tfc >1JA ZA GORIŠKO Ilf BEIE^IJO PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini O A 1* Abb. postale I gruppo “ L6I1R Olj JII* Adenauer pri Gronchiju in Segniju Danes bo obiskal papeža Janeza XXIII. Kancler ni hotel obiskati morišča talcev v Fosse Ardeatine Poslanci so razpravljali o vprašanju «teddy-boys» (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Kancler Adenauer je z zunanjim ministrom von Brentanom obiskal danes dopoldne predsednika republike Gronchija ob navzočnosti zunanjega ministra Pelle ter veleposlanikov Grazzija, Quaronija in Klaiberja. Razgovor je trajal od 11.30 do 13.20 ure. Vsebina tega skoraj dveur- nega razgovora ni znana. Objavljeno je bilo le, da so omenjeni veleposlaniki so- delovali samo med prvim delom razgovora. Popoldne ob 17. uri pa je Adenauer obiskal Segnija v njegovem zasebnem stanovanju, ker predsednik vlade še vedno ni popolnoma ozdravel. Tudi pri Segniju je nemški kancler ostal okrog dve uri. Pri tem poudarjajo, da veže Adenauerja in Segnija «osebno prijateljstvo« in da je bil njun razgovor zaradi tega «zelo prisrčen« ter da sta v tem duhu proučila prva vprašanja, ki zanimajo obe vladi. Toda uradni razgovori se bodo začeli šele prihodnjo scboto ob 9.30 uri dopoldne. Končno je sprejel Adenauer na svojem zasebnem stanovanju v Grand hotelu, kardinala Muencha, bivšega apostolskega nuncija v Nemčiji. Tudi za ta razgovor se poudarja, da je bil «prežet z medsebojno prisrčnostjo in simpatijo«. V zvezi s programom Ade-nauerjevega obiska pišejo današnji ' levičarski časopisi, da je vlada svojega uglednega gosta povabila, naj obišče in počasti znamenite Fosse Ardeatine, kjer so nemški okupatorji množično streljali italijanske talce. Vse kaže, da se Adenauer temu vabilu ni hotel odzvati, vlada pa ni hotela Vztrajati, čeprav je že pred nekaj dnevi sklenila, da bo tudi obisk vključila v Adenauerjev program bivanja. Z nemške strani so baje italijanski vladi sporočili, da ta obisk kanclerju ne bi ugajal. Jutri bo kancler obiskal V Vatikanu papeža Janeza XXIII. Med zunanjepolitične dogod. ke spada jutri večerja, ki jo je priredil sovjetski veleposlanik KoziTev predsedniku se-nata Merzagori in predsedniku poslanske zbornice Leoniju. Pri večerji je bil navzoč tudi Predsednik vrhovnega sovjeta Ukrajinske socialistične so- vjetske republike in član komisije za zunanje zadeve Vrhovnega sovjeta Zvezne sovjetske socialistične republike, A. Kornejčuk. V notranjepolitičnem življenju pa je prevladovalo zanimanje za današnje volitve Predsednika dem o kri st ja n sk e poslanske skupine. Volitve so trajale od 9.30 do 20. ure. Za Predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Uui. Glasovat je prišel celo Segni, kljub temu, da je samo delno ozdravel. Gui je Prejel od 225 glasov 192, belih glasovnic je bilo 58, razprše-mh 5, vzdržan pa samo 1 glas m sicer sam Gui, ki se volitev ni udeležil. (Pripominja so, da je na marčnih volitvah tani Gui prejel 194 glasov, raz. Pršenih je bilo 31, belih glasnic pa 40.) Volitve za člane odbora so "ale naslednje izzide: 12 poslancev večinske dorotejske liste: Biasutti, Berri, Belotti, Co. "Coi-Pisanelli, Elisabetta Con-p1- De Cocci, Gaspari, Repossi, ftusso Spena, Scarscia, Troisi th Zugno; 4 poslanci desničarje liste »Ljudski centrizem -^ntnavera«: Manzini, Migliori, ftestivo in Martinelli in 3 po-sianci fanfanijevske liste ((Obnova«; Semeraro, Natali in •Butte. Navzočih ni bilo 17 poslancev, ki so bolni ali pa so V inozemstvu. Danes se je sestalo vodstvo socialistične stranke, ki je razpravljalo o političnem polo-2aju in sklenilo, da se skliče zasedanje centralnega komite-ia ,2a 8., 9. in 10. februarja t- 1. Na dnevnem redu zasedanja bo obravnava politič-tmga položaja in odobritev sklepov vodstva glede notranjih organizacijskih vpra-sanj. Vodstvo je nadalje sklenilo poslati posebno delegacijo v Tunis na afriški *°ngres; v delegaciji bosta jJheraccini in Vittorelli. V varšavo bo prav tako odšlo Posebno odposlanstvo PSI H-rebruarja, ki ga bodo sestav-Jali De Martino, Corona, De Pascalis in Tolloy Tretja de-egacija pa bo odpotovala 2. rebruarja v London in sicer Dombarti ter Vittorelli. Prihodnji sestanek vodstva PSI bo v torek. Tudi vodstvo PSDI se je sestalo danes popoldne v palači VVeedekind pod predsedstvom tjaragata. V poslanski zbornici so po “Olgi m burni razpravi odobrili danes zakon, ki prepoveduje streljanje ptičev. Izid glasovanja je precej klavrn, kaj- Proti zakonu je glasovalo blč manj kot 144 poslancev, “Hnj pa le 230. Ob začetku sejo so poslanci vzeli v vednost, je bil zbornici izročen Predlog zakona komunističnega poslanca Boldrinija o podaljšanju roka za priznanje kvalifikacije partizana in patriota. Nato pa so razpravlja-h 0 interpelaciji in petih vprašanjih, ki zadevajo tako ime-bovane je preteklo noč raztrosila po mestecu Pau, kjer je važno oporišče padalcev, letake, ki napovedujejo bližnjo zmago .krščanske kontrarevolucije, s pomočjo «zveze prebivalstva in vojske«. Splošna zveza dela pa je objavila izjavo, v kateri poudarja, da se bo delavski razred • strnjeno dvignil, če bo potrebno, proti uresničenju prevratnih groženj«. V Alžiriji je večja skupina francoskih fašistov in skrajnežev organizirala danes blizu Alžira demonstracijo proti politiki, ki jo je napovedal general de Gaulle 16. septembra lanskega leta. Sprejeli so resolucijo, s katero pozivajo vlado, naj «po neuspehu svoje politike temeljito menja svoje V drugi resoluciji, ki so jo ukrep verjetno še bolj razdra-sprejeli v zvezi z Massujevim j zil francoske kolone v Alžiriji primerom, zahtevajo od vlade, naj preneha «sankeije in nedopustno preganjanje proti vsem civilistom ali vojakom, ki so odgovorni za vzdrževanje reda«. Resolucija opozarja vlado, da bi vsak novi ukrep »povzročil ljudsko reakcijo, ki bi jo bilo težko obvladati«, ter izreka zaupanje francoskih kolonov v vojsko. Skupni odbor bivših bojevnikov in rezervistov v Alžiriji je tudi objavil izjavo, v kateri pravi, da je potrebno ljudstvu povedati, «ali Francija misli ohraniti Alžirijo kot francosko pokrajino«. Izjava pravi, da je potrebno prebivalstvu povedati, ali namerava Francija «ohraniti Alžirijo kot francosko pokrajino«, in zaključuje: «V tem trenutku, kakor 16. septembra, kakor 1Q. novembra, so naši pogledi obrnjeni v Pariz. Kaj nam bo dal 22. januar? Kakor vedno, nihče ne misli, da bi to predvideval, toda pretekle izkušnje nam nalagajo enotnost, budnost, požrtvovalnost in odločnost.« Današnji «France Soir» je mnenja, da bo general Massu odstranjen iz Alžirije, in da ga bodo poslali v francosko črnsko Afriko, verjet- stališče, kar se tiče samoodlo-1 no v Brazzaville. Politični o-čanja». pazovalci so mnenja, da bi tak miiiiuiiiiHiiiiiiiNiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiniiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiinimiiimiiiiiiuiiiii Španski poslanik izgnan s Kube Nesramno je vdrl v dvorano, kjer je govoril Fidel Castro in ga je hotel prekiniti • Castro je ostro obsodil ZDA in Španijo, da pomagata kubanskim izseljencem proti novemu režimu - V ZDA obžalujejo, da ne morejo odkrito intervenirati HAVANA, 21. — Kubanska vlada je odredila, da mora španski poslanik v Havani Juan Pablo Lojendio zapustiti Kubo v štiriindvajsetih urah, ker je povzročil incident, ko je predsednik Fidel Castro govoril po televiziji. Prekinil, je Castra med govorom, s tem da je prišel na oder, kjer je ta govoril, in je hotel odgovoriti na nekatere izjave Castra o Španiji. Kubanski predsednik Dorticos. ki je bil navzoč pri incidentu, je sam zahtevni tak ukrep in izjavil, da »narodno dostojanstvo in patrio-tični čut Kubancev ne dopušča drugačne odločitve«. V svojem govoru je Fidel Castro napadel vvashingtonsko politiko in se pritožil proti napadom podpredsednika Nixona in nekaterih senatorjev pioti Kubi. Obsodil je tudi pošiljanje ameriških not kubanski vladi in je omenil letalske napade na Kubo ter grožnje a-mt riških krogov, da bodo zmnajšali uvoz sladkorja. Govoril je zatem o pomoči, ki jo kubanski politični begunci dobivajo od ZDA in Španije. Prebral je pismo, ki ga je poveljnik kubanskega letalstva Michel Yabor, ki je zbežal v ZDA, poslal nekemu sorodniku bivšega poveljnika kubanskega letalstva Pedra Diaza Lanza. V pismu izjavlja Ya-bor, da sta špansko in ameriško poslaništvo pripravljena volucionarjev Diaza Lanza. V pismu je tudi rečeno, da so Yaboru pomagali španski duhovniki in da je skrival tajno tiskarno ter orožje v neki cerkvi. Fidel Castro je izjavil, da bo o tem obvestil cerkvene oblasti. Španski poslanik je gledal televizijo doma. Ko je slišal izjave Castra o Francu in Španiji, je z vso naglico odšel na sedež televizije in vdrl v dvorano, kjer je Castro govoril. Izjavil je, da je »užaljen« in je zahteval, naj mu dajo besedo, da bi govoril. Oddajo so za nekaj časa prekinili, španskega poslanika pa so spremljali iz dvorane načelnik glavnega štaba kubanske vojske in drugi kubanski častniki. Castro je pozneje sporočil, da je takoj brzojavil v Madrid in odredil kubanskemu poslaniku, naj se vrne. Na vprašanje, ali bodo odpoklicani tudi ostali člani poslaništva, je odgovoril: «Najprej poslanik, nato bomo zadevo proučili«. Pripomnil je: »Nimamo kaj zgubiti če bodo odnosi med obema državama prekinjeni«. Ko je Castro nadaljeval svoj govor, je med drugim izjavil: »Kdo je rekel temu 'alangistu, da ima pravico do take žalitve in pokazati tako pomanjkanje spoštovanja? Na Kubi je demokracija in ministrski predsednik ni obkoljen z maroškimi stražami (mislil je na pomagati poizkusom kohtrare- osebno stražo generala Fran- ca). Napadalno sovraštvo proti Kubi, ki ga imata fašizem in mednarodna reakcija, spodbuja te ljudi«. Izjavil je, da je španskemu poslaniku vedno izkazal enako vljudnost kakor vsem ostalim tujim predstavnikom in pripomnil: »Tu nismo v Španiji in Kuba ni več španska kolonija, kakor tudi ne bo kolonija nobene druge države«. Obtožil je španskega poslanika, da je zlorabljal svoje diplomatske prednosti, in je dodal: »Tu ni on nič drugega nego predstavnik tiranije, ki že dvajset let zatira špansko ljudstvo. Vprašati bi hotel, ali ima v Španiji kdo pravico iti do državnega poglavarja in se obnašati, kakor je to storil poslanik. To dokazuje, da je mednarodni fašizem proti ku. banski revoluciji«. Ameriški državni tajnik Her-ter je nocoj izjavil, da je ameriška vlada sklenila poklicati svojega poslanika v Havani v IVašhington na poročanje v zvezi z govorom Castra po televiziji. Herter je izjavil, da je bil Castrov govor «najbo!j zmerjajoč kar jih je Castro do sedaj imel; zmerjajoč je bil za poslanika, za vlado in za ameriško ljudstvo«. Herter je to izjavil v senatni komisiji. Senator Fulbright je izjavil, s tem v zvezi: ((Spričo naše že zdavnaj določene politike nevmešavanja je zelo težka zadeva, kar se tiče na-i daljnjega ravnanja.