/PrimmM Št. 69 (15.513) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/77%600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ j cnn IIP POSTNMAPlAČANAVGOTOVN IZJUU LIK SPH). IN AB8.POST.GR. 1/50% TOREK, 26. MARCA 1996 Davki niso edini problem Drago Gašperlin Včerajšnji protest trgovcev, ki so dve uri imeli spuščene navojni-ce, sam po sebi ni bil posebno odmeven, ker je bil ponedeljek in ker se organizacija Confeser-centi pobudi Confcom-mercia ni odzvala. Zato pa so bila toliko odmevnejša neposredna soočanja o davCni problematiki med Romanom Prodijem in Silviom Berlusconijem v Milanu, Fini jem in Biemcom v Rimu ter Gasparrijem in Napolitanom v Neaplju. Predsednik najveCjega stanovskega združenja Sergio Billš si je sinoči mel roke, ker mu je uspelo privabiti k mizi vodji Oljke in Kartela (samozvanih) svoboščin, češ da je bila debata korektna in da je volilna kampanja vendarle dosegla srž problemov. V resnici ni bilo ravno tako. Desnica je potrdila, da zlorablja upravičeno nezadovoljstvo dobršnega dela trgovcev v svoje politične namene, medtem ko se leva sredina loteva žgočih vprašanj odgovorno in davčnim zavezancem ne obljublja nemogočega, kakor to v izrazito populističnem slogu brutalno počenja druga stran. Brutalno zaradi tega, ker je bil včeraj Berlusconijev cilj očrnitev nasprotnika, Prodijev pa, da trgovcem strokovno spregovori in jih posvari pred morebitnim stečajem države. Italijanski davčni mehanizem je res preveč obremenjujoč in hudo krivičen, zato ga je potrebno preobraziti, da bo prijaznejši s tistimi, ki davke plačujejo, a neizprosen z onimi, ki jih ne. Toda pri tem ni mogoče obiti dejstva, da najhujše breme prenašajo ljudje v podrejenem delovnem razmerju in ne trgovci, kar potrjujejo tudi evropski izvedenci, in da ob tolikšni zadolženosti države oziroma tako visokem primanjkljaju davčnega pritiska ni mogoče takoj ublažiti. Upamo, da bodo vsi, ki so včeraj tako vneto kimali šefu Forze Itaha, to spoznali in uvideli, da osrednji problem niso davki, temveč razvoj in zaposlovanje. S tem pa je tesno povezana kriza, ki pretresa šolski sistem, univerze, državni upravni aparat in raziskovalne dejavnosti, torej vzvode, ki so v vsaki normalni demokratični državi bistvene važnosti za družbe-no-gospodarski razmah. I Na konvenciji Oljke I govor tudi o manjšinah MILAN - Na dvodnevni konvenciji reformo inštitucij omenil predlog sena-Oljke v Milanu je prišla, čeprav obrob- ta na federalistični osnovi, v katerem bi no, do izraza tudi problematika bile zastopane tudi narodne manjšine; manjšin. VValter Veltroni je v sobotnem voditelj Zelenih Carlo Ripa Di Meana uvodnem pozdravu med temeljne idej- pa je izrecno omenil manjšine pri ne smernice levosredinske koalicije gradnji nove in bolj evropske Italije., vključil spoštovanje različnosti in Na konvenciji Oljke so bili zelo ak-večjezičnosti, v nedeljo pa je Romano tivni tudi nekateri predstavniki sloven-Prodi med razlago predloga Oljke za ske manjšine. Na 2. strani I Hillary Clinton a Tuzle v Aviano AVIANO - Hillary Clinton, žena ameriškega predsednika Billa Clintona, se je sinoči vrnila iz Bosne, kjer je bila skupaj s hčerko Chelseo na obisku v Tuzli. V vojaški bazi v Avianu jo je sprejela Donatella Dini, soproga ministrskega predsednika Lamberta Dinija, kar je zbudilo precejšnje presenečenje: za prihod Donatelle Dini je namreč le malokdo vedel, skrivali so ga do zadnjega trenutka. Hillary Clinton bo danes in jutri na obisku v Ankari in Istambulu. MILAN / V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA PROTESTA TRGOVCEV Soočenje med Prodijem in Berlusconijem o davkih Dvoboji med Oljko in Kartelom svoboščin tudi drugje MILAN - Včeraj je bil v vsej Italiji tax-day, kot je Confcommercio poimenoval dan protesta zoper pretežak davčni pritisk. Višek je pobudnik, s katerim Confesercenti ni potegnila, dosegel z direktnim soočanjem med Silviom Berlusconijem in Romanom Prodijem v Milanu, ob katerem so se odvili podobni besedni dvoboji med zastopniki Oljke in Pola v Rimu ter Neaplju. Poslušalci, seveda trgovci, so bili pretežno na strani desnosredinske koalicije, ki jim obljublja, da bo, če bo prišla do vladnega krmila, odpravila "veliko davščin in vrhtega davkov oprostila državne obveznice in CimveCji del podjetniških profitov. Oljka pa se je obvezala, da bo davčne mehanizme močno poenostavila, njihov pritisk omilila in napovedala resen boj utajevalcem, a posvarila, da bo to mogoče postopoma, kajti v nasprotnem primeru bi država zaradi zadolženosti in primanjkljaja doživela bankrot. Na 2. strani LJUBLJANA / PREDSTAVITEV V ZUNANJEM MINISTRSTVU Stovenskoflalijanski odnosi tema dveh novih knjig Thaler: za izboljšanje odnosov s poznavanjem dejstev LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler je včeraj v Ljubljani predstavil dve knjigi, ki zadevata italijansko-slovenske odnose. Gre za Belo knjigo o odnosih med državama in za knjigo zgodovinarja Borisa M. Gombača Slovenija, Italija - Od preziranja do priznanja, ki vsebuje zgodovinski pregled dveh stoletij odnosov med ljudmi in državami v teh krajih. Thaler je na tiskovni konferenc poudaril, da ne gre za pobudo »proti« komu ampak je namen obeh knjig doseči izboljšanje odnosov na osnovi poznavanja zgodovinskih dejstev. Na 3. strani Zaradi »norih krav« popolna zapora za izvoz britansk govedine in goveda BRUSELJ, LONDON - Zivinozdravniški odbor Evropske unije je včeraj sklenil popolno zaporo za izvoz goveda in govedine iz Velike Britanije, tako da bi zaščitil evropsko živinorejo na domačih in tujih trgih. Unija torej ni osvojila zahteve o zakolu vsega britanskega goveda, ker bi morala prispevati pri kritju ogromnih stroškov za tako pobudo. Prav tako pa ni pristala na britanske zahteve o preklicu vseh omejitvenih ukrepov. Nič čudnega torej, da je britanska vlada včeraj poskušala zmanjševati dramatičnost položaja in je jasno navajala, da je strah ljudi in Evrope pretiran. Trditve, da je britanska pečenka varna tako za odrasle kot za otroke, pa niso prepričale nobenega. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Še nič odločenega o »združitvi« Slomška Tržaški šolski skrbnik je predstavnicama Sindikata slovenske šole najavil, da ni še ničesar odločil o domnevni »združitvi« pedagoškega liceja A.M. Slomška. Stran 4 Umri je Marcello Spaccini V Trstu je v starosti 85 let umrl Marcello Spaccini, italijanski partizan, katoličan, za več kot desetletje tržaški Zupan. Njegova občinska uprava je pripravila prvi načrt za ureditev prometa v Trstu in prvi urbanistični načrt. Stran 5 Ljudi brez dela je zmeraj več Raziskava sindikata Cisl kaže, da je znotraj Furlanije-Julijske krajine stanje na področju zaposlovanja najbolj zaskrbljujoče v Trstu. Stran 5 Picassova razstava v Palmanovi V nekdanji Napoleonovi vojašnici v Palmanovi, ki so jo preuredili v muzej, je na ogled razstava Pabla Picassa. V kratkem bodo razstavili tudi dela Chagalla in Dalija. Stran 10 Ali imate še v rezarvoarju gorivo za ogrevanje stanovanja? Lahko vam ga dostavimo v najkrajšem času s cisterno s števcem za natočeno gorivo. IN DRUGE ZNAMKE: FIAT - AGIP CASTROL PERSIAN TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO • plinsko olje za ogrevanje • mazivna olja za vse vrste motorjev VOLITVE / LEVOSREDINSKO ZAVEZNIŠTVO SKLENILO SVOJO PREDSTAVITEV VOLILNEGA PROGRAMA Prodi sklenil skupščino Oljke v Milanu V novem senatu tudi zastopstvo manjšin Vtisi in delo Darka Bratine, Martina Breclja, Miloša Budina in Jole Namor MILAN - LoCnica med desnico in levico teče pri vseh najbolj aktualnih političnih in družbenih vprašanjih, ki so v teh dneh predmet volilne kampanje, a tudi pri velikih idejnih in nazorskih problematikah. Medtem ko Fini in Berlusconi pojmujeta Italijo kot togo enonarodno oziroma enonacionalno enoto, v kateri ni prostora za različnosti, je za Oljko (tako razmišlja tudi SKP) italijanska stvarnost mešana in pisana sestavina različnih kultur. Sestavni del različnosti so tudi narodne in jezikovne manjšine, katerim je Oljka izkazala primerno pozornost. V bocenskem poslanskem okrožju bo Južno-tiroska ljudska stranka (SVP) prvič v zgodovini podprla italijanskega kandidata Oljke, ki ima edini realne možnosti, da premaga kandidata desnice. Na vseh treh pokrajinskih skupščinah leve sredine (Trst, Gorica, Videm) so prodrla stališča, ki so opozorila Prodijevo gibanje na problematiko narodnih skupnosti. Ta odprtost je prišla do izraza tudi na dvodnevni milanski konvenciji Oljke in to že v uvodnih besedah VValterja Veltronija, ki je med temeljne idejne smernice demokratične koalicije navedel spoštovanje različnosti in večjezičnosti. To je prevevalo tudi posege ostalih vidnih predstavnikov (na to se je npr. direktno navezal zeleni Carlo Ripa di Meana), medtem ko je Prodi v repliki omenil predlog novega senata na deželni in federalistični osnovi, v katerem bi bile zastopane tudi narodne manjšine. Na to evropsko in odprto vzdušje, ki je zaznamovalo milansko zborovanje, opozarjajo tudi delegati iz vrst slovenske manjšine. Med njimi je imel polne roke dela senator Darko Bratina, ki je Romanu Prodiju med daljšim in prisrčnim razgovorom izročil dokument o slovenski manjšini, o vzdušju, ki vlada v odnosih med Italijo in Slovenijo ter tudi o težavah, s katerimi se srečujejo Italijani v Sloveniji in Hrvaški. Med dvodnevno konvencijo je bil Prodi praktično »nedostopen« in goriškemu parlamentarcu je pri tem pomagalo dolgo- letno prijateljstvo, ki ga s »profesorjem« goji še iz univerzitetnih let. Podobno lahko rečemo tudi za Veltronija, ki ga je tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj »prestregel« prav ob izteku milanske konvencije. Delegacija SSk, kot nam je povedal Brecelj, je s tega srečanja odnesla dober vtis, »saj gre za koalicijo, ki je nekaj živega in ki izraža evropski duh odprtosti in sožitja, ki ga Slovenci čutimo kot našega«. Ta evropska širina je po Brecljevem mnenju prišla največ do izraza v uvodnem posegu VValterja Veltronija ter v pozdravnem nagovoru zelenega Ripe di Meana, ki je izrecno omenil manjšine pri gradnji nove in bolj evropske Italije. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je imel živ vtis, da se končno ustvarja resnično demokratična koalicija, ki ima konkretne možnosti za volilno zmago. Bolj kot deklarativni pristop do manjšinske problematike pa je po Budinovem mnenju važno, da se uveljavlja politična kultma Oljke, ki osvaja vsebinsko problematiko manjšin kot živ sestavni del celotne italijanske družbe. Da so deklarativne obveze nepotrebne, če potem za njimi ni resnične in vsakdanje zavzetosti do manjšinskih vprašanj, je mnenja tudi Benečanka Jole Namor, ki je od vsega začetka spremljala nastanek gibanja Oljke v videmski pokrajini. In prav v Benečiji je v Oljki vseskozi direktno sodelovala slovenska civilna družba, ki je bila v Gorici in predvsem na Tržaškem v bistvu doslej odsotna in je vse predvolilne priprave prepustila strankam. Na-morjeva, ki je vodila videmsko pokrajinsko skupščino Prodijeve koalicije, je zadovoljna predvsem z dejstvom, da je skrb za slovensko manjšino in za manjšine na sploh prodrla predvsem v treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci. Medtem ko je milanska konvencija načelno potrdila, da je večji del Slovencev s podporo Oljki ubral pravo pot. Skupščino v Palatrussar-di je kot gost spremljal tudi slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš. Sandor Tence MILAN / MED SOOČANJEM NA SEDEŽU LOMBARDIJSKE ZVEZE TRGOVCEV Beriusconi demagoško napadal, Prodi stvarno orisal položaj Italije Vodjo Fl primerjal Oljko z Jurskim parkom, sogovornik pa mu je očital, da razbija državo MILAN - Ob včerajšnjem vsedržavnem protestu proti davkom, ki ga je na pobudo Conf-commercia uprizoril lep del trgovcev z dveurno zaporo prodajaln, je bilo na sedežu njihove milanske stanovske organizacije dveurno soočanje med Silviom Berlusconijem in Romanom Prodijem. Obravnavala sta reformo ustave in državne uprave, predvsem pa seveda davčnega mehanizma. Glede davkov se stališča Oljke in Kartela svoboščin že itak močno razhajajo, za dodatno razgret je duhov pa je poskrbel novinar Bruno Vespa, ki je vodil srečanje, z izzivalnim vprašanjem, ali je Pol res povzel Oljkin program. Prodi je to potrdil rekoč, da kot profesor razume prepisovanje, Berlusconi pa ga je - z levico vred -označil kot lažnjivca in pritlehneža. Besedni dvoboj so poslušalci spremljali z medvzkliki in ploskanjem, aplavzo-mer pa je nazadnje pokazal, da je vodja desnosredinske koalicije "zmagal" z 32 proti 10. Ce upoštevamo, da je soočenje bilo v lombar-dijskem velemestu, kjer je šef Forze Italia doma in da je publika bila zvečine že a priori na njegovi strani, je to razumljivo; ne moremo pa r N’DRANGHETA / BIVŠI TAJNIK PSI Tri leta in pol zapora za Giacoma Mancinija CATANZARO - Tri leta in 6 mesecev zapora, leto dni policijskega nadzora, nadaljnih 5 let pa ne bo smel opravljati javnih funkcij: znanega predstavnika socialistične stranke Giacoma Mancinija so obsodili na ostro kazen zaradi sodelovanja z n’drangheto. Sodni zbor je zasedal dolgih pet dni, preden je razsodil, da je 80-letni socialistični predstavnik deloval na robu med politiko in kalabrijsko mafijo. Mancini, ki je bil v začetku ’70 let celo vsedržavni tajnik PSI, sicer pa večkrat minister, je po razsodbi izrazil svoje popolno nezaupanje v sodstvo, njegov sin pa je obtožil sodnike, da so »komunisti«. Mancinija so leta 1992 izvolili za župana glavnega mesta Kalabrije, še pred procesom pa so ga suspendirali zaradi suma, da je sodeloval z n’drangheto, predvsem da je v zameno za preferenčne glasove zagotavljal mafijcem možnost, da so se okoriščali pri dodelitvi javnih del. mimo ugotovitve priletnega trgovca, da zna Silvio pač bolj vplivati na dvorano, a da je bil Romano stvarnejši. »Prodi je orisal svoj program, Berlusconi pa ne,« je izjavil časnikarjem, ko sta nasprotnika odšla iz palače skozi stranski izhod. V resnici je vodja FI predvsem napadal sogovornika in Oljko primerjal Jurskemu parku, voditelj le-te pa je konkretno povedal, čemu gre Italija naproti. Davčni sistem gre seveda poenostaviti - število količnikov skrčiti s 7 na 4 in najvišji količnik znižati z 51% na 40% - vendar v naslednjih dveh letih ne bo mogoče ublažiti tega pritiska, ampak ga le pravičneje razdeliti, da bo bomo plačevali »manj davkov, toda vsi«. Vsaka drugačna