r, Največji slovenski dnevnik * Združenih državah i Velja za vm leto • $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA IisfrslovenskihudelavcevTAmerikL The largest Slovenian Daily b the United States. Issued every day except Sunday | and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA »78 NO. 255. — STEV. 255. -- Matter, September 21, IMS, at the Feat Office at New Terk, N. X, Act ef of March S, 1S79 TELEFON: CHELSEA »79 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 3«, 193«. — ČETRTEK, 30. OKTOBRA 1930 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVI1L ARMADA APOSLENIH JE NARASLA NA 5.000,000 dosti nedržavl jan0v taji revščino in pomanjkanje, ker se boje dep0rtacije Od lanskega oktobra pa do letošnjega februarja se je nezaposlenost povečala za enoinsedemdeset odstotkov. — Večina delavcev je potrošila vse svoje prihranke. — Najmanj dvajset milijonov oseb je prizadetih. — Načelnik odbora za odpravo nezaposlenosti govori po radio. Newyorske mestne oblasti so ugotovile, da je v New Yorku najmanj enajst tisoč družin, ki so izpo-stavljenje strašni*bedi in pomanjkanju. Tem družinam bo treba najprej pomagati.* Občinske oblasti so že dovolile v ta namen precejšnje vsote, pa tudi razne dobrodelne družbe bodo priskočile na pomoč. Število enajst tisoč je pa le približno. Splošno se namreč domneva, da nedržavljani taje svojo revščino in pomanjkanje ter si ne upajo prositi podpore, boječ se, da bi ne bili deportirani. > WASHINGTON, D. C., 29. oktobra. — Vodstvo Ameriške Delavske Federacije je danes objavilo, da bo število nezaposlenih naraščalo najbrž do meseca februarja. Sele februarja oziroma marca bo nekoliko bolje. Izza lanskega oktobra pa do letošnjega februarja se je število nezaposlenih povečalo za enoinsedemdeset odstotkov. Do konca februarja se je podvojilo. Vlada je pred meseci dognala, da znaša število nezaposlenih tri milijone petstotisoč. Zdaj pa ne more nihče zanikati, da je število naraslo že na pet milijonov. Ako vpoštevamo tudi družine delavcev in delavk, ki so brez dela, pridemo do zaključka, da je v Ameriki izpostavljenih najmanj dvajset milijonov oseb pomanjkanju in stradanju. To je šestina vsega prebivalstva Združenih držav. Od septembra do oktobra ni bilo nobenega izboljšanja. 168,000 članov Ameriške Delavske Federacije je brez dela. To je enoindvajset odstotkov. I 20,00 članov je le deloma zaposlenih. — Delavci, — je rečeno v poročilu, — nimajo v tem letu nobenih rezerv, na katere bi se lahko zanašali. Skoro vsi prihranki so jim že prejšnje leto pošli. Komitej, kateremu je poveril Hoover nalogo, zmanjšati nezaposlenost, je jako zaposlen z republikansko volilno propagando. Načelnik komiteja, col. Woods, skuša z govori po radio "izboljšati položaj". važne naloge angleškega parlamenta Pomanjkanje dela je v Ameriki še hujše, je izjavil angleški ministrski predsednik MacDo-nald. LONDON, Anglija, 29. oktobra. Vprašanje angleške politike je bilo včeraj otvorjeno v parlamentu. Najprej je kralj preči tal svojo poslanico. Stanley Baldwin, prejšnji konservativni ministrski predsednik ter voditetelj sedanje opozicije, je hotel vedeti, če je politika Anglije napram Palestini, drugačna, kot so jo zasledovale rame vlade od 1911 naprej. — Mi mo mnenja, da predstavlja dokument resno izpremembo ter resnično nevarnost, — je rekel Baldwin. — Če pomen j a izpremembo V politiki, — je nadaljeval. — potem pom en j a Bela knjiga prelomljeno besedo. Ramsay MacDonald je izjavil nato, da ne pom en j a Bela knjiga ni-kake izpremembe v angleški politiki z ozirom na Palestino. Glede imperijske konference je izjavil MacDonald: — Dve stvari razodeva ta ksnfe-renca: prvič, da je prosta trgovina v imperiju velikanska sleparija in drugič, da je bila edina carina za dominije, carina in na živila. Nadalje je objavil MacDonald, da bodo angleške oblasti izdajale poročila glede razvoja pasivnega odpora v Indiji. Ta poročila so dolga več sto strani, in konservativci se boje, da nasprotujejo poročilu Simonsove komisije. MacDonald je na kratko omenil tudi položaj glede nezaposlenosti, ko je rekel: — Pred kratkim sem imel priliko razpravljali glede vprašanja nezaposlenosti z velikim ameriškim industrijalcem, ki mi je zagotovil, da so v angleških štat:stikah navedene številke prav tako veljavne za Združene države. Število nezaposlenih v Ameriki znaša baje deset do dvanajst milijonov ljudi. kardinal je blagoslovil črne srajce Po vsej Italiji so na slovesen način obhajali praznik osme obletnice pohoda proti Rimu. RIM, Italija, 29. oktobra. — Italija je pokazala včeraj svetu svojo "mladostno moč" ob proslavi osme obletnice pohoda proti Rimu. Po vsej deželi so se vršile spominske slovesnosti. Povsod so tudi blagoslovili poslopja, ki so bila dovrdšena v lanskem letu. Tudi Vatikan je bil zastopan. Kardinal Sincero, stoječ poleg Mussolinija, je prisostvoval paradi miličnikov, nakar je blagoslovil zastavo, katero je poklonil Mussolini nekemu veteranskemu polku. Kardinal je nato blagoslovil kralja, Mussolinija, milico in armado ter vse zdrave; robustne mladeniče, pcnos domovine. To je bilo prvikrat, da se je ofi-cijelni zastopnik Vatikana udeležil slavlja na čast fašizma. Mussolini je nosil uniformi častnega korporala fašistovske milice ter imel kratek nagovor na Piazza di Siena. Obrnil se je na vojne veterane, med katerimi je bilo 40 slepih. — Prepričan sem, — je rekel, — da boste šli v boj prav tako radi, čepram ste dali že toliko. Italija in ves svet mora ugotoviti, da bo fašizem v stanu prikleniti nase srca naroda, ki je postal tako slaven v zmagoslavnem boju. — Vse pozdravljam v imenu bratovstva .ter tovariši je! Po vsej Italiji so praznovali dan kot velik praznik. Vsa javna poslopja so bila okrašena. na kitajskem pokop žrtev Se ne bo miru, katastrofe Molk zračne postaje k J; v maybachu že, da so se banditi na j-b r ž polastili važnega mesta. HONOKONG, Kitajska, 29. okt. Ker je bila prekinjena vsa zveza s Kančovom, mestom, ki ima kakih 200,000 prebivalcev v provinci Kiangsi, je povsem upravičen strah, da so se banditi polastili mesta. Petindevetdeset žrtev so pokopali v skupen grob. Dvajset jih je bilo tako ožganih, da jih ni bilo mogoče identificirati. SAARBRUECKEN. 29. oktobra. — V mali katoliški kapeli pri May-bach premogovniku se je vršila po-Vso brezžična poročila v Hankov membna pogrebna služba božja. 95 so ostala brez odgovora. krSt je bilo naloženih druga na Kančov leži na jugu province 111 P^stora je bilo v kapelici Kiangsi, štiri dni hoda iz Kiana, ka- komaj toi:ko- ^ so se zbrali najbli- žji sorodniki premogarjev, kateri so našli strašno smrt v Maybach terega so oktobra. zavzeli b&nditi dne 5. Mesto ima posadko tisoč mož. V mestu se nahaja trinajst tujih misijonarjev. Med temi je šest Amerikancev, pet Angležev ter dva nemška protestanta. §kof O'Shea iz Dotop River, Conn., vedi ameriški misij on. premogovniku. Pogrebne cerimonije je opravil škof Bornewasser iz Triera. Francoski delavski minister George Pernot je izpregovoril par be-, sed v francoščini, dočim je nemško vlado zastopal prometni minister Theodor von C-uerrard. To je bilo pr«o srečanje francoskega in nemškega ministra v dolini Saar, katero bodo imeli Francozi, soglasno z Versaillsko mirovno pogodbo, zase še do leta 1935. Dvajset žrtev je bilo nakaženih, da jih ni bilo mogoče identificiraj. NEMIRI V APOLDI APOLDA, Nemčija, 29. oktobra. — Narodni socijalisti so vdrli danes v dvorai^, kjer so govorih socijali-stični govorniki proti vojni. Socijalisti so napadalce prepodili, ki so se pa kmalu vrnili z velikimi oja-oenji. Nastal je prepir in pretep, v katerem je bilo dosti oseb ranjenih. Mir je napravila šele policija. SPOR MED K1TAJSK0TN SOVJETI ŠANGHAJ, Kitajsko, 29. oktobra. Sovjetska Rusija in Kitajska sta si zopet v laseh. Kitajsko časopisje poroča iz Harbina, da je bilo poslanih več severomandžurskih oddelkov na mednarodno mejo pri Mančuli, ker se bodo najbrž izjalovila kitajsko-ruska pogajanja gle- EKSPLOZIJA V LOS ANGELES ODVEDENI BANČNI PREDSEDNIK ZOPET DOMA GALVA. lil., 29 oktobra. — Bankir Earl Yocum. katerega so bili v soboto odvedli neznanci