vsaj vem!” Nežo je prevzela zopet žalost in tudi strah, da bi ji Šime posojenih goldinarjev res ne vrgel pred noge. “Tolikokrat si mi obljubil, da me vzameš. In zadnjič, ko si bil bolan, si rekel, da je ni boljše ženske od mene in da mi ne pozabiš. Šime, glej, zdaj si pa tak.” Znova jo je posilil jok. Šime slučajno ni imel onih par grošev in zato je sklenil, da se bo samo branil in, če bi se dalo, rešil se častno iz zagate. Dejal je prijazno ali prepričevalno: “Tisto je pa res, Neža, in ne bom ti pozabil. Če pa misliš, da me smeš zmerjati, kakor se ti poljubi, potem si pa le zapiši za uho, da bi tudi jaz lahko katero rekel. Pa- zlasti o groših molči. Mar misliš, da ne vem, čigavi so bili? Glej, lahko bi povedal, pa ne rečem nobene.” Živo zadeta v poštenje, je Neža za hip obmolknila. Tem ži-vahneje je spregovorila nato: “Pa me zatoži, daj, če imaš kaj vesti. Kakor da sem zase vzela? Ali sem zase? Ali nisi tri dni hodil in prosil, da moraš imeti do nedelje? Ali me nisi sam naučil, kje naj iščem in vzamem? O, le naznani! Bom že povedala vse, kakor je bilo, in bom.” “Tiho bodi,” je miril Šime, “kar je, je.” “Ne bom tiho,” je dejala Neža, “zdaj vem, kakšen si in česa se imam nadejati od tebe!” “Neža!” je prosil Šime. “Jutri se zgovoriva, ko boš mirna!” Ali Neža pri svoji naravi ni bila modroslovec ali pa je mislila, da kdor ne odlaša, najbolje dela. Zato je segla še enkrat z jezno kretnjo po odločnost: “Šime, obljubi, da Reze ne pogledaš več!” CHICAGO, ILL r (27) MALE HELP MACHINISTS SET-UP MAN Full time, company benefits, good working conditions Motive Equipment Manufacturers Division of Borg-Wamer 5253 W. ROOSEVELT ROAD, CICERO, ILL. BI 2-2520 — TO 3-3500 An Equal Opportunity Employer (29) “Ali bom mižal?” “Šime, misli na svojo dušo, meni si obljubil, da me vzameš,” jc prepričevala Neža. Ali Šime je bil očividno zakrknjenega srca. Neža je poskušala ;orožje tega sveta. Segla je v žep po ruto in razvezala vozel in položila paznemu Širhnu, ki se je zaradi lepšega branil, popolnoma nov goldinar v jopič. Premišljeno plemenito je pripomnila: “Bodi vesel in pij in vsaj malo misli name!” “Če ni ukraden!” se je pošalil on, ali hitro pristavil: “Brez skrbi, Neža, tak pa nisem, da ne bi vedel, kaj je prav. In če sem rekel, da se vzameva, se tudi vzameva. Jezikom pa ne verjemi.” Njej pa so silile solze v oči in srcu je klela vojaški stan, ki ji je dobrega Šimna tako skazil. Še dolgo je gledala za fantom, ki je vesel svetle prostosti in še svetlejšega goldinarja hitel po rebri nizdol. Tedaj se je Neža vrnila in srečala Marjanico in se zapletla z njo v dolg, srdit prepir in dokazala, ali vsaj hotela dokazati, da je Marjanica zmaj, ki ljudi obira in sumniči in da bi bolje naredila, če bi šla za paznico v Begunje. Marjanica je prav resno dostavila, da pojde tudi in čaka samo še, da po- ženejo Nežo tja, “pa ne za paznico”, na kar sta se stranki nes-pravljeni razšli. Marjanica je postala na vratih v hišo in gledala Luko, ki se je privlekel izza hleva, in ga počakala. “Usmiljeni Bog!” je tožil starec. “Kaj?” je preslišala z desnim učesom Marjanica, ali da vsaj nekaj odgovori: “Maša ti pa ne diši? Kako bo td srečno, če pa ne moli!” “Pri zgodnji maši sem bil,” se je branil starec, “pa bi bilo bolje, da nisem, bil.” “Tako, seveda, pogan,” ga je razumela Marjanica. “In zakaj no, zakaj bi bilo bolje?” Starec je žalostno kimal z glavo. “Lani so ga skovali, letos sem ga dobil od Jurija, pa pipo sem si mislil kupiti, ker mi je Tomaž staro razbil. Pa si kupi, kupi, če je zginil in ga ni.” “Tomaž?” je vprašala Katra. “Goldinar,” je odvrnil tožno Luka. Marjanica najbrž ni razumela moža. Zato je zamahnila z roko in rekla: “Nekaj plečeta