poteza bi povzročila državni bankrot, je poudaril Prodi in dodal, da zaradi tega tudi ni mogoča davčna razbremenitev državnih obveznic, saj bi pospešila naložbe vanje, namesto v razvoj podjetij in proizvodnje. Oljka ima v načrtu združitev davkov Ilor in Iciap v en sam deželni davek (Irap), ki ne bi dodatno prizadel ne delodajalcev ne delojemalcev, minister Fantozzi pa je že napovedal ukinitev davčne pobotnice. Berlusconi je to označil kot predvolilno potezo, Prodi pa ga je obtožil, da hoče razklati Italijo na dvoje, in izzval pravo salvo žvižgov. V Rimu FiniSalvi-Bianco-Buttiglione, v Neaplju pa Gaspairi in Napolitano RIM - Ob milanskem dvoboju Prodi-Berlusconi sta bili še dve pomembni soočenji med zastopniki levo- in desnosredinskega zavezništva. V Rimu so se pomerili Gianfranco Fini (NZ), Rocco Buttiglione (CDU), Cesare Salvi (DSL) in Gerardo Bianco (LS), v Neaplju pa Gaspairi (NZ) in Giorgio Napolitano (DSL). Vzdušje na rimskem srečanju je bilo zelo napeto, saj so trgovci navdušeno ploskali predstavnikoma Pola, a glasno oporekali glasnikoma Oljke, še zlasti Biancu, ki jih je moral pozvati (tako kot Prodi v Milanu) k strpnosti. Neapeljski tete-a-tete je bil le malo bolj umerjen, morda zato, ker sta sogovornika soglašala glede nuje po ublažitvi davčnega pritiska, poenostavitvi mehanizma in zredčitvi pristojbin, glede potrebe, da se zakonsko bolje uredi problem veleblagovnic in učinkoviteje preganjata oderuštvo ter izsiljevanje kriminala, pa tudi glede decentralizacije davčnega aparata v duhu federalizma. Napolitano je opozoril, da mora biti reforma davčnega sistema postopna in da je treba začeti prevešati breme z ramen delodajalcev in malih podjetnikov na tiste kroge, kjer je utajevanje davkov najbolj široko razpaseno. Gasparri je med drugim napadel monopol Mediobance in Prodijevo politiko, ko je načeloval Iriju, Fini pa ga je iz Rima dopolnil z zahtevo, da se državne obveznice in celo del profita, ki ga imajo podjetja, razbremenijo davkov. »V sedmih mesecih vladanja nismo navili nobene davščine, leva sredina pa je podražila bencin,« je pripomnil in požel burno odobravanje. Salvija pa so izžvižgali kljub temu, da se je zavzel za manjši davčni pritisk na vse nepodrejene delovne ljudi. Zgodovinska dejstva osnova za izboljšanje odnosov med državama LJUBLJANA - Dve novi knjigi za poznavanje preteklih in sedanjih odnosov med Slovenci oziroma Slovenijo in Italijo, ki nista »proti« nečemu, ampak sta »za« izboljšanje odnosov med državama. Tako je poudaril slovenski zunanjim minister Zoran Thaler na včerajšnji predstavitvi bele knjige o sloven-sko-italijanskih (prej ju-goslovansko-italijanskih) odnosih in knjige tržaškega zgodovinarja Borisa M. Gombača z naslovom Slovenija, Italija: od preziranja do priznanja. Knjigi sta nastali prav na pobudo zunanjega ministrstva in seveda ni naključje, da je predgovora za obe knjigi napisal prav minister Thaler. Na včerajšnji predstavitvi je na izrecno vprašanje, ali se ne boji, da bi knjigi lahko še zaostrili odnose med državama v tem kočljivem trenutku je Thaler dejal, da te nevarnosti ni: kdor je v dobri veri, bo v teh knjigah našel samo obogatitev svojega znanja in poznanja odnosov med državama. Bela knjiga je obsežna zbirka dokumentov o teh odnosih in se končuje z optimizmom, saj dokazuje, da so osnovne zadeve med državama urejene. Tisti, ki jim ni do dobrih odnosov, pa skušajo zadeve prikazovati v nasprotju z dokumenti. Ministrstvo želi, da bi o teh temah spregovorili še drugi avtorji. Minister je tudi omenil že triletno naporno delo zgodovinske komisije, sestavljene iz italijan- skih in slovenskih zgodovinarjev. Pred komisijo je obsežno delo in naj bi svoje usklajene izsledke čim prej objavila, čeprav delo poteka zelo počasi. Bela knjiga in knjiga Borisa Gombača nočeta biti konkurenca delu komisije, ustrezata pač potrebam zgodovinskega trenutka. Belo knjigo je predstavil diplomat Jože Suš-melj, ki je prav tako poudaril, da knjiga ni naperjena proti Italiji, ampak želi preko dokumentov osvetliti zgodovino diplomatskih odnosov. V glavnem je besedilo ■ ■ I ■ m ■ ■ ■ osredotočeno na premoženjske zadeve, ki so sedaj najaktualnejše, vendar vsebuje knjiga tudi nekaj faksimiliranih dokumentov: med temi dva dokumenta o italijanskih vojnih zločinih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki jih hranijo v arhivu OZN. Knjigo sta uredila Jože Sušmelj in Branko Gradišnik, vsi dokumenti pa so objavljeni v dveh jezikih: v slovenščini in angleščini, z izjemo osimskega sporazuma, ki je objavljen v slkovenšči-ni in v francoščini, torej v izvirnem jeziku. Zakaj pa je do objave bele knjige prišlo: to je napisal minister Thaler v predgovoru: »Ker so naše pobude naletele na zid nasprotovanja, ker Italija izkorišča svoj položaj znotraj evropskih asociacij za to, da v mednarodni javnosti popačeno prikazuje bistvo odnosov med Italijo in Slovenijo, in ker ne ločuje med bilateralnim sporazumevanjem in multilateralnim pogojevanjem, je Republika Slovenija sklenila z objavo Bele knjige dokumentirano in pravno osvetliti zgodovinske odnose med drža- vama in v tej luči pred očmi tuje in domače javnosti razjasniti tudi ozadje vsega nepotrteb-nega in neupravičenega dogajanja, ki dandanes meče senco na skupno prihodnost dvbeh evropskih sosed.« Knjiga Borisa M,-Gombača pa vsebuje prerez dveh stoletij dogajanj v teh krajih, pri čemer so bili Slovenci desetletji deležni predvsem preziranja in najrazličnejših pritiskov, med vojnama pa so bili tudi prisiljeni k množičnemu eksodusu. Sele ko so se meddržavni odnosi uredili in sta državi začeli sodelovati se je tudi napetost v odnosih med ljudmi ublažila. Obe knjigi sta bili predstavljeni v zelo kočljivem obdobju. Danes bo namreč državni zbor razpravljal o smernicah slovenske zunanje politike, pri čemer bo seveda velika pozornost namenjena odnosom z Italijo in morebitnemu sprejetju takozvanega »španskega kompromisa.« Ge bo Slovenija sprejela ta predlog, bi se znalo vprašanje njenega pridruženega članstva v EU hitro razplesti, če- Na sliki: predstavitev novih knjig včeraj v Ljubljani (Foto Barbara Reya) prav Italija ni dala v zvezi s tem nobenih zagotovil. Prav včeraj je namreč o tem govoril v Bruslju podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Luigi Ferrari s, ki je dejal, da bi bil podpis španskega dokumenta zelo pomemben korak, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali bi ta korak zadostoval za podpis pridruženega članstva. Vendar vse kaže, da se v odnosih med državama nekaj premika in verjetno bo v tem smislu pomembno tudi jutrišnjo srečanje med italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo in slovenskim veleposlanikom v Rimu Petrom Bekešem. V ta dogajanja se uokvirja tudi današnja razprava v parlamentu. V resoluciji, ki naj bi jo odobrili, je načeto tudi vprašanje možnosti odkupa nepremičnin s strani tujcev, ki naj bi ga dovolili tujim državljanom po triletnem bivanju v Sloveniji. Gre očitno za iskanje izhoda iz slepe ulice, v kateri se je znašla Slovenija, oziroma jo je vanjo potisnila Italija. To rešitev v Ljubljani seveda iščejo samo na multilateralni in ne na bilateralni ravni, ki bi bila za ljubljansko vlado nesprejemljiva, parlament pa je ne bi odobril.. Vzdušje je zelo napeto tudi zaradi resolucije, s katero so desne opozicijske stranke zahtevale odstop ministra Thalerja in ki se vključuije v predvolilno ozračje, ki je tudi v Sloveniji že zelo napeto. B. Br. ■ AVSTRIJA / PO MANJŠINSKEM VRHU Večina je nezadovoljna z odložitvijo reforme manjšinskega zakona DUNAJ - Odklonilno stališče Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Hrvaškega kulturnega društva (HKD) do vladnega osnutka o reformi 20 let starega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji na manjšinskem vrhu pretekli teden v avstrijskem parlamentu je pri večini manjšinskih organizacijah v Avstriji naletelo na nerazumevanje. Nekateri zastopniki manjšinskih organizacij, včlanjenih v Center avstrijskih narodnosti na Dunaju (CAN), so celo zagrozili z izstopom iz omenjenega Centra. Tako so zastopniki Cehov in Romov na manjšinskem vrhu kritizirali odklonilno stališče CAN-a do predloga vladnih strank in menili, da je to prispevalo k zamrznitvi reforme manjšinskega zakona vsaj do jeseni letos, če ne celo za dalj časa. (NSKS, HKD in CAN nastopajo proti predlogu vladnih strank, ker v načrtovani krepitvi pristojnosti narodnostnih sosvetov in ustanovitvi stalni konferenci predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov vidijo »poskus podržavljanja manjšinse politike«). Kot smo poročali, se je pogovor predsednikov poslanskih klubov socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP) Kostelke in Khola s predsedniki in podpredsedniki narodnostnih sosvetov pretekli četrtek v dunajskem parlamentu končal s sklepom, da se bojo pogajanja sicer nadaljevala, še posebej iz izjav Khola pa je bilo razbrati, da bo do parlamentarne obravnave reformskih predlogov v najboljšem primeru prišlo šele na jesenskim zasedanjem avstrijskega državnega zbora. Po prvotnem načrtu naj bi bil sprejet vladni predlog Ze na omenjenem »manjšinskem vrhu« in nato nato šel takoj v parlamentarno razpravo. Poleg krepitve pristojnosti sosvetov in ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov narodnost-nostnih sosvetov je bil v razpravi tudi še predlog o sprejetju ustavnega določila, s katerim se bi Avstrija priznala k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti ter se obevezala, to raznolikost ne le ohranjevati, temveč tudi pospeševati. Tudi da zadeva je bila zaenkrat odložena za nedoločen čas, ker na sestanku zaradi nasprotovanju NSKS-ja ni bilo doseženo soglasje glede omenjenih predlogov. Kostelka (SPČ) in Khol (OVP) bosta zato v naslednjih tednih in mesecih skušala tako znotraj koalicije kot tudi v dogovoru z manjšinami izdelati tak reformski predlog, ki bo sprejemljiv za vse narodnostne skupnosti v Avstriji. Oba klubska predsednika se bosta osebno udeležila tudi sej slovenskega in hrvaškega sosveta, na katerih bojo sosvetniki še enkrat razpravljali o celotni problematiki, čeprav so sosveti za Hrvate, Madžare, Cehe in Slovake že podprli vladni predlog za reformo zakona, 16-članski sosvet za koroške Slovence pa je predlog podprl večinsko (12 glasov za), ker so člani NSKS-ja pred glasovanjem zapustili sejo. Seji hrvaškega in slovenskega sosveta bosta sklicani še meseca aprila, nadaljnji razplet zdadeve pa bo v prvi vrsti odvisen od stališča klubskega predsednika OVP Khola, ki je mnenja, da mora pred parlamentarno obravnavo biti najprej dosežen konsenz med vsemi manjšinami. Ivan Lukan Koroški glavar ChristophZematto podpredsednik odbora regij EU BRUSELJ/CELOVEC - Koroški deželni glavar Ch-ristof Zematto je konec tedna v prestolnici Evropske unije bil izvoljen za novega podpredsednika odbora regij pri EU. V odboru sodeluje 222 zastopnikov vseh evropskih regij, z izvolitvijo pa je Zematto hkrati postal tudi vodja avstrijske delegacije, v kateri je zasto-paniih vseh devet deželnih glavarjev in trije zastopniki Zveze avstrijskih mest in občin. Za novega predsednika odbora regij pri EU je bil izvoljen Katalonec Maragall i Mira. Zematto je ob priliki svoje izvolitve poudaril, da vidi glavno nalogo svojega bodočega delovanja v okvira EU v tem, da Koroška postane »vrata Evropske unije na jugovzhod«, prav tako naj bi dežela ob Dravi služila kot »most za razširitev unije na jugovzhod in vzhod«. Zematto je s tem v zvezi še posebej izpostavil delovanje Delovno skupnosti Alpe-Jadran, M jeze v preteklosti povezovala in pospeševala sodelovanje regij, dežel in držav v srednje- in jugovzhodnoevro-pskem prostora. Vprašanje razširitve EU na jugovzhod da bo tudi osrednja tema konference EU pod geslom »Regije Hrvaške, Slovenije in Madžarske na poti v Evropsko unijo«, ki bo 2. in 3. maja letos v Celovcu. Kot je sporočala deželna tiskovna služba pri Uradu koroške deželne vlade, bo na konferenci tekel govor tudi o pravicah etničnih in jezikovnih manjšin v tem prostoru. PISMA UREDNIŠTVU Sprenevedanje Mnenja, ki jih je tokrat izzvalo Ackotovo razmišljanje lahko res blagohotno označim za sprenevedanje. O samem zafrkljivem odnosu do določenih pojmov, ki jih Ace uporablja, kot "odprta" družba, ni da bi dosti izgubljali besed. Obstaja sicer možnost, da kdo resnično ne razume tako enostavnih družbenih pojmov. Nič hudega. Naj pač lepo pove, da tega ne razume. Ge pa kak literat, kakor Marij, skuša to spreminjati v sarkastično zajedljivost, mu po mojem skromnem mnenju v tem primeru sploh ni uspelo. Ne zmoremo pač vsi biti na nivoju Verča in Kobala. V konkretnem primeru izpade to le kot sprenevedanje. S kakšnim ciljem? Pri mnenju Borisa Pahorja pa je cilj zelo očiten. Čeprav se spreneveda tudi on. Stalno namreč uporablja pojem "samostojna stranka” za Stranko Slovenske Skupnosti. Noče seveda uporabljati izraz "etnična stranka". S tem hoče prikrivati bistveno politično razliko med nami. Razlika pa je v tem, da nekateri hočejo, da bi bili Slovenci v Italiji strankarsko organizirani na osnovi etnične ekskluzivnosti. Vsi Slovenci v eno stranko, vsi Italijani v drugo(e) stranko. Za večino Slovencev v Italiji je to nepojmljiva, nepravilna izbira, znak "zaprte družbene izbire”. Kaj se dogaja v Evropi in po svetu, na osnovi takih političnih izbir, ni potrebno posebej opisovati. Vsakdo lahko vsakodnevno opazuje posledice takih izbir. Tak pristop ni več le znak "zaprte družbe". Je prvi korak v desno politično izbiro, na koncu katere obstajajo taki nehumani izmečki kakor rasizem in etnično čiščenje. Uporabljati pri tem besedo "samostojna stranka” namesto resnične "etnična stranka” je torej le zavestno prikrivanje realne politične izbire. Vendar se' sprenevedanje ne zaključi pri tem. Vsaka stranka na tem svetu se trka po prsih, da je "samostojna”. Saj je to osnovni vzrok, da nekdo sploh ustanovi neko stranko! Ker ima različne, "samostojne”, politične poglede v primerjavi z drugimi strankami. Kako in koliko je potem kaka stranka resnično "samostojna” ni toliko odvisno od deklaracij ali statutov, temveč od konkretnih političnih dejanj. Kakšne cilje ima torej nekdo, ki tako vehementno maha z besedičenjem "samostojna” stranka? V konkretnem primeru samo to, da "ustvari” in reklamira (kakor kakšen Berlusconi) namišljeno realnost - jaz edini sem samostojen, vsi