« m tisti del francoske vojske, ki podpira rasistične in estre mistične generale. Baje se je prav glede tega de Gaulle danes dolgo posvetoval z De-brejem, z obrambnim ministrom in z Massujevim predstojnikom generalom Challom. Baje so vsi trije zahtevali od de Gaulla, naj Massuja ne kaznuje, a ga baje niso u-speli prepričati. Zagovarjali so ga s tem, da so trdili, da mu je bila nastavljena past. De Gaulle je baje odgovoril, da to nikakor ne zmanjšuje Massujeve krivde, in če Massuja ’ ne bi kaznoval, bi dal vtis, da se je uklonil .pred ultrasi, kar pa je sicer že nekajkrat storil. Tega ga sicer že obtožuje opozicija. Jutri se bo v Elizejski palači začela konferenca o Alžiriji, na kateri bodo navzoči tudi Debre ter ministri za zunanje zadeve, za obrambo, za notranje zadeve in finance in tudi glavne civilne in vojaške osebnosti v Alžiriji. Nasprotno, kakor se pričakuje, ne bodo sklepov objavili, pač pa jih bo obrazložil general de Gaulle med svojim govorom, ki ga bo imel 29. januarja po radiu in televiziji. Istočasno so v Sahari že začeli poiskusne alarme v zvezi z atomsko eksplozijo. Danes so napovedali za jutri zjutraj ob 6.45 po italijanskem času prepoved letalom, da letijo nad ((modrim« ih «zelenim» področjem okoli Reggane. Obe področji imata približno površino 2 milijona kvadratnih kilometrov (štirikrat toliko kakor Francija). Francoske oblasti so določile tri področja okoli kraja, kjer bodo preizkušali bombo. Prvo, osrednje področje, pokriva približno 60 tisoč kvadratnih kilometrov okoli Reggane. Nad tem področjem ne smejo letala leteti že od 15. oktobra lanskega leta. Okoli tega se razprostira «modro» področje, ki je široko 50 kilometrov. Nobeno letalo ne bo smelo šest ur prodreti na t<5 področje niže kakor 3000 metrov, takoj ko bo dan alarm. Po šestih urah bo prepoved preklicana. Tretje, »zeleno« področje obkoljuje z vseh strani prvi dve področji in meri okoli 2000 ki. lometrov od zahoda proti vzhodu in 1500 kilometrov od severa proti jugu. Nad tem področjem ne bodo smela letala leteti niže kakor 3000 metrov dvanajst ur. Ob 21,45 pa je letalska druž. 1 »Air France« dobila novo sporočilo, ki ukinja napovedano prepoved letenja nad Saharo. V letalskih krogih menijo, da so danes samo napravili poizkus z alarmom, da se letalske družbe privadijo naglo preusmeriti svoja letala z nevarnih področij V Angliji zvišana obrestna mera LONDON, 21. — Angleška banka je danes zvišaia svojo obrestno mero od 4 na 5 odstotkov: V zvezi s tem ukrepom, je tajnik laburistične stranke Morgan Phillips izjavil, da to dokazuje, da gospo-daiski položaj ni tako rožnat, kakor ga je vlada prikazovala v času volitev. sfere v višini 80-90 km ter se je pri nadaljevanju svojega leta razblinila in deloma zgorela. Zadaj postavljena glavica, določena za prehod skozi goste plasti atmosfere, poudarja agencija Tass, je dosegla površje vode v bližini točke, ki je bila že prej določena za padec. Posebne ladje sovjetske mornarice, ši so se nahajale na področju predvidenega padca rakete, so opravile važna telemetrična merjenja vzdolž končne krivulje poti izstrelka. Končni del rakete so opazovali med poletom v atmosferi in opazili so ga v trenutku padca v vodo z radijsko-optičnih in akustičnih opazovalnih mest. postavljenih na ladijah S sistemi merjenja ter z aparati, ki so bili v raketi, je bilo mogoče med vso potjo izstrelka prenašati neobhodne informacije na mesta na kopnem in na postaje, postavlje ne na ladjah. Po opravljenih meritvah iz-haja, da je med točko, kjer je raketa padla, in med točko, ki je bila predvidena po računih, razlike manj kot 2 km. To potrjuje veliko natančnost sistema usmeritve rakete. Raketa je bila izstreljena ob že prej določeni uri. Let rakete v celoti kakor tudi delovanje vseh stopenj sta bila v skladu z določenim programom. Med poletom rakete so delovali razni znanstveni aparati. Opravijo ne pa so bile tudi nekatere neobhodne meritve. Na koncu poročila pravi Tass, da se bodo z namenom da se dobe bolj praktične informacije, poskusi nadaljevali drugimi močnimi balističnimi raketami na 'več stopenj. Padec njihovih glavic bo prav tako na področju, ki ga je označilo poročilo 8. jTnrraaTja 1960. Uspelo izstrelit ev sovjetske močne rakete na več stopenj jamči napredek sovjet ske znanosti na poti osvaja nja kozmičnega prostora in študija planetov sončnega sistema. Zahodni opazovalci v Mosicvi podčrtavajo zlasti novost, da so bili poskusi naprej objavije ni in da so bile prvič objavljene vesti, ki so jih prej držali v tajnosti. Seveda pa sicer iščejo neke vzročne zveze med temi poskusi in raznimi političnimi dogodki, ki so sedaj na programu, tako n. pr. obiski sovjetskih voditeljev v raznih azijskih državah kakor JIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIH Še o novem zdravilu proti tuberkulozi BEOGRAD, 21. — V februarju bo v predaji v Jugoslaviji najnovejsi jugoslovanski medicinski preparat za zdravljenje raznin tuberkuloznih bolezni »BIOFIL«. Novo zdravilo so preizkusili na okrog 1.500 bolnikih v tridesetih domačih in inozemskih zdravstvenih ustanovah in je v 88 odstotkih dalo pozitivne rezultate. Okrog 65 odstotkov bolnikov je popolnoma ozdravelo,. pri ostalih pa se je zdravje občutno zboljšalo. BIOFIL je plod dvajsetletnega raziskovalnega dela bivšega profesorja beograjske medicinske fakultete dr. Nedeljko-viča. Deluje uspešno tudi na bolezni, ki so postale odporne za antibiotike. bližnja obnovitev razgovorov o razorožitvi v okviru OZN. OTOK WALLOPS (Virginia, ZDA), 21. — Dopoldne so izstrelili raketo »Merkur«, v kateri je bila opica. NASA je sporočila, da je opica »Miss Sam« preživela poskus. Raketa, ki je zletela proti jasnemu nebu. je pustila za seboj cikcaksto sled dima. V višini približno 4500 m je detonator odklopil kabino ter jo zagnal v višino približno 11 km. Kapica je tedaj začela padati v krivulji; padec je zaviralo padalo. Oceana se je dotaknila približno 6 morskih milj od obrežja Virginije. Namen te izstrelitve je bil preizkusiti delovanje sistema za izmet kabine. Izmet bo namreč omogočil rešiti astronavte, če bi zaradi morebitnih težav morali zapustiti svojo raketo. Vse stopnje rakete so delovale uspešno. Pozneje je NASA sporočila, da so kapico, v kateri je bila opica, prestregli. Ko so opico osvobodili, je bila zelo živahna. Zdravniki so ji dali vode, biškotov in medu. a «——- Bevan se bori s smrtjo LONDON, 21. — Nocojšnje zdravniško poročilo o Bevano-vem - zdravju pravi, da je Be-van «vedno šibak, da pa se je njegovo stanje rahlo izboljšalo«. Jutranje poročilo je namreč označevalo njegovo stanje za «zelo resno«. Že trideset ur se Bevan dejansko bori proti smrti. Davi je neki predstavnik bolnišnice, kjer lezi Bevan, izjavil, da se Bevan «hrabro bori«. Njegova zena, poslanka Jennie Lee ga ni zapustila niti za tre. nutek. Zdravnik kraljice Elizabete, ki je včeraj in danes pregledal bolnika skupno z drugima dvema znanima kirurgom... je izjavil: «Ni izgubil zavesti in lahko govori. Njegovo stanje je nespremenjeno in to je že, spodbudno.« Hranijo ga z injekcijami. Njegovo stanje se je nenadoma poslabšalo včeraj popoldne. Zdravniki niso še povedali vzroka nenadnega poslab. sanja, toda zdi se, da bolniko-srce ni vzdržalo pred splošno ošibitvijo, ki je nastala po operaciji 29. decembra. Zdravniki niso še povedali, kakšna je bila Bevanova bolezen. Zdi pa se, da je imel čir na dvanajsterniku. Okoli sto ljudi, povečini delavcev, je ponudilo kri za Be-vana. Toda do sedaj se zdravnikom ni zdela transfuzija po. trebna. Gaitskell, ki je na dopustu v Zahodni Indiji, bi se moral vrniti v ponedeljek v London, kjer se bo 26. t. m. udeležil sestanka laburistične vlade v senci. Toda ni izključeno, da se bo odločil za takojšnji povratek. Mac Millan, ki je v Rodeziji, in zunanji minister Lloyd, .ki je v Strass-bourgu, sta stalno obveščena o Bevanovi bolezni. V bolnišnico in v spodnjo zbornico prihajajo na stotine brzojavk z voščili. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllIIIIIIIIllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIiniifllltllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Lloyd o nujnosti sporazumevanja zahodnih držav s Sovjetsko zvezo Bolj ko kdaj koli so potrebni razgovori o razorožitvi - Anglija se ne odpoveduje zamisli «izrazito evropskega združenja» 0 odnosih med «šestimi» in «sedmimi» STRASBOURG, 21. — Skupščina evropskega sveta je danes nadaljevala razpravo o gospodarskih zadevah in še posebno o pogajanjih med dvema evropskima gospodarskima blokoma ter z ZDA in Kanado. V okviru te razprave je govoril norveški zunanji mini„*er Lange, še prej pa je britanski zunanji minister Lloyd govoril o splošni politiki. Selwyn Lloyd je izjavil, da Velika Britanija še /edno verjame v idejo, da ((izrazito evropsko združenje ne bi smelo biti opuščeno«. Pripomnil je, da bo nastala «resna nevarnost, če bodo opustili to zamisel«. Izrekel je mnenje, da je ustanovitev skupine «sedmih» ohranila možnost širše eviopeke večstranske ureditve. »To je zelo važen politični smoter.« Je dodal minister. Glede trditev, da Anglija nasprotuje skupnemu tržišču sestih, je Lloyd izjavil: »To odločno zanikujem. Pozdravili smo rimske dogovore. Res je, da so narh vsi prizadeti zagotovili, da bodo sporazumi pripeljali do področja svobodne izmenjave, toda mi smo pozdravili rimske dogovore kot take. Trdna politična enotnost sestih je dobra stvar za Zahodno Evropo in za Veliko Britanijo.« Zatem je angleški minister izjavil, da je edini pogoj, da se skupina šestih ne bi smela razvijati »kot politična in gospodarska skupina, zaprta sama vase, in ne bi smela nasprotovati večji Evropi«. V zvezi s skupino «sedmih» je izjavil, da ta skupina ne nasprotuje nobeni državi ali pa skupini držav. Dodal je, da z naklonjenostjo sprejema tudi tesnejšo povezavo ZDA in Kanade z evropskim gospodarstvom, vendar pa «ostaja v okviru ev ropske enotnosti glavno vpra »Kar se tiče gospodarskega pogajanjem, ki so pripeljala področja, je nadaljeval Lloyd, I do nekaterih začetnih uspe-če ima skupnost šestih toliko hov. Ne bo dovolj ena sa- visokih tarif in je strogo protekcionistična, bo v Zahodni Evropi trgovinska vojna. Temu bo sledilo, da ne bo preživela niti politična strnjenost. S politične strani pa bi sprememba šestih v ekskluzivno skupnost pomenila konec zahodnoevropske zveze, ker Velika Britanija ne bi mogla več izpolnjevati svojih obveznosti. To bi vplivalo tudi na atlantsko zavezništvo in končno na odnose med Evropo in prebujajočo se Afriko«. Poudaril je, da se ne sme opustiti ideja evropskega gospodarskega sporazuma, t.j. u-reditve odnosov med šestimi in sedmimi. Poudaril je vlogo, ki jo je do sedaj imela OEEC, in nujnost pomoči nezadostno razvitim deželam, katerim morajo evropske države nuditi skupno pomoč. Na koncu je Lloyd izjavil, da bodo v prihodnjih desetih letih najvažnejši dogodki: učinki izboljšanja življenjske ravni v SZ, razvoj Kitajske, neuspeh ali uspeh pomoči nezadostno razvitim deželam in borba za človeško svobodo. Lloyd je govoril tudi o mednarodnem političnem položaju. Omenil je pogajanja o Cipru ter odnose mea Vzhodom in Zahodom, in poudaril, da je nujno potrebno izboljšati odnose s SZ. »Seveda, je dodal, Velika Britanija ni pripravljena opustiti obrambo življenjskih interesov in tudi ne pogajati se s položaja šibkosti. Angleži ne cenijo niti marksizma in leninizma niti komunistične propagande. Vendar pa je treba spore rešiti z drugimi metodami in ne s samovoljo in vojno; niti Vzhod niti Zahod si ne moreta privoščiti politiko krize, id bi lahko pripeljala na rob svetovnega sa- šanje še vedno gospodarski od- momora. Prav zaradi tega so rosi v Evropi sami«. britanski voditelji odprli pot iiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiimMiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimrtiiiiiii Spet s 