ter zahtevali zanj 50.000 dolarjev odškodnine, se nahaja sopet na svojem domu. Njegova žena je »javila, da je pripravljena plačati zahtevano odškodnino. Če jo je plačala ali ne, nI znano. JAPONSKI DIVJAKI NA BOJNEM POHODU TOKIO, Japonska, 29. oktobra. — N* Otoku Formosa živi divje pleme, fcojeqpa oia&ir.tesajo navado odrezati glavo vsakemu sovr&fetku, ki jim pade v roke. Šele pred krakim je objavila japonska vlada, da je iztrebila ta grozni divjaški običaj. Zdaj pa prihaja poročilo, da so divjaki napadli vas Much o ter odrezali glave 200 Japoncem. Včeraj je bilo poslanih v notranjost otoka Formose šestst japonskih vojakov, ki imajo nalogo, bodisi poloviti, bodisi usmrtiti vse moške člane tega plemena. VARGAS PR0V1Z0RICNI PREDSEDNIK BRAZILIJE RIO DE JANEIRO, Brazilija, 29. oktobra. — Včeraj popoldne je bil izvoljen provizoričnim predsednikom Brazilije dr. Getulio Vargas, ki se je bil dne 3. oktobra postavil na čelo vsta&kemu gibanju in uspešno izvedel i^volucijo- mm vzroke nesreče r-101 le domnevajo Težki stroji so bili baje eden vzrokov silne katastrofe R-101. — Nova razkritja. LONDON, Anglija, 29. oktobra. — Danes se je pričela vladna preiskava katastrofe R-101. Prvi je govoril generalni pravdnik Sir William Jowitt in iz njegovoh ust je bilo slišati najbolj senzacijonalna razkritja. Priznal je, da so našli pretrgan1 de uravnave spora, ki je nastal za kabel dvigalpča zračne -ladje potem stran mandžurske železnice ko so potegnili iz razvalin 48 žr tev. Nadalje je bilo prvikrat slišati iz ust generalnega prav cinika, da je tehtalo olje za stroje osem ton več ■ kot je bilo prvotno določeno. Stroji so tehtali 17 mesto 9 ton. Vzrok nesreče je bil nadalje po mnenju državnega pravdnika dejstvo, da niso pravilno merili višine. Sir John Simon, ki predseduje preiskavi, je rekel, da niso imeli zrakoplovci pravilnih informacij glede vremena n da je to morda tudi spadalo med vzroke nesreče. V svojem govoru je rekel državni' pravdnik, da je sedaj nemogoče u-gotoviti, če se je raztrgal kabel dvigala pred nesrečo ali pa po nji. Povdarjal pa je. da bi morali stropi R-101 tehtali le devet ton ali celo sedem ton kot pri nemški zračni križarki "Graf Zeppelin". SOVJETI SO VRNILI MILO ZA DRAGO Kancelirali so v Belgiji velika naročila niklja. Nadaljni koraki sovjetske vlade. BRUSELJ, Belgija, 29. oktobra. Sovjetska vlada je kanceiirala danes ogromna naročila niklja, katerega je bila naročila pri neki belgijski tvornici. To ravnanje je bilo posledica politike belgijske vlade, ki se je izrekla proti izvažanju slabega blaga iz Rusije. Glasi se, da ima Moskva namen odstraniti skladišče nafte iz G en ta ter pralnico za volno iz Antwerpe-na. Sovjetska vlada namerava baje tudi opustiti Antwerpen kot skladišče za 500,000 ton žita. MOSKVA, Rusija, 29. oktobra. — List "Pravda* pripisuje Franciji krivdo, da je pričela s politiko proti odkladanju blaga iz Rusije. Francija je baje prva pričela agltirati proti pošiljatvam žita iz Rusije. List izjavlja, da je Francija centrum proti-sovjetskih mahinacij in da skuša uveljaviti proti-sov jets k i blok, v katerem bi bile zastopane vse dežele od Iztočnega morja pa do Črnega morja. List dostavlja, da dela francoska diplomacija roko v roki s francoskim generalnim štabom in da j 3 načelnik francoskega generalnega štaba ob istem času tudi načelnik oboroženih sil Poljske in Romunske. Naročit« se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdra-tenih driavah r ODLIKOVANJE AVUAT1KA WASHINGTON, D. C., 28. okto ; bra. — Kapitan Edward F. Ricken-backer, ki je tekom svetovne vojne j izstrelil 26 nemških aeroplanov, bo dne 6. novemibra odlikovan s kon-krerno častno medaljo. V neki tovarni v Los Angeles je nastala iz neznanega, vzroka silna ek-splosija. Slika nam kaše ognje gasee, ki rešujejo žrtve. * T MW1 KAZNENEC SE JE UDi POGREBA SVOJE MATERE Stephen Smith, ki je bil obsojen v Sing Singu na osem let ječe, je debil včeraj dovoljenje, da se udeležil pogreba matere, ki mu je predvčerajšnjim umrla. Spremljala sta ga dva stražnika. Po pogrebu se je moral takoj vrniti v kaznilnico. ADVERTISE in -GLAS NARODA" Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, brez zamud* Časa, bres nadaijnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev In žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarje? ali lir. Din V Jugoslavijo 500 ..... 1000 _____ 2000 _______ 2500 ..... 5000 ____ 10,000 ....... S 9.40 5 18.60 S 37.00 $ 46.25 S 91.50 8181.80 V Italijo Ltr 100 200 $00 500 ION 9 5.75 .„ $11.30 $16.80 $27.40 554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znapa 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah aJi dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazi -lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Najna nakazila Izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 sakser state bank ts COBTUNDT STREET YORK. & JU Telephone Barclay 0390 — 0381 - -v iiijjuiir NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 3*. 193f |M LARGEST tLOTEMR DAILY II O. A A Owned and Published by reiUSUSG COMPANY (A Corporation) f i n>f Cal[KT, President L. Benedik, Treas Place of bofliaeas of the corporation and addresses of above officers: til W. 18th Street, Boren*h of Manhattan. New York City. N. Y. Iz Jugoslavije. A proces v rimu bo pricetkom novembra Tragična uurl angleškega mornar-ja v ftubrsvsiluL Dve gospodični nactinici baailitov. "Piccolo puroca: njaL da je .p.iožJ. 5. januarja 1930 ! v lvczI z odkritjem vloimil&ke; I^tdno sod&če za zabilo države oembo pri svetilniku zmage v Tr- "GLAS NARODA" (Voice of the People t Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za eeio le-o velja list za Ameriko»-Za New York za celo leto $7.00 in Kanado ................—.....$«.00 Za pol leta .............................43.50 Za pol leta ............................. $3 00 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt leta .........................41.50 Za pol leta ...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljoti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 216 ISth Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 387« MUSSOLINI IN FAŠIZEM Benito Mussolini se smatra za načelnika fašistični-iiiternacijonale. In tO po vsej pravici. On ni saino iznajditelj, pač pa tudi teoretik in prvi praktik tega čudnega nestvora kapitalistične diktature, ki s** je v zadnjih osmih letih p reve j razširil po raznih evropskih deželah ter je ponekod postal odločujoč politični faktor. Govor, ki ga je imel Mussolini v ponedeljek, je treba tako tolmačiti, tla se Mussolini ne smatra samo za vladarja Italije, pač pa tudi za načelnika vseh fašistov, kar jih je drugod po svetu. Njegov govor ni bil namenjen samo laškim črnim srajcam, pač pa tudi nemškim narodnim soeijalrstoin. avstrijskemu Heimwehru in finskim fašistom. Namenjen je bil tudi njegovim somišljenikom na Madžarskem in Poljskem, na Balkanu in na Španskem. Poglaviten namen Mussolinijeva govnra je I>i 1 ojačati hrbtenico nemške narodne socijalistične zunanje politike Mussolini je povedal nemškim narodnim socijalistom, da je Italija edina velesila, ki podpira njihove težnje in na katero se lahko zanesejo. Italija ne priznava saino nepravičnosti Versaillske mirovne pogodbe in Vonngovega načrta, ampak je tudi pripravljena boriti se za odstraujenje obeh. Mussolini ne stremi j»o miiu in ne prikriva svojih misli. Vojno smatra za edino, ali boljše rečeno, za najhit rejšo možnost, da bi Italija razširila svoje meje in bi imela kam poslati preobilico svojega prebivalstva. Nadalje stremi p<> tem, da bi proglasil sebe, oziroma svojega naslednika diktatorjem Evrope. Priznal .je, da stojita njegovim načrtom na jx»nt Francija in Anglija in ve, da zamore zmagati le v slučaju, da ne ostane Italija izolirana, ampak mora skleniti zvezo z vsemi deželami, katere kontrolirajo fašisti. Ta njegova izjava je še bolj podžgala mržnjo. ki jo go-je nemški narodni socijalisti napram Franciji. Mussolini j eve sanje se pa najbrž ne bodo nikdar u-resnieik. Narod, ki olx'-nti fašizem na >voji lastni koži šele ve> kaj je fašizem. Razsodnejši Italijani