drugi pa so podrepniki, kimavci, brez hrbtenice. V logičnem sosledju nato citira primer (Kraigerja), ki naj bi dokazoval, kako smo vsi manjšinci, ki ne mislimo kakor Boris Pahor, popolnoma brez politične hrbtenice ali samostojnosti, da vedno potrebujemo tujega "vodjo”, kateremu poslušno sledimo. Kljub temu, da je Boris Pahor literat, ne morem dvomiti, da ne pozna naše zgodovine. Saj je bil sovrstnik takih političnih osebnosti, kakor Pinko Tomažič, da se sploh ne spuščam v naštevanje drugih. Ne verjamem, da si upa javno trditi, da so bile vse take osebnosti "politično nesamostojne”. Ge si tega ne upa, je pač jasno, da ustarja konstrukte, ki ne odgovarjajo zgodovinskim dejstvom. Morda pa izjaja to iz kompleksa, da njegovih tez ni prevzela velika večina manjšincev in mora ustvariti krivca za neučinkovitost njegovih tez v vplivu "zunanjih vodij"? Vendar to ni bistveno. Glavno je, da vsi ostali, ki razmišljamo drugače - nismo politično samostojni. S tem, da se nočemo podrediti logiki etnične stranke nismo samo politični ubogljive! drugih, ljudje, ki ne razmišljajo z lastno glavo, temveč predstavljamo tudi del "asimilacijskega procesa”, ker se vključujemo v politične stranke, ki niso etnično čiste, temveč sodelujemo v njih z sodržavljani italijanske narodnosti (da o Furlanih, Slovencih, ki niso opravili niti razreda slovenskih šol niti ne govorimo). Neverjeten greh! Morali bi biti tako "zaprti” sami vase, da bi bili skupaj z raznimi Loiki, Gombači itd. Vsi skupaj enotno in homogeno "solidarni” med seboj. Resnica je drugačna. Da lahko v pismeni in javni obliki izražam lastno politično mnenje in prepričanje v materinem jeziku mi omogočajo tudi italijanski sotovariši stranke. Ne samo z "načelnimi”" izjavami, temveč konkretno, dan za dnem, z delom in gmotno podporo! Drugače misleči Slovenci (Ssk) mi pa tega ne dovoljujejo. Kratijo mi, protizakonito in krivično, osnovno pravico izražanja lastnega mnenja (finansiranje Iskre docet). Seveda, če obvelja teza Borisa Pahorja, je to popolnoma pravilno, saj nimam "samostojnega” mišljenja, le papagajsko ponavljam, kar je rekel včeraj Krajger, danes kdo (?) drugi. Kaj ni torej jasno zakaj se mora kdo sprenevedati? Ne za "slovenstvo”, temveč da drugače mislečim osporava obstoj. Manjšina je politično enakopravna takrat, ko se vsak elan manjšine lahko svobodno opredeljuje za politično skupino, ki mu je najbolj odgovarjajoča in ga pri tem ne omejujejo narodnostne ovire. Tisti, ki se ne znajo ali še huje nočejo tega delati, omejujejo politično enakopravnost manjšine in s tem tudi njen boj za dosego pravic. Manjšinci v levičarskih strankah to delamo že stalno. Kaj pa vsi ostali, ki se sklicujejo na politične usmeritve kakor liberalci, katoličani kako se soočajo in delujejo z italijanskimi sodržavljani? So se z njimi kdaj borili za skupne cilje? So jim znali pokazati, da so jim enakopravni ne glede na nacionalno različnost? Nimajo te moči, poguma, vztrajnosti? Imajo težave, probleme? Vse lahko razumemo, ne pa sprenevedanja, da smo tega krivi tisti, ki to znamo in hočemo delati. In tudi uspešno, tudi v njihovo dobrobit. Kaj če bi bili politično usmerjeni katoličani sposobni delati vsaj nekaj takega v nekdanji DC bi bili še vedno brez zaščitnega zakona? Verjetno je vse to težko razumljivo našemu literatu, ki drugim očita monistično obnašanje, ne spominja pa se kako je na hitro opravil z mladimi sodelavci ob začetkih Zaliva - ki so drugače (seveda nesamostojno po njegovem) politično pisali kakor on. Kvalitetna ustvarjalnost našega literata se prav nič ne zmanjša, če zagovarja politične teze, ki ne izhajajo iz realnosti. Zelo nevarno pa je če postaja kulturniku etnični ekskluzivi-zem osnova za humanizem. Dokument Srbske Akademije Znenosti in Umetnosti je le eden od pokazateljev take nevarnosti. Za tako politično strategijo "zaprte” manjšine je lahko odgovor samo eden - odločni ne, hvala. Sergij Lipovec V Mittelevropskem mestu kljukasti križi in nacistični simboli V teh dneh sem obiskala eno od tolikih tipičnih tržaških »trgovinic«, ki so od vedno opora razvijajoče in cvetoče trgovinske dejavnosti. V tem prijetnem kotičku so na vidnem mestu razstavljeni kljukasti križi, doprsni kipi nacističnih in fašističnih veljakov, parole ob branju katerih, se mi je naježila koža; slika psa, ki opravlja fiziološke potrebe na spomeniku padlih partizanov. Stara sem 22 let in za srečo nisem okusila vojne, fašizma, izgnanstva, ne poznam pomanjkanja in tudi ne ponižanja pri uporabi svojega materinega jezika. Sprašujem se, kako dovolijo odprtje takih trgovin? Saj izpostavljanje nacističnih in fašističnih simbolov in znankov je protizakonito. Kdo so ljudje, ki te reči kupujejo? Ali je to spoštovanje, ki bi ga morali izkazovati ljudem, ki so padli za višje ideale in svobodo? Sem Tržačanka - ponosna na to. Sem pripadnica slovenske manjšine v Italiji in tudi na to sem ponosna. Vedno, že od malega sem bila vzgojena v spoštovanju do drugih, družbe, svobode, občutka do zgodovinskih dogodkov mojega mesta in do vrednot odporništva. Vse svoje življenje sem posvetila tem vrednotam in živela v gorečem prepričanju, da je Trst - Mittelevropski Trst - odprto večkulturno mesto - ne mesto brez kulture. Francesca Margagliotti f— RAZPIS NATEČAJA —i Oblikovanje prapora ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje natečaj za oblikovanje Zvezinega prapora. Natečaja se lahko udeležijo likovni ustvarjalci treh pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Osnutke lahko avtorji pošljejo na sedeže ZSKD v Gorici (Ul. Malta 2, 34170 Gorica), v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20 - 34133 Trst) in v Čedadu (Ul. IX. Agosto 8 - 33043 Čedad) najkasneje do 30. aprila 1996. Osnutek ali osnutki (vsakdo lahko pošlje tudi več izdelkov, le da so označeni z drugačnim geslom) morajo odgovarjati naslednjim pogojem: - prapor naj upošteva zvezin znak; če ga ne, naj zabeleži razpoznavno značilnost našega prostora in manjšinskega življenja; - osnutki naj bodo označeni na hrbtni strani z geslom; - osnutkom naj avtorji priložijo zaprto kuverto z geslom na zunanji strani. Kuverta naj vsebuje osebne podatke avtorja z naslovom in telefonsko številko. Vse osnutke bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval odbor ZSKD in javil sestavo tisku. Izbran osnutek bo primerno nagrajen. ŠOLSTVO / SKRBNIK ČAMPO 0 »zdiužitvi« Slomška še nič odločenega Tako je povedal predstovnicomo SSŠ Tržaški šolski skrbnik Vito Čampo ni še ničesar odločil o morebitni združitvi slovenskega pedagoškega liceja Antona Martina Slomška z drugo slovensko višjo srednjo šolo. Tako je povedal tajnici Sindikata slovenske šole Marti Košuta in njeni namestnici Nadji Debenjak med včerajšnjim sestankom na skrbništvu. Predstavnici sindikata sta zahtevali srečanje s skrbnikom, da bi iz njegovih ust izvedeti, kaj se skriva za govoricami, po katerih naj bi pedagoški licej »racionalizirali«. Po nekaterih vesteh naj bi namreč prispelo z ministrstva navodilo, da mora skrbnik med drugim poskrbeti za združitev (ati ukinitev) ene višje srednje šole, izbira pa naj bi padla prav na slovenski pedagoški licej. Ko bi tako bilo, bi bilo slovensko šolstvo ob šolo, ki skrbi za strokovno pripravo učiteljev. Skratka: bili bi ob temeljno šolsko institucijo. To bi bil nadaljnji nizek udarec slovenskemu šolstvu, ki je moralo v zadnjem Odvetnik pravi, da je bil Polh samo majhen prekupčevalec Odv. Maniacco je napovedal, da bo tožil vsakogar, ki pravi, da je 29-letni Corrado Polh iz Križa, ki je bil vpleten v afero razpečevalcev mamil na Krasu, prodajal po več kilogramov hašiša na teden. O takih količinah naj ne bi bil govor v sodnih aktih. Maniacco pravi, da so Polha (o akciji karabinjerjev, ki je v zapor privedla pet mladih, a vseh prijav je bilo dvanajst, smo poročali v naši nedeljski številki) že izpustili iz zapora. Dolžijo ga, da je trikrat prodal po okrog 300 gr, enkrat pa 100 gr hašiša (torej ne kilograme), po krivem pa so mu zaplenili avto in motorno kolo, znesek 12 milijonov lir, ki ga je imel na bančnem računu, pa naj bi izviral iz dveh čekov, ki jih je izdala zavarovalnica Cat-tolica v zvezi z neko prometno nesrečo. letu požreti že marsikatero grenko odločitev osrednjih rimskih in perifernih tržaških šolskih oblasti. Čampo je predstavnicama Sindikata slovenske šole obrazložil, da mora šele pripraviti ustrezni načrt o racionalizaciji šolske mreže na Tržaškem. Dejal je, da razume zaskrbljenost slovenske manjšine, dodal pa je, da je kot šolski upravitelj »podedoval« vrsto odprtih vprašanj, ki so že dalj časa čakala na rešitev. Sam torej ni nič kriv, če mu je bila sedaj poverjena naloga, da jih reši. Slovenski Solnici sta skrbniku Čampu omenili pismo ministra za šolstvo Giancarla Lombardija dolinski didaktični ravnateljici Kseniji Dobrih, v katerem minister zagotavlja »največjo pozornost, da bi letos ohraniti šole s slovenskim učnim jezikom,« skrbnik pa ju je v odgovoru opozoril na tisti del pisma, v katerem Lombardi piše, da je treba »razmisliti o bodočnosti nekaterih šol, na primer učiteljiščih«. Predstavnici Sindikata slovenske šole, ki sta srečanje ocenili kot pozitivno, sta še izraziti željo, da bi bilo zelo primemo, ko bi dobili neposreden stik z ministrstvom za šolstvo, da bi tako prišli do sogovornika, s katerim naj bi začeli reševati odprta vprašanja zamejskega šolstva, pri čemer naj bi bili predstavniki slovenske šole polnopravno soudeleženi. Iz včerajšnjega srečanja na šolskem skrbništvu torej izhaja dej jtvo, da se šolski skrbnik ni še nič odločil o domnevnem »združevanju« slovenskega pedagoškega liceja. Kdaj bo načrt o »racionalizaciji« pripravljen, ni povedal. Dejal pa je, da bo morala o tistem načrtu razpravljati in povedati svoje deželna komisija za vprašanja slovenske šole, ki pa je posvetovalni organ. Njeno mnenje je obvezno, ne pa obvezujoče, kot se je izkazalo že ob lanski združitvi nižjih srednjih šol Frana Erjavca v Rojanu in Frana Levstika na Ptoseku. MK ŠOLSTVO / V ČETRTEK IN PETEK-i Srečanje višješolcev iz treh sosednih držav V četrtek in petek se bodo srednješolci iz treh držav, Italije, Slovenije in Hrvaške, srečali v Trstu, da bi skupno očistili gozdič pri Bazovici in poskrbeli za pogozditev. Organizator srečanja je italijanski tržaški znanstveni licej Galileo Galilei, naravovarstvene akcije pa se bodo udeležili dijaki slovenskega znanstvenega liceja Franceta Prešerna, reškega italijanskega vzgojno-izobraževalnega centra, reške prve hrvaške gimnazije, italijanskega znanstvenega liceja Šema iz Phana in portoroške srednje pomorske šole. Udeleženci si bodo v četrtek zjutraj ogledali Miramarski grad, popoldne pa bodo začeli čistiti gozdič pri Bazovici. V petek se bodo na liceju Galilei srečali s predstavniki oblasti, obiskali bodo muzej v Bazovici in se nato lotiti pogozdovanja. To bo seveda tudi lepa priložnost za poglobitev stikov med mladimi iz treh držav, in še posebej med pripadniki različnih manjšin, ki živijo v Italiji, Sloveniji in Hrvaški. Danes in jutri brezplačno na Znanstvenem inaaginariju Samo še jutri bo brezplačno odprt laboratorij Znanstvenega imaginarija, v katerem so na ogled planetarij, mikroskopski laboratorij, znanstvena knjižnica in druge zariimivosti. Razstava je odprta danes in jutri od 16. do 19. ure na Tržaškem velesejmu. V okviru znanstvenih zanimivosti si bo do sobote 30. marca mogoče ogledati komet Hyakutake skozi teleskop na Pesku vsak večer po 21. uri, seveda če bo nebo brez oblakov. Informiranje v času velikih sprememb Javno mnenje in sredstva obeščanja v deželnem okviru po padcu berlinskega zidu in po razkroju Jugoslavije -to je tema, o kateri bo tekla beseda v današnji oddaji Dialoghi, ki jo na TV Koper-Capodistria vodi Maurizio Bekar. V oddaji bodo sodelovali ravnatelj italijanskih programov TV Koper-Capodistria Antonio Rocco, novinarka puljskega Glasa Istre Selvina Benič, novinar Primorskega dnevnika Sergij Premru, novinar II Piccola Pier-luigi Savatti, urednik reškega La voce del popolo Mario Simonovich in odgovorni urednik Primorskih novic Slobodan Valentinčič. Govorili bodo o spremembah pri informiranju o notranji in zunanji politiki po velikih političnih potresih konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Oddaja se bo začela ob 21. uri, ponovili pa jo bodo jutri ob 16. uri. RAZISKAVA CISL / V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJIN POLITIKA / POSVET NA POBUDO LS Brezposelnost se še stopnjuje Največ ljudi brez dela je na Tržaškem Razširitev EU pogoj za mir in ekonomski razvoj Kritike Skp kandidatom Oljke V tržaški pokrajini se število ljudi brez zaposlitve neprestano viša. Po podatkih za leto 1995, ki jih je iznesel deželni statistični odsek sindikata CISL, je ob koncu decembra iskalo službo 13.320 oseb, medtem ko jih je bilo leta 1994 na seznamih Urada za delo 11.516. Osip v vrstah zaposlenih se je začel že v prvih dveh mesecih. Do konca junija so našteli 12.915 Čakajočih na delo, septembra je število poskočilo na 14.027 in šele v zadnjem trimesečju je rahlo upadlo, kar pa ni dosti pomagalo: nasproti letu 1994 se je obseg ne-zaposlelnih povečal za 15% na 13.320 (7.675 žensk). Lani se je torej položaj še poslabšal, in' to v brk napovedi, da bo zaCela krivulja ljudi na cesti naglo padati. Napoved je deloma slonela na okoliščini, da je delo v železarni spet steklo in da je Lucchini zaposlil okoli 200 mladih. To je res, drži pa tudi, da je bilo precej odpustov v trgovski stroki in gradbeništvu. Istočasno z odslav-Ijanjem delavcev jih je veliko moralo v dopolnilno blagajno za nedoločen čas, kar pomeni, da se ne bodo vrnili na delovišča; praksa se nadaljuje, pripisati pa jo gre tudi neugodni tržni konjunkturi, kar je opazno, denimo, na tekstilnem in samem jeklarskem področju. Ogroženost delovnih mest je sicer vidna v večjem delu Furlanije-Julijske krajine: stopnja brezposelnosti se nenehno dviguje, Čeprav je še vedno nižja od vsedržavne. Število čakajočih na delo se je v letu dni povzpelo za 3,2% s predlanskih 64.299 na lanskih 66.357, ob Čemer je število mladih, ki išCejo svojo prvo zaposlitev, naraslo s 15.809 na 17.374. Labilnost zaposlitvenih gibanj, kot so pojav označili analitiki, je zaznavna tudi v goriški pokrajini, kjer se je število Čakajočih na delo povzpelo v letu dni z 8.668 na 8.869. Glede na prebivalstvo to ni malo. V videmski