3 letalska smrtnimi nesreča žrtvami Letalo se je vnelo v trenutku, ko se je voziček dotaknil tal v Montago Bay na Jamajki - Devet oseb se je rešilo MONTEGO BAY (Jamajka), 21. — Zdi se, kot da ne bo več dneva brez večjih letalskih nesreč. Včeraj ob 16. uri (po srednjeevropskem času) je šti-rimotorno letalo odletelo iz New Yorka ter je bilo namenjeno v Bogota. Letalo bi se moralo prvič ustaviti v Mon-tego Bay, toda prisiljeno je bilo pristati v Miamiju, kjer se je dlje časa zadržalo zaradi potrebnih popravil na motorju. Štirje potniki, ki so bili namenjeni v Bogota, so se la-je ustavili v Miamiju. Letalo je lahko nadaljevalo pot Sele davi ob 5.45 (po srednjeevropskem času). Voziček pri letalu najbrž n’ deloval v redu, kajti ko se je pri pristajanju v Montego Bay dotaknil tal, se je polomil, tako da se je letalo zrušilo na pristajališče. Takoj nato se je vnelo. V letalu je bilo 46 oseb. Pri nesreči jih je izgubilo živije-nje 37, šivih pa jih je ostalo 9: štirje potniki ter 5 članov po- sadke, med katerimi sta tudi pilot in drugi pilot. Med žrtvami je tudi sin republikanskega senatorja iz Indiane Caper-harta z ženo. Priče nesreče pripovedujejo, da so videle nekatere osebe, ki so skakale iz letala v pla-menil, ko je že bilo na tleh. Reševalci pa so tudi slišali obupno klicanje nekaterih potnikov, ki so pri padcu letala še ostali živi, pa niso mogli ven iz gorečega letala. «»------ Kitajska in razorožitev PEKING, 21. — Kitajski zunanji minister Cen Ji je izjavil, da mednarodni sporazum o razorožitvi brez u-radne kitajske udeležbe ali podpisa njenih predstavnikov ne bi mogel obvezati Kitajske. Cen Ji je govoril v stalni komisiji ljudske skupščine. Poudaril, je, da je Kitajska pripravljena brez najmanjšega obotavljanja podpisati mednarodne obvetnosti, v katere bi privolila. Pozdravil je tudi sovjetski sklep o znižanju števila sovjetskih vojakov. Predstavnik ameriškega državnega departmana je popoldne izjavil, da bi udeležba Kitajske in drugih držav pri sporazumu o razorožitvi bila logična. Predstavnik je dodal, da udeležba Kitajske pri takem sporazumu ne bi vplivala na ameriško politiko nepriznavanja te države. Omenil je zatem, da se morajo 15. marca začeti pogajanja v odboru desetorice o razorožitvi, in je dodal, da, če bi ((komunistična skupina« sprejela sporazum o nadzorovani razorožitvi, «bi bilo logično upoštevati udeležbo pri takem programu tudi drugih držav, vštevši komunistično Kitajsko«. ma konferenca najvišjih. Vendar bo mogoče napredovati in razprava o nadzorovani razorožitvi je izvrstna izhodiščna točka.« Glede razorožitve je britanski minister med drugim izjavil, da je po sovjetskih sporočilih bilo število sovjetskih oboroženih sil v zadnjih štirih letih znižano za 37 odstotkov. Velika Britanija je po vojni na Koreji zmanjšala svoje oborožene sile za 36 odstotkov, leta 1962 pa bo celotno znižanje znašalo 50 odstotkov. Vendar pa zmanjšanje števila sovjetskih vojakov ne pomeni zmanjšanje oborožene moči SZ, pač pa je zaradi posebnega orožja res ravno nasprotno. To pomeni, da so bolj ko kdaj koli potrebni razgovori o razorožitvi. t milili ...... \DANES General de Gaulle je sklical za danes posebno konferenco o Alžiriji, katere se bodo udeležili vsi zainteresirani ministri ter glavne francoske civilne in vojaške osebnosti v Alžiriji. V zvezi s to konferenco so začeli francoski fašisti in skrajneži v Alžiriji in v Franciji spet rovariti m grozijo z novim uporom, če se bo še govorilo o samood-ločanju. General Massu Je prišel v Pariz na poziv ministra za obrambo Guillaumata, da polaga obračun o svojih izjavah nekemu nemškemu časnikarju, kateremu je rekel, da vojska ne odobrava de Gaullove politike in da bi bilo treba ostreje nastopiti proti Alžircem. Zagrozil je tudi z možnostjo novega upora. Kakor javljajo, je de Gaulle odredil, da general Massu ne bo navzoč na današnji konferenci. Razen tega so prepovedali prihod v Alžir bivšemu predsedniku vlade Bidaultu. ki je odločno stopil na stran fašistov in skrajnežev v Franciji in Alžiriji. Kaj bodo na današnji konferenci sklenili, morda ni težko uganiti. Morda bodo ponovili de Gaullovo tezo o samoodloča-nju, ki ostaja še vedno samo na papirju, in v Parizu sploh ne mislijo, da bi jo začeli res. no uveljavljati. Nasprotno, začenja se govoriti, da se bo ta politika opustila in omenja se tako imenovana »regionalizacija« Alžirije. To pomeni, da bi Alžirijo razdelili. Nekaj takega je sicer de Gaulle že omenil v svoji izjavi, v kateri je govoril tudi o sa-modoločanju. Govori se, da bi bogati in industrializirani del Alžirije dokončno dodelili Franciji kot francosko pokrajino, vzhodni del pa naj bi dobil neodvisnost. Na pripombe, da je ta del gospodarsko reven, odgovarjajo, da bi se lahko priključil k Tuniziji, kjer da je »itak že 10.000 oboroženih Alžircev«. Kakor vidimo, v Franciji sploh ne mislijo opustiti svoje trmaste kolonialistične miselnosti, in jasno je, da bodo morali Alžirci — kakor so sporočili — nadaljevati vojno, ker jim je ta vsiljena, dokler ne dosežejo edinega pravega in pravičnega smotra, ki je neodvisnost. — 2 — 22. januarja 1960 Temperatura včeraj: Najvišja temperatura 8,4 stopinje ob 12.10, najnižja 5 stopinj pod ničlo ob 7.30, Vlage 76 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, PETEK, zž. januarja Viktor Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 18.55 Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 1.06 in zatone ob 11.54. Jutri, SOBOTA. 23. januarja Rajko Po enem tednu, odkar je zapadel sneg Zaradi premajhnega števila delavcev z v Gorici izposojenim avtomobilom Izpred okrajnega kazenskega sodišča goriške ulice še vedno niso očiščene ■V Županstvo ni hotelo sprejeti na delo zadostnega števila brezposelnih, ki so se ponudili občinski upravi, ko je zapadel sneg Sneg se le poredkoma pokaže na goriških ulicah in zato ne dela goriški občinski u-pravi tistih preglavic, kakor jih imajo ljubljanska ali tu-rinska komunalna podjetja Prejšnji petek pa je v Gorici zapadlo kar 10 cm snega in je bilo to dokaj nenavadno za mesto, ki je priljubljeno prav posebej zaradi svojih klimatskih pogojev. Ulice so bile kmalu zasnežene in ker je bilo naslednje dni tudi pre cej mrzlo, saj se živo srebro v toplomeru ni dvignilo nad ničlo vse do srede, ko je mraz popustil, je postala Gorica skoraj neprehodna in še danes vidimo po večini ulicah debelo plast zmrznjenega snega, ki ovira promet z vozili in ne dovoljuje starim ljudem, da bi se lahko mirno sprehodili in se naužili svežega zraka. Občinska uprava je bila prejšnja leta dokaj hitra in je po prvem snežnem metežu takoj poskrbela za očiščenje glavnih, pa tudi stranskih u-lic. Toda letos ne bi mogli reči kaj takšnega. Res, da je bilo snega precej več, kakor običajno in da je tudi število cestnih pometačev sorazmerno majhno, vendar je v Gorici, na žalost, še vedno dovolj brezposelnih, ki radi primejo za vsako delo, ki bi jim prineslo tako potreben zaslužek. Občina zatorej ne bi imela- težav pri zaposlitvi delavcev, ki bi lahko že prvi dan počistili ulice in tako omogočili reden promet; obenem pa razbremenili občinske uslužbence, ki imajo sedaj težavno delo pri odstranjevanju zmrzlega snega, ki se je tako pritrdil na cestni tlak, da ga je treba sekati. Toda večina brezposelnih, ki se je že tisti dan, ko je znežilo, zbrala pred občino, kakor običajno, je zaman pričakovala navodil, občinski možje so letos zapostavili svoje mesto in občane. Poskrbeli sd le za očiščenje ulic pred kavarno Garibaldi in Verdi, kjer se pač zbirajo najbolj imenitni meščani, ki se jim seveda ne smejo zameriti, toda ali so j ni avto, ki je ženo prepeljal ostali kaj manj vredni? Menimo, da se občinski obračun ne bi tako zelo hudo zmanjšal, če bi občina tudi letos najela nekaj brezposelnih, ki bi veselo zagrabili lopate in počistili javna mesta, ki v sramoto občinske uprave še danes na več mestih močno ovirajo promet. Ob tem ne moremo mimo poročila Radia Trst, ki je pohvalil goriško občino, kako je poskrbela za meščane in jim že prvi dan očistila ulice. Morda je bila to le pobožna želja poročevalca, toda od resnice smo, na žalost, še danes zelo daleč in ne moremo drugače, kakor želeti radiu, da bi drugič poročal točneje. «» . Nesrečen padec V stanovanju je včeraj okoli osme ure padla 73-letna Gi-sella Salateo iz Gradiške. Domači so takoj poklicali rešil- v civilno bolnišnico. Zdravniki so jo zaradi močnega u-darca v ledja pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. «»--------- Zlomila si je roko Zaradi zloma zapestja leve roke se bo morala zdraviti v civilni bolnišnici 62-letna Frančiška Petrovčič iz Sveto-gorske ulice št. 83. Zena je včeraj zjutraj šla na dvorišče, da bi vzela nekaj drv. Zaradi zmrznjenih tal se ji je zdrsnilo in je padla. Z rešilnim avtom, ki so ga poklicali domači so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 15 dni. Glavni odbor Zveze partizanov za Goriško, čestita družini Dornik ob rojstvu prvorojenca. imiimiiHiMiimiiifimMMMiimiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiimiiiiitiiiiniitiiiiiMiimiiHiiiiiiiiiimniitiiii Sporočilo ministrstva za pošto II ŠlaiM Dodo kmalu amrlll nižini urad Sedaj se pogajajo za nakup lokala v naselju INA - casa Prebivalce iz Standreža bo prav gotovo zanimala vest, da je ministrstvo za pošte in telekomunikacije sklenilo odpreti v kraju poštni urad, ki bi služil Standrežu ter vsem prebivalcem novega naselja, ki je zraslo v zadnjih časih na drugi strani železniške proge. Poštni urad bo v poslopju INA-casa, ki ga bo ministrstvo kupilo in primerno opremilo. Dan otvoritve še ni znan, ker so šele v teku pogajanja za nakup lokala in opreme. Prav gotovo pa bo poštni urad prišel prebivalstvu te sedaj že tako velike in močno naseljene četrti zelo prav, ker bo prihranil marsikatero pot v mesto. «»------- DEŽURNA LEKAHNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. je prevozil 15.000 km po vsej državi Muzzo je vozilo posodil, da bi ga «kupec» preizkusil - Iz Milana je pisal, da «gre dobro», toda potem ga ni bilo več na spregled Oproščen avtomobilist, ki je povozil kmetovalca Pred okrajnim sodnikom v Gorici sta bili včeraj dve razpravi zaradi prestopkov proti kazenskemu zakoniku. Najprej je prišel na zatožno klop avtomobilist 57-letni Ettore Be-cher Pais iz Drevoreda XX. septembra 31 v Gorici, ki je bil obtožen, da je 6. maja lanskega leta povozil z vozilom fiat 600 62-letnega kmetovalca Antona Madriza iz Ul. Faiti 41. Okoli 20. ure se je Madriz nekoliko vinjen peljal na kolesu po Ul. Lantieri, in sicer kakšen meter vstran od zida nogometnega igrišča. V isti smeri se je peljal tudi avtomobilist Pais. Ko je bilo vozilo že zelo blizu, je kolesar ki se je poprej peljal po levi strani, naenkrat zapeljal na desno stran. Dasiravno je šel avtomobilist zelo počasi, se je pri prečkanju ceste kolesar prav nalahko zaletel v vozilo; v sodnih spisih je celo rečeno, da se je na vozilo samo naslonil. Castelli, ki je nastopil kot priča, je ponesrečenemu Ma-drizu pomagal do gostilne na trgu v Podturnu, od koder je poklical patruljo prometne policije, ki je takoj prišla na kraj in si zapisala vse, kar jo je zanimalo. Madriza so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom večjega števila reber, zaradi katerih se je moral zdraviti dva meseca. Proces je bil večkrat preložen, včeraj pa so ga zaključili z oprostitvijo šoferja avtomobila, ker ni storil kaznivega dejanja. V odsotnosti so potem sodili 46-letnemu trgovskemu potniku Armandu Zaramellu iz Pa-pove, ki si je pri izposojevalcu avtomobilov Ugu Muzzu v Ul. Rossini 8, izposodil avtomobil fiat 600, da bi ga najprej preiskusil, potem pa kupil, če bi se izkazalo, da je vozilo v dobrem stanju. Zaramella je prišel k Muzzu ter rekel, da mu je Stanko Marinšek, trgovec z lesom na Trgu Transalpina pri severni postaji svetoval, naj si pri njem sposodi avtomobil, ki bi zo Marinška poznal, je vozilo posodil. Z Zaramellom se je domenil, da ga bo najprej imel naposodo kakšen teden, potem pa se bo z vozilom vrnil in sklenil kupčijo. Ko se je Zaramella odpravil z avtomobilom po severni Italiji, je hitro minilo več tednov, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. Ko je rok že zdavnaj potekel, je po telefonu sporočil, da se bo vrnil čez deset dni in da bo potem vozilo kupil. Toda deset dni je šlo mimo in domnevnega kupca ni bilo od nikjer. Nekaj tednov potem je poslal telegram, v katerem je Muzzu sporočil, da bo prav kmalu v Gorici; avtomobil je preiskusil in gre zelo dobro. Ker se je Muzzo naveličal čakanja, predvsem pa se je naveličal, da bi ga Zaramella še naprej vodil za nos, je odšel na policijo, kjer je vso zadevo prijavil. Preiskava je bila uspešna predvsem zaradi tega, ker se je nekega dne našlo vozilo, ki je bilo pri bencinski črpalki v nekem velikem italijanskem mestu; bilo je popolnoma celo, toda zelo obrabljeno, saj je voznik z njim napravil okoli 15.000 km. Sodišče je v odsotnosti spoznalo Zaramella za krivega prisojenih mu kaznivih dejanj in ga obsodilo na dva meseca zapora in plačilo 5.000 lir globe. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Toliko zaželeno telo», D. Gelin, B. Lee. VERDI. 17.00: ((Filadelfijske tajnosti«, Paul Newman m B. Rush. VITTORIA. 17.15: «Saga o For. sytih», E. Flynn, G. Garson, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Sence na Kilimandža.ru», R. Taylor, A. Aubrey, v barvah. MODERNO. 17.00: «TJsta leta». Kratek pogled na predvajane in napovedane filme Obiskovanje filmskih predstav za Goričane največja zabava V «Corso» bodo v kratkem predvajali «Sladko življenje» in «Operaeijo spodnje krilo» tiiiiiitiiiiiiiiiiiii m iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiimiimiiiiiiiiiiiiii minimum iiiiimiiiHiiiiiii V Benečiji je spet snežilo Rešilni avtomobil ni mogel v Trčmun Bolnico so morali na ramenih prenesti do Cepletišča Medtem ko so v videmski pokrajini zadnje dneve zabeležili nekakšno izboljšanje temperature, poročajo iz če-dadske občine, da se je v sredo temperatura ponovno znižala in da je pričelo snežiti. V Čedadu so zabeležili 9,5 stopinje pod ničlo, v nekaterih vaseh, ki so visoko v hribih, pa 15 do 17 stopinj pod ničlo. Bližnje gore, posebno pa Matajur je ponovno pobelil sneg. Snežilo je do Arbeča. Ceste, ki bi bile za silo vse za promet odprte, so z novim snegom ponovno nega pozneje kupil. Ker je Muz- prehodne. Ena od teh je cesta ki pelje v Trčmun. Preteklo noč so iz Trčmuna telefonirali v civilno bolnišnico v Čedad, naj pošljejo takoj rešilni avto, ker se neka žena počuti zelo slabo. Rešilni avto je takoj odpeljal toda zaradi zasnežene poti se je moral u-staviti v Cepletišču. Po telefonu so se nato domenili, da so ženo nekateri možje prenesli do Cepletišča od koder jo je nato rešilni avto prepeljal v bolnico. V Karniji se je temperatura nekoliko dvignila. Ceste so za promet odprte, vendar je priporočljivo uporabiti verige. Obiskovanje kinematografskih predstav je ena izmed najbolj priljubljenih, če ne morda najbolj priljubljena zabava Goričanov, V enem izmed petih kino dvoran v mestu ter v kinu v Standrežu, ki je predvsem velikega pomena za tamkajšnje prebivalstvo in pa Sovodenjce, ki naravno težijo tja, more obiskovalec zlahka najti primeren film, ob katerem mu bo na mah minilo nekaj uric, pa naj si bo, da si tisti čas ni vedel kam dati in se je vsedel v kino, ali pa si zaželel razvedrila. Seveda so filmi takšni In takšni; dobri in slabi; pravzaprav so za vse okuse. Težko je soditi, kateri filmi so dobri in kateri slabi, ker se vsak film ocenjuje z dveh strani: s stališča gledalca in stališča predvajalca. Moramo reči, da smo v Gorici zelo na dobrem glede filmskih programov, ker se pri nas filmi predvajajo kmalu poftem, ko pridejo v javnost. To velja za vse, predvsem pa vse velike filme domače in tuje proizvodnje. O tem se lahko prepričamo že po tem, če bežno prelistamo programe filmskih predstav po ostalih bližnjih mestih, ki so po številu prebivalstva neprimerno večja. Citatelje bo prav gotovo zanimalo, kateri tako imenovani »kolosi« so v lanskem letu doživeli največji uspeh na goriških platnih. V kino dvorani Korzo si je ogledalo največ oseb film »Deset božjih zapovedi«, sledijo pa po vrstnem redu: .»Maja desnuda«, »Nevihta«, »Nekomu ugaja toplo« in »Velika vojna«. V tej kino dvorani bodo imeli v prihodnjem mesecu in v marcu na sporedu še naslednje velike filme, ki bodo nedvomno pritegnili pozornost občinstva: »Sladko življenje«, M. Mastro-ianni in Anita Ekberg; »Operacija spodnje krilo«, T. Cur-tis in G. Grant; «11 Bucanie-re», Y. Brynner in »Agent FBI«, James Steward. V kino dvorani Verdi so bili najuspešnejši naslednji filmi; Evropa ponoči, Dan ma- ■■llllllinilllllllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUlMIIIIIIIUIIIIMlIllllllllllHlllllllllllllllllllllllllinilililllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiit,,,m,,,,111,1,11,1,1, m,,,,l|||ll„|ll|II„„||||||||||||H||||||||||u|||||| ščevanja, Anatomija umora, Babete gre v vojno, Menica, Zadnji dnevi Pompejev in Mednarodne spletke. Dasiravno je obiskovanje filmskih predstav, kakor smo nekaj prej omenili, eno najbolj priljubljenih goriških razvedril, se vendarle kažejo nekateri znaki, ki niso najbolj spodbudni za filmsko industrijo. Pri tem naj omenimo, da ne gre za krizo filmske industrije same, ampak za krizo v vrstah obiskovalcev, ki ne sprejemajo vse od kraja, kar je na programu, ampak so jim pri srcu samo filmi z določeno vsebino. Vsem brez razlike ugaja zabaven film, cowboyevke ali kriminalke gredo moškim, ljubezenski filmi pa ženskam. Le maloštevilnemu občinstvu ugajajo filmi z globljo problematiko. Televizijske oddaje so nedvomno odtrgale del občinstva, tako da se je predvsem pri filmih slabše vsebine obisk nekoliko zmanjšal. «»------- Padel je z vespe Na sedež Zelenega križa je včeraj zjutraj ob 11. uri prišel Riccardo Russian iz Moše, da bi mu obvezali rano na kolenu, ki si jo je povzročil pri padcu z vespe. Uslužbenci so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik nudil prvo pomoč. Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.49, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (D) 14.32*, (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39, (A) 6.57, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (D) 14.33*, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35; (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03, (D) 21.48, (D' 23.28**. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (Al 10.52, (A), 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, (D) 23.29*». * Vozi samo ob sobotah do 12. septembra 1959. ** Vozi samo ob praznikih do 13. septembra 1959. (A) potniški — (D) brzi -5 (DD) ekspresni. Pustni ples ASK S. Gregorčič Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič* iz Gorice priredi 6. februarja 1960 tradicionalni pustni ples v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1. Na ta edinstveni zabavni dogodek že sedaj opozarja vset ki bi radi prebili nekaj uric v prijetnem vzdušju IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Odobren načrt za novo poslopje ustanove za pomoč materam in otrokom V novem poslopju bo prostora za 60 otrok in 16 mater Za gradnjo je na razpolago osemdeset milijonov lir Ravnateljstvo javnih del vladnega generalnega komisariata je te dni odobrilo načrt za novo stavbo pokrajinske ustanove za pomoč materam in otrokom, ki ga je pripravil tehnični urad pokrajine. Sedaj ima ustanova svoj sedež v vili nasproti bar-kovljanskemu portiču, kjer prostori ne zadostujejo in tudi niso primerno razporejeni. Pokrajinska uprava se je Že dolgo časa od tega lotila tega vprašanja in je izdelala načrt, ki je predvideval razširitev vile, last občinske podporne ustanove (ECA). Po tem načrtu bi potrošili 10 milijonov lir, ki jih je nakazal vladni generalni komisariat v gospodarskem načrtu za finančno leto 1955-1956. Ta na- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S Pellieo l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FR4NCT-SKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: 7,a vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi NAROČNINA Mesečna 480 Pr — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celcle na 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, le'no 1000 lir — FLHJ: v ted-nu 10 din, nedeljska 30 dm, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 72'), četrtletno 360 dit: — Poši ii tekoč: račun: Za'ožniStvo tržaškega ti >: 23.15 Pesmi Piedigrotta 1959. II. program 16.00 Koncert v miniaturi. Violinistka Johanna Martzy, pianist Jean Antonietti; 20.30 Delia Scala: »Slavnostni večer«; 22.15 Sest posnetkov, tri lire. III. program 17.00 VVebe;. Komorna glas- Poročlla v slovenščini: 7.30, 13.10, 13.00 Poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00 do 6.15 Prenos RL; 6 15 *> 8.40 Jutranja glasba; 7.la tk) 7.40 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba za vas; 13.40 Kme- Ujskl nasveti; 1440 Poj« zbor ---------------------- — RTV Ljubljana- 15 20 Igra god- ba; 20.00 Večerni koncert. Per- *>a Ljudske milice iz Ljubija- golesi: Concertino 5t; 5 ^ r,e; 16.00 Pojejo za vas: Mart-ja Deržaj, Paul Anka, Cate-rina Valente, Nat King Cole, Retty Jurkovič, Ed Towsed, Doris Day, Chuck Berry, Ivo Robič in Los Chakaehas; 16.30 Aktualne teme. Lenin In koe- ri violine, violo in čelo; Haen-ael: Koncert št. 5, opus 7. za orgle In orkester; Dvorak: Štirje slovanski plesi, opus 40; 21.30 Phllippe tjuinauld: »Pro-logue« In »Le Docteur de Ver-re» iz ((Komedije brez kome- 5.00 do 8.00 Pisan glasbeni spored za dobro jutro; 8.05 Poje zbor, RTV Zagreb; 8.30 Ruski skladatelji v deželi Cervantesa. Glinka: «Noč v Madridu«; Rubinstein «Toreador In Andalužanka«; Rimski-Kor-sakov: «Spansk; Capriocio«; C.20 Plesni zvoki iz Budimpešte; 9.40 Otroški zbor RTV Ljubljana; 10.30 Lhotka — Katinski: 14 malih preludijev; Škerjanc: Intermezzo romanti-que; Sakač: Suita za flavto In klavir; 11.00 Od valčka do rurhtoe; 11.45 Narodne (instrumentalni ansambel Silva Tam-šeta in pevcev); 12.45 Glivice — uničevalke rastlinske hrane; 12.45 Orkestralni operni odlomki: Borodin: Knez Igor (uvertura); IVagner: Tannhaeu-ser (uvertura), Puccini «Mada-me Butterflay» (Intermezzo); Thomas: Mignon (Intermezzo); 13.30 Baročne skladbe (Mariborski instrumentalni ansambel in sopranistka Ondina Otta — Klasinc; dirigira Jakov Cip-cl); 13.50 Od Splita do Dubrovnika; 1405 Slovenske narodne pesmi; 14.55 Glasba o žuželkah; 16.00 Petkov koncert (Lajovic, Franck, Mendelsson Rar-tholdy); 17.40 Moški zbor iz Kranja; 22.15 Nočni operni koncert (Beethoven, Glueck, Mu-sorkski); 22.4, Kvintet Jožeta Kampiča; 23.10 Jugoslovanski komorni ansambli Ital. televizija 13.30 do 16.05 TV Sola; 17,00 do 18.00 Otroška oddaja; 2100 Rlccardo Rangoni: »Konec starih gospa«. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. in tehnikov vzbujajo ruske znanstvene knjige vedno večjo pozornost. Ze danes zahtevajo v vzhodnih državah od mladih znanstvenikov, da znajo citati ruske knjige. Jezikovni izvedenci OZN so mnenja, da je ruščina mnogo primernejša za matematične in znanstvene knjige kot angleščina. Zaradi nejasne slovnice je angleščina mnogo manj precizna od ruščine. To so potrdili tudi prevajalci OZN. Nadaljnji znak za zmanjševanje pomena angleščine in francoščine je v težnji kolonialnih dežel, da bi se osamosvojile. S tem hočejo izpodriniti jezik kolonialnih gospodarjev in uvesti namesto njega domači jezik. S prebujanjem arabskih narodov se veča tudi pomen arabskega jezika. Tudi nemščina v zadnjem času pridobiva na pomenu — predvsem na gospodarskem področju. Svojega nekdanjega pomena na področju znanosti pa si ni zopet pridobila. Tudi španščina pridobiva na veljavi, posebno v deželah, ki vzdržujejo gospodarske stike z Južno Ameriko. Glede na u-porabo pa je najvažnejši jezik kitajščina, saj jo uporablja skoraj četrtina človeštva. 60 svetlobnih let daleč v vse-mir.ie. Radioteleskop vseučilišča Cprnell pa bo segel ceio do sto svetlobnih let daleč. V merilih vsemirja to sicer ni daleč. Nasprotno. Zelo blizu je, vendar dobimo že v tem premeru, v premeru 200 svet-•— sonc — z ustreznimi sprem-lobnih let, okoli 10.000 zvezd ljevalci-planeti, na katerih je tu in tam možno tudi življenje. Toda strokovnjaki z vseučilišča Cornell računajo, da bi jim bilo dovolj preiskati področje 15 svetlobnih let, v katerih je več osončij, ki so podobnt našemu osončju. Gre za osončja, katerih središča so «sonca» Tau Ceti, Omikron 2, Eridanii, Epsilon Eridanii. Ep-silon Indi, Alpha Kentauri in še nekatere druge zvezde. S tem načrtom se temeljiteje ukvarjata predvsem prof. Phillip Morrison in prof Joseph Cocconi. Slednji je italijanskega porekla. Znanstvenika sicer verujeta, da je v vesolju veliko planetov, ki krožijo okoli sonc in na katerih je možno življenje. Toda njuna skrb je, kako stopiti z njih prebivalci neposredno v stik. Služili bodo že omenjeni radioteleskopi. Toda kako’ Temu bodo služili seveda radijski signali, verjetno na frekvenci 1420 megaciklov na sekundo, na katere bodo inteligentna bitja, v kolikor jih je, odgovorila. Seveda ti radijski signali ne bodo mogli biti izraženi v Morsejevi pisavi ali.-čem podobnem, saj bi bilo absurdno oddajati signale v tem ali onem jeziku. Uporabili bo. do vse bolj enostavne znake — številke. Po možnosti v kakem ključu, kot na primer: 1, pavza, 2, pavza, 3, pavza, 4, pavza itd. Morda pa bodo uporabili tudi najpreprostejše računske operacije, kot na primer: 1, pavza, 1, pavza, 2; ali pa; 1, pavza, 2, pazva, 3; ali 2, pavza. 2, pavza, 4 itd vo bitje, ki je umsko razvito vsaj toliko, kolikor človek na Zemlji, in ima na razpolago enaka ali podobna sredstva, kakršna ima Zemljan, bo nujno odgovorilo. Zakaj pa sta si profesorja izbrala že omenjeno frekvenco 1420 megaciklov? Profesorja menita, da so najboljše zveze na frekvenci od 1 do 10.000 megaciklov na sekundo. Najprimernejša pa je frekvenca 1420 megaciklov na sekundo, ker ima takšna frekvenca najboljše pogoje za čim daljše in najmanj moteno prodiranje v vsemirje. Seveda je zadeva na videz preveč enostavna, da bi bila tako zlahka uresničljiva. Najbližja zvezda, okoli katere bi mogli biti planeti, kakor so planeti okoli našega Sonca, je Alpha Kentauri. in ta '.vezda je oddaljena od nas 4 leta in tri mesece, seveda merjeno s svetlobno brzino. Zato bi radijski signal, ki bi bil uperjen na kak planet, ki se vrti okoli te zvezde, prispe1 na planet zvezde Alpha Kentauri čez 4 leta in tri mesece. C« bi prebivalci tega planeta signal sprejeli in naj takoj odgovorili, bi njihov odgovor potreboval do nas spet 4 leta m tri mesece. To se pravi, da bi za pogovor s temi najbližjirni ((vsemirskimi brati« potrebovali najmanj 8 let in pol Druga zadeva, ki jo ob tem moramo pojasniti, je ta, da priprave na ta prvi vsemirski razgovor še dolgo ne bodo končane. Računajo, da bodo prve signale v vsemirje posla- odgovor, v kolikor bi do odgovora sploh prišlo, kajti že prej smo rekli, da je zelo verjetno, da je na kakem planetu neizmernega vesolja na tisoče, morda milijone planetov kjer sta življenje in civilizacija v našem smislu možni. In kdo nam zagotavlja, da se na kakem planetu še ni na šel kak njihov astronom, ki je želel pogovoriti se z Zemljani? Toda Zemljan ni imel do sedaj za te signale »ušesa«. V kolikor bo vse to držalo, je možno, da veliki radioteleskopi že takoj ujamejo kak signal, kak znak iz vesolja. Pri tem pa je treba vedeti še sledeče: Razdalje v vsemir-ju so za povprečnega človeka, za človeka, ki se s tem ne u-kvarja, težko dojemljive Tu ne gre več niti za milijone kilometrov, pač pa za svetlobna leta, za tisoče, milijone in milijarde svetlobnih let. In na teh razdaljah vsa naša merila odpovedo. V tem primeru se nam more zgoditi sledeče: Na nekem planetu na pr., ki je oddaljen od Zemlje milijon svetlobnih let, so imeli višjo civilizacijo, kot jo imamo mi danes. In s še večjimi radioteleskopi so odpošiljali v vsemirje svoje signale. In ti signali so potovali po vsemirju milijon let in končno prišli na Zemljo. Ce bi pri nas imeli danes radioteleskop, ki Di mogel te signale sprejeti, bi jih sprejel in jih posredoval znanstveniku. V teh signalih bi bili na primer znaki ogromne civilizacije na tem planetu. li šelp čez tri leta. Toda s , ~ ,. . , . Toda signali so bili s planeta tem ni rečeno, da bo treba j , ______ čakati 8 let in pol na prvi retično — da prispejo na Zemljo tudi signali prebivalcev kakega planeta, ki je oddaljen od Zemlje tudi več — na pr. 4 milijarde svetlobnih let. V tem primeru bi signal, ki bi prišel danes na Zemljo, odražal civilizacijo na tem planetu iz dobe, ko se je naša Zemlja šele porajala iz mase plinov pred 4 milijardami let. Veliko bi se dalo o tem pisati in vendar bi mogli le malo povedati. Tudi če bo človeku dejansko uspelo priti v stik s prebivalci kakega planeta, veliko se ne bomo mogli z njimi pogovoriti. Vendar pa bi to bil nov «čudež» naše dobe in s tem konkretna potrditev teze, da žive na planetih neštetih osončij 'vsemir-ja živa bitja, ki so enako ali poslani pred milijonom let in odražajo zato civilizacijo izpred milijona let, ko se je na Zemlji človek šele pojavil. Možno pa je — seveda le teo- znajo sneg le z razglednic. Pri tem površnem pregledu nikakor ne moremo mimo severnih predelov evropske Rusije, kjer so zabeležili najnižjo letošnjo temperaturo —49 stopinj, dočim so v dokaj bližnji Murski Soboti — v sever-novzhodni Sloveniji — imeli najnižjo temperaturo v Jugoslaviji «vsega spoštovanja vrednih« 25 stopinj pod ničlo Ponekod v Južni Tirolski je živo srebro zlezlo tudi do 20 stopinj pod ničlo. Nič bolje se vreme ni obneslo v nekaterih krajih Nemčije in Poljske, vtem ko jc v Veliki Britaniji bilo sicer nekoliko topleje, vendar so tod divjali veliki snežni viharji. Tudi severne države evropske celine so nekoliko občutile zimo, nikjer pa ni šel termometer čez kak prejšnji «rekord». zato pa je Sinja obala, kjer je po navadi vse leto pomlad, bi'a letos, vsaj za kratek čas, vsa pod snegom. Ce primerjamo vse to, se zares nimamo pri nas kaj pritoževati. Vse to je prav, toda zime še ni konec. Vsaj koledarske ne. In zato je še čas, da nas zima — ona prava — ponovno obišče. Kaj pa menijo o tem vremenoslovci? Velikokrat so se že zarekli: obljubili so eno, prišlo pa je drugo. Nikakor pa ne smemo njih vede podcenjevati, ker če jim včasih spodleti, povečini vreme vendarle — uganejo. In kaj napovedujejo? Sonce kaže — pravijo vremenoslovci — da se nam ni kaj bati. Tako z^j letošnjo kot za prihodnje zime, vse do konca tega stoletja, pravijo, da bodo bolj blage, vsekakor blažje kot so bile zime nekoč. Za preostanek letošnje koledarske zime pa prav tako menijo, da hujšega mraza oe bo. S svojim divjanjem pretekli teden je baje letošnja zima že opravila svoje, Niso sicer izključeni nagli padci temperature, ki pa bodo le kratkotrajni. Tem naglim padcem temperature pa bodo po vsej verjetnosti sledila deževna obdobja s hladnimi vetrovi ki da nas bodo popeljala vse do pomladi. Namesto snežnih viharjev nam vremenoslovci napovedujejo pogostejše nevihte na morjih. Ta napoved veija za širše evropsko področje. Za naše kraje se izrecno govori o možnih močnejših burjah, toda brez nizkih temperatur, Frontalne motnje širšega atlantskega ciklona bodo na področju Sredozemskega morja izzvale občasne južne tokove, zaradi česar bo sredi februarja nastopilo povišanje temperature. Zelo verjetno da bo ves februar zelo blag in v naših krajih brez večjih padavin. Za marec pa nam napovedujejo vprav narobe. Napovedujejo se trije izraziti prodori hladnih kontinentalnih zračnih tokov, zaradi česar bo v zgodnji pomladi pretila nevarnost večjih padcev temperature v notranjih predelih, v obmorskem pasu severnega Jadrana — torej tudi pri nas — pa bomo imeii bolj vetrovno vreme. Vse te prognoze bomo seveda sprejeli z določeno rezervo, saj smo rekli, da me-teorologom včasih spodleti, Ce pa bodo njih napovedi točne, jim bomo hvaležni. HOROSKOP __ZA DANES__ Ce živi na kakem planetu ži- celo bolj razvita od Zemljana. fPfS« h/V, b}-, '•C; . fr • *>* Požar Je uničil najpomembnejšo francosko tekstilno tovarno v mestu Roubaix. Gasilci so se zaman trudili več ur, da bi zatrli požar. Skoda znaša okrog dve milijardi in pol. NI izključeno, da je do požara prišlo namerno OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kdor se ukvarja z umetnostjo in slovstvom, ima možnost zelo plodnega dela. Glede čustvenih zadev pazite, da se slama naglo vname, toda tudi naglo zgori. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prišli boste do denarja, s katerim niste več računali. Dokaz več, da so bile vaše sodbe prenagle in neutemeljene. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne prevzemajte dela, ki ni vaše in ki ga ne zmorete. Sicer pa boste za normalno delo dobro razpoloženi in vse bo šlo prav. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Res je, da boste naleteli na težave, toda niti ne bo tako težko jih premagati. Poiščite si družbo, ker vam je razvedrilo potrebno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce vam bo uspelo, vedite, da ste imeli srečo. Drugič ne prevzemajte nalog, za katere veste, da niste sposobni. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Vsa stvar vas močno mika. Tudi vredna je nekoliko več truda. Hkrati pa dovolj nevarna. TEHTNICA (od 23, 9. do 23. 10.) Ne spuščajte se v špekulacije, ki vam gotovo ne bodo uspele. Privoščite si več počitka. Zadoščenje v ljubezni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pri delu bodite pozorni, ker vam grozi napaka, ki se ne da več popraviti. Trudni boste in nervozni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce boste dovolj zaverovani v svojo moč, vam bo načrt uspel, kajti terjal bo celega človeka. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne sprejmite usluge, ki se vam ponuja, pa čeprav se vam zdi koristna. Za to ponudbo so vse drugačni interesi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Za vašim hrbtom se nekaj plete. Spoznali boste osebo, ki je temu kriva. Drugič bodite bolj diskretni. RIBI (od 20. 2. do 20 3.) Novo poznanstvo, ki se vsiljuje z določenim načrtom Zato novim znancem ne razkrivajte načrtov. BREZ BESED Naš čas Pod tem naslovom ste, g. urednik, objavili preteklo nedeljo pritožbo nekega Martina Skalarja, ki — kakor je razvidno iz omenjenega članka — zelo ceni naše umetnike in bi se srčno rad pa-bliže spoznal z njimi. Upal je, da mu bo to uspelo na družabnem večeru Društva slovenskih umetnikov, a je doživel razočaranje, ker prav tistih umetnikov, katere bi bil rad videl, na tem večeru ni bilo. To ga je napotilo, da je napisal javno pritožbo. V njej kara odsotne umetnike, ki baje nočejo nuj. ti niti enkrat v letu potreben čas, da bi se pokazali svojim občudovalcem. Sumi, da so morda odljudni samotorji ali pa da svojo publiko celo prezirajo in z njo ne marajo imeti stikov. Ker sem podpisani tudi en tak grešnik, ki se tega večera ni udeležil, Vas prosim, da mi dovolite, da povem nekoliko svojih misli v pojasnilo in opravičilo. Najprej moram reči, da me je kot umetnika izredno razveselilo, da se je le našel nekdo, ki bi nas rad pob liže spoznal. Čudim pa se, da i-ma omenjeni Martin s tem take težave. Kolikor poznam sebe in druge, nimam vtisa, da bi bili umetniki tako nepristopni. Rekel bi celo. da se mi umetniki in publika medsebojno prav dobro poznamo. Lahko celo trdim, da poznam vsakega posameznika iz naše publike. Na vsaki javni prireditvi lahko na pamet ugotovimo, kdo je prišel in kdo je izostal. Ni mi pa znano, da bi se kdo iz naše publike imenoval Martin Skalar. Verjetno je novinec v našem kulturnem ambientu. To izdaja tudi njegova originalna želja, da bi si umetnike pobliže ogledal. Saj se vsi poznamo! Glede publike bi še pripomnil, da je je vseeno nekoliko več, kakor je gre v dve večji sobi. Zato je prav mogoče, ■da so bili odsotni umetniki prav takrat v osebnih stikih s kakimi drugimi pripadniki naše publike. V imenu vseh lahko izjavim, da imamo umetniki našo publiko zelo, zelo radi in da brez nje sploh ne moremo. In srčno želimo, da bi je bilo nekoliko več. Kako težko nam je pri srcu, ko gledamo včasih cele vrste praznih sedežev! Ob takih prilikah, ko zadobi javna prireditev čislo familiaren značaj, lahko o-menieni g. Skalar sijajno izkoristi položaj in se z izrazi svojega občudovanja lahko zelo približa deprimiramm umetnikom. Razumem, da si morda kdo le želi videti, kako kak literat, slikar, dramski igralec od blizu izgleda; kako govori, kako se kreta, kako se smeje. Vendar si upam trditi, da to ni posebno zanimivo. Umetnik, gledan od blizu, ni prav nič posebnega. Tako po obleki kakor po postavi je čisto podoben drugim smrtnikom. Pije, kadi in govori rajše nespametno kot modro. Prav tako kot vsak drugi. Kot družabnik pa je pogostoma precej neužiten. Moji kolegi, gospodje umetniki, mi bodo morda zamerili, ker sem tu razkril prozaičnost umetniške osebnosti, toda — resica nad vse. Nočem, da bi si g. Martin jemal preveč k srcu svoj ponesrečen poskus seznaniti se z umetniki in bi mu rad dopovedal, da ni vredno truda. Vidite, g. Skalar, če bi na tisti prireditvi bili vsi umetniki prisotni, bt Vi prav zato ne dobili prave slike o u-metnikih. Kajti prav v tem se umetniki razlikujejo od drugih navadnih smrtnikov, da je vsak zase prepričan, da je le njegova šala, le njegov stil, njegov izem edino zveličaven. Vsak umetnik pripada posebni skupini, posebnemu krogu, kateremu pripada le on sam. Zato je silno težko združiti umetnike v kako tesnejšo skupnost. Ce se kje le sestanejo storijo to le zato, da se takoj spričkajo. Vi očitate odsotnim razne slabosti (preziranje publike ali brezbrižnost) a možni so tudi drugi vzroki, da so nekateri izostali. Morda so sramežljivi in se ne marajo razkazovati kakor kakšne filmske zvezde? Morda plavajo njihove misli in njihove genialne ideje po stratosferi? Mislim, da ste se, dragi Martin, nekoliko prenaglili, ko ste tako, meni nič tebi nič, nekoliko ostro obsodili odsotne in jim očitali preziranje publike. Ce kdo potem je prav umetnik tisti, ki potrebuje poslušalce, gledalce in bralce. Morda so tisti odsotni umetniki nekoliko razočara ni nad brezbrižno in maloštevilno publiko? Morda si mislijo: pridite raje gledati ali poslušati naše umotvore, ne pa iskati stikov z nami pri kozarcu vina in se navduševati za umetnost šele tedaj, ko ste malo okajeni! Sicer pa je za umetnost le to važno, da umetnik dela in sicer dobro dela m da nudi svoje proizvode tistim, ki so jih voljni sprejemati. Ali hodi na družabne večere in kakšen je po zunanjosti v vsakdanjem življenju pa končno ni važno ne za u-metnost ne za javnost. ODSOTNI UMETNIK _ 4 — 22. januarja 1960 V športni palači tržaškega velesejemskega razstavišča Zmaga ne reprezentanca s 3:0 zaradi slane igre domačih odimlaSeii Za Tržačane so bili Turki premočno moštvo - V predtekmi so Tržačanke odpravile Goričanke Kakih 400 gledalcev je prišlo v Športno palačo na tržaškem razstavišču, da si ogleda turšlko reprezentanco. Turška je četrta državna reprezentanca, ki pride v goste v Trst. Doslej sme imeli priliko videti res odlična moštva in tako ni nič čudnega, če je vladalo precejšnje zanimanje. Ekipi sta se predstavili občinstvu v sledeči postavi: Turška reprezentanca: Tezic (kap.). Gordurur, Sesoren, Avbogan, Guventurk, Demirtas, Pagda, Kobal, Erajibar, Kurt Unluhajan in Aksakal. Tržaška reprezentanca: Dorich (kap.), Citti, Corsini Dragan, Frison, Gelleni, Gianeselli, Pavlica, Zanmarchi, S.,' G. in E. Ziani. Po ogrevanju so prišli pod ■ mrežo Tržačani, ki so se zelo slabo izkazali. Z zanimanjem je občinstvo pričakovalo goste, saj ravno v tem času imajo Igralci pod mrežo idealne pogoje, da pokažejo njihove zmožnosti. Že prvi udarci gostov so želi odobravanje gledalcev. Pokazali so dobro kondicijo, kar jim je omogočalo odlične napade. V začetku so imeli žogo Tržačani in so prešli takoj v vodstvo. Izenačil je Kurt z izredno močnim u-idarcem. Spet so domačini dosegli kar tri točtke zaporedoma in Turki so nato zahtevali prvo minuto odmora. Počasi so sami prešli v vodstvo tudi po zaslugi Tržačanov, ki so večkrat izgubljali točko in žogo. alasti zaradi napačne postave na igrišču. V začetnem delu tega prvega seta je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem krasen udarec Erajbara. Pri stanju 8:5 za goiste smo ivideli prvi tržaški udarec. Izvedel ga je Frison. Prva kombinirana akcija Tržačanov pa je bila šele pri stanju 11:6. Turška reprezentanca si je zagotovila prvi set z rezultatom 15:8. Ta prvi set ni navdušil gledalcev. Tržačani so igrali slabo, niso imeli napadalcev, a tudi v obrambi so bili zelo pomanjkljivi. Gostje so pokazali dobro igro, napadali so z dokaj različnim; kombinacijami, ki so dale slutiti perspektivno moštvo, ki žal ni Imelo p red sebo j sebi doraslih nasprotnikov. V drugem setu so prešli v vodstvo gostje, a Tržačani so se zbrali, polagoma nadoknadili razliko in izenačil1 pr: sedmi točki. Pri stanju 9:8 so bili zelo bojeviti trenutki in igra je postala bolj uravnovešena, a ne po zaslugi Tržačanov, gostje so nekoliko popustili in tako je žoga ostala dalj časa v igri. Tudi ta set so gostje zaključili v svojo korist z rezultatom 15:11. Na tribunah je turška kolonija burno pozdravila ta uspeh svojih reprezentantov. V tretjem setu je Gelleni nadomestil Do-richa in domačini so bolje zaigrali ter si zagotovili prve tri točke. A so ostali v vodstvu le do pete točke. Ta set je bil zelo izenačen, kar kažejo ze delni rezultati: 9:9, 10:10, 11:11, 12:12. Vendar tudi ta ni ušel gostom, ki so zmagali 15:12. Potek igre je razočaral gle-tSalce. Turško moštvo je pokazalo nekaj odličnih igralcev, kot so n. pr. Kobal, Guventurk in posebno Erajbar, ki je bil najboljši na igrišču. Sami pravijo, da je to zelo perspektiv-ino moštvo, ki že več let stalno trenira z istimi igralci. Gostje so pokazali nekaj lepih potez, vendar tud; marsikatero pomanjkljivost. Zgubili so nekaj točk na prav banalen način. Pokazali so odločne napade, vendar brez večje fantazije. V drugem im tretjem setu so nekoliko popustili morda zato, da bi igra pridobila na privlačnosti. Naj naj rečemo o Tržačanih? Bolje bi bilo — nič. Res ne vemo, koga naj izvzamemo. Vsi so igrali zelo slabo. Popolnoma jim je zmanjkala vi-granost in tudi v napadu niso pokazali nič posebnega. Na splošno taka srečanja ne morejo biti kvalitetna, ker po tako dolgi dobi ne moremo i-meti homogenega moštva, ki bi se lahko uspešno protivilo slučajnim nasprotnikom vojaško reprezentanco in je zabil 44 golov. NEW YORK, 21. — Bivši angleški nogometaš, igralec Liverpoola, Albert Stubbins, je podpisal pogodbo za treniranje pred kratkim ustanovljene enajstorice «New York Cluba*. Ustanovitelj društva William Cox bo letos poleti organiziral v New Yorku mednarodni turnir s sodelovanjem številnih evropskih ekip, ki bodo predstavljale Škotsko, Anglijo, Francijo, Portugalsko, Italijo, Irsko. Nov svetovni rekord Tamare Rylove (SZ) v hitrostnem drsanju MOSKVA, 21. — Tamara Ry-lova, svetovna prvakinja v hitrostnem drsanju po ledu, je dosegla nov svetovni rekord v štirih klasičnih panogah s 196,416 točkami. Uradn; svetovni rekord je pripadal sovjetski drsalki Ga-lini Rimanovi s 203,299 točkami, toda včeraj ga je Nemka Helga Haase izboljšala z 202,834 točkami. Rylova se je še bolj izkazala, ker je pretekla 500 m v času 46”, 1000 m v 1’35”1, 1.500 m v 2’30”3 in 3.000 m v 5’16”6. Tekmovanje, ki je veljalo za naslov državne prvakinje Sovjetske zveze, je bilo v Almi. HOKEJ NA LEDU WINDSOR, 21. — Sovjetska hokejska državna reprezentanca je morala v svoji turneji po Kanadi zabeležiti že tretji zaporedni poraz. Srečanje z ekipo Windsor Bulldogsa se je zaključilo z korist Kanadčanov s 6:2 (3:0, 3:1, 0:1). Pred svetovnim prvenstvom v bobu Aste (Avstrija) in Schelle (Nemčija) včeraj uspešna v preiskuševalniii vež Za sobotno in nedeljsko tekmovanje predvidevajo ostre borbe za prva mesta CORTINA D’AMPEZZO, 21. — Na olimpijski progi z na pol pokritim nebom in z zelo milo temperaturo, ki ni šla preko 0° C. so se v jutranjih urah končale preizkuševalne vožnje dvanajstih državnih reprezentanc, ki so se prijavile za svetovno prvenstvo v bobu. V prvi vožnji je bil najhitrejši Avstrijec Aste s časom 1’19”74 100 Tik za njim sta bila Italijana Monti in Zardini, medtem ko je Američan Benham, ki je zapustil za seboj v lestvici Švicarja Zollerja in Angleža Taylorja, zaostal za prvim le za pol sekunde. V drugi vožnji pa se je izkazal Nemec Schelle s časom 1T9”98/100 pred Benhamom, drugim Američanom Fortune-jem in pred Montijem in Zar-dinijem. V skupnem času si je Monti le za pičlo razliko priboril prvo .mesto pred Zardi-nijem, Benhamom, Astejem in Schellejem. Jutri bodo tekmovalci počivali, ker morajo organizatorji Črni bombarder zopet na ringu V predtekmi sta nastopili ženski ekipi Trsta in Gorice. V prvem polčasu so Trža čanke prešle taikoj v vodstvo z 8:0. Goričanke so se jim nevarno približale in kazalo je, da bodo izenačile. Domačinke so se potrudile in si zagotovile prvi polčas z rezultatom 15:12. Tudi v drugem polčasu so Tržačanke nabirale točke, a pri stanju 22:14 so Goričanke znatno izboljšale svojo igro in se nevarno približale na 22:19. S srečo so domačinke spet prišle do žoge, kar je poparilo nasprotnice, ki so močno popustile. Z odličnimi napadi Fičičeve in Tomasijeve, so Tržačanke povečale svoj naskok in zmagale s končnim rezultatom 33:21. Ekipi sta igrali dva polčasa po 20 minut. Na splošno so Tržačanke imele boljšo igro in dober napad, dočim so se Goričanke izkazale le v obrambi. V domačem moštvu naj pohvalimo Fičičevo, Tomasijevo in Favento, od Goričank pa Bertaccinijevo. P—zio Za brazilski športni tisk Pele - najboljši nogometaš sveta SAN PAOLO, 21. — Brazilski športni tisk prišteva znanega nogometaša, ki je kot polkrilo nastopil tudi na svetovnem nogometnem prvenstvu, Peleja, med najboljše nogometaše sveta. Ta mladi igralec ima celo vrsto rekordov, ki jih doslej še noben brazilski atlet ni dosegel. Letos je namreč igral 101 tekmo in sicer 96 za Santos F.C., 2 za paulistično vojaško reprezentanco, 3 za brazilsko Ufi t. * K Danes Ray Robinson-Paul Pender za naslov svetovnega prvaka Naslov priznavata Robinsonu le 2 od 50 ameriških držav - Zato njegovo današnjo srečanje ne jemljejo resno - V teku so pogajanja za dvoboj med uradnim in priznanim svetovnim prvakom srednje kategorije C. Fullmerjem in evropskim prvakom E. Scholzem BOSTON, 21. — Jutri zvečer bo Ray Robinson ponovno stopil na ring Boston Gardena za dvoboj s Faulom Penderjem. Dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. V ameriških krogih trdijo, da bo Robinson branil le 2/50 svetovnega naslova, ker jih 48/50 praktično pripada G Fullmerju. Črnemu boksarju priznavata naslov namreč samo 2 od 50 ameriških držav. Ti sta New York in Massachusetts, vse druge pa priznavajo Fullmerja za edinega svetovnega prvaka. Robinson si je petič priboril svetovni naslov v povratnem dvoboju, ki je bil 25. marca 1958. leta v Chicagu z zmago po točkah proti Carmenu Basiliu. Od tedaj je samo enkrat stopil na ring 14. decembra lani v Bostonu, kjer je v drugi rundi premagal s k.o. Bob-by ia Younga. Ce je to njegov edini nastop na ringu po 1958. letu, pa ne moremo trditi, da se ni črni bombarder, kot so ga imenovali v idnevih slave, trdo boril za priznanje naslova. Moral se je boriti pred raznimi komisijami in sodišči. Newyor-ška komisija mu je odvzela naslov, a si ga je zopet pridobil in ponovno izgubil pred komisijo National boxing As-sociation. V tej borbi za ohranitev naslova je Robinson grozil, da bo ovadil sodišču svoje bivše svetovalce, člane raznih odborov in celo svojega odvetnika. S temi borbami brez slave, si je Robinson pridržal le zelo majhen idel naslova z načini, ki nimajo in verjetno tudi ne bodo imeli nikoli odmeva v boksarskih analih. Danes nihče ne jemlje resno ne Robinsona, ne njegovega jutrišnjega srečanja. Kljub njegovim 39 letom pa je »kralj Harlema« še vedno favorit 3:1. To bo 152. srečanje njegove kariere, meld katero je bil 6-krat svetovni prvak in med katero je dosegel 142 zmag. Njegov jutrišnji nasprotnik, Paul Pender, ima 29 let in je v 11 letih profesionizma nastopil le 42-krat ter je dosegel 5 zmag, 5 porazov in 2 neodločena izida. Je to »krajevni boksar«, ker je nastopil skoraj veldno le v domačem kraju. Je pa edini boksar, ki lahko zagotavlja organizatorjem zadovoljiv zaslužek v obeh dr. žavah, ki priznavajo Robinsona za svetovnega prvaka. Pender nima močnema udarca >n zato nima možnosti za zmago. Ce pa bi se srečanje nadaljevalo do konca 15. runde, bi lahko 10 let mlajši in telesno bolj močan Pender, upal na ugoden izid. Najbolj presenetljive zmage je Pender dosegel 1959. leta proti Sonnyju Horne ju, E. Du-randu in R. «Tiger» Jonesu. Slednji je januarja 1955. leta premagal Robinsona, ko je ta po dolgi prekinitvi kariere zo. pet stopil na ring. Istega leta je Pender okusil poraz, ki mu ga je zadal Gene Fullmer in dve leti kasneje se je odločil, da se odpove temu športu. Robinson zelo upa v zmago, ker so mu organizatorji Madi-son Square Gardena obljubili, pdd pogojem seveda, da zmaga, dvoboj s Fullmerjem, ki bi moral enkrat za vselej razčistiti vprašanje, kdo je vreden naslova svetovnega prvaka v tej boksarski skupini. # # # MIAMI BEACH (Florida), 21. -- Bo priznani svetovni prvak srednje kategorije Gene Fullmer sprejel predlog za o-brambo svojega naslova proti evropskemu prvaku iste skupine Gustavom Scholzem? Predlog še vedno proučujeta Fullmer osebno in njegov prokurator Marv Jenson. Kot se je izvedelo, bi moralo biti sre. Čanje veljavno za naslov svetovnega prvaka v aprilu v S. Franciscu. Fullmerjev prokurator je pripomnil, da proučujeta tudi možnost dvoboja, vedno seveda za naslov, z J. Giardello, ki naj bi bilo aprila v Miami Beachu. Petelinje teže Jose Becerro, je v preteklih dneh nadaljeval s sistematičnim treningom pod vodstvom trenerja Filippija. Halimija so moralno podprli tudi Francozi, ki bivajo v Hol. lywoodu in kar ga je posebno veselilo in bodrilo, so bili obiski francoskega konzula in filmskih igralcev S. Signoret in I. Montanlda. Trener Filippi je zadovoljen s svojim učencem, pa čeprav je moral Halimi zaradi gripe začasno prekiniti pripravo. Je pa mneja, da bo imel Becerra 4. februarja pred seboj popolnoma drugačnega Halimija kot takrat, ko mu je iztrgal naslov svetovnega prvaka. V drugi mestni četrti pa se pripravlja za odločilni dvoboj tudi Jose Becerra. Njegov trener Paneio Rosalec se je pohvalno izrazil o Becerri, ki mu je za jutri jz previdnosti in predvsem iz bojazni supertre-ninga, piedpisal počitek. * * # DUNAJ, 21. —- Bivši olimpij. ski prvak v srednji kategoriji Madžar Lazslo Papp, ki je favorit za naslov evropskega prvaka, bo 10. februarja nastopil na Dunaju proti Američanu Louju Perryju. # # * urediti tekmovalno progo za prvi dve vožnji za prvenstvo, ki bosta v soboto zjutraj. Zadnji pa bosta v nedeljo. Čeprav sta «leteči rdečelasec« Monti in njegov večni tekmec Zardini pokazal, da sta v najboljši formi in da lah. ko pričakujeta uspeh, se pa vendar govori, da nikoli kot letos ni bilo v Cortini take borbe, kot je pričakujejo letos za svetovni naslov in da je izid tekmovanja precej negotov. TREVISAN JE PREVIDEN Večina Trlestina včeraj počivala Trening v skrčeni obliki včeraj na igrišču Sv. Sobote. Večina igralcev Triestine je bila ob robu igrišča, ker jim je trener Trevisan iz previdnosti predpisal počitek. Trenirali so le Bandini, Degrassi, Magistrelli, Fortunato, Cazza-niga in drugi juniorji. Zdravstveno stanje Radiceja je nespremenjeno, zaradi česar je še vedno v dvomu njegov nastop v Bresci. V primeru, da Radiče ne bi mogel na igrišče, ga bo zamenjali Degrassi. RALLYE MONTECARLO Številne posadke vozijo z zamudo PARIZ, 21. — Samo 224 posadk še nadaljuje vožnjo po progah avtomobilskega Rallye-ja Montecarlo. Med temi so tudi take, ki so zabeležile močno zamudo in bodo v Cham-beryju, odkoder bo začela vožnja po skupni progi, prav gotovo izločene. Sistem tekmovanja za Davisov pokal je zastarel Ob letošnji 60. obletnici obstoja tekmovanja revolucionarni predlogi za spremembo pravilnika Bivši najboljši teniški igralec na svetu Francoz Cochet predlaga razdelitev na «teniške celine» - Danes v Melbournu žrebanje za letošnje tekmovanje PARIZ, 21. — Jutri bo v Melbournu svečanost združena z žrebanjem tekmovanj za Davisov pokal, ki letos praznuje 60. obletnico obstoja. Po uspehu Francozov, k. so ga obdržali od 1927. do 1932. leta, je trofej v obliki velikega srebrnega pokala ostal štiri leta v Veliki Britaniji. Od tedaj sta si ga zamenjavale le Avstralija in ZDA. Sedaj je pokal v rokah teniških igralcev Avstralije. Kljub «starosti» niso nikoli spreminjali pravilnika tekmovanja, toda v tem revolucionarnem času tudi za svetovni tenis, bi bilo res presenetljivo, če bi ušel valu modernizacije. Na modernizacijo je pomislil bivši igralec št. 1 na svetu (od 1928. do 1931. leta) Henry Cochet, ki je pripravil nov pravilnik tekmovanja za Davisov pokal. Njegovo načelo je, da mora imeti vsaika, tudi zelo majhna država, ki ima v svoji sredi igralce svetovne vrednosti, možnost in pravico udeležbe na tem največjem tekmovanju za diletante. Cochetov načrt predvideva iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii miiiii iiiii i mn iiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii n um >iiiiiiiiiiiiiin n milili Nogomet za «Evropski pokab> Od februarja do junija čertf bale tekmovanja društev in držav Maja meseca Porlugalska-Jugoslavija in Španija Sovjetska zveza MANILA, 21. — Med prvenstvom Azije v košarki je Indonezija premagala Malezijo z 98:78, Kitajska pa Hong Kong z 87:81. BERN, 21. — Evropska zve za nogometnih društev je določila spored četrtfinala tek movanja za evropski pokal za nogometna društva. Spored je sledeč: OCC Nice : Real Madrid — 4. februarja ob 15. uri v Nici, 2. marca ob 20.30 povratna tekma v Madridu. Rotterdam : Glasgoic Ran gers — 9. marca ob 20. uri v Rotterdamu, 16. marca povratna tekma v Glasgovvu. More bitno tretjo tekmo bodo od igrali 23. marca v Londonu. F. C. Barcelona : Wolver-hampton Wanderers — 10. februarja v Barceloni. Datum povratnega srečanja še ni do ločen. Šport Club z Dunaja : Etn-tracht iz Frankfurta — 3. marca v Frankfurtu, 16. istega meseca povratna tekma na Dunaju. Iz Berna javljajo, da je določen tudi spored nogometnega tekmovanja za «Evropski pokal« za države. 27. februarja bo na Dunaju nogometn.i im iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiiniii iiiiiiiniii iiuiiiii niiiinii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za zimske igre v Squaw Valleyu V pričakovanju srečanja Becerra in Halimi vestno trenirata LOS ANGELES, 21. — Al-phonse Halimi, ki se bo 4. februarja srečal v povratnem dvoboju s svetovnim prvakom MIAMI BEACH, 21. — Willi Pastrano (ZDA) je preteklo noč premagal po točkah Jerry_ ja Luedeeja (ZDA). Pastrano, ki se namerava spoprijeti za svetovni naslov srednjetežke kategorije z A. Moorejem, je zmagal s precejšnjo razliko točk, pa čeprav ni zastavil vseh svojih sil. # # * RIM, 21. — Italijanska boksarska zveza je potrdila izid boksarskega srečanja za naslov državnega prvaka, ki je bilo 26. decembra lani v Milanu med bivšim prvakom Giordanom Camparijem in njegovim izzivalcem Raimondom Nobilom. Srečanje se je zaključilo z zmago Nobila po točkah, s čimer je postal novi državni prvak Boksarska zveza je razpisala natečaj za organizacijo srečanja za naslov državnega prvaka peresne teže med Raimondom Nobilom (sedanji prvak) in Sergiom Milanom (izzivalec). Srečanje bo moralo biti najkasneje 15. februarja letos. Predloge bo zveza spre- Duvillard, Bozon, Bonlieu v francoski reprezentanci V ženski konkurenci bosta zastopali francoske barve Therese Leduc in Arlette Grosso ST. GERVAIS, 21. — Trije smučarji, ki so se v zimski olimpiadi 1956. leta plasirali med prvimi desetimi v veleslalomu, bodo še vedno predstavljali Francijo v letošnjih zimskih igrah v Squaw Valleyu. Gre za Adriena Du-villarda, ki je bil 1956. leta četrti, Charlesa Bozona in Francoisa Bonlieuja, ki sta dosegla 5. oziroma 9. mesto.. Ostali člani francoske smučarske reprezentance za zimsko olimpiado so še Guy Pe-rillat, Jean Vuarnet in Albert Gacon. Med ženskami pa so izbrali Therese Leduc m Arlette Grosso. # # # BORA AS, 21. — Olimpijski jemala do konca tega meseca. | in svetovni prvak v smučar- skem teku Sixter Jernberg je na tekmovanju na 12 km v Boraasu dosegel šele tretje mesto. Zmago si je priboril Janne Stefansson v času 42’09”, drugi je bil Erik Lars-son s časorn 42'36, medtem ko se je moral svetovni prvak zadovoljiti s časom 42’46”. * # # tekma med Avstrijo in Francijo, 21. marca bo v Bukarešti Romunija : ČSR, medtem ko se bosta 8. maja srečali v nekem portugalskem mestu e-najstorica gostiteljev in Jugoslavije. 29. maja pa bo v Madridu srečanje med enajstorico Španije in Sovjetske zveze. Povratna tekma bo v Moskvi 9 junija. V primeru, da bi bilo potrebno tretje srečanje, bo to 16. junija v Parizu ali morda tudi v Rimu. NOGOMET Zadovoljiv trening vojaške reprezentance RIM, 21. — Igralci, iz katerih bodo sestavili italijansko državno nogometno vojaško reprezentanco, so se včeraj razgibali z lahkoatletskimi vajami in nato odigrali pol uro trajajočo tekmo. Vsi so v dobri formi. Jutri bodo odigrali trening tekmo z enajstorico rimskih mestnih redarjev. Vojaška reprezentanca bo odpotovala v ponedeljek z letalom in predvidevajo, da se bo vrnila v Rim v četrtek popoldne. Današnjega treninga so se udeležili Mattele. Stacchini, Sarti, Longo in Voltolina (Ju-ventus), Pistrin Da Costa (Roma), Delfino, Bolzoni (Sampdoria), Cei, Rozzoni (Lazio), Fogli (Bologna), Ga-speri (Padeva), Castelletti (Fiorentina), Vaiade (Palermo) in Bertucco (Napoli). KOLESARSTVO DUNAJ, 21. — Dunajski športni novinarji so proglasili smučarja Karla Schranza za najboljšega avstrijskega športnika. Schranz si je nabral 578 točk. Njemu sledijo s 370 točkami metalec kladiva Heinrich Thun, s 310 nogometaš Karl Koller in z 289 točkami smučarka Erika Net-zer Tržaške igralke, ki so snoči premagale Goričanke Francoska kolesarska zveza je izbrala spodaj navedene dirke za kvalifikacijo za francosko prvenstvo 1960. Med temi je sedem dirk v tujini in sicer Milano - Sanremo, dirka po Fiandriji, Freccia - Vallona, Liegi . Bastogne - Liegi, krožna dirka po Španiji, krožna dirka po Italiji in dirka okoli Lombardije. razdelitev teniškega sveta v »teniške celine« (različne od zemljepisnih celin) in povečanje srečanj; 6 «singlov» in 3 «tdouble» namesto dosedanjih 4 nastopov poedincev in 1 parov. Za po-kal bi se tako potegovale »teniške celine« in ne več posamezne države. Razdelitev po «teniških celinah« naj bi bila sledeča: Severna Amerika — ZDA in Kanada; Južna Amerika — vse južno* ameriške države ter Srednja Amerika, Mehika, Antile in Kuba; Afrika — vse afriške države,- Evropa — vse evropske države vključno Sovjetska zveza in Turčija; Indija — Indija, Ceylon, Pakistan in Burma; Sonda — Tajlandija, Vietnam, Filipine, Borneo, Malezija, Java, Sumatra in Nova Ze. landija; Azija — Kitajska, Japonska in Koreja. Tekmovalno ekipo bi sestavljal odbor Davisovega pokala, ki bi ga izbrali v vsaki »teniški celini«. Po Cochetovem mnenju, bi ta nova razporeditev napravila konec monopolu v zmagah, ki si ga v zadnjih letih delita Avstralija in Amerika. Evropska ekipa, ki bi jo na pr. sestavljali Italijan Nicola Pietrangeli in Orlando Sirola, Angleži Mike Davies, W. A. Knight ir. Robert Wilson, Šved Ulf Schmid, Belgijec Jacques Brichani, Španec Andres Gi-meno, Danca Ulrich in Kurt Nielsen in Francoza Pierre Darmon in Robert Haillet, bi imela precejšnjo možnost, da doseže povoljne rezultate proti ZDA in tudi Avstraliji. Tudi italijanska teniška zveza predlaga spremembe pravilnika. Predvsem zahteva za medeonske finale in za zadnjo tekmo turnirja igrišča s trdno in ne travnato podlago. Italijanska zveza predlaga tudi recipročnost v tekmovanju, to je, da bi morala na pr. Francija, če bi zreb določil za tekmo z Italijo, sprejeti v goste italijansko ekipo iz enostavnega razloga, ker je Francija lani odigrala izločilno tekmo v Italiji. AVTOMOBILIZEM Nove prijave za dirko «Trofeja Ernesfo Piani» PRAGA, 21. — Sovjetska zveza, Francija in Velika Britanija so se že prijavile za prihodnjo diletantsko kolesarsko dirko Praga - Varšava - Berlin, ki bo v poletnem času. K drki je organizacijski odbor povabil 20 držav. Na sedežu avtomobilske skupine «Luca Ostuni« še vedno prihajajo prijave za društveno regularno vožnjo, ki bo 31. t. m. s startom in ciljem na trgu pred gradom Sv. Justa. Za zmagovalca je določena «Trofeja Ernesto Piani«. Poleg že prijavljenih tekmovalcev, katerih seznam smo objavili, so doslej poslali svoje prijave se Dino Garbin (Lancia Appia II s), Mauro Tommasini (Fiat 1100/103), O-scar Brusaferro (Fiat 1100/ 103), Guido Samsa in Giorgio Meriggioli (Fiat 600). Organizacijski odbor opozarja, da bo zaključek prijav 28. januarja in da bo pripušče-nih k vožnji le 50 avtomobilov z odgovarjajočimi posadkami. V častnem vodstvu regularne vožnje so generalni vladni komisar dr, Palamar*, župan dr. M. Franzil, predsednik tržaškega ACI odv. C. Poillucci, prtdsednik pokrajinske turistične ustanove odv. P. Slocovich in pokrajinski predstavnik CONI, A. Com-batti. Tehnično vodstvo pa sestavljajo dr. Emilio Montemarini, Piero Ostuni, odv. Benvenuto Sabini, Edoardo Doratti, Nicola De Catam, Aldo Sabidussi, Emilio Marcovigi in drugi. MARTIN FL0ECHINGER SKD 1/7 no mm mi Filmski kritik: «— — so bili igralci tako naravni, da bi se pri njih učili celo odrasli igralci. Ko sva se z ženo vračala...* Kraj dogajanja: Filmski atelje v Babelsbergu. Osebe: sedemletni Siggi in devetletna Petra. Ostali: režiser, snemalec, masker, kosfumer in kostu-merka, osvetljevalec, snemalec, snemalec zvoka in odrski delavec. Scena- bolniška soba v bolnišnici. Režiser: «Siggi, lezi! Daj stricu zdravniku stetoskop — sedaj ne igraš. (Igralcu, ki igra zdravnika) Pojdi vstran, ker bomo poizkusili nov prizor. Torej, pazi, Siggi! Glej mene in ne strica zdravnika! Mir pro- sim! Bodite vendar mirni, ker se mora otrok zbrati! Torej, gledaš strica zdravnika...« Siggi: «Saj si rekel, da naj ne...« Režiser «To je za takrat, ko bomo snemali. Sedaj pa pazi: Gledaš strica doktorja, ki vstopa skozi vrata in takoj skočiš s postelje! (Siggi skoči s postelje). Ne, ne sedaj; takrat, ko bomo snemali! Vloži se!« Siggi: «Se bom.« (Se vleže). Režiser: »Torej hitro sko-č.š s postelje — ostani vendar v postelji! — stečeš k Petri, ki leži v sosednji postelji in ji rečeš: Daj mi mojega medveda. Ponovi!« Siggi (se smeje). Režiser: »Ponovi, no!« Siggi: «Saj to ni moj medvedek.« Režiser: «Saj to ni važno! Reci glasno: Daj mi mojega medveda!« Siggi: «Ne morem glasno reči.« Režiser: »Ce boš glasno rekel, boš dobil denarčke.« Siggi; «Daj mi raje cigarete.« Režiser: »Kaj boš s cigaretami?« Siggi: «Mamici jih bom nesel. Očka včasih preveč pije, takrat pa mamica kadi.« Režiser: (z izbuljenimi očmi): »če boš stavek glasno povedal, bos dobil dve Cigareti.« Siggi (zakriči): «Hočem nazaj svojega medveda!« Režiser: «Nikar tako ne kriči. Reči moraš: Daj mi mojega medvedka. Tako stoji v knjigi.« Siggi: «Ne znam še dobro brati. Petra zna brati. Ali bom dobil cigarete?« Režiser: »če beš kasneje, ko bomo snemali, dobro delal, boš dobil.« Siggi: «Si mi že vse povedal?« Režiser: «Vse.» Siggi: «GIasno?» Režiser: «Zelo glasno. Pazi sedaj: kmalu bo prišel skozi vrata stric zdravnik in bolničarke. Ti gledaš tja, proti vratom moraš gledati in ne mene!« Siggi: «Prej si pa rekel, da moram tebe gledati.« Režiser: «Saj bom znorel, Siggi! Gledaš proti vratom in ko bom rekel »zdaj«, beš stekel k stolu, na katerem je tvoja obleka in si boš brž oblekel hlače. (Snemalcu) To bomo kasneje izrezali!« Siggi: »Ali bom dobil zdaj denarčke?« Režiser: «Kakšne denarčke?« Siggi: «Saj si rekel, da bom dobil denarčke.« Režiser: »Dobil boš cigarete za mamico, če boš priden. Zdaj bomo snemali! Fazi, Siggi!« Siggi: «Lačen sem.« Režiser: če boš priden, bomo takoj malicali. Pazi torej: ko bo stric rekel »policija«, boš takoj stekel k stolu in si nataknil hlače!« Siggi: «Lačen sem.« Režiser: «Naredi, kar ti pravim, pa boš takoj dobil malico. Dajmo, tvegajmo snemanje. Siggi, potrudi se. Dobro poslušaj in ne glej vame!« Siggi: «Moram glasno reči?« Režiser: «Da, glasno. Mir! Zvok pripravljen?« Snemalec: «Kamera teče.« Kontrola snemanja: prizor stoštirinajst, prvič. Režiser: »Siggi, glej k vratom! Skoči iz postelje! Stoj! Sleci vendar trenirko in nogavice! Pazi!« Siggi: »Tudi spodnje hlače?« Režiser: »Tudi spodnje hlače še imaš na sebi! Dol z njimi!« Siggi (se kuja): «Ne, spodnjih hlač pa ne.» Režiser: «Ali gres doma tudi v njih spat?« Siggi: «če je mrzlo.« Režiser: »Dobro, pa jih obdrži. Gremo! — Kamela!« Snemalec: «V redu!« Režiser: «Zvok! Kontrola snemanja!« Kontrola »nemanja: prizor stoštirinajst, drugič. Režiser: »Siggi, glej k vratom. Brž iz postelje — steci k Petri: daj mi mojega medveda — reci, no!« Siggi je molče obležal v postelji in ni vstal, ker medvedek ni njegov. Režiser: «Stcp! Vse še enkrat! Siggi, ponovi najprej stavek!« Siggi (zdrdra): «Daj mi mojega medveda nazaj! Ali bom dobil sedaj cigarete?« Režiser: «Boš, če boš pri snemanju lepo rekel. Hajde v posteljo! Vse jasno?« Vodja snemanja: «Tišina v ateljeju!« Kontrola snemanja: prizor stoštirinajst, tretjič. Režiser: «Glej na vrata — ven iz postelje — skoči go Petre — reci: daj mi mojega medveda! — dobro! Glej k vratom in poslušaj, kaj pravi stric teti. Skoči k stolu in navleci hlače! — Dobro, Siggi! Prizor je bil dober, ga bom že uporabil.« Snemalec: «Jaz tudi.« Režiser: «Kopirajte!» Asistent režije: «Toda Petra se je smejala.« Režiser: «Jaz sem gledal samo fanta. Se je Petra smejala?« (Prisotni potrdijo). «Potem moramo ponoviti! Petra ne smeš se smejati, ko ti hoče vzeti medveda!« Petra: «Saj ni njegov!« Režiser: »Prosim, Petra, ne smej se! Naredi resen obraz. Petra pazi, in ne smej se! Jasno?« Vodja snemanja: »Tišina!« Kontrola snemanja: stoštirinajst, četrtič. Režiser: »Glej na vrata — skoči k medvedu — ,Daj mi medveda nazaj!’ — dobro — glej vrata — stoj — skoči do stola — hlače! — Slop! Dobro, Siggi, Dobro, Petra! obro je bilo. Kopirajte!« Snemalec (pod črno ponjavo) : «Ne bom ga mogel uporabiti.« Režiser: (presenečen) »Zakaj ne?« Snemalec: «Vašo glavo sem ujel na trak. Preveč naprej ste se nagnili, ko ste malemu pripovedovali, kaj naj stori.« Režiser: «Siggi, zaradi tebe bom še znorel! Še enkrat!« Vodja snemanja: »Tišina! Zakaj ne mirujete?« Siggi: «Zdaj se pa Petra m smejala.« Režiser: »Ne klobasaj! V posteljo! V redu? Začnimo!« Kontrola snemanja: stoštirinajst, petič Režiser: «Glej k vratom -- skoči iz postelje — Stoj! Siggi, tebi so se videle spodnje hlače izpod nočne srajce! Tako vendar ne gre! še enkrat!« Kontrola snemanja: stoštirinajst, šestič. Siggi se je zagovoril. Kontrola snemanja: stoštirinajst, sedmič. Petra se je spet smejala. Kontrola snemanja: stoštirinajst, osmič. Kamera ni delovala. Kontrola snemanja: stoštirinajst, devetič. Siggijeve spodnje hlače so se spet videle. Spodnji hlače so mu slekli. Kontrola snemanja: sto stirinajstič, desetič. Preveč jasno je bilo vi deti, da je Siggi brez spod' njih hlač. Kontrola snemanja: sto štirinajst, enajstič. Morali so menjati film' ski trak. Kontrola snemanja: sto štirinajst, dvanajstič. Si.?gi je gledal k vratom Stavek je pravilno izgovo-uk Petra se ni smejala, Siggi se je zgubil v ozadju. Režiserju se je to zdelo odlično. Stop. Režiser: «Sijajno! To bomo razvili,« Snemalec: «Dobro je šlo.« Siggi: «Ali bom dobil sedaj cigarete?« Režiser: »Seveda jih boš, moj dragi fantek. Petra pa bo dobila pomarančo. Pridna sta bila. (Ostalim) Kap me bo zadela, če bomo še dolgo snemali. Odrror!« *— — ko sva se z ženo vračala, mi je dejala: Zelo prijetno mora biti snemanje filma s tako naravnimi otroci!*