imam, pojdi z menoj, boš snedel.” “Ne morem!” je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu. “Kakor hočeš” je mrmrala Marjanica, “še rad bi ga, pa ga ne bo.” Stari Luka pa je lezel na seno in premišljal, kako je bilo, ko je spal še pod streho, vsaj toliko dobro, da je tam imel mir. Da se ni umaknil od tam in hodil spat v seno, kdo ve, ali bi ne imel še vedno svojega goldinarja. Govoril je na glas sam s seboj: “Nekdo ga je vzel. Če ga ni Tomaž, ga je pa Šime. Pa naj ga Jel Leiafa Ikw York - Gelovec samo smii za osebo v obe smeri ODHODI: 9. in 23. maj, 7. junij, 7. julij in 1. avgust IZ CELOVCA DO LJUBLJANE Z BUSOM SAMO 1 URO! BUSI VAS ČAKAJO KDO LAHKO POTUJE? vsakdo, KI OBIŠČE SLOVENIJO! Za nadaljnje informacije kličite: EXPRESS TRAVEL SERVICE Tel.: 781-8282 22 Euclid Arcade Tel.: 781-8282 Cleveland, Ohio 44115 I txxxxxx V blag spomin OB TRIINDVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Jos. Krajic, Jr. ki je umrl 8. februarja 1944. leta. Rojen je bil 2. maja 1925. Prešilo je v večnost mnogo let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo ra Te pozabili: spomin svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: JOSEPH in VERA KRAJIC, starši VERA KRAJIC in ELEANOR TAYLOR, sestri Cleveland, O., 8. februarja 1967. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA p , -.-'•Up;, • 17092 Lake Shore Blvd. 1053 East f>2nd Street KEumore 1-6300 HEnderson 1-208* Grdina trgovipa a pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Deal«« DOLGO JE VZELO — Cerkev Santa Engracia v Lizboni na Portugalskem so začeli graditi pred 335 leti in jo pretekli december le srečno dokončali. Kot kaže slika, je cerkev dosti mogočna stavba. le, na vesti naj mu gori! tem je Luka vendar še z iskrico upanja svetil po senu, bi li ne našel strgane nogavice in srebrnega goldinarja v njej. Ali nični bilo, in iskrica je slednjič ugasnila in Luka je bil v temi svoje žalosti brez pipe in tobaka; v srcu je sodil kruto sodbo tatovom. V hlevu pa je sedel prav ta čas vse drugačnih misli mladi pastir Anže. Lipe mu je bil dal desetico, da bi varoval namesto njega in naj “pogleda včasih na Pri Dimko”. Tako je bil odšel Anže k zgodnji maši, spravil desetico in je sedel sedaj z zamazano knjigo na kupu stelje. Ni se menil za ves svet nič. Imel je namreč svoje posebne misli. Kljub svojim mladim letom je imel že povsem jasne račune, “kako bo”. Anže je ljubil konje in ga je bolelo, da jih na Peči niso imeli. S pomilovanjem je opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to! Tak hlev, poln konj, to bi bilo! (Dalje prihodnjič) Želite imeti oni '67 gladki modni izgled? DOBITE ELEGANTNO :b,uJ TRAJNO KODRANJE Vaše najoearljivejše — in najtrajnejše! Veselite se enega od teh finih, kvalitetnih, krasno izvršenih, splošno priznanih trajnih kodranj, po naši čudovito nizki ceni. Spretno izvršeno po naših strokovnjakih. Naravni izgled, lahko česanje v današnje najmodernejše pričeske. Bodite gotovi, da Vam bomo napravili najlepše kodranje, četudi so Vaši lasje fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani. (Zajamčeno seveda) Krasno $20.00 NESTERCREME $4-95 Izrano $30.00 VITA-CREME $§•95 Oboje vključuje umivanje, friziranje in striženje Oboje v osnovnem ali regularnem kodranj u Sijajna podlaga za vse današnje pričeske Umivanje in friziranje Striženje Pristrižen je 1.95 1.50 .70 Kremasti obliv Zastonj Barvanje, vkl. umivanje ’n friziranje 5.45 Roux barvni obliv .75 Stiliranje lasulj 3.95 čiščenje lasulj 2.50 Db petkih, sobotah in pred prazniki friziranje, barvanje in kodranje samo 50c več. PRIHRANITE i/2 PRI FINIH KVALITETNIH 100% NARAVNIH DELNIH LASULJAH 1 LASULJAH j KITAH Keg. $25 do $35 { Re*. *C0 do $1