pokrajini je premik znašal samo +0,4 odstotka (od 30.283 na 30.410), v pordenonski pa je število nezaposlenih komaj opazno (0,2 odstotka) nazadovalo. Jamstev za preobrat na bolje ni, ker doživlja Fjk skupaj s pretežnim delom Italije gospodarsko stisko. Vendar jih je treba na vsak način poiskati, zatrjujejo pri Cisl-u. Kako? »Tako, da javna sredstva v prid zaposlovanja preusmerimo k tipologijam delavcev, ki so najbolj na prepihu,« odgovarjajo sindikalisti in s tem mislijo v prvi vrsti na pomoč Deželne agencije za delo.. Ob tem ni mogoCe mimo priseljencev izza meja Evropske unije. V Trstu tvorijo le desetina Čakajočih na delo (1.344) in ni "nevarnosti", da bi domačinom odjedali kruh, saj opravljajo dela, ki jih oni ne, zato jih velja vključiti v delovni proces. (dg) Perspektive naše dežele v procesu razširitve Evropske unije je bila tema včerajšnjega vsedržavnega posveta Ljudske stranke, na katerem sta izstopala posega načelnika svetovalske skupine Ljudske stranke v evropskem parlamentu Pier Luigija Castagnettija in kandidata Oljke v drugem tržaškem okrožju Paola Rumiza. Castagnetti je izhajal iz dejstva, da je evropska struktura nastala, ko je bilo 6 članic in da je zato danes neprimerna za zvezo, ki se približuje 20 elanom. Reforma evropskih struktur je pogoj za razširitev EU in temelje tega procesa bodo postavili na skorajšnjem srečanju na vrhu v Turinu. Na drugi strani je potrebno, da se v državah na pragu Evropske unije utrdijo demokratična politična ureditev, tržišče in človečanske pravice. V zvezi s Slovenijo je Castagnetti povedal, da so problemi te države z EU premostljivi, urediti je paC treba pravico do lastnine nepremičnin v Sloveniji, drugih ovir za pristop sosednje države v EU pa ni. Tako razširjena EU bo naj-veCja priložnost za Trst, tako z vidika gospodarskega razvoja, kakor tudi z izredno pomembnega vidika uveljavljanja miru na tem območju Evrope. Za Rumiza pogojujejo mednarodno vlogo Italije na srednjeevropskem območju negotovosti v zunanji politiki, pomanjkljiva strategija gospodarskega razvoja in povsem nezadostna investicija v izvoz kulture in italijanskega imidža. Zaradi tega je vpliv Nemčije neprimerno večji v državah nekdanjega Vzhodnega bloka, Italija pa bi morala vložiti večjo pozornost v odnosih s sosedi, tudi za preprečitev novih spopadov na Balkanu, je zaključil kandidat Oljke. Ravno kandidate Oljke je kritiziral deželni svetovalec SKP Fausto Monfal-con, ki meni, da so na sobotni predstavitvi pokazali premalo pozornosti za družbena vprašanja. SKP zbira finančna sredstva za kampanjo kandidata Jureta Cancianija na sedežu stranke in v sekcijah. Orazio Bobbio, kandidat zavezništva Oljke v mestnem okrožju, pa je zavrnil napadalni ton, s katerim je desnica zaCela volilno kampanjo na skupnem nastopu kandidatov Me-nie, Nicolinija in Cam-berja. SREČANJE Z OBČINSKIMI PREDSTAVNIKI Prefekt obiskal Dolino Včeraj dopoldne se je mudil na uradnem obisku v občini Dolina tržaški prefekt dr. Mario Moscatelli. Na županstvu so ga sprejeli župan Pangerc, podžupan Stefančič, odbornik Brajnik in glavni občinski tajnik dr. Ca-simiro Gibi. Zupan Pangerc mu je predstavil občino, njeno zgodovino, njen razvoj, nakar so prisotni podrobneje orisali delovanje občinske uprave in problematiko, s katero se občina vsakodnevno sooča. Prefekt si je nato v spremstvu občinskih upraviteljev ogledal dolinsko obrtno cono, gledališče, knjižnico in dolino Glinščice in izrazil priznanje za pobude, ki jih je uresničila Občina. r ŽALOVANJE / DOLGOLETNI 2UPAN -j Umrl je Marcello Spaccini V Trstu je vCeraj v starosti 85 let umrl Marcello Spaccini, dolgoletni tržaški župan. Po rodu je bil iz Rima, a še pred drugo svetovno vojno ga je delovna pot - bil je nadzornik italijanskih železnic - pripeljala v Trst, kjer je ostal do konca življenja. Med vojno se je pridružil italijanskim partizanom Cor-po volontari della li-berta, bil pa je tudi tržaški predstavnik CLN. 30. aprila je sodeloval pri rešitvi don Marzarija iz nemškega zapora. Po vojni se je kot predstavnik katoliškega sveta vključil v vrste krščanske demokracije. Njegova politična pot se je strmo vzpenjala. Leta 1958 je bil prvič izvoljen v tržaški občinski svet, takoj pa je postal tudi odbornik (za ekono-mat). V začetki šestdesetih let je bil tudi odbornik za javne službe in za urbanistiko. Na občinskih volitvah leta 1966 ga je KD predstavila kot kandidata za župana. Prejel je več kot 5 tisoč preferenc, zaradi dolgotrajnih pogajanj v okviru levosredinske koalicije pa je moral počakati na izvolitev za župana do naslednjega leta (bilo je 26. januarja 1967). Prvi občan je bil celih enajst let in pol, do junija 1978, ko je novoustanovljena Lista za Trst korenito spremenila razmerje poli- tičnih sil v tržaškem občinskem svetu. Pet let prej, na občinskih volitvah leta 1973, je prejel vec kot 15 tisoč preferenčnih glasov. Ne prej ne kasneje ni nihče v tržaški občini dosegel takega osebnega uspeha. Za Časa Spaccinijevega županovanja je Trst dobil prvi načrt za ureditev prometa v mestu, pa tudi prvi urbanistični naCrt. Posmrtni ostanki Marcella Spaccinija bodo ležali jutri od 10. do 20. ure na parah v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta, v četrtek ob 9.30 se bo od njega v imenu mestne uprave poslovil župan Riccardo Illy, pogrebna svečanost pa bo uro kasneje v cerkvi sv. Rite. Na sliki (foto Magajna) nekdanji tržaški župan Marcello Spaccini na Mednarodni manjšinski konferenci leta 1974. r POSVET / PROMOCIJSKI ODBORn ČASNIKARJI / ODOBRILI BILANCI PRI BELEM DNEVU Hitre železniške zveze Trstu nujno potrebne Novinarska zbornica o krizi informacijskih medijev Oropal in zaprt vratarja hotela v središču mesta Drevi na Colu predavanje »Z veseljem biti starši« Trst nikakor ne sme zamuditi priložnosti, da bi se s hitrimi železniškimi zvezami povezal s srednje-vzhodno Evropo; obstaja namreč nevarnost, da bi se veliki blagovni tokovi preselili na severno stran Alp, tako da bi Padska nižina in z njo tudi naša dežela in z njo Trst ostale izolirane. Vprašanje hitrih železniških povezav je zato že dalj Časa glavni predmet obširne razprave med krajevnimi političnimi in gospodarskimi silami, vCeraj pa sta Tržaška občina in Promocijski odbor za visoko hitrost priredili posvet, na katerem so zainteresirani krajevni politični in gospodarski dejavniki podati obračun doslej opravljenega dela za uresničitev tega načrta. Soglasno je bilo predvsem ugotovljeno, da je treba na južni stran Alp nujno ustvariti hitro železniško os, ki naj bi jo nato preko Slovenije speljali do srednje in vzhodne Evrope. Problem pa je, kako uresničiti to strategijo, ker obstajajo številni problemi za uresničitev načrta; pri tem pa je vprašanje Časa za njegovo uresničitev bistvene važnosti. Svoje prispevke o tem vprašanju so na posvetu posredovali župan Riccardo Illy, podpredsednik deželnega sveta Cristiano Degano, komisar Pokrajine Domenico Mazzurco, predsednik pristaniške ustanove Michele Lacala-mita, predstavnik TZ, glavna poročila pa so podali odgovorni za teritorialne odnose pri družbi TAV Domenico Trucchi, generalni tajnik Promocijskega odbora Bruno Botti-glieri, konzulentka Tržaške občine Nicoletta Pa-ganella, univerzitetni profesor Fabio Santorini, zasedanje pa je zaključil deželni odbornik Giorgio Matassi. Na skupščini Novinarske zbornice Furlanije -Julijske krajine so včeraj popoldne odobrili obračun za prejšnje in proračun za tekoče leto. Med pomembnejšimi postavkami letošnjega delovanja je ciklus pobud o ženskah v evropskem infomativnem sistemu, v kratkem pa bo pričel izhajati bilten stanovske organizacije. Predsednik Silvano Di Varmo je v svojem poročilu posvetil posebno pozornost krizi medijev. Poleg tržaškega Piccola in videmskega Messaggera Veneta je Di Varmo spregovoril tudi o Primorskem dnevniku, ki »predstavlja pomemben glas za manjšino, ker informacija spada k njeni zaščiti. Dnevnik pestijo že dalj Časa težave, ker ne more njegovo • »ekonomsko zdravje« sloneti samo na številu prodanih izvodov ali na reklami (saj je namenjen omejenemu številu potencialnih bralcev), ampak je odvisen od prispevkov, ki jih morata nuditi obe državi - italijanska in slovenska. Z italijanske strani so zamude pri izplačilih, pa tudi na slovenski strani niso nic boljši, s tem da vodijo okrog Primorskega polemike na politični podlagi. Rezultat je, da so bili novinarji in tiskarji več mesecev brez plač, da so uvedli krizno stanje z zmanjšanjem osebja in dopolnilno blagajno za 4 novinarje: majhno upanje se je sicer prižgalo te dni z izplačilom zaostalih prispevkov italijanske države in z obljubo prispevka s slovenske strani,« je ugotovil predsednik Novinarske zbornice Di Varmo, ki je še orisal krizo zasebnih radiotelevizijskih postaj in zastoj pri razvoju javne radiotelevizijske službe. Novinarji so se tudi spomnili 15 lani preminulih kolegov, med katerimi tudi staroste Lojzeta Berceta. Pri belem dnevu, okrog 15.30, je v vhod hotela Continentale v Ul. Mazzini vdrl mlad moški (imel naj bi od 20 do 30 let): visok je bil okrog 1,80 m, imel je krajevni naglas, nosil je delavsko obleko, obraz je imel delno zakrinkan, v roki pa pištolo. ZaCel je groziti vratarju, 53-letnemu Remigiu Gladiju in ga prisilil, da mu je izročil 50 tisoč lir. Pobral mu je tudi denarnico, v kateri je bilo še 150 tisoC lir. Ropar se s tem ni zadovoljil, pod grožnjo so mu odprli železno blagajno hotela, iz katere je odnesel nekaj dokumentov. Očitno jih je zamenjal za denar, bili pa so brez vrednosti. Zatem je vratarja zaprl v majši prostor, zaklenil vrata in ključ odnesel. Po okrog 15 minutah je vratar uspel priklicati pozornost neke osebe, ki je šla mimo in ki se je obrnila do policije. Agenti so osvobodili zaprtega Čuvaja in uvedli preiskavo. Tihotapil je ikone Agenti finančne straže na mejnem prehodu pri Fernetičih so se odločili za temeljitejši pregled nekega avtomobila, v katerem se je peljal 45-letni italijanski državljan, sicer doma iz Bergama. Sum je bil upravičen: pod rezervnim kolesom ter drugje v avtu so našli pet ikon. Moški je povedal, da jih je kupil od nekega kupca v Vzhodni Evropi (imena države ni navedel). Agenti ne izključujejo možnosti, da gre za zelo drage in stare ikone, ki morebiti prihajajo iz kakšne cerkve, kjer so jih seveda ukradli. Tihotapca so prijavili sodnim oblastem, ikone pa izročili osebju nadzorništva za umetnostne in zgodovinske dobrine, ki bo preverilo njihovo umetniško vrednost ter po možnosti ugotovilo tudi kraj, od koder prihajajo. S predavanjem dr. Martine Tomori »Z veseljem biti starši«, ki bo danes ob 20. uri v kulturnem domu na Colu, se zaključuje letošnji ciklus predavanj, posvečen otrokom in družini. Pobudo zanj sta dala župnijska skupnost Repenta-bor in KD Kraški dom v sodelovanju s Skladom Mitje Cuka, in to v želji, da bi s pomočjo strokovnjakov pomagali premošCati številne težave, ki jih prinaša našim družinam sedanja družba. Obe prejšnji predavanji sta bili zelo dobro obiskani, saj je bil namen prirediteljev tudi ta, da ogovori vso našo javnost, ne le domačine. Se lepše bi bilo seveda, Ce bi bilo na predavanjih vec moških udeležencev, saj take probleme rešujemo le skupno. Današnja predavateljica dr. Tomori, je napisala vec knjig s področja psihologije in psihoterapije. Z današnjo temo bo spregovorila o odnosih med družinskimi elani. V NEDELJO V KULTURNEM DOMU GROPADA Velik uspeh tradicionalne revije »Pesem mladih 1996« Priredilo jo je Zvezo cerkvenih pevskih zborov - Skoroj 400 pevcev Samo pevcev je bilo 395, Ce prištejemo Se pevovodje in spremljevalce, se je število nastopajočih dvignilo na 432, v dvorani pa ni bilo prostora za vse, ki so jih želeli poslušati: tradicionalna, že 26. revija »Pesem mladih«, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, je znova žela velik uspeh. V dvorani Kulturnega doma v Trstu se je v nedeljo popoldne predstavilo 14 otroških in mladinskih pevskih zborov, katerim je uvodno misel podala Olga Tavčar (napovedovala sta Marjanka Ban in Mitja Gombač). Ob tej priložnosti sta predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Majda Hauptman in Marko Studen podelila Gallusovo listino dirigentu in glasbenemu pedagogu Francu PohajaCu za zasluge na področju otroškega in mladinskega zborovskega petja. Preidimo sedaj k samemu sporedu, ki je skoraj tri ure zadržal poslušalce, od katerih so se nastopajoči poslovili s skupno pesmijo Naj zapojemo veselo (besedilo Saša Martelanc, glasba Matija Tomc, vodila Giorgina Pisani, spremljava Instrumentalna skupina Rojan). Kot prvi je nastopil otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki ga je vodila Susana Žerjal, ob klavirju pa ga je spremljala Vesna Zuppin. Kot vsi ostali je zapel po tri pesmi. Sledili so: otroški pevski zbor Ladjica iz Devina (vodi Olga Tavčar, klavir Barbara Corbatto); otroški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin (vodi Zdenka Križmančič, klavir Martina Feri); otroški pevski zbor A.M. Slomšek iz Bazovice (vodi David Žerjal, klavir Alenia Zobec); otroški pevski zbor osnovne šole Bazoviški junaki iz Rojana (vodi Erika Scheimer, harmonika Paolo Kobal, Norina Do-brilla in Maurizio Mer-chesich); otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja (vodi Eva Cink, klavir Goran Obad); otroški pevski zbor Zvonček z Repenta-bra (vodi Anton Be-denčič, klavir Loredana Guštin); otroški pevski zbor osnovne Sole Josip Ribičič od Sv. Jakoba (vodi in spremlja s harmoniko Lučka Križmančič); otroški pevski zbor osnovne šole Fran Milčinski s Katinare (vodi Emanuela Koren, klavir Aleksander Rojc); mladinski pevski zbor Vesela Pomlad (vodi Franc Pohajač); mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela iz go-riške pokrajine (vodi Valentina Humar, pripravila Marjanka Cevdek); otroški pevski zbor Kresnice od Sv. Ivana (vodi s. Karmen Koren); dekliška vokalna skupina Vesela pomlad (umetniški vodja Franc Pohajač); mladinski pevski zbor osnovne pole iz Ajdovščine (vodi Marinka Šuštar, klavir Metka Colja, kitara Dominik Rodman). ZBOROVSKA REVIJA PRIMORSKA POJE / V MILJAH IN NA COLU Naša pesem se razlega Zborovska revija Primorska poje niza uspeh za uspehom. V soboto je pesem zadonela v miljski Verdijevi dvorani (gornja slika), ki je bila prav dobro zasedena. Zasluga za to gre tudi Društvu Slovencev miljske občine, katerega predsednik Jurij Vodopivec je toplo pozdravil gostujoče. To so bili: Slovenski lovski pevski zbor Doberdob (vodil ga je Janko Simoneta), Oktet Bača iz Podbrda (Marta Volf), mešani zbor Stan-drež (Tiziana Zavadlav), mešani zbor Primorje iz Ajdovščine (Miran Rustja), moški zbor Provox iz Nove Gorice (Pavel Pahor) in - kot gost - slovenski mešani zbor Bazovica z Reke. V nedeljo pa je zborovsko petje odjeknilo v Kulturnem domu na Colu (spodnja slika), kjer je nastopajoče nagovorila predsednica kulturnega društva Kraški dom Vesna Guštin. Izkazali so se mešani zbor Sotočje iz Nove Gorice (pevovodja Rok Bavčar), mešani zbor Slavec-Slovenec iz Ricmanj-Borš-ta (Danijel Grbec), moški zbor Košana (Leopold Biščak), Zbor volčanskih deklet (Klavdija Rot) in Oktet Vrtnica iz Nove Gorice (Ivan Mignozzi). Mladim približati delovno okolje »Noi si« je projekt, ki želi približati dijakom delovno stvarnost. Začel se je pred tremi leti in je razdeljen v tri stopnje. Prvi del, ki je informativen, je posvečen dijakom tretjih razredov višjih šol in obsega predavanja iz vseh delovnih sektorjev: zavarovalništva, bančništva, obrtništva, raziskav, časnikarstva. Drugi del je posvečen četrtim razredom in predvideva delovno enotedensko prakso v izbranem sektorju. Tema dvema fazama sledi tretja, ki je posvečena maturantom. V ta sklop načrta sva se vključih tudi podpisani dijakinji DTTZ Žige Zoisa. Poleg naju je sodelovalo še 13 dijakov nekaterih tržaških višjih sol. Projekt je nastal pod pokroviteljstvom šol- skega skrbništva in s sodelovanjem treh zavarovalnic: Lloyd Adriatico, Generali in SASA. Cilj te faze je izdelava načrta za izboljšanje uslug zavarovancem pri izplačevanju ob nezgodah. Od srede novembra do konca januarja smo bili zaposleni dvakrat tedensko po tri ure pri zavarovalnici Lloyd Adriatico. Projekt je predvideval teorijo in prakso. Sprva so nam predstavili delovanje zavarovalnic na splošno, nato pa smo se lotih izdelave načrta. Najprej smo obiskati likvidacijske centre treh zavarovalnic, da bi ugotovili ključne faktorje, ki so pomembni ob izplačevanju. Nato smo sestavih vprašalnik, s katerim smo proizvedovah, ali je stranka zado- voljna z zavarovalnico oz. z njenim delovanjem. Na podlagi odgovorov smo sestavih graf, s katerim smo ugotavljali pomanjkljivosti uslug do stranke in predlagati rešitve. Na koncu februarja smo predstavili svoje delo v kongresni dvorani zavarovalnice Lloyd Adriatico. Prisotni so bili predstavniki treh zavarovalnic, profesorji, ki so biti odgovorni za projekt, in predstavnica šolskega skrbništva. Prepričani sva, da bi morale biti tovrstne izkušnje dostopne vsem dijakom in vključene v šolske programe. Valentina Hervat Katja Glavina 70. rojstni dan Justine Macarol Danes bo v Gropadi slavila v krogu svoje družine svoj 70. rojstni dan Justina Macarol. Ni po rodu Gropajka, ker se je rodila v vasi Pod Krimom. Živi pa že 47 let tukaj in se torej čuti polnopravna domačinka. Ima moža, težkega invalida, pa sina in hčer. Prva je poročena v Trnovci, sin je ostal v Gropadi. Ima že štiri pridne vnukinje in tudi dve pravnukinji. Vse svoje življenje tu pri nas je posvetila v glavnem družini. Saj bi bila rada kje sodelovala, nam je rekla, a razmere so bile takšne, da sem morala biti v glavnem doma, s svojo družino. »Pa vam moram povedati, zakaj me veseli, da pišete o moji obletnici. Zato, ker sem ena tistih, ki smo preživljali vojne grozote in danes z jezo in ogorčenjem sledimo temu, kar se italijanski javnosti posreduje v zvezi s fojbami in drugimi zločini, ki naj bi bili storjeni v povojnem času z naše - slovenske strani. Bila sem mlado dekle, ko sem stopila v vrste partizanskih borcev, prenašala na svojem hrbtu težka bremena, ki so služila našim tiskarnam. Bila pa sem priča neštetim zločinom, ki so jih napravile okupacijske italijanske sile v naših krajih. Že 1941. leta so prav tu pri nas pobili prve partizanske borce, med temi Šercerja in Verbiča. Leta 1942 so požgali vasi Golo in Skrilje, in to prav na moj rojstni dan. Maja istega leta so fašisti aretirali vse moške in jih v glavnem postrelili. Se danes ne morem pozabiti krika mladega domačina, ki ga je italijanski tenente ustrelil pod mostom, ker ni imel pri sebi osebne izkaznice. Sama sem bila obsojena na dosmrtno ječo; za mano je bila izdana tiralica. Očeta, mater in sestro mi je ubila zloglasna Črna roka«. Življenje naše jubi-lantke je tako bogato, da bi lahko napisali debelo knjgo. Pa smo, kljub vsemu, zaključili naš govor bolj optimistično. »Imam rada svoje o-troke, imam rada vnukinje in pravnukinje in jim želim boljše, bolj brezskrbno življenje. Za nas Slovence pa si želim, da bi bili složni, da ne bi nikoli pozabili na to, kar smo kot okupirane! morali prestati. Najprej smo bili napadeni, mučeni, pobiti, poslani v taborišča ali ječe. Morali smo se braniti. To je bila naša pravica, naša dolžnost.« S takšnimi mislimi in željami praznuje Justina svoj jubilej. Mi ji želimo ob tem vse dobro. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 26. marca 1996 EMIL Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.27 - Dolžina dneva 12.34 - Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 1.29. Jutri, SREDA, 27. marca 1996 RUPERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Campanella, Anna Schnabl, Alberto Corvetta, Aaron De-franceschi, Alberto Bonan-no, Martina Peinkhofer, Bea-trice Fabris, Michele Polo. UMRLI SO: 48-letni Claudio Ventura, 86-letna Lucia Dose, 77-letna Romil-da Bolsi, 54-letna Loreta Po-lanesi, 86-letna Tosca Zu-liani, 89-letna Maria Visin-tin, 70-letni Bruno De Wal-derstein, 71-letni Gino Chi-na, 82-letni Adalgiso Gel-mo, 76-letni Vittorio Velari, 75-letni Spartaco Schergat, 66-letna Maria Storelli, 65-letna Elda Dibiagio, 86-letni Pietro Persi, 85-letni Aldo Bacinello, 85-letni Massimi-liano Sacchelli, 81-letna Olga Štor, 103-letna Luigia Marcovig. U LEKARNE Od PONEDELJKA, 25., do NEDELJE, 23. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KD 1. GRUDEN iz Nabrežine gostuje v svoji sredi dramsko družino iz Starega trga pri Ložu. Predstavila se nam bo s komedijo ZAKONCI STAVKAJO Komediji se bomo nasmejali v soboto, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani KD A. Sirk v Križu. Toplo vabljeni! KD ROVTE - K0L0NK0VEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi prijatelje obdelovanja zemlje na srečanje-predavanje o sadnem drevju in zelenjavi ki bo danes, 26. t. m. Vodil bo dr. MARIO GREGORIČ. Jutri, 27. t. m. bo DR. MAGDA STURMAN predavata o biološkem vzgajanju rastlin Začetek ob 20. uri. M SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST-GORICA obvešča, da bodo v kratkem zaceli Se sledeči tečaji: - zunanja trgovina ( za vmesne kadre v podjetju) (50 ur) - marketing v zunanji trgovini (20 ur) - varnost in higiena na delu (20 ur) - podjetniško usposabljanje (40 ur) Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Vpisovanje in dodatne informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. st. 566360. KINO ARISTON - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorsese, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Jane Eyre«, r. Franco Zeffirelli, i. Wil-liam Hurt. EXCELSIOR AZZUR- RA - 17.35, 19.40, 21.45 »Via da Las Vegas«, i. Ni-cholas Gage. AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Ra-gione e sentimente«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Get shorty«, i. John Travolta, Gene Hackman. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Dead man vvalking - Condanna-to a morte«, r. Tim Rob-bins, i. Susan Sarandon, Sean Penn. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II flore del mio segreto«, r. Pe-dro Almodovar. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’uo-mo delle stelle«, i. Sergio Castellitto. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II colpo delVano«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Va do ve ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Vite strozzate«, r. Ricky To-gnazzi, i. Vincent Lindon, Sabrina Ferilli. LUMIERE - 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Angela Bassett. 31 PRIREDITVE ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR in KD KRAŠKI DOM vabita na predavanje dr. Martine Tomori Z VESELJEM BITI STARSi (vloga matere in očeta v sodobni družini). Vabilo velja za vse, tudi za očete in fante... Predavanje bo danes, 26. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. DANES, ob 11. uri bo na tržaški univerzi v Institutu slovenske filologije (Ul. Lazzaretto Vecchio 5/III.nadstr. soba 312) predaval prof. Mirko Tomaso-vič z zagrebške univerze na temo: TORQUATO TASSO IN HRVAŠKA KNJIŽEVNOST. KD S. ŠKAMPERLE -Vrdelska cesta 7 -Trst vabi na predavanje prof. Alda Rupla RAZVEJANOST TELESNE GOVORICE v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. KD VESNA vabi na ogled spevoigre ŽABJI KRALJ v izvedbi otroške dramske skupine SKD Primorec iz Trebč v soboto, 30. t. m., ob 18. uri v Ku-lurnem domu A. Sirk v Križu. PD MACKOLJE vabi na ogled Nusičeve igre ŽALUJOČI OSTALI v izvedbi dramske skupine PD Stan-drež v nedeljo. 31. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkolajh. Vabljeni! VZPI-ANPI, ANPPIA in ANED priredijo v nedeljo, 31. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKO SVEČANOST ob 52-letnici junaške smrti 71 talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Govornika bosta Stojan Spetič in Claudio Tonel, predsedovala bo Kostanca Filipovič, sodeloval bo MPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. SLAŠČIČARNA Opčine - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055 Ob nedeljah odprto od 8.00 do 13.00 zaprto ob ponedeljkih vabi od 26. do 31. marca na TEDEN ČOKOLADE IN ČOKOLADNIH SLA5CIC LASTNE PROIZVODNJE i*# 1996 /■ - :A S • e V NEDELJO, 31. MARCA 1996 Spored: ob 14.30 začne se “Svetovni mladinski dan 1996“ praznično srečanje, petje, koreografije ------ — izziv mestu --------mladi mladim koncert: Andrea Guzzardi _______in njegov Band Trenutek ---bratskega deleženja Ob 21.30 zaključek prazničnega srečanja SKD VIGRED vabi na ogled veseloigre ZGODBA O DR. FAUSTU, ki bo v nedeljo, 31. t. m., ob 18. uri v osnovni Soli v Sem-polaju. SKD VIGRED vabi na RAZSTAVO- PRODAJNI SEJEM velikonočnih pirhov in priložnostnih ročnih del v nedeljo, 31. t. m. od 16. do 18. ure, v ponedeljek, 1. aprila od 17. do 19. ure ter v torek, 2. aprila od 18. do 20. ure. V PONEDELJEK, 1. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu bo nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana. 3 OBVESTILA EKONOMSKI KROŽEK organizira v četrtek, 28. t. m., ob 14.30 (zbirališče pred vhodom) obisk in ogled tovorskega postajališča na Fernetičih. Zainteresirani se lahko vpišejo in dobijo ostale informacije v Narodni in studijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu do srede, 27. t. m. Vabljeni! V PETEK, 29. t. m. bo seja sveta SSO-ja v župnijski dvorani v Nabrežini ob 19.30 ob prvem sklicanju in ob 20. uri ob drugem sklicanju. SPDT sklicuje 42. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 29. marca 1996, ob 20.30 v Gregočičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVE ŠTIPENDIJE in podpore za akademsko leto 1995/96 v petek, 29. t. m., ob 18. uri na sedežu v UL Mazzini 46/1. nadstr. Vabljeni nagrajenci, sorodniki in prijatelji. NATEČAJ RADIJSKEGA ODRA ZA RADIJSKO IGRO ob 50-letnici ustanovitve in 20-letnici smrti Jožeta Peterlina razpisuje Radijski oder nagradni natečaj za izvirno, še neo-bljavljeno in nepredvaja-no radijsko igro. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo tipkanih izvodih (format A4) do 30. junija 1996 na naslov: Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Igra na ne traja več kot 45 minut. Natečaj je odprt vsem, negle-de na bivališče. Nagrada znaša 1.000.000 lir. Komisijo sestavlja Umetniški svet Radijskega odra. Nagrajena igra bo izvedena v koncertni izvedbi na slovesni proslavi 50-letnice Radijskega odra jeseni 1. 1996. UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje javno selekcijo na podlagi naslovov za morebitne suplen-ce učnega osebja v otroškem vrtcu s slovenskim učnim jezikom. Rok za predložitev prošenj zapade 29. t. m. Podrobnejše informacije nudi občinsko tajništvo na tel. št. 229101. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE MITJA CUK zbira ostanke blaga in malo leseno pohištvo. Pokličite na tel. St. 327114 vsak dan, razen ob sobotah med 13. in 15. uro. Vnaprej se vam zahvaljujemo. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14. leta, v času od 10. junija do 30. avgusta 1996, nakrajši čas bivanja je en teden; 1. letovanje na Medvedjem brdu od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 6. do 12. leta starosti; 2. letovanje na Medvedjem brdu od 4. do 13. julija za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnješe informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. VPISOVANJE v kolonijo v Dragi in v Come-gliansu je še do konca marca. Otroke lahko vpišete ob ponedeljkih v Nabrežini, v sredah v Dolini v telovadnici in ob petkih na Opčinah v Pro-seški ul. 118 od 8. do 11. ure. Pojasnila na tel. st. 226117 in 43194. KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih toplicah in Šmarjeških toplicah od 19. do 29. maja 1996. Informacije in vpisovanje - do 5.4.1996- na sedežu Krožka v Ul. Cicerone , tel. št. 360072 in 3720062 v uradnih urah. H ČESTITKE Danes praznuje nas Rado svoj okrogli rojstni dan. Iskreno mu Čestitamo in želimo Se mnogo takih srečnih in veselih dni vsi njegovi V petek je praznovala svoj okrogli jubilej naša kolegica DANCI, danes se rokuje z Abrahmom nas sodelavec RADO. Obema želimo veliko zdravja in zadovoljstva: Radotu milijardni zadetek na Toto-calcio, Danči pa, da bi čimprej odkrila kralja na Drsaj in zmagaj! Prisrčno Čestitajo vsi kolegi iz mansarde. Danes je v Gropadi veliko slavje, saj JUSTINA MACAROL svoj 70. rojstni dan praznuje.Se na mnoga zdrava leta ji kličejo mož Pepi, hčerka Danica in sin Mitja z Nevino. Ljuba NONA in PRA-NONA! Ob tem lepem življenjskem jubileju ti iskreno Čestitamo in ti želimo vse lepo. Tvoje Katja, Franka, Kristina, Eliza, Sonja in Erika. Danes naša mama in žena VILMA okroglih 50 let slavi. Da bi bila Se naprej tako mladostna ji Daniela, Roberto in mož Giordano iz srca želijo. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJ DRŽAVNEGA POKLICNEGA ZAVODA J. STEFAN obvešča starše, da bo roditeljski sestanek danes, 26. t. m., ob 17. uri bo z starše III.EO oddelka in ob 17.30 za starše III., IV. in V. razredov. n________________IZLETI KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 13. aprila izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do 10.aprila v trgovini For-tunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila. KRUT prireja trodnev-ni izlet v Genovo od 21. do 23. aprila na medna-rondno razstavo cvetja in okrasnih rastlin Euroflora. Vpisovanja in informacije do 1. aprila na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360072 ali 3720062 v uradnih urah. SINDIKAT UPOKOJENCEV C.G.I.L. Devin- Nabrežina v sodelovanju z Nord Est Viaggi e Vacanze priredi bivanje v Benidrom - Costa Blanca (Španija) od 5. do 19. maja 1996. Za informacije in podrobnejši program obrnite se na: Sindikat S.P.I.-C.G.I.L. -Nabrežina, trg Sv. Roka 103, tel. št. 200698 ali 299640, ali pri Nord Est Viaggi e Vacanze, L.go Barriera Vecchia, 15, tel. št. 636757. MALI OGLASI tel. 040-361888 MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 NA VRHU SV. MIHAELA se je izgubila mala psička črno-bele barve. Potrebuje Se materino oskrbo. Ce ste jo videli, lepo prosimo, da tel. št. 0481/882539. ZARADI pomanjkanja prostora prodam kozo s kozličkom. Tel. št. 226649 ob uri kosila. PRODAM klavirsko harmoniko znamke Guerrini, letnik ’92, 96 basov. Tel. v večernih urah na št. 912730. PRODAM golf 1600 bele barve pet vrat, letnik ’89 - november. Tel. 200783. PRODAM motorno žago Alpina Jolly 35 zaradi neuporabe za 400.000 lir. Tel. St. 228015 ob večernih urah. PRODAM dva gobelina Cigan in ciganka, v okrivu 40x50 cm. Tel. v večernih urah na št. 0481/882307. ODDAM v najem opremljeno stanovanje: dve sobi, kuhinja, shramba, kopalnica, Tel. št. 213750. NUDIM delo dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. št. 327023 do 9.30. NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. št. 312935. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 040/231864. MLADA gospa, velika volja do dela nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251. RESNO DEKLE z delovno izkušnjo v domu za ostarele išče popoldansko zaposlitev kot hišna pomočnica. Tel. St. 200882. 22- LETNI fant z vozniškim dovoljenjem D,E,CAP išče kakršnokoli zapostitev. Tel. št. 216940. 23- LETNO dekle s končano trgovsko šolo, lastnim prevoznim sredstvom in sanitarno knjižico išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704. 21-LETNI fant z vozniškim dovoljenem išče resno zaposlitev. Tel. št. 200882. 23-LETNO dekle z večmesečno izkušno na področju čiščenja lokalov, menz, itd. z znanem italijanskega in hrvaškega jezika išCe katerikoli resno zaposlitev. Tel. št. 0481/78154. 42-LETNA gospa z znanjem slovenskega, italijanskega, hrvaškega in dobro podlago angleškega in nemškega jezika ter dobro izkušnjo uradniškega poslovanja išče zaposlitev na istem področju, tudi partime. Tel. št. 0481/78154. IŠČEMO gospo z znanjem slovenskega jezika, s prevoznim sredstvom in sanitarno knjižico za razdeljevanje kosil in čiščenje ricmanjske šole. Bivališče naj bo v v bližini, Predstaviti se od 10. do 14. ure pri Coope-rativa, Trg Goldoni 10 -Trst. IŠČEM gospo, resno, z voljo do dela hišnih opravil: Čiščenje, pomoč pri kuhanju, likanju in drugo za dve starejši osebi v dolinski občini. Po možnosti Slovenko in iz naše države. Tel.od 13. do 14. ure in ob večernih urah na št. 811396. IŠČEM v najem malo stanovanje po možnosti na Krasu ali v dolinski občini za obdobje enega leta. Tel. št. 281280 v jutranjih urah. DUŠAN GUŠTIN ima odprto osmico v Repnu. Vabljeni! OSMICO, ima Zvonko Lorenzi v Lonjerju 265. Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in četrtek. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Ivan Budin, Zgonik 50. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo v petek, 29. t.m., ob 21. uri nastopila skupina Blu Mariin. PRISPEVKI V spomin na drago Meri daruje Lojzi 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na Bruno Rojc darujeta Bruna in Marjan Spetič 50.000 lir za Društvo Slovehcev miljske občine. ■. V spomin na Bruno Rojc darujejo pevke Stu ledi 75.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na bratranca Romana Ferfolja daruje Romano Zidarič 50.000 lir za popravilo »štalce« SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Ivoneja Landa darujeta Liana in Omero 10.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Danice Košuta darujeta Pepka in Vojko z družino 50.000 lir za SD Vesna. V isti namen darujeta Kristina in Majda 10.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Danice Košuta darujejo Adelina, Ani, Anita, Anamarija, Alba, Ardemia, Ciana, Celi, Dušanka, Dragica, Eda, Giudita, Grazia, Grozdana in Luci 150.000 lir za SD Vesna. V spomin na Danico Košuta daruje Karla Košuta 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na mamo Vi-torjo, na očeta Franca, na moža Vitorja ter na padlega brata Edija Bizina (23.3.1945) daruje Vitorja Bizin Tretjak 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom; 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Danico Košuta daruje Vitorja Bizin Tretjak 40.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Danico Košuta daruje Marija Sirk (Križ 7) 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na padlega brata Radota Švaba daruje Gigi 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na drago že-nop, mamo in nono Marijo Marušič roj. Lupine daruje družina Marušil (Slivno 20) 250.000 lir za obnovo fresk v slivenski cerkvi, 250.000 lir za Cerkveni pevski zbor Slivno-Sempolaj, 250.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade, 250.000 lir za SD Sokol in 250.000 lir za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Marije Marušič roj. Lupine daruje družina Slapnik (V. Repen 19) 100.000 lir za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Mimice Lupine Marušič darujeta družini Doljak (Postaja Nabrežina) 50.000 lir za slivensko cerkev. t Pozdravlja nas Mario Urzan Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v cerkev Borgo S. Mauro- Sesljan, kjer bo sv. maša ob 11.30. Žalostno vest sporočajo mama Maria, brat Auro, sin Auro ter vso sorodstvo Pokojnik je zelo ljubil otroke, zato prosimo, da namesto cvetja darujte za AGMEN - Associazione italiana studio malforma-zioni (tekoči račun št. 32005209) Trst, 26.3.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) “Čeprav je dobro vedela, da ljubezen ji bo prinesla trpljenje , bolečino in ponižanje, ga sprejela z radostjo, se mu popolnoma predala in ga negovala z vsemi močmi, ker je vedela, da z njim bo postala bogatejša in živahnejša, ker si je želela to bogastvo, to življenjsko silo..." Ciao Donatella Trst, 26.3.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob smrti drage mame in none izreka družini Marušič iskreno sožalje otroška dramska skupina in KD Kraški dom Ob izgubi dragega očeta izreka VValterju Svari in družini iskreno sožalje Smučarski klub Brdina SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE GORICA / POBUDA "TAK DAV KNJIŽNICA D. FEIGEL / MLADINSKA SOBA Volilna kampanja stopa v intenzivnejšo fazo Volilna kampanja se je tudi dejansko pričela in sicer s predstavitvijo kandidatov, ki nastopajo na posameznih listah, oziroma v vrstah levosredinske, oziroma desnosredinske koalicije. V Ronkah je bila v nedeljo predstavitev kandidata SKP Cancianija, v j Tržiču pa sta se predstavila kandidata desnosredinske koalicije za senat Romoli (FI) in za poslansko zbornico Luise (CDU). Predsatvitve se je udeležil tudi tajnik Nacionalnega zavezništva Ritossa. V okviru televizijskih oddaj preko tretjega (deželnega) omrežja bo drevi, približno ob 19.50 govoril kandi- J dat Zelenih za poslansko zbornico, Renato Fiorelli. Ranil ga je z nožem Pohcija je v soboto zveCer priprla 37-letnega Sandra Bottacina zaradi poskusa uboja in povzročitve hudih telesnih poškodb. Nekaj pred 20. uri je namreč na območju Rdeče hiše prišlo do prepira, ki se je za 35-letnega Massima Speranzo končal precej tragično: v goriški splošni bolnišnici so ga pridržah na zdravljenju za mesec dni zaradi, ran na glavi in roki. Prepir naj bi se zaCel že v bližnji osmici, nadaljeval pa na ulici, kjer naj bi Bottacin izvlekel kakih 20 centimetrov dolg kuhinjski nož in napadel Speranzo, skočil na kolo in se odpeljal. Posledice pretepa Nasilje je na lastni koži poskusil 17-letni D.B. iz Moša, ki se bo moral zdraviti mesec dni.Po prvih informacijah, naj bi jo mladoletnik skupil v pretepu, včeraj zjutraj, okrog druge ure, menda na območju LoCnika. Požar v silosu z žagovino Gasilci so včeraj dopoldne kake štiri ure gasili ogenj, ki je zajel silos za žagovino v podjetju Zorze-non v Koprivnem. Ogenj je uničil električno napeljavo, zgorelo pa je tudi kakih dvajset kubičnih metrov žagovine. Tatovi so bili zelo delavni Neznanci so v noči od nedelje na ponedeljek zagrešiti vrsto tatvin na območju Plešivega. Vdrti so v več avtomobilov in enega tudi odpeljali. Gre za pravacati serijski tatinski podvig. V priporu zaradi smrti Giuseppa Buttignona V Starancanu so priprti 45-letnega Savina Finotta, ki naj bi bil kriv smrti 40-letnega Giuseppa Buttignona, 15.t.m. Menda je Finotto priznal, da je v stanovanje, vrgel molotovko, ki je zanetila požar. Buttignon je umrl zaradi hudih opeklin. KULTURNI DOM - Gorica ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na solidarnostno srečanje z msgr. Paskvalejem GUJONOM, ki bo v četrtek, 28. marca 1996, v goriškem Kulturnem domu, ul. I. Brass 20. Uvodna misel: Viljem Cerna, predsednik Zveze Slovencev za videmsko pokrajino. Ne gre samo za davčno breme Predstavniki ASCOM izpostavili tudi številna druga vprašanja Po torkovi pravljici o žabji šoli danes Vrtiljak z lutkarjem Cvetom Severjem Otroci bodo tudi risali, čaka pa jih lutka Tudi trgovci in upravi-tleji javnih lokalov na Goriškem so se pridružiti vsedržavni pobudi ”tax day” za zmanjšanje davčnega bremena, poenostavitev raznih upravnih postopkov in predpisov. Ker je večina trgovin na Goriškem ob ponedeljkih zaprta (v glavnem so odprte le trgovine jestvin in pekarne) protest s tega vidika ni bil kdovekako opazen. Tisti, ki so se pridružiti stavki so navojnice spustiti eno uro pred običajnim urnikom zapiranja. Na sedežu združenja trgovcev (ASCOM) pa je bilo zjutraj srečanje z novinarji, kjer so predsednik Bisesi, s podpredsednikom Blasigem in nekaterimi drugi sodelavci obrazložiti vzroke protestne pobude ter predloge za ureditev bolj preprostega, davčnega sistema, ob Čemer velja opozoriti, da je vseh davkov in davščin, ki bremenijo trgovce in druge občane skoraj sto, vendar pa jih le šestnajst daje kar 97 odstotkov vseh davčnih dohodkov. Država ima s pobiranjem drugih v glavnem izgubo. V Italiji je preko 3.300 zakonskih in podzakonskih norm s področja davkov. Trgovci in predvsem upravitelji javnih lokalov terjajo strožje spoštovanje predpisov glede agriturizma in drugih dejavnosti in opozarjajo, da je ob nespremenjenih razmerah tudi v prihodn je pričakovati zapiranje trgovskih obratov. Mimogrede, na Goriškem so jih v obdobju 1994-1995 zaprti okrog 120. Srečanje s Časnikarji so predstavniki združenja trgovcev izkoristili tudi za informiranje javnosti glede številnih nerešenih vprašanj. Iskanje ustreznih predvsem pa hitrih odgovorov bi ugodno vplivalo na omejevanje krize, ki je prisotna tudi v terciarnih dejavnostih na Goriškem. Ob tem ne gre pozabiti, da je trgovina ena od nosilnih dejavnosti goriškega gospodarstva. Občini bodo trgovci na skorajšnjem srečanju predlagali svoje poglede glede urejanja parkirnih prostorov in nekaterih drugih pobud, za poživitev trgovine. Pri uvajanju načrta parkirišč poudarjajo potrebo po postopnosti, kakor tudi koristnost, da se tudi v neposredni bližini centra zagotovi dovolj parkirnih prostorov, kjer ne bo treba plačevati parkirnine. Prenova celotnega kompleksa nekdanjega samostana, oziroma vojašnice v ulici sv. Klare pa bi pomenila nove možnosti tudi za trgovinsko dejavnost. Bolnišnica Janeza od Boga: poskus iskanja rešitve Red Usmiljenih bratov ne namerava zapreti bolnišnice v Gorici, vendar je treba tej ustanovi s priznanjem deželnega statusa bolnišnice in dodelitvijo dodatnega števila postelj omogočiti preživetje. Dežela naj bi namesto dosedanjih 80 mest dodelila bolnišnici 140. Tak predlog so na nedavnem srečanju z goriškim županom izrekli predstavniki cerkvenega reda. Bolnišnica naj bi tako služila za potrebe prebivalstva goriške pokrajine in sosednjih območij. 2e zdaj je v bolnišnici skoraj polovico pacientov, ki prihajajo od drugod. Dežela naj bi torej namesto dosedanjih 80 postelj, ki so na razpolago javni zdravstveni službi, potrdila 140. 60 mest bi bilo na razpo- lago za takoimenovano dolgotrajno zdravljenje. Usmiljeni bratje so pripravljeni sprejeti tudi (prav tako v kompleksu obstoječe bolnišnice), vodenje posebnih struktur za rehabilitacijo (RSA). Ob tem pa je treba načrtovati srednjeročno in upoštevati tudi že obstoječe stvarnosti, (Kr-min), oziroma naCrta za postopno urejanje- in opremljanje teh struktur, ki naj bi, v mnogocem razbremenile javne bolnišnice. Predlog za odprtje posebnih struktur, kjer nudijo občanom , poleg socialne tudi zdravstveno oskrbo, so podkrepili s statističnimi podatki o postopnem staranju prebivalstva, kar se bo v naslednjih letih prav gotovo še stopnjevalo. V knjižnici v Križni ulici, ni veC strahov, ker so otroci zadnjega spodili v torek, da so lahko v miru poslušali novo pravljico o žabji šoti (foto Bumbaca). Mladinska soba je bila pretesna za vse otroke, ki so kvakali in regali pa se kdaj pa kdaj še brcati med sabo, prav tako kot mladi žabci v žabji šoti, o kateri je pripovedovala Barbara Rustja. Ob koncu so dobiti Vsak svojo žabico, kateri so dodali le še oči in jeziček. Otroci se bodo danes ob 17. uri ponovno zbrati na Vrtiljaku animiral bo Cveto Sever iz Kranja. Za domačo nalogo bodo otroci narisali risbo, ki jih najbolj spominja na dogodke iz prejšnjih dveh pravljičnih uric, in ki jih bodo potem razobesili v knjižnici. Domov bodo odnesli tudi spominek v obliki lutke. FINANCIRANJE BOLNIŠNICE čas je da javnost izve resnico Zahtevo postavlja Valenti NA OBČINI Razstava ob obletn manifesta za Italijo V veži županstva so sinoči odprli fotografsko razstavo ob 50-obletnici množičnih manifestacij 26. in 27. marca 1946 za italijansko Gorico. Razstava bo postavljena do prvih dni aprila. V občinski sejni dvorani pa je bila zatem uradna slovesnost, kjer je govoril odvetnik Cesare De-vetag, edini še živeči elan odbora CLN, ki je, kakor je na sinoCni slovesnosti nekajkrat poudaril, vodil priprave na manifestacije in podčrtal nekaj podrobnosti o tedanjih dogodkih in pripravah. Pred Deveta-gom je udeležence pozdravil župan Valenti. Kljub komemoraciji je bilo seveda ob koncu tudi nekaj predvolilnih namigov. Pred dnevi smo poročali o "odprtem pismu”, ki ga je Odbor za goriško bolnišnico izročil županu Va-lentiju. Nevedbe v omenjenem pismu so, kakor potrjuje zelo ostra reakcija deželnega odbornika Fasole, zadele v živo. Slišati je bilo celo za grožnje s sodnim postopkom. Goriški župan Valenti pa je včeraj, v daljšem sporočilu za javnost poskrbel, da se bo o bolnišnicah in zlasti o goriški bolnišnici govorilo še nekaj Časa. V izjavi navaja, da je pravzaprav zadovoljen ko Dežela omenja pravni postopek, saj bo le tako mogoCe ugotoviti kaj se je pravzaprav v vseh teh letih dogajalo glede financiranja izgradnje bolnišnice v Gorici. Zupan pravi, sklicujoč se na izjave odbornika Fasole, da prošnja za financiranje bolnišnice v Gorici nikoli ni bila poslana v Rim, medtem ko so bile redno poslane prošnje za financiranje Tržaške glavne bolnišnice in bolnišnice v Tržiču. Zupan znova poudarja, da je skrajni čas, da javnost izve resnico. Glede bolnišnice Janeza od Boga je Fasola v začetku februarja v pismu županom zapisal, da bi se dalo v razmeroma kratkem roku zagotoviti denar za odkup tega objekta. Valenti predlaga, naj se isti denar nameni za preureditev bolnišnice, obenem pa Fasoli osveži spomin glede izjav, ki jih je dajal, ko je bil še samo navaden deželni svetovalec. Je na te izjave medtem že pozabil ? V NEDELJO Smrtna nesreča pilota iz Tržiča V letalski nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, okrog 13. ure v kraju Joannis v občini Ajello, je izgubil življenje 35-letni Roberto Forgione iz Tržiča, ulica Romana 112. Kmalu po vzletu z letališča v Uttanu, kjer je nekakšen center za tovrstno športno-le-talsko dejavnost je dvosedežno super-lahko letalo Wallaby strmoglavilo. Pilot je bil na mestu mrtev. Menda nihče od sicer številnih ljubiteljev letenja, ki se zlasti ob nedeljah zbirajo na ”mi-niletališfcu” ni videl, kako je letalo strmoglavilo. Domnevati je mogoCe, da je do nesreče prišlo zaradi mehanske okvare. V teku je preiskava. a PRIREDITVE ZSKD in Kulturni dom vabita v Četrtek, 28. t.m. ob 18. uri na solidarnostno srečanje z msgr. Paskvalom Gujonom. Uvodoma bo spregovoril Viljem Cerno predsednik Zveze Slovencev iz Videmske pokrajine. Srečanje bo v mali dvorani Kulturnega doma. KD SABOTIN bo v nedeljo, 31. marca gostilo gledališko skupino Oder 90 z dramo F. Bevka "Krivda”. Prireditev bo v prostorih bivše OS v St.Mavru, s pričetkom ob 17. uri. KD KRAS Dol/Poljane vabi v soboto, 30. marca ob 20.30 na predstavo "Vsak minut je na palanka” v izvedbi Beneškega gledališča. Predstava bo v prostorih nekdanje šole na Palkišču. KD BRIŠKI GRIČ pričenja v soboto, 30. t.m. niz prireditev v okviru 50-letnice društva, Sobotni veCer so poimenovati Pozdrav mladih. Pripravljajo tudi razstavo pirhov. V SKC DANICA na Vrhu je odprta razstava ob 50-letnici društva. Ogled je vsak dan od 19. do 21. ure, v nedeljo 31. t.m., ko se razstava zaključi, pa tudi popoldne. PRISPEVKI V spomin na Nado Hmeljak daruje družina Ursic 100 tisoč lir za KD Sovodnje. V isti namen Vida in Mirka 100 tisoC lir, družina Vilka Tomšiča 50 tisoč tir. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»Get shorty«. □ OBVESTILA KD SABOTIN vabi danes, 26. marca ob 20.30 na predavanje Alessia Stasija na temo "Dogodki iz preteklosti okolja”. Srečanje bo v prostorih bivše OS v St. Mavru. SKUPINA 75 vabi Člane in prijatelje da se danes, 26. marca, ob 20. uri, udeležijo srečanja na sedežu v Sovodnjah, kjer bodo opravili selekcijo diapozitivov za Dia Primorska. Knjigo "Odtenki in zaznave” prof. A. Rupla dobite na sedežu ZSKD in v knjižnici D. Feigel. I; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), C. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. F.lti Rosselti 23, tel. 410340. POGREBI Ob S.uri , Bruna Visintin, iz bolnišnice Janeza od Boga, v cerkev sv. Roka in na glavno pokopališče; 9.20, Alfredo Petarin iz splošne bolnišnice ; 9.30, Elisabetta Pelikan iz bolnišnice sv. Justa v S. Gio-vanni al Natisone; 9.30, Renato Tudor, iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 10.20, Maria Pian , iz bolnišnice Janeza od Boga ; 11.00, Luigi Bensa, iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X in na glavno pokopališče; 12.30, Alberto Soprani iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 13.15, Albino Calligaris iz splošne bolnišnice v Romans; 14.00, Er-minia Schiozzi vd. Di Luvi iz bolnišnice sv. Justa v Podgo-ro; 15.30, Francesco Capoce-falo iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. -FARGO FINE CHEMIC/Vi-S 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 r 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA COSMETICS ITALY FINE CHEMICAI.S 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 KMETIJSTVO / SODELOVANJE SLOVENIJA - FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Tehnologi in kmetje Primorske obiskali obrate v Furlaniji TRST - Prejšnje dni je večja skupina tehnologov in kmetov iz Primorske regije v republiki Sloveniji, ki proizvajajo mesne in sirarske izdelke, obiskala Furlanijo. Gostje so si ogledah najprej zadrugo Medio Tagliamento v Spilimbergu, ki ima štiri prodajne centre v katerih prodajajo svoje sirarske in mesne proizvode in vino. V glavnem je zadruga usmerjena v predelavo sira in konzumnega mleka ter rejo prašičev. Ogledah so si sirarno in hlev za rejo prašičev ter prodajalno. Sirarna razpolaga z izredno visoko tehnologijo in proizvaja visoko kakovostni sir. Na leto predela 1.800.000 hi mleka ah okrog 600 hi na dan. Sledil je ogled manjše pršutame v kraju San Daniele z zmogljivostjo trideset tisoč pršutov letno in je po svojem obsegu zanimiva za slovenske razmere. Osebje pršutame je gostom predstavilo celoten potek predelave od prihoda svežih pršutov do končnega proizvoda. Poudarili so tudi, da so vsi pršuti z oznako kontroliranega porekla iz pooblaščenih klavnic, kakor tudi, da so vsi prašiči izključno z območja dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Slovenski strokovnjaki so lahko nazorno videli kaj vse je potrebno za proizvodnjo pršutov visoke kakovosti. Zanimiv je tudi podatek, da je samo v kraju San Daniele kar 25 večjih in manjših pršutarn, ki pridelajo od milijon sedemsto tisoč do dva milijona pršutov letno. Vse pršutame so povezane v konzorcij. Obisk so gostje sklenili z ogledom podjetja za izdelavo salam, ki je slovenske strokovnjake še posebej zanimalo spričo dejstva, da se tudi ta predelava v Sloveniji vedno bolj širi. Izdelki tega podjetja se, z razliko od mnogih v Sloveniji, odlikujejo po nežnem okusu bres ostrih začimb. Strokovnjake iz Slovenije je vodil priznani primorski izvedenec za mesnine dr. Renčelj, ki je tudi avtor znamenite knjige o suhih mesninah, na obisku v Furlaniji pa jih je spremljal vodja strokovne službe Kmečke zveze dr. Mario Gregorič. j.k LIRA TOR SRE ČET PET PON 15600 1556,1 1556)3 1556,6 1562,1 Finančne olajšave za trgovska podjetja TRST - Deželna vlada je s popravki in dopolnili obnovila zakonski osnutek št. 36/1988. Ta omogoča trgovskim podjetjem in tvrdkam za storitve lažji pristop k investicijskim sredstvom, saj predvideva olajšave pri bančnih kreditih, kratkoročna posojila, sanacijo v podjetjih, ki niso prejela naprošenih prispevkov za odplačevanje obresti po omenjenem zakonu in prispevkov za leasing po zakonu št. 63/76, ter preobrazbo deželnega 10-letnega prispevka na račun kapitala v enkratni prispevek po odstotnih merilih EU. OBVESTILO SDGZ Do 31. marca plačati davek T0SAP 31. marca letos zapade rok za prijavo in plačilo davka na zasedbo javne površine TOSAP ’96. Vsi posestniki stalnih zaves bodo morali žal, po zadnjih vesteh, plačati t.im. "davek na senco”, ki ga je Občina Trst komaj ukinila! Gre za novosti zadnjega finančnega zakona (28.12.1995, št. 549) in okrožnice ministrstva za finance št. 43/3 z dne 20.2.1996, ki jih podrobno razlaga. Davek TOSAP je treba plačati na vse zasedbe, ne le za površje, ampak tudi za podzemlje in zasedbo prostora nad zemljo, v primeru, da so te enake ali večje od pol kvadratnega metra. Pri izračunu davka pride v poštev ploščina štrlečega predmeta na površino. 1. Finančni zakon je odložil plačila TOSAP na marec in vpeljal načelno možnost ukinitve za nekatere davke. Občina je v tem smislu sklenila oprostitev davka na senco. Vendar poznejša okrožnica finančnega ministrstva je interpretirala zelo omejevalno to možnost in dopustila davčno ukinitev le za dane slučaje. Tako je ostala ukinitev davka na senco le za začasne zavese, medtem ko ga bodo morali plačati vsi obrati s stalnimi (celoletnimi) zavesami. 2. Ge gre za eno samo zasedbo (pod, na in nad površino), ki ne dosega pol kvadratnega metra, je ta oproščena davka in ni treba opraviti nikakršne prijave. Torej se ne bo plačalo več TOSAP za en sam napis, oglasno desko, itd. tudi če jih imamo več, nameščenih na več ulicah, a te ne dosegajo 0,5 kvadratnega metra. 3. Ko obrat razpolaga z več hkratnimi zasedbami (napis, žarometi, štrleče izložbe), je treba upoštevati vsako vrsto posebej in sešteti ploščine posameznih zasedb od stene na pločnik - ulico. Ge vsota več zasedb iste vrste (npr. žarometi pritrjeni na steno, izložbe, napisi, itd.) ne dosega pol kvadratnega metra, se ne plača davka. Ge je ta vsota enaka ali gre preko 0,5 m2, plačamo davek pač za dano vrsto zasedbe. 4. Ge imamo več hkratnih, tudi manjših zasedb, ki so skupno enake ali večje od pol kvadratnega metra - čeprav ne plačamo davka, ker so različne narave - jih moramo vseeno javiti na pristojni občinski urad za davke (Settore tri-buti). Na posebnem obrazcu, ki ga dobimo od tega urada, bomo napisali zasedbene površine za vsak predmet, ki štrli na javno površino (tudi nad in pod zemljo). Ge smo že prijavili pred tem zaveso ali drugo zasedbo, bomo to navedli v novi prijavi. Plačilo in prijava Davčne tarife so glede na lani nespremenjene. Ge je davek višji od 500.000 lir, ga lahko plačamo v štirih obrokih (prvega 31.3.). Občina bo poslala davkoplačevalcem zadevne obrazce za poštno nakazilo. Kdor jih ne prejme, jih lahko dvigne na Uradu za davke, Largo Gra-natieri 2, tel. 675-4444, 675-4825, 675-4448. Kdor je plačal lani TOSAP preko SDGZ, lahko dvigne obrazce oz. plača davek na SDGZ. Vsem zainteresiranim smo na razpolago za podrobne informacije zlasti glede nove prijave dodatnih manjših zasedb (poleg zaves), ki obstajajo pri obratih. BUON1 DEL TESORO POLEENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO g Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. g Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,32%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. M Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol3.30 dne 27. marca. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (1. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. 25. MAREC 1996 v URAH 5 s valuta nakupni prodajni $ ameriški dolar 1537,00 1584,00 nemška marka 1045,00 1077,00 1 francoski frank 304,00 313,00 si holandski gulden 931,00 960,00 ll belgijski frank 50,50 52,50 § I funt šteriing 2353,00 2425,00 o S1 irski šteriing 2423,00 2496,00 ti S s <5 danska krona 270,00 278,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1127,00 1162,00 japonski jen 14,40 14,90 §2 švicarski frank 1291,00 1330,00 II H avstrijski šiling 148,20 152,80 norveška krona švedska krona 240.00 232.00 247.00 239.00 portugalski escudo 10,00 10,40 1 španska pezeta avstralski dolar 12,30 1189,00 13,00 1226,00 madžarski florint 11,00 14,00 3 2 slovenski tolar hrvaška kuna 11,30 265,00 11,80 290,00 25, MAREC 1996 1 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1545,00 1575,00 nemška marka 1051,00 1069,00 francoski frank 303,00 313,00 holandski gulden 929,00 954,00 belgijski frank 50,60 52,40 funt šteriing 2349,00 2429,00 irski šteriing 2422,00 2517,00 danska krona 269,00 279,00 grška drahma 6,28 6,88 kanadski dolar 1126,00 1161,00 švicarski frank 1294,00 1319,00 avstrijski šiling 147,92 152,42 slovenski tolar 11,50 11,80 25. MAREC 1996 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1562,140 — ECU — 1961,270 — nemška marka — 1058,290 — francoski frank — 309,000 — funt šteriing — 2380,080 — holandski gulden — 945,610 — belgijski frank — 51,505 — španska pezeta — 12,595 — danska krona — 274,010 irski funt — 2454,120 — grška drahma — 6,479 — portugalski escudo — 10,248 — kanadski dolar — 1148,800 — japonski jen — 14,702 — švicarski frank — 1311,180 — avstrijski šiling — 150,480 — norveška krona — 243,380 — švedska krona — 235,830 — finska marka — 339,670 — avstralski dolar 1210,810 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 1.4573 1.4613 funt šteriing 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28.063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21.498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32.275 PALMANOVA / V BIVŽI VOJAŠNICI ZA NAJMLAJŠE Po Picassu še razstavi Chagalla in Dalija Utrjeno mesto Palmanovo so Benečani zgradili pred 400 leti, da bi v njem imeli dovolj vojakov, ki bi takratno ozemlje Sere-nissime branili pred turškimi vpadi. Svojo vojaško posebnost je to utrjeno mesto ohranilo tudi v kasnejših časih. Napoleon je še bolj ovrednotil njen vojaški pomen. Italija je kasneje v tem kraju imela cel kup vojašnic. V njih je bilo več regimentov, saj je meja z Avstrijo bila oddaljena le nekaj kilometrov proti vzhodu. Tudi v sodobnih časih hladne vojne med Varšavskim in Nato paktom je v vojaškem oziru Palmanova igrala veliko vlogo. Hladne vojne danes v Evropi ni več, vojašnice samevajo. Tudi v Palmanovi, zaradi tega si prizadevajo dobiti nekaj v zameno, kar bi temu kraju prineslo ne le novega slovesa, marveč predvsem nov zaslužek. 2e pred kakšnim desetletjem so obnovili prostore nad vstopnimi vrati v to utrjeno mesto ter v njih prirejali, leto za letom, zanimive razstave. V enem teh prostorov je sedaj vojaški muzej, za katerega skrbijo vojaki. V stari Napoleonovi smodnišnici vsako leto avgusta prirejajo prodajno razstavo starih slik ki privablja zanimanje še zlasti tistih, ki letujejo v Gradežu ter Li-gnanu. Pred tremi leti je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine porabila veliko denarja, da je preuredila nekdanjo Napoleonovo vojašnico (tako jo imenujejo, ker je bila zgrajena za časa francoske zasedbe). V njej so priredili razstavo ob 400-letnici izgradnje utrjenega mesta. Polovica razstave je bila takrat v doževi vili Manin v Passarianu. Razstava je bila zelo dobro pripravljena, na njej smo lahko videli tudi bogato dokumentacijo o drugih utrjenih mestih v Evropi od tistih na Finskem do Karlovca na Hrvaškem. Ni pa imela zaželjenega obiska, brez dvoma zaradi nepravilno izdelane reklamne kampanje, za razliko od podobnih v naši deželi v prejšnjih letih. Zelo primeren razstavni prostor v tej nekdanji vojašnici so kasneje izkoristili, da so v njem priredili še nekaj drugih razstav. Tudi letošnje leto obeta biti v tem oziru zelo bogato. Ogledali si bomo lahko dela treh sodobnih likovnih mojstrov, katerih imena ni treba posebej predstavljati: Picasso, Chagall in Dali. Dela Pabla Picassa so na ogled že od sobote, 16. marca in si jih bomo lahko ogledali do 1. maja. Le nekaj dni bo treba za demontiranje razstave in za postavitev nove. 11. maja bodo odprli razstavo del Marca Chagalla; odprta bo do 30. junija. 13.7. bo odprtje razstave del Salvatora Dalija, razstava bo odprta poldrag mesec, do 15. septembra. Palmanova je lahko dosegljiva z vseh strani, saj je tu stiCišCe avtocest iz Benetk, Vidma - Beljaka, Trsta - Gorice -Slovenije. Razstavni prostori so, razen ob sredah, odprti vsak dan. Dela Pabla Picassa so - kot rečeno - prva na ogled. Največ je njegovih ilustracij za razne knjige. Potem so keramični izdelki, od katerih so nekateri na las podobni, Ce ne isti, kot so bili lani razstavljeni v Ljubljani. Na ogled so tudi nekatere veliki Picassovi tapisoni. Ne manjkajo niti nekateri njegovi reklamni plakati. NajveC in najbrž najbolj zanimive so Picassove ilustracije nekaterih literarnih del. Sem sodijo ilustracije knjige Honoreja de Balzaca ”Le Chef d’Oeuvre Incon-nu”, zbirka erotičnih pesmi starogrške pesnice Saido ”Grace et Mou-vement”, svojstvena upodobitev El Grecovega dela ”E1 Entierro del Conde de Orgaz”, ”Vingt Poemes” Luisa De Gongora, itd. Kot številni drugi uspešni umetniki je bil tudi Picasso aktivno prisoten v celotnem umetniškem, ne samo likovnem življenju. Palmanova sicer ni kraj, v katerem bi lahko videli bogato razstavo nekega umetnika, kakršno lahko vidimo v beneški, florentinski ali pariški palači. Zanimivo pa je, da tu pobliže vidimo vsaj eno področje udejstvovanja velikega sodobnega umetnika. Tudi v primeru Chagalla bodo na ogled predvsem njegove knjižne ilustracije. Te smo sicer pred tremi leti že videli na večji Chagallovi razstavi v Ferrari, katere en del so kasneje že pokazali v nekaterih drugih italijanskih mestih. Dela Salvatora Dalija pa so na ogled in tudi na prodaj v več krajih. Zanimivo je dejstvo, da je za vse tri razstave poskrbela družba Master International Art iz Milana, in da jih je sponsoriziralo znano podjetje Jacuzzi, ki v kakšnih desetih tovarnah v Evropi in ZDA izdeluje posebne kopalne kadi. Jacuz-zijevi so doma v Furlaniji in so se s podpiranjem teh razstav v Palmanovi želeli oddolžiti svoji domovini. Tudi na tak način, da v razstavnih dvoranah, poleg Piccasso-vih slik vidimo tudi nekatere njihove kopalne kadi in orumenele fotografije njihovih industrijskih hal. Marko VValtritsch Galeb rabi nove pisane »perutničke« Namesto »zapovedane« lastovke je tokrat prihod pomladi napovedala sinička. Gre za posebno siničko, za Siničko v pleničkah, pesmico Miroslava Košute z ilustracijo Klavdija PalCiCa, s katero revija Galeb v svoji letišnji sedmi številki pozdravlja pomlad. Pravzaprav je prijetnemu letnemu Času, ki nas iz zime vodi toplejšim dnevom naproti, v tokratni številki Galeba namenjena posebna pozdravna pesmica Pomladnica (besedilo Bina Stampe Žmavc, ilustracija Mojca Cer- jak), v živahnejših barvah pa se predstavlja revija v celoti. Že sedaj pa uredništvo revije vabi vse zveste male bralce, da svojemu Galebu narišejo nove »perutničke«. Gre za risbe, ki jih bo uredništvo v naslednjem šolskem letu uporabilo za naslovnice. Risbice lahko mali avtorji pošljejo do 10. maja, komisija bo izbrala in nagradila 20 del, od teh jih bo 10 za nove naslovnice. Risbice bodo objavljene v junijski številki, maja pa bodo na ogled v Tržaški knjigami. FILM / POLLACKOVA VERZIJA Manj pravljična Sabrina Sabrina (ZDA 1995), režija Sidney Pollack, igrajo Julia Onnond, Har-rison Ford (na sliki), Greg Kinnear. Najprej moramo pozabiti na VVilderjev film, na Audrey Hepburn in na Humphreya Bogarta: samo tako nas Pollackov film ne bo razočaral. Film, ne remake, ker je režiser - pravilno, morda nujno - zgodbo spremenil. Spremenil tako, da je ni samo navzven posodobil, ampak je tudi zamenjal vsebinsko težišče. Glavni junak je zdaj Li-nus Larrabaee (Harrison Ford), ki živi samo za svoje delo. Vsaj tako misli, dokler ga lepa Sabrina in neprevidni brat David ne prisilita, da se zazre vase. Kar odkrije pa mu ni prav nic všeč... Nič veC garaž, torej, kjer stari šofer vsak dan Cisti gospodarjeve Rolls Royce: razposajeni David vozi najnovejšo Ferrari, Linus pa uporablja osebni helikopter. In tudi Sabrina ni več plaha deklica, ki poskusi samomor in odide v Pariz, da bi se izučila za kuharco. Nova Sabrina res odpotuje v Pariz, a se tu zaposli pri prestižni modni reviji. Neznatna sprememba? Ne, saj se Sabrina vrne polna zaupanja vase, brez Pepelcinih kompleksov. Linus je kraljevič, ki ga mora lepa kraljičina rešiti iz začaranega spanja, Sabrina se je že sama prebudila. Manj pravljičnosti, manj nedolžnosti, a tudi manj ironije. Za luksuznimi oblekami in plesnimi dvoranami je VVilder skril - prikril - ostro kritiko ameriške visoke družbe, njenih obredov in čustvene praznine. Tega v Pol-lackovem filmu ni, zato pa je rešiser poglobil psihološko analizo junakov, še zlasti Linusa. Bogart je bil pravzaprav v tej zanj neobičajni romantični vlogi neprepričljiv (ne pozabimo, da bi moral Linusa igrati Cary Grant!), Ford pa je od vedno romantični junak: Han Solo v vojni zvezd, Indijana Jones, menadžer v filmu Una donna in car-riera. Pozabimo na preteklost in zabavajmo se ob sodobni komediji, ki ni prevljica, temveč film. Nadja Rebec ARHITEKTURA TEGA STOLETJA Pozzeltov vodič po Vidmu Publikacija je izšla pred kratkim pri založbi Electa »Južno od Alp in vzhodno od Dunaja leži Furlanija, dežela arhitektonskih posebnosti, ki mogoče v Evropi nima primerjave, razen v se-verno-zahodnem območju Lugana«. Tako je Giuliano Cresleri zapisal v uvodni besedi študije Marca Pozzetta o moderni arhitekturi v Furlaniji, in prav Marco Pozzetto dopolnjuje Creslerijevo misel, ko pravi, da bi Furlaniji kot »kraj posebnosti« dodal Slovenijo. Gre za državo, ki je sedaj samostojna, bila pa je »prehodna dežela« umetnikov in kultur, in šilom razmer tudi bolj ali manj krutih vojska. Tako razmišlja Pozzetto v predstavitvi Vodiča arhitekture dvajsetega stoletja Vidma in pokrajine, ki je pred kratkim izšel pri založbi Electa. Gre za malo priročno publikacijo, ki je opremljena s črnobelimi fotografijami. Kot pojasnjuje Pozzetto, je bila prvotno knjižica zamišljena kot mali vodic po Vidmu, potem pa je nekoliko »narasla«. Uvodna »begajoča« razmišljanja je prispeval pisatelj Carlo Sgorlon, strokovno je publikacijo utemeljil Pozzetto. Kratkima zapisoma sledi razdelek z didaska-lično predstavitvijo najpomembnejših starejših zgodovinskih spomenikov območja, nato pa so s fotografijo in kratkim pripisom pred- stavljene najzanimivejše zgradbe tega stoletja. Publikacija, ki je izšla s pomočjo videmskega Ro-tary Cluba, je nedvomno pouCna, zaradi žepnega formata pa si jo lahko vsakdo vzame s seboj na temeljitejši ogled Vidma in njegovih arhitektonskih posebnosti. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 26. marca 1996 EVROPSKA UNIJA / KLJUB BRITANSKIM ZAGOTOVILOM O USPEŠNIH UKREPIH PROTI BOLEZNI »PONORELIH KRAV« Sprejeli popolno zaporo za izvoz britanskega goveda in govedine BRUSELJ, LONDON - Zivinoz-dravniski odbor Evropske unije je včeraj sklenil popolno zaporo za izvoz goveda in govedine iz Velike Britanije. V bistvu je odbor le osvojil, kar so posamezne vlade Unije sklenile že v prejšnjih dneh. Zapora pa naj bi po mnenju komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja preprečila, da bi bila skupaj z britansko prizadeta tudi evropska živinoreja. Vsaka dva tedna bo moral London komisiji predložiti izčrpno poročilo o poteku tako imenovane bolezni »ponorelih krav« in o ukrepih za zajezitev bolezni. Unija ni torej osvojila zahteve o zakolu vsega britanskega goveda, ki so ga predlagale nekatere države, ker bi morala prispevati pri kritju ogromnih stroškov za tako pobudo. Prav tako pa ni pristala na britanske zahteve o preklicu vseh omejitvenih ukrepov. Nič čudnega torej, da je britanska vlada včeraj poskušala zmanjševati dramatičnost položaja in je jasno navajala, da je strah ljudi in Evrope pretiran. Minister za zdravstvo Stephen Donel in njegov kolega za kmetijstvo Douglas Hogg sta včeraj v spodnjem domu britanskega parlamenta zagotavljala, da je britanska pečenka vama tako za odrasle kot za otroke. Posebni britanski znanstveni odbor je namreč navedel, da je treba ob pomanjkanju nasprotnih dokazov primere Creutzfeld-Jakobove bolezni pripisati okužbam s patogenim povzročiteljem bolezni »norih krav« pred letom 1989, ko so v Veliki Britaniji končno sprejeli drastične ukrepe proti širjenju te bolezni. Prepovedali so namreč prodajo možganov, hrbtnega mozga, od mesa pa so morali ločiti bezgavke in ves linfatični obtok. Takim pojasnilom pa ne verjamejo niti Britanci, ki so se začeti dosledno izogibati govedine, tako da je po Mc-Donaldsu tudi družba Wimpy odpravila britansko govedino s svojih jedilnikov. Nič čudnega torej, da je v Cityju zavladal preplah, tako da je vrednost delnic prehrambene, mesne in živilsko predovalne industrije bliskovito padla. Po logiki bi morati v Veliki Britaniji likvidirati predvsem starejše govedo, v takem primem pa bi država ostala brez mleka. V Veliki Britaniji tedensko spijejo 100 milijonov litrov mleka, ki bi ga morali uvažati, če bi zaklati vso starejšo živino. Po prvih ocenah bi tak zakol stal 520 milijonov funtov, kar si Velika Britanija bržkone ne more privoščiti, Evropska unija pa noče tega vsiliti, ker bi morala prevzeti nase del teh bajnih stroškov. Vse torej ostaja pri starem, ati bolje rečeno vsi čakajo na ugotovitve strokovnjakov, ki se mučijo, da bi dobili prave odgovore za zajezitev in odpravo te skrivnostne bolezni. Med dragim je sedaj vsem jasno, da si je Velika Britanija sama kriva za sedanji zaplet, ker je predolgo skrivala prave razsežnosti tega pojava, pri tem pa so vladi pokorno stali ob strani razen redkih izjem tudi britanski znanstveniki, ki bi morati biti plat zvona, ko so se pred leti poleg krav pojavile tudi »nore mačke«, ki so jih bržkone hraniti z mesom bolnih krav. Po McDorridsujelud Wrnpy v Londonu odpravi hctourgeje iz brifcnske govedhes svojega jedinika Sla po dobičku je kriva bolezni »ponorelih krav« JERUZALEM - Mednarodna fundacija Wolf je včeraj v Jeruzalemu dodelila svojo letno nagrado ameriškemu znanstveniku Stanleyju Prusinerju, ki je odkril patogenega povzročitelja encefalopatije pri govedu (BSE: Bovine spongiose en-cephalopathy), tako imenovano bolezen »ponorelih krav«. Profesor nevrologije na kalifornijski univerzi v San Franciscu bo prejel 100 tisoč dolarjev, ker je v prionih odkril patogenega povzročitelja te skrivnostne nevrodegenerativne bolezni osrednjega živčevja. Profesorju pa še vedno ni uspelo pojasniti, ali so prioni (neke vrste beljakovine, ki za-dušu možgane) virusi, ali kaj drugega. Kako se prioni v bolnih organizmih razmnožujejo že meji na znanstveno fantastiko, ker se v bistvu ob- našajo kot mikrobi, tako da jim nekateri že pravijo virobi (virusi in mikrobi). Ko bodo torej znanstveniki ugotoviti, kaj so prioni in zakaj se razmnožujejo, bodo bržkone rešiti ne samo vprašanje bolezni BSE temveč skoraj vseh degenerativnih ece-falopatij pri živalih in tudi pri človeku. Navsezadnje so prav pri človeku prvič odkriti podobno bolezen kot jo imajo nore krave. To seveda ni ne Alzheimerjeva in ne Creutzfeldt-Jakobova bolezen, temveč redka encefalopatija domorodcev s Papue, za katero so bolehali le pripadniki tistih plemen, ki so imeti obredno Ijudožr-stvo. V znak spoštovanja za umrlimi, a tudi da hi si prisvojili moč ubitega sovražnika, so namreč jedli dele možganov. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi z norimi kravami. Pred govejo so namreč poznali ovčjo ecefalopa-tijo, ki so ji v Veliki Britaniji praviti scarpie, ali bolezen »tekajočih ovac«. Pred desetimi leti, ko so se v Veliki Britaniji pojaviti prvi primeri »ponorelih krav«, sta živinozdravnika Ge-rald VVells in John VVilesmith takoj posumila, da so se krave okužile z boleznijo scarpie. Živilska industrija je namreč za hitrejšo vzrejo krmila teleta z beljakovinsko moko, ki so jo pridobivali iz neuporabnih delov ovac ati pa celo iz mrhovin ovac in goveda. Če je torej bolezen prešla z ovac na govedo, ni izključeno, da se je isto zgodilo s človekom, tako da je sedanjega preplaha v bistvu kriva sla po dobičku britanskih živinorejcev in industrije. GRČIJA / MANJŠINE Grški Romi živijo v čedalje slabših pogojih ATENE - Grški Romi živijo v vse slabših delovnih, zdravstvenih in izobrazbenih razmerah, je v petek sporočila organizacija, ki predstavlja Rome. Ce bodo še naprej živeli kot odpadniki družbe, bodo propadli, je izjavil Marcel Cortia-de, poslanik generalnega sekretarja organizacije Romani Baxt, ki je članica Mednarodne romske skupnosti, ki zastopa Rome širom po svetu. »So na najnižji točki obstoja. Če se bodo stvari poslabšale, bodo postali žrtve mafije in mamil, ali pa se bodo sprli med sabo,« je izjavil Cortiade na tiskovni konferenci, ki so jo organizirali skupaj z grškim helsinškim komitejem, ki deluje v okviru mednarodne helsinške federacije za človekove pravice. V Grčiji živi približno 300 tisoč Romov, ki predstavljajo tri od- stotke tamkajšnjega prebivalstva. Nekateri imajo potne liste, številni pa