so se že začeli prebujati in ve. do, da bi fašistično gospodarstvo spravilo Italijo v propast, če bi še dolgo časa trajalo. Isto bi kmalu sprevideli tudi Nemci, ako bi prišli nemški fašisti na krmilo. Angleški mornar John Humba se'toLpe v Somboru. ki ji je bila na Je ženilo, da se bo pričela nova stu. Žcrjal in SIcer j an: Stanislav ;e vračal zvečer iz mesta na vojno čelu Ana Borisova, javljajo iz Som- razprava proti drugi lupini slo- da sta podtakni.a m G. ja- ladjo. Bil je mali vinjen, na stop- bora, da je v teku preiskave prišlo venskih obtožencev, ki so sedaj za- nuarja 1930 v žkem zave Us u v Peter Zgaga nssim clovtk vt rkra: za^u- nicah je spodrsnil in padel v mor- še do drj-sega senzacionalnega od- P1"** v Rimu prve dni novembra je. Njegov tovariš je to videl, misli kritja. Kot udeleženka je v Anini jepa. da se Humba šali in .smeje je t~lpi sodelovala še ena ugledna počakal, kdaj se mornar pojavi na po- . pomična, k: je za tolpo dobavljala vri ju. Tcia- čakal je zaman. Ne- klorcform. Tolpa se je nameravala srečni mornar sc je nevarno paicl- podati v inczsm-:*.vo, kjer bi po vlake! na glavi, tako da je že nezave- kih vršila tatvine s pomcJjo kloro-sten padel v vodo in utonil. formiranja potnikov. V to svrho je ženetv j:h je zaprtih v rimskih za- Humbo so pokopali z vsemi voja- neka lekarniška nameščenka u- porih le 39. doi-im se je ostalim po-škimi častmi. kradla precejšnjo dozo klorofma. sreoilc pooegn ti Obtoženi so: Lenarčič Ivan. Je- VeJik vodovod v spiiUki okolici. Obteženih je vsega skupaj 57 Slovencev. Pbtcžnica je zilu :j-:.:na in našteva 99 zločinov, izvršenih v poslednjih štirih lotih. Izmed 57 cb.o- Kornjanu. in Stoka da je zaž^ai 1. marca 1930 ljudsko solo v Zvoniku V^l obtežene •o poskušali rus. lijaki Benečiji : atentati in po> ni tajne organi Ljubko sedemkrat zabodel. Drago: n Tekavčič iz Koprivnice se je spil s svojo ljubico Lucijo He-zojino in jo med prepirom 7-krat sunil z nožem. Ranil je tudi njeno znam€nitemu dogodku je prsotvo- Rejec Maksimilijan, Batagelj An- tatov na fašiste, vojake in kar a bi n/\rr>nr4nnirt rknft C-r\ -m r\r 11i i-»re>rvol i Q _ ! __ gospodinjo. Obe so morali prepelja- valQ yelmo ti v bolnico. Tekavčiča je pa poli- j cija aretirala. j prebivalstva. Pri delu se je smrtno posrečil. Požar v Ljabečni. Te dni je zabelo goreti pri posest niku Grrisku v Ljubečni pri Celju.1 B°ZIdelavec Mijo Dragic Ogenj se je naglo razširil, pogorela zaposlen pri Kakor poročajo iz Vitanja, se je ki je nekem tamkai- je hiša, skedenj in hlev. Živino so velepe-tniku. pri podiranju MiheU5 Loj7e Fonda. Sosič An- v zadnjem hipu rešili. Škoda je ze- velikega bukovega drevesa smrtno to lo velika, posestnih Je bil pa zava- ' ^nesrečil. Drevo je padlo nanj in roban samo za 25,000 Din. Pri ga-|°a popolnoma zmečkalo. Ostal je šenju so sodelovali poleg domačih ^ mestu mrtev- tudi gasilci iz Gaberja in Trnove!j. ■ I Življenje 115-letnega starca. Mrtvec se je prebudil. ! V vasi Nočaju pri Podravski Mi- V vasi pri Velikem Beokereku trovlci živi v hiši svojega zeta 115. levž Ražem Jakob. Škrjanc Stani- se je pripetil nenavaden dogodek, j letni Petar Glišič. V njegovi sobici slcv Kcsmai Stan;slav. Zlatic Slav- Stevan Ivan:ca, gostilničar v Erki. se nahajajo samo miza, mala sve- Kcsmnč Lojze, Grmeč Frani, je že dalje časa bolehal. 14. okto- -tiljka, ognjišče 'in postelj, na kate- švara Ivan. Petaros Stanko in Pe- bra zjutra je njegova žena vsa pre-iri leži 115-letni starec. Že Milanu taros Peter, strašena ugotovila, da mož nepre-jobrenovlču je služil kot vojak. Imel mično leži in tudi nič več ne diha.'je sedem otrok, a vsi so pomrli pred Od teh bodo obsojeni v cdsotno- Domači so zaman skušali prebuditi j njim. Mož ima kljub visoki starosti sti: Rejec Albert, Rejec Maksimiii- ga. Prepričana, da je mež mrtev, je dober tek in vstane dvakrat pono- Jan. Bagatelj Anton. Jelinčič Ignac. či, da kaj zaužije; vidi pa slabo in Majnie, Gatnik. Šorli. Fortunat, tudi sluh mu peša. Navadno sedi na Leban. Vadnjal. Ukmar, Žerjal, Sue. V naglici vori. Tal-o sem na primer žv čital poročile, da so ponesrečence epoinoč: print sli iz rova na beli dan ' . Ah pa protest društvenega odbornika: "Naša blagajna ni nikaka molzna telica, da bi sc ž njo pitalo raz- iie sunuljuj.?": AW pa stavek v remanu: •"Z desn _. rc kii je plaval, z le » o je pa klical na pomoč" . Ali pa krilate govomikove besede : • Jaz :n mi vsi. ki smo tukaj zbrani, smo tisti gnoj, a katerega je pognala krasna cvetka narodne ljubezni". O. dosti je takih zaletenic. Čital sem tudi. kako je go^pjdar dajal svojim učencem .sledeče lepe nauke: Gatnik Maksimilijan. Šorli Feliks, treskih zavetišč in v:iavkih -kla-! "Da fanl-'e- kdjr hoče priti do F-rtunat Franc, Leban Alojz, Vad- dišč. 8 terorističnih atentatov in 4 i P^moženja in blagostanja, mora njal Jože. Ukmar Anten. Žerjal ;abotažni čini. Največji :erorlstič- ni čin je bil atentat na " Popolo di Tritste". pri katrem je bil ubit Gvi- ' dc Nerrl in ki je privedel do arets- j cije članov organizacije. i Živel je farmar, k: je imel .straš-Nato opisuje . btcžnica delevan;e j n0 _ ,.do žene obtožencev v organizacij:, njeno po- Toia bil |e bogat in ,e inui icpo slovanje in zveze. V tem ozlru je ob- !mjado dek.i?. lak- da mu ni ničesar tožniea dobesedni prepis obtožnice I n::llljxalo na tem svetu, proti v Trstu obsojenim Slovencem. Neke n_.}i je slišal za h:um- 'ijive korake, odprl je zadnja vrata :n videl sosedovega hlapca, ki je držal v roki veliko laterno in se bas > dalje obtoženi, da i red in mir v Ja-: napadi, bombnimi i t er da s d bili čia-riaCije. Ta organizacija je bila organizirana pepotn >-m a po vojaškem vzorcu in imela nalogo nastopati tudi v primerit | linčio Zcrko, SfiKgoj Avgust, Fran- vojne proti .tali j ar.? ki voj -ki za :iie-Starodavni Trogir je dobil vodo česddn Hilarij, Ccrne Alojz, Rutar nim hrbtom. Ciani organizacije so i iz velikega državnega vodovoda So- 'Anton, Logar Feliks, Lužnik Barto- se oaviii tudi z vohunstvom. V;?-i lin-Kaštela-Trcgir. Temu za Trogir lomej, Banko Gašper. Rojev Albert. skupaj je bilo izvršenih 31 aten ' amkajšnjega ton, Jelinčič Ignacij, Mojnič Anton, nerje, 13 ubojev. 18 pcž gov šol. o- KaroL Suč Milan. dr. Čok Ivan Marija. Škorjanec Ivan. Grgii Adolf, Krže Ivan. Žerjal Lojze. Ferluga Josip. Mihelič Matej, Kac Vincenc, delati, trdo delati. Amerika ni nobena deve'a dežela, v kateri bi človeku pečeni dolarji v usta leteli ". ton. Racman Ferdiand. Petarcs Peter. Daris Antm. Abram Andrej. Gor j up Vincenc. Mihaiič Albert. Gropajc Anton. Kac Angelo. Gu-sinčič M3rijo, Racman Franc. Pavlic Lovrenc, Škerl Angelo. Petaros Viktcr. Zobec Anton. Mihaiič Ma- Kot glavnega krivca označuje ob-( tožniea Alberta Rejca, bivšega ta;-niga '"Bdinosii"' v Gorici in dopis-nia lista "Edizios' i" v Trs'a. slušatelja rimskega -.s;učili :a. k: j? bil voditelj preti t ali jonskih in slovansko orijentiranih elementov Pr^ti njemu je bilo izdano zaporno pove-:je, vendar pa je pobegnil. naročila krsto ter mrliča položila na mrtvaški oder in mu prižgala felinešč Drugi glavni krivec je Zorko. slušatelj vseučilišča vi. ki je bil voditelj kulturnega po- pripravljal. da -e -plazi .-.kozi okno v sabo. v kateri je spala dekla. — Kaj pa dela.s tukaj'.' — ga nabrali iiarmer. — Nic.— odvrne hlap-jc- z vašo deklo ie imava malo rada. pa o. rad nekoliko povasoval. Ni res. mu s:že v besedo go- Pado- spodar. Zakaj imaš pa laterno? 1 dre j, Kosmač Sianslav in Lojze. nCvU številna dijaška društva, ki s. sveče. Ko so se popoldne zbrali v -svoji postelji, iz sobe pa gre le red- Skxjanc Ivan in Stanislav. Gr- ; kreta slovenskega dijaštva na Go- mrliški sebi znanci in sosedi, se je kokd3j. Na vprašanje nekega no- i^č. Krže. Žerjal L?jze. Ražem An- riškem. V druabi z Rejcem je usta-z mrtvaškega odra. začul šum. Ža- vinarja, ali bi rad .še dolgo živel, je lujc-oi sorodniki so se prestrašeni (: dgcvor:l: "Vsaj tako dolgo =e. tla približali mrtvecu in opaz li. da se omežim najmlajšo pravnUkinjo!"" mu dvigajo prsa. Živi mrlič je kma- Pri tem jo pokazal na leto dni sta-Jlu odprl oči in se potem polagoma x*o dekletce, ki jo je pestovala nje-I okušal divigniti na 3rosila. da se ji bolnici, .glede plačila kupn'ne dovolijo go-j S kraljevim ukazom je imenova- Zlatič, Grmeč. Svara in Petaros Stanko in Peter. Obtoženi so: Vadn.ial in Žerjal zaradi prenašanja in skrivanja eksplozivov. Petaros Stanko in Žerjal Lojzo, v resnici opravljala iredentistično in teroristično delo. Večina teh društev je bila že razpuščenih leta 1927. ker so italijanske oblasti pa tako grdega vraga i-: slutile, da se v njih zbirajo proti- sedaj, italijanski elefenti. Po iarou-tu teh * dijaških organizacij so ustano.iii Ko sem bil iz mlad. se:n hodil vedno v ie mi vasovat m brez laterne. Hlapec je odstopil za par korakov in pomembno rekei: Škoda, da ni.-,te jemal! laterne seboj. Če bi imeli laterno. bi si gotovo izbrali kako iep^ > žensko, ne ga imate Iz Banjaluke poročajo, da je po- da sta pripravila v Logu 7. decern- Albert Rejc. Jelinčič Zorko in Sfili- ie bra 1920 atentat na Ivar Kureta. Fortunat Franc, Žerjal Ludvik, Skerjano Stanislav. Ukmar Anton in Vadnjal. ker so povzročili v Ju- goj novo tajno dijaško organizacijo z imenom "Organizacij t". Podružnice in člani te organizacije so 'bili v direktni znzi z goriškim vodstvom. Vzdrževali pa so tudi dobre rekel agent je je pa vas ga nisem vi- Ncsreča pri igranju s patron o. V vasi Povile v Savski banovini se tove olajšave. na za primariia državne bolnice v Beogradu gospodična dr. Mica Du-Samomor 78-letnega starca. njičeva. speeijalistka za notranje V Stari Palanki se je obesil 78-let- bolezni in asistentka na prvem od-• ni starec Stervan Jermuš v časti, ko delku za notranje bolezni. Gospo-so njegovi domači spali. Našli so ga dična dr. Dunjičeva je prvi primarij že mrtvega. ' državne bolnice v Beogradu. Strah je votel. Zdaj, ko prihaja zima. Je izginila ne porotna trašna feval, ki je dol-ge mesece plašila jugoz&padno Francijo Nihče izmed številnih prič ni mogel povedati, kaj je prav za prav videl, a vsi so popisovali zdaj ogromno rogovje, zdaj grivo ali če-ksne pošasti, ki se je navadno pri-kasowRla v meeečiol, nikoh pa podnevi j« osrtavljala velike sledov« noptoj v Tiatnt Ilovici in baje m» izginili ta okrajev, kjer je tavala, vsi divji kunci. Strokovnjaki KkksNUP po sledovih* da gre za hJteno, kmetje pa govore celo o tigru, levu in nosoredtep. Zdaj. ko straha ni vač. so se kmetje opogu-nali in iMuajo četo nov pregovor: "To pa je aopet hienat" Rabijo ga na iz kateregakoli cirkusa, kako so mogli številni ljudje popisovati njene roge? Pariški psihiater Delonge pravi, da je agodba zanimiva kot primer množinske psihoze. Iste priče, ki se zdaj smehljajo lastnemu nekdanjemu strahu in sklepajo, da so najbrt videle samo velikega psa, bi pred meseci prisegle na te roge. Psihiater pravi: "Objavite v listih, da leta ponoči nad Parizom nepoznana krilata pošast, takoj naslednji dan se bodo prijavth tisoči ljudi in bodo trdili, da so videli strašila. Toda eni bodo govorih o dolgem repu tn zelenkastih očeh. drugi bodo »opet trdih, da repa sploh ni in da n» žarijo oči v rdečkasti Sati itd. «n vendar bodo vsi popol-v rniwitl da Delegat je INVESTMENT BAN KEKS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu Ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letn 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% ni obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakser State Bank 82 Cortl&ndt Street H8W YORK, N. Y. lijski Benečiji leta 1930 eelo vrsto odnosa je s sličnimi organizacijam: požarov ter sodelovali pri atentatih 1 v Trstu in na Krasu. Glaven namen na javna poslopja, azenie javne organizacije je bila propaganda varnooti in miličnike. Posebej so ob- slovanske misli in razširjenje pr .ti-toženi Fctrunat Franc, da je maja italijan. kega duha ter p:*:pravlja-mt-cca leta 192D zažgal otroški vr- nje terena za združenje Julijske tec v Tolminu. Rupclj Karel in Uk- Krajine z neko zunanjo državo, mar. da sta 29. avgusia 1928 zažga- i la otroško zavetišče v Prose k". Vod- i 'Piccolo" zaključuje veje poro- ' čile 7. napc.vedjo. da bo oroce> tra-i — - — jai približno teden dni. Po 30 letih našla svojo mater. V Ruini se je te dni odigral zani- I miv dogodek. Žena nekega železni- ! carja je ixosla svojo mater, za ka- j tero ni vedela že celih 30 let. Ma- ' rija Banovčeva. je biia rojena kot i nezakonski otrok. Mati je dala o- j troka občini v Djakovu. ker ga sa- i mani mogla vzdrževati. Pozneje je ' malo Marijo vzel za svojo Gjuro Baumgartner in ko je mati nekoč izprasevala po otroku, so ji rekli, da je Marija umrla. Marija se je j pozneje poročila z železničarjem Borkcvcem. Šele te dni je Marija rlučajno zvedela, da živi njena mati kot vdova po železniškem uradniku. Svidenje matere in hčere po 30 letih je bilo nenavadno ginljivo. Potresni sunki v Sarajevu. 7. oktobra ponoči je Sarajevčane prebudil iz spanja potres v neposredni okolici. Čutili so se štirje zaporedni sunki, škede ni bilo. Le za zunanjo uporabo pri Bolnih mišicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlcčenjih Nevralgiji Doh?t= prstnega ( A N C H O K trg-:>v Semjon je sel v Muricinovo aobo. pcgledal na prostor, kamor jih je navadno postavljal očiščene. in pcčehljal po tilniku: čevljev ni b> - Kje pa .so prekleti? — jj pregovoril Sejmon Snoci ^eiu jih čistil in zdi se mi, da serf! jili jcstavll semkaj Hm Včeraj sem bil pijan, priznam Mogoče, da seru jih nevede postavil v drugo sobo a vrag jih pijan poznaj, ko se sebe ne poznal. Najbrž sem jih nesel h rc 4je. I*1 stanuje poleg vas.. k — Lepo ie to Zaradi tebe moram d.ij vznemirjati gospo Zaradi malenkosti buditi- pošteno ženo. Sopeč in kašljajč je pnsel Mur-toiri k vratom -»osedne sobe in previdno potrkal. — Kdo je tam? se je zaslišal čez nekaj caca ženski glas. Jaz sen.. — je z žalostnim Klasom začel Murkin in .se postavil v pozo kavalira ki goven z damo" lz velikega sveta — Oprostite mi. K'^rpa, da vasi vznemirjam, a bole-hm sem. revmatičen zdravniki ram vedno močiti noge v vroči vo- preden prem h generalki Ševe-leckini uglaševati klavir Vsckako pa ne morem iti k njej bos.... Kai pa potrebujete? Kakšea klavir? Ne klavirja, gospa, ampak čevlje Neotesanec Semjcn je očistjl neje čevlje in jih pomotoma nesel v vašo sobo Bodite, so:pa. tako ljubeznivi. pa mi dajte moje čevlje. 7j»čul se je šum. skok s postelje in drsanje copat, nato so se vrata malo odprla in polna ženska roka je vrgla Murkinu par čevljev pred noge Uglaševalec se je zahvalil in odšel v svojo sobo. — Čudno je zamrmral, ko je obuval čevlje — Ta čevelj ni videti za desno nogo. Saj sta oba za levo nogo. Oba za levo. Poslušaj. Semjon, to vendar niso moji čevli*. Moji čevlji Imajo črno podlogo in Gospoti'e mi ukazali, da si mo- IZDELANI? £*orka vam da novo enerzijo < trt j tu lain' in kako ncsiMiiniii" t'-, .v vxiu »H. tvsorka. |.:int>la rw.\o . ti»-rKii'> irr urs»*iiala l*i*fa«Y<- Hllru ...lpr;4%i prtK. bo»,-»i.i >» mitlrum« tU««- Vi-ra&»jie i ni,djj I; SEVERas ■ALU i t Vi niso tako zakrpani, a to so pošve-drani in brez podloge Semjon je vzel čevlje, jih par-krat cbrnil pred svojimi očmi in se nam r sil. — To so čevlji Pavla Aleksandro- vica -r je zagodel, gledajoč izpod obrvi. Levo cko je imel škili a sto. — Kakšnega Pavla Aleksandro - viča? — Igralca ki prihaja semkaj vsak torek Obiil je namestu svojih vaše. Po pomoti sem torej postavil oba para v njegovo sobo: njegovega in vašega. Je pač smola. — Pa pojdi in zamenjaj. j — Živijo, — se je zasmejal Semjcn Pojdi in zamenjaj... A kje naj jih zdaj vzamem0 Minila je že cela ura. kar je odšel Poidi In vprašaj veter nn polju, j — Kj| stanuje? -- Kdo ga pa pozna! Sem k:-1 pride vsak torek, a kje stanuje — tega mi ne vemo. Pride, prenoči, p:, ga spet čakaj do drugega torka Vidiš svinja, kaj si naredil. — Kaj pa naj zdaj storim Čas je že. | da grem h generalki Sevelicini. -Prekleto, noge so mi čisto zmrznile — Saj lahko kmalu zamenjate j čevlje. Obujte zdaj te do veečra. a , zvečer pojdite v gledališče.... Tam povprašate za igralca Blistanova Če pa nočete iti v gledališče, morate počakati do drugega torka. — On jjrihaja semkaj samo ob torkih Zakaj pa sta oba čevlja za levo nogo? — le vprašal uglaševalec. , jezno ogledujoč čevlje, i — Kakršno mu jih je Bog dai, take nosi. Siromašne. .. Odkod naj ima igralec bol j še ?.... Kakšne čevlje pa imate. Pavel Aleksandrovič', mu pravim! 'Ali vas ni sram!' A on ftii odgovori: Molči in se sramuj. V teh čevljih sem igral grofe in kneze', je rekel. Čuden človek. Z eno besedo umetnik. Če bi bil jaz gubernator ali višji poveljnik, dal bi vs^ te igralce v zapor. Neprenehoma je Mrkin stokal in se jezil, ko je cbuval oba čevlja za j levo nogo n šepaje odšel h generalki Sevelicini. Ves dan je hodil po mestu, uglaševal klavir, in ves dan se mu je zdelo, da gleda ves svet njegove noge in vidi na "njih zakrpane čevlje s krivljenimi pe-' tami. Poleg moralnega trpljenje je občutil tudi fizično: ožulil si je noge. Zvečer je bil v gledališču. Igrali so "Višnjevo brado". Malo pred zadnjim dejanjem in po protekciji | "nanca flavtista so ga šele spustili , za kulise. Ko je prišel v moško gar-I derobo, je našel tam vse moško o-.sebje Eni so se preoblačili, drugi šminkali, tretji kadili. Višnjeva brada je stal poleg Bobeša in mu ka-I zal revolver. — Kupi ga, — je govoril Višnjeva Brada — V Kurskem sem ga kupil po izredni priliki za osem rub-ljev, a tebi ga dam za šest. .. Izred- ' no poceni. — Bodi oprezen, poln je. — Ali bi mogel govoriti z gospodom Blistanom? — je vprašal u- ' glaševalec. — To sem jab. — se je obrnij k I njemu Višnjeva Brada. Konferenca ne^fic jelmh predsta-/ Navedli sme stvari, ne da bi Ciganska nadlega, ki so jo odgna-j vi tel je v vseh balkanskih držav je zmanjšali pomen atenske konfe- z c-£raia.. se je zopet pojavila v zaključena. Ni dvoma, da je konfe- renče, marveč da točno karakteri- JerneJu hi Krški vasi na Dolenj-renca v Atenah prinesla večje uspe- ziraino njen uspeh in pokažemo, do ^ več jih je. kakor peprej — he, kakor so jih pričakovali zlasti v kod smo že dospeli v smeri splošne- cir°S 80 cset» veliko število konj. inozemstvu, in da je prinesla več ga balkanskega sporazumevanja. jVsa ta družija živl izkoriščanja princ pijclno važnih zakliučkov. Saj j .. t ljudstva ki nasede iz nevednosti m se me ramo zavedati, da v jažnih *tensk° konferenco ln .tudi z bojazljivosti. Ciganskega pro- pokrajinah tudi v političnem svetu I ^.V! ^^ poten: takcm sjačenja. prevar in čarovnij ni ne temperament zel, mnogo pomeni in - Jr*V?f "Ž™**** *™ja. Ciganska družba - Oprostite, da vas vznemirjam, da cd balkanskih naredev posebno 1 oalkanrSimi na- razkropi po vsem okraju, da si je pričel uglaševalec s prosečim inczemc: bolj pričakujejo novih m spnco tega kot direstivo. ]jUdje iz strahu pred kako tatvino kg. prepričevalen memento za vse ln čarovnijo na upajo od doma. Ci-vlade balkanskih dižav: glasom: — toda verujte mi... bo- razprtfj. nege nevih sporazumov, lehen sem, revmatičen. Zdravniki Delegati baš teh balkanskih naro- so mi nasvetovali. da si moram no- dov pa so v Atenah p:kazali toliko ge pravilnega spoznanja in toliko res- — Kai pa prav za prav želite? ne uvidevnosti glede na resnične — Poglejte — je nadaljeval u- interese balkan?k h skupnosti, da se glaševalec. govoreč Višnjevi Bradi, je moral skepticizem za izdatno me-— Tisti nocoj ste vi prenočili v ro skrčiti. Resolucije, ki so bile spre-najemnih «obah trgovca Buhčeje- jete v Atenah, vsaj nam na nedvo-va. v sobi številka 64 ... men način pričajo o nadvse ugod- — Kaj pa čenčate, — se je na- nem razpoloženju v okrilju vseh smehnil Bobeš — V sobi št. 64 sta- balkanskih delegacij ter odp rajo nuje moja žena. lepše perspektive za bodočnost. — Žena° Drago mi je. .. — Mur- Seveda, pa si ne smemo predstav-kin se je nasmehnil. — Saj prav ta Ijati. da je z ugodnim zaključkom vaša žena mi je dala te čevlje. Ko balkanske konference že vse stor-je en.— uglaševalec ie pokazal nrt jeno. Ne. zavedamo se. da niti po- resolucije. sprejete ua atenskih posvetih, kažejo smer. v kateri se mora v bodoče gibati delovanje balkanskih vlad, da bo čuvalo in pospeševalo prave interese balkanskih držav posamič in v celoti. Blistanova. — šel od nje. sem iskal glavitno še ni storjeno, marveč da . J aat,ivi; „ . . .. , , . Ide na konferenco, ker se tamka1 ne svo^e čevlje, .klicem, veste, slugo, se je napravil k končnemu uspehu o «n . ,. . . , . . , , .... bodo obravnavale manjšnske zade- on pa pravi: —Vase čevlje, gospod sele prv. pridelek. Mnogo lažje je . sem nesel v sosednjo sobo. On ie po priti do pozitivnih zaključkov, do- , ^ gani ustavljajo po poti celo ctrcke. jih izprasujejo o domatiii razmerah kar porabijo pozneje za kako sleparije, ob priliki pa celo od njih izvabijo kake pare. Bojazen pred cigani ie tolika, da manskateri kmetič cigan-ki družbi Ne smemo b ti naivni in zato pod- rajii da vrečo krompiria< samo da cenjevati onih ,il in faktorjev, ki z ,e jo odlcriža; Cigani sp iz. uspehom atenske kcnference ne bo-|c!aja tud, za kovaCe. živinozdravni-do zadovoljni hi ki ki jim bilo ljub- ke in razne druge strokovnjak. a še. da bi si balkansk. delegat, v Ate-jto so same pretveze za sleparije V nah skočili v lase ter se brez uspe- splcžnem intere5U t, b:lo c.c bi 0_ ha in v razdoru razšli. Spomniti sc'«^ ^ enttr .je treba, da so bile te zl-notne ten- L^ cigaJlov fdence že blizu uspelia. ko je bolgar-! ska delegacija izjavila, da ne poj-! — —- rgično preprečile cbiske VLOMI LN TATVINE para v sobo št 64. — tu se je takrat, ko gre tudi ga njihovo iz-Murkin obrnil k Blistanovu. — a vi, vedbo. za realizacijo v konkretnih ko ste šl: od gospodove žene. ste o- primerih. Tudi je getevo. da tako buli moje delo kakor si ga je postavila za pro- ze. Želimo, da bi bile tudi v bodo-e dovolj močne ene sile. ki so dosegle. da se na od balkanskih dr-'žav ni abstinirala cd atenske prireditve. pa naj te i-le temeljijo v last- logarjev t v Ivančni nem spizaanju ali kjerkoli. iiQ odnesli iz predalo BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKl KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Let os bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18 STREET NEW YORK. \. Y. Ponoči je bile vlomljeno z vitrihi trgovino z mešan.m blagom Pcd- scrici. Vlcmilcl precej denar- Kaj pa vendar hočete? — je ,&r?ai ba'kanika konferenca, bolj v Atenah se je pokazalo, da se Ja> vc "-i :°len Fx j;m uScl : ter za"el z vitrihi od- ravnateljem mcaak.vskega razisko-rpeh atenske konfe-|Pirali vrata Vlomilci tudi tu niso j talnega zaveda za vodne naprave. r?cosobna. da se . ustvari v pogodbo -,ence visoko ceniti in želeti samo,lime!i sreče, ker je ropot še oravo- j Dr. Kirchner se poda v Dražda- Ne. nisem vas videl. - je od-!ali Dakt mednarodne veljavnosti in da b, ostalo enako razmerje tudi v casU j gospodarja. Zločinec.' kjer so mu ponudili redno pro- I ki je bil še v hiši. je še pravočasno fesuro na tehnični visok, šoli in tja mu bo sledila tudi Preisingerjeva, govoril Murkin precej razdražen. Vsedel se je in se začel sezuvati.. . — Nisem vas videl a gospodova gospa mi je dala vaše čevlje. .. namestu mojih. — S kakšno pravico trdite take stvari, milostljivi gospod? Ne govorim o sebi. a vi žalite neko ženo in to še celo pred njenim možem. Za kulisami ie nastal strašen ropot. Kralj Bobeš, je naenkrat pordel in z vso močjo udaril po mizi. tako da je v sosednji garderobi postalo dvem igralkama slabo'. — In ti verjameš? — je vpil Višnjeva Brada. — Ti verjameš temu lopovu? O. o! Ali hočeš, da ga ubijem kakor psa? Hočeš! Zrezek bom napravil iz njega Zmrvil ga bom. In vsi. ki so se ta večer sprehajali v mestnem parku poleg gledališča. pripovedujejo sedaj, da s0 videli. kako je tekel pred četrtim dejanjem iz gledališča po glavni ce- cbveznosti. bodočnosti. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. i Aneeljska služba ali nauk kak« m ; odnesel pote. j jZ vlom v Pcaiogarjevo trgovino ; so zločinci porabili bas ncč. ko js j i lastnik trgovine Podli ležal v! Novem mestu na mrtvaškem odru.! ČUDODELNA DEKLICA PODJETNI ŽENSKI MOLITVENIMI: Mani* VarUlnJa: v platno zjezanu v fino platno ...... v usnje vezano .... t fino usnje vezano , Rajnki glasovi: v platuo vezauo •••< ▼ fino platno vezano v usnje vezano .... v fino usnje vezano Dve mladi Dunajčanki, dr. Ja- t j Desetletna Ir.es Sandrea iz Cara-, časa. glavnega me^ta Venezuele, je i kljub z. mi mlado-ti izdaten vir bo-fjsastva za sveje rodite'je. Dcklica ma na mre *j to čudodelna dj. I naj streže k sv. maši...........19 Boj nalezljivim boleznim .....- .75 so rvi-Uuiik« iucra 120 dviga Zincr in dr. Siddy Fischer. . , , , , . , .r-u ceruusKo jezero ...................i.^m j tak ne v zaravilo zoper kakršnokoli 1.00 Douari ii v inozdra vuik, trd, vez. ..1.60 sta c:.vn:li univerze baš v zadnjem ! j spremeni v -3ko vedo, ki se je do- ____1.35 ...1.50 vojnem letu in nista vedeli, kam ■ i izmi-Med ;noj se obrneta. Kmalu sta slili povsem 1.5IJ Domači živ inozdra vnlk, bmš. 1.70 Dotuafi zdravnik po Knaipu: trdo vez.............. broširano ....................l.S5'smi P°V'SCm :2lViren z^-uzek. I Domači vrt .................... I.i01 vc1no Je bila Avstrija skoro odreza ' (lovodoreja ......................LSO na cd sveta. Znanstveniki in knjiž 1 Gospodnjstvo ................... 1.20 nice jj zelo pogrevali med i iiif^l K 1.70 1 bolezen. Venezuele, kupujtjo Lo ču- 1.10 1 f ' i,ospounjsivo ................... nice 50 zeio pogre-aa med vcino-i« i FTifri rifunir 75 • . ... , . SPLldiea KOHia mm ..........................>nat:snjen-h inostranskih knjig ter dodeLno lekovito vedo silno radi. da si je oče mlado Než Ite nastavil zanjo .~.iino visoko cenc. Po dolarju se piačuje mala stekleničica tega čudodelnega ieka. pa vendar gospod oroti .bnavlja za- Skrbi dušo: v platno vezano.......... v fino platno vezauo...... v usnje vezano ........... v fino usnje vezanfe Jugoslavija, Ih-l-k 1. zvezek ____1.50 „ . . ,, . . lego. Ko je .-carakas.c župan videl. . ...__... , M ;strcxcvn:h listov. Kot zdravnici sta ... .. , , ,. 2. zvezek, 1— '1 snopič ......1.801 da ljudje ookup.io dnevno okoli ti- sp obrnili predvsem na dunajske . , , , , .......2.00', „ . , ;soc steklenic je pozval nekega cd- i Kletarstvo (Skalick?) . .8«)' Kratka srbska gramatika 1 -01 Knjiga o lepem vedenja: l.fiTi trdo vezano ....... sta prefeserjem .....Kratka zgodovina Slovfncev. Ilrvast: bos človek v kostumu Višnjeve [ Sveta Ura (x debelimi črkami): ' l°V Srbar Brade z revolverjem v roki. Kaj je bilo potem, ni nihče videl. Znano je le. da je Murkin po svojem se-znanju z Blistanovim dva tedna le-; Nebesa NaS Dom: v platno vezano ..... v fino platno vezano v fino usnje vezano . klinike. Ponudili ________ •J* , , ličnega zdravnika, da preizkusi vo- iv:je usluge in našli veliko zani- , , - t . , do glede na nje ieiccvitost. Ze sam L—jmanje. Pričeli sta pisati na Fran- t , , , . . ta ukreo je silno razburnl očeta in cc -co, v Ameriko in Anglijo. Du- . , . vse njegove odjemalce: so pa je najcani so jima prerokovali, da ne , ., , , . , \„ . . . .zdravil,k ugotovil, da je čudodelna I Kako s«? postane državljan Z. D. .2o bosta aooili sploh nobenega odgo-■!HJ Kako se postane ameriški državljan .15 ..... . ._______: -_________i vodica cisto navadna voda m se je uso UWS imajo velik uspeh žal bolan in besedam: — Bolehen sem. revmatičen. — še dodajal: — Ranjen človek sem.... NEKAJ OPOROČNIH PRSTANIH Navada nositi poročni prstan na prstancu je razmeroma še mlada. Na mnognih slikah iz renesančne robe vidimo, da so nosili poročne prstane na palcih. Pri nekaterih narodih je bil pa za prstane določen kazalec. Pač je zelo stara navada, da mora biti poročni prstan zlat obroček brez vsakega okraska. S tem seh oče povdariti dostojanstvo.poročnega prstana kot simbola zakonske zveze. V renesančni dobi so bili .pa prstani že bogato okrašeni in ko je kraljica Marija Katoliška pri poroki s Filipom Španskim izjavila, da hoče imeti zlat obroček brez o-kraskov, kakršne so nosile druge žene, so se vsi zgražali. v usnje vezano ............ 1.50 v fino usnje vezano........ 1.S0 Kvišku srca mala: * v platno vezano.............80 v celotd vezano ............ 1.20 v fino nanje ves...........1.50 Hrvatski molitveniki: ctjefca aterastt fina ve«. ........1.^ najfinejša vea ..............1.60 Slava Pacn » mir ljudem, fina vea L56 najflnejS _vea ..............1.60 Zvoofee nebeški, v platno.......80 fina ves ....................1.— Vlenae. najfinejša vea ..........1.6« Angleški molitveniki: u Child's v .barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ........................... .30 lino vezano .......................... .35 Key of Heaven: fino vezano .........................35 v usnje vezano ............. 70 v najfinejše vanje vezano ..-..1J20 (Zrn odrasle) Ker Of Hearn: v celoid fino vezano ...........1.20 v celoid najfinejši vez ........150 v fino usnje vesano........1JK) v^ra. A cdgcvori so dospeli prav Knjitfa o dostojnem vedenju ____ .50 . . ... > .- , Kat. Katekizem ................ .60 imaIu: blh s0 zeI° ^ Liberalizem .....................50 -n so vsebevali neva vprašanja. Materija m eneržija ............1.55 Američani in Rusi. Španci in Ja- Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 vsi so si želeli podatkov o V.zv............... nemškem znanftvenem življenju. Mladeiti^ein. II. zv............. JO _ . . . . „ .. . . . . (oba zvezka skupaj J»0) ^ ^ bll° vedno vec- Podjetni so- Mlekarstvo ......................1._ spodični. ki sta oprieeli deiati v Nemško-sn^leški tolmač ........1.40 skromni sobici s starim pisalnim Najboljša slov. Kuharica, 668 str. t strojem, sta zdaj rabili vedno vec lepo fez. (Kalinsek) ..........S.— Nasveti za hišo In dom. trd. vea. 1.— Nemščina brez učitelja: 1« del «•••••*••«*•••*••••< 2. del M .3* s'trudnikov za brskanje po kjižni-cah in muzejskih zbirkah, za nakupovanje zahtevanih strokovnih |del doma in v inostranstvu. Tudi Nemško slovenske slovar.........2.25 Slovensko nemški slovar.........1.— Ojačen beton .................. .56 Obrtno knjigovodstva ............2JO Perotuinarstvo. trd. vez. ........1.80 stitut v Parizu in druge ustanove Perotninarstvo. broS. ............1.50 zaslužek je rastel. Naposled so imenovala Sovjetska akademija znanosti. R.oc-kefellerjev institut v Ameriki. Pasteurjev in- M. Bus «tanka, vez.. Prva pomot. Dr. Pravila sa oliko ....... Prikrojevanja perila po meri s vzorci .......... .75 L— .65 iivetnl Psihične motajo na alkoholiki pod-lagi ........................ PraktitnI taioMr .............. Pravo in revslneija (Pitamlc> .. M .79 Ji in idejni utemelji roškega idejalizma ..............1J0 Is Radie Mu V mnogih zbirkah vidimo poročne prstane z napisi. Včasih, ko je bilo življenje za vse ljudi teako so sega- Pethellr Pocket Murna!: Ii po železnih poročnih prstanih ▼ fhvo nanjo vaaano ... Težko in trdo železo je bilo kot na- j ^laria* lašč za simbol trdnih in solidnih w fjM nanje vesano ... zakonskih zvez. SimboHčm pacnen * I "vidijo mnogi tudi v tem, da je pr- pQIT^HE SHJIGS' stan okrogel. V tem je baje iaraže- | na trajna zveza med ljubečimi srci. Poročni prstan se nosi večinoma na desni roki, samo Angleži 9 si j o na levi, češ, da je bližji srcu. 1» broširano Računar v ljavi ... .L7S .. .7» .. J« JO 1.40 BKke is živalstva, trdo vezana Slovenska nirihn -UJ>-r. Obsega 452 shrani .............L50 Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 /Sveta Pisoso staro in nsvo zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— rtu* Sadje v gospedinjstvu........... .75 vam knjiga In herflo laikega Jo- Ural v r^sioH^: (Veberr) ......U0 Veliki laaTofcl ................ M VeTOT gospodični za svoje stalne dopisnike in zastopnike. Tako je zrastla v dunajskem predmestju Lainzu lepa nova hiša "Zavoda za pomožno znanstveno sodelovanje" s 70 nastavljene!. Zavod pošilja strokovne odgovore na vsa znanstvena vprašanja, priporoča knjige v vseh jezikih. nudi informacije o arhivih muzejih in posameznih znanstvenikih. Otvoril je že podružnico z bibliografsko knjižnico v Berlinu in ji bodo sledile še druge po tujih vseučiliških mestih. Tako sta si u-stvarili dve pametni Dunajčanki lepo imetje z isto znanostjo, ki daje stradati toliko mladim raziskovalcem. župan pripravljal, da prepove pro-,dajc. b: bil. kmalu prišlo do upora ; in državnega prevrata. Ta pa je posegla vmes useda in rešila debič-kanosno trgovino gospoda Sandrea. Zdravnik, ki ie tako -labo ocenil 'Nežikino vqdico. je postal žrtev avtomobilske nesreč?, nakar je oče mlade Nezike in z njim vsi meščani Caraca-a proglasil, da je zadela brezbožnega zdravnika pravična kazen za njegovo analizo. Vse ljudstvo je zdaj prepričano jo čudodelni lastncsti vodice in zdra-; vilo gre v denar, kakor nikdar po-iprej. Župan se je moral vdati, kajti nikakor ni hotel vzbuditi preranega prevrata, ki bo tako a!: tako prišel kmalu na vrsto. Vostilna knjižica ............... JO Zdravilna zeličta ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................130 Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zgodovin« Umeineetl pri Sloven-ciiw to Zdravje mladine ................1.25 Zdravje fn bolezen v doma« MSL . 2 SV* a • • • ao • UM SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6-popoldne. Za večjo udobnost ovojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poaiažujmo se «e| hreg to stare ta stanovitne NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 31, 27 (Nadaljevanje. > Krauae je to seveda obljubil ter hitro izginil. Ko ga je videla Ria oditi skozi vrtna vrata, je globoko vzdihnila. nato pa se je nasmehnila ter rekla: — Heinz, — za tebe! Bila je še zelo zamišljena, kje naj dobi ostali denar. Mislila pa je na besede Heinza. ki ji je rekel, da bo dobila ves denar takrat, ko ee bo poročila. Ta denar bo seveda sprejela ter ga poslala Krause-ju. Tudi is zneska, katerego je obljubil Heinz za njeno balo, je upala prihraniti Ria par tisoč mark. Vse ostalo pa bo prišlo iz prihrankov, kajti glavna stvar je bilo blagostanje ter mir Heinza. V družbi je vzbudila precej pozornosti vest, da se je Heinz M a tern tako kmalu po smrti svojih sta riše v poročil s pastorko. Konečno pa so morah vsi odobravati njegov korak. Le gospa Sibilia Jansen se je zelo nopovoljno izrazila o njegovem icorfaku. Ona ni mogla pozabiti Heinza, čeprav je imel že več nasdni-kov. Njena nečim urnost ni mogla prenesti, da se je mož tako hitro u-m okrni Iz njenih mrrež Že 4est tednov po zaroki je postala Ria žena Heinza Materne. Walter Me is ter in major Werner sta bih priči mladega para. Lcr.ta je slutila kot družica neveste ter je izgledala zelo krasna v svoji novi obleki. Hans Werner in njegova mati pa sta bila edina gosta pri poročni gostiji. Po poroki se je vršil m al zajrtek. Po zajtrku je cdpctoval mhtdi par v Pariz. Lotta in Walter sta spremila prijatelja prav na kolodvor. Ko sta izginila v daljavi, je pritisnil Walter Lotto tesno k sebi ter ji rekel: — Najina poroka pa bo bslj zabavna, draga! Lotta je prikimala. — To upajva. Heinz in Ria sta bila strašno obvladana ter korektna. Nikdar nista počenjala takih neumnosti kot midva. Midva sva bolj neumna! — Hvala Ccg-u, — kajti midva se ne bova poročila iz pameti kot ta dva! Lotta ga je pogledala presenečena. — Poroka iz pameti?? Ah, neumnost! Ta dva se ljubita tako kot midva, a ne poka že ta drugim! — Ah si tako gotova tega, Lotta? — Seveda, Ria ljubi Heinza, to vem za gotovo! — Odkod veš to? — Od Rije same. Delala se je skrajno skrivnostno. Obljubiti sem ji morala, da je ne bom nikomur izdala. Sedaj, ko sta mož in žena, pa ti lahko povam. Le ne vem, kako je mogla Ria delati tako skrivnostno to umljivo stvar.... Walter je postal zamišljen. — Radi tega pa je tako hitro privolila postati njegova žena? — Bodi pameten, Walter. Ali zapaziš šele sedaj? Ali misliš, da se bo deklica kot Ria poročila z možem, katerega ne mara? Walter ni odgovoril. Poljubil pa je Lotto zelo pobožno na usta ter si mislil pri tem: Sedaj bo vse dobro z obema. Če ljubi Ria Heinza v resnici, bo ta poroka muka zanjo, kajti on — je ne more ljubiti ... To pa je pri-držal zase. , Na poti na kolodvor sta Heinz in Ria komaj izpregovorila besedo. Izmenjala sta le par fraz glede prtljage, lekture ter sličnih zunanjosti, ki nimajo nikakega opravka z notranjim človekom. Ria je nos:'a temno obleko ter siv plašč. Ker je bilo pregorko, je odložila Ria plašč, kakorhitro sta stopila v vjz. Heinz ji je pri tem dvorijivo pomagal. Nato sta sedla drug drugemu nasproti. Ria je zrla skozi okno in Heinz je imel priliko opaža vati njen profil. Odkar je bila Ria njegova žena, je zapazil vsak dan nove čare. Imela je majhna ušesa, ki so se vedno pordečila, kadar je bila razburjena, in krasne, vitke roke z majhnimi, Pernatimi nohti in belo in priprosto obleko, ki ji je izvrstno pristojala. Napolnile so ga prijetne misli, ko je razmišljal, da pripada sedaj Izključno njemu. Tekom kratkih tednov zaroke je bila zelo vzdržna. Niti enkrat se ni dotaknil njenih ust. Vedno se je branila, kadar se ji je skušal približati. Srce mu je burno utripalo. Nekoč pa jo je prijel za roko ter jo pol/ubil na mesto, kjer se je nahajal krasni, poročni prstan. Vsa preplašena je obrnila svoj obraz proti njemu ter postala naenkrat temnerdeča. S plašnim pogledom se je ozrla v njegove oči, ki niso zrle nanjo posebno pametno ter brezstrastno. Kot ohromljena je obsedela ter zamižala. Ko pa je izkoristil to pri- ! liko ter sedel bližje k nji, se je tresla tako močno, da je čutil tudi on i sam. > — Ah se me še vedno tako bojiš Ria? Tega se moraš počasi odva-t iti Sedaj si moja žena. Ah ne veš, da morata biti mož in žena isto? Hotela je skočiti pokonci ter zbežati proč. Ni vrjela, da jo je ljubezen privedla na njegovo stran. On je ni ljubil, — pač pa ono žensko z zagonetnimi očmi, ki je še vedno metala proti njemu svoje mreže. Nji je metal le drobtinice, — iz čuta dolžnosti ali pa nenadnega i razburjenja ttvcev. # Ona je bila le njegova lastnina, — njegjotva žena, — neljubljena : žena. Njeno srce je neutešeno kričalo po njem. a vendar se treslo pred njegovimi nežnostmi. Obnašanje Rije se ni izpremenilo v štirinajstih dneh, ko je trajalo potovanje. Tudi pozneje se ni izpremenilo. Nikdaj nI izgubila plahega pogleda, kadar se ji je približal. Med njo in njim so obstajali prijateljski odnosa ji. I Zelo se je zanimala za vse, kar ga je zanimalo. Pela niajhne, kratke pesmice, kadar jih je hotel poslušati. Držala je gospodinjstvo v najlepšem rodu ter neprestano skrbela za to, da ga niso motile malenkosti. Bila je ueoma gospodinja v smislu, kot si je Heinz vedno želel. Kij tO temu ipa ni btl zadovoljen. Skoro vsaki dan Je spcamaval jasnejše, kakšen biser Je dobil, ko je vrel Rijo. Včasih pa je vrfdid medlo upanje, da bo njegova ljubezen vendar našla odmev. Pogosto se je vpraševala ob njegovih nežnostih: — Ali je mogoče, da njegovo srce ne ve ničesar o tem? * Takrat ji je pričela teči kri silneje po žilah in njene oči so naenkrat zablestele. To ga je spravilo ob zadnji ostanek njegovega miru. Kadar pa se je v družbi zopet sestal z goapo Si bilo Jansen, je zapazila Ria, da še vedno meri z ljubeznjivimi očmi njenega moža. 2 dobro premišljenimi besedami je skrbela Sibila za to, da ni nikdar popolnoma ugasnila ljubousmnost Rije. Vedno se ji je znala spretno približati ter utrditi v njenem srcu bojazen, da Je Heinz enkrat za vselej dbes'l nanjo svoje srce. Tako sta živela zakonska, edina v ljubezni drug do drugega ter trepetajoča od hrepenenja. Lotta Werner in Walter Meister sta bila zaročena skoro leto dni, prodno sta se poročila. Oba sta našla zaročni čas tako krasnim, da ga nista hotela prikrajšati. Tudi Lotta ni heftela tako hitro od starišev. (Dalje prihodnjič.) PRIMORSKE NOVICE Kanal stoji ob obrežju sinje So- j Goriški šolski nadzornik Lojaco-če, kakih 20 km severno od Go- mo je razposlal na učitelje poziv, rice. Svoje čase je strašil Kanal da mora biti v vsaki šoli vklesan prehod čez Sočo, čez most je šla! spomin na smrt Fr. Sottosantija z trgovina na jug in sever, v vojnih besedami: "Sabato 4. otobre, anno vihrah je korakalo čez most vojaštvo. Porušen je bil most v Napoleonovih vojnah leta 1813, Avstrijci so ga razbili v svetovni vo'ni leta 1915. Poln zgodovine je Kanal. 6kozi njegove ulice so se pomikali kmetski uporniki 18. stoletja. V vojni je Kanal zelo trpel. Veliko je vojaško pokopališče. Trg je lep m napravi na železniškega potnika prijazen vits Kanalskega gradu, v katerem so nelfioč gospodovali španski vojvode Blacas, ni več. U-ničila ga je vojna. Tržani so večinoma trgovci in obrtniki, ki posedujejo le malo zemljišča. Kanalu so sedaj priklopljene bivše občine Avče, Ročinj in Ajba. V Kanalu se je rodil skladatelj Marij Kogoj. Po goriškem pokrajinskem gospodarskem svetu je bil ustanovljen odbor za tujski promet, ki ima po-gostoma seje, na katerih se razpravljajo načrti, kako naj bi se pri -vabilo v deželo kar mogoče dosti tujcev in sicer po leti in po zimi. V gorskih krajih hoče odbor poskrbeti za razvoj sankanja in smučanja. Dosedanji letonji tujski promet v goriški pokrajini je bfl neznaten. Nekaj Avstrijcev je bilo pri šlo gledat bivša bojišča. Odbor je VIII. E. P." Lojacomo pravi učiteljem, da je 4 oktober dan žalosti pa tudi dan slave za obmejno šolo. "Italijanska šola se ne umakne, marveč bo nadaljevala svoje delo miru pa tudi sile, poguma, zvestobe in požrtvovalnosti. Učitelji morajo prodirati kakor v vojnem času." Lojacomo dostavlja še, da se je zadnje dni priglasilo mnogo učiteljev iz Italije za obmejno službovanje. V novo goriško pokrajinsko upravo so bih imenovani z dekretom 2. t. m. nastopni gospodje: za predsednika G. Morasi, za podpredsednika inž. M. Franzotti, za redne člane N. Benardelli, -dr E. D'Osval-do, dr. P. Pinavaig in dr. L. Spinel-li; namestnika sta dr. G. Bua in Slovenec vitez Štefan Prmrl-Pre-merstein, znani veieposetnik v Lju-bevču pri Idriji. TIGER REŠIL KROTILCA V Hageriibeckovem cirkusu v LLp-kem je razdražena tigrica med pred stavo napadla krotilca in ga z močnim udarcem pobila na tla V istem sklenil, da stori nemudoma vse, _ i hipu je skočil neki tiger na razjar- ijenD žival in ji pregriznil tilnik, da je bila takoj mrtva. Krotilec je bil za srečo le lažje ranjen, tako da je lahko svoje točke izvedel do konca. SEZNAM AKANZiKANIH KONCERTOV. potrebne korake, -da se popravi raz biti goriški grad Od 24 maturantov na koprskem učiteljišču iz leta 1880 jih živi še osem: Fran Sivec, Ivan Zorn, Anton Kosovel, Henrik Leban, Ivan Makarovič, Ivan šuligoj, Anton Urbančič in Anton Mlekuž. Prvih sedem se je zbralo v Gorici, kjer so zdravi in krepki praznovali pet- j desetletnico mature, Mlekuž je bolan. Vsi so zaslužni šolniki in pri ljudstvu spoštovani. Drpžba "Umanitaria" otvarja zasilne šole po selih, ki so daleč proč od središč z namenom, da se zanese italljanizacija v zadnjo stransko j ^ slovensko hišo. V kratkem prično g0' . . ___,____.___ . delovati t«*e "neklasMcane šole" : „„1^Cembra; f**0™ ? » n. Policah v občini Sv. Lucija, na j "H°«manove pripovedke". Chica- Klancih v občini Opatjeselo in v treh malih naselbinah na Krasu Svetozar B a n o v e c. 26. novembra: Newburg-Cleve-land. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke". Chicago, HL 7. decembra: gostovanj* ▼ operi "Hoffmanove pripovedke". Chica- in v Istri. 6233 St. Clair Ave.. Cleveland. O je tudi svoje Vedno pa se je zopet in zopet vpraševal, kako je mogoče, da ni tako popolno bitje »možno nlkake renične ljubezni? Ah pa ni morda on mož, da vzbudi njeno ljubeeen? m. je telel. da bi se prostovoljno privUa k njemu ter postala DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Ste samo ni« clanatvo. pm p* rmi Slovenci t vaši okolici CZNE ZA OGLASE SO ZMERNE = »»z - :v 1 I • HITRA SLUŽBA V JUGOSLAVIJO Prihodnja odplutja VULCANIA — 12. novembra BO2I0MA ODPLUTJA SATURNIA M novembra opoldne VULCANIA 11 ____ob 0.15 zjutraj Saturnia in Vukania se med svetovnimi parniki odlikujeta po razkošju, udobnosti in naglici ter nudita najbolj-fio službo za Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Dosti novosti na teh mo U»rnih ladjah, med temi tudi bazen xa. plavanje v drugam razredu. Kretan je Parnikov News — GOSULICH LIN£| 17 BATTERY PLACE NEW YORK' BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejšimi parniki. kar Jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUBOPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kabinskim parnikom BERLIN ......11. decembra Direktna železniška vožnja iz Bremena v vse glavne dele Evrope. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je pončen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvov?sčne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Re ti a Permit)!« Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred «dpotovanjem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da ? prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. f. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljence« letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starlši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to dežele za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte as poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK 31. oktobra: Majestic, Cherboura Augustus, Napol!. Gano-ra 1. novembra: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam 4. novembra? Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretaria, Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg * 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric. Cherbourg Republic. Hamburg Statendam, Boulogne Bur Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Conte Bianeamano. Napoll, Genova 12. novembra: Vulcanla. Trst Aqu'.tania, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogae Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoll. Genova 19. novembra: Berengaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: lie de France, Havre ■Majestic, Cherbourg 22. novembra; Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 23. novembra: Con'e Grande, Napoll, Genova 6 DNI PREKO OCEANA Naj«raj*a »n najbolj usodna pot a« oo tovan J« na •aromnlb atrriklhs FRANCE 14. nov. (7 P. M.) \ He de France 21. nov.; 12. dec. (7 P. M.) (10 P. M.> PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) Najkrajta pot po Ceieanlol. V*ak«< Ja v posebni kabini n vsemi as ude mi ml adobno«.U — pijača ln ilavu francoska kabini*. Izredno nlake eant ^ VpraJaJta katar •gakoll A-- FRENCH LIKE 1« STATE STRICT NiW YORK. N. Y. 25. novembra: Euro pa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Mauretanla Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg 28. novembra: Saturnia, Trst Hcmerir, Cherbourg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitania, Cherbourg T»resident Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napoll, Genova 6. decembra: Leviaihan, Cherbourg 10. decembra: Vulcania, Trst Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg Conte Blancamano, Napoll. Genova 11. decembra: Berili, Boulogne Bur Mer, Bremen Roma. Napoll, Genova 12. decembra: l'e de France, Havre St Louis, Cherbourg. Bremen 115. decembra: Europa. Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mauretanla, Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg. New York. Cherbourg, Hamburg 18. decembra: Dre*d-n, Cherbourg. Bremen 23. decembra: Albert Hallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: America, Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee Cherbourg, Hamburg £7. decembra: l';iris, Havre Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg POZIV! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. kdor Zeli preživeti BOŽIČNE PRAZNIKE med svojimi v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: veliki bozlcni izlet dne l 2. decembra 1 930 BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nad) brezplačen pouk. ki se tele naučiti mgle&lrt tax hočejo postati dr-iavljanl Združenih drtav. Oglasite se sa pojasnila ▼ ljudski ft»H fttv. Vtl last 41. cesta t petek zjutraj •d U. de U, sebe it*. MS, ali pa * ■ srede eb S. *» L, se- ill Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOZlCNI IZLET ' dne 10. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — sunore potovati vsak ameriški državljan ln pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom došel v t« deželo. Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vlzejev, per- i mitov itd., p 151 te na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro ln solidno postreibo ln pa, kar je naj važne je, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. Sakser State Bank • 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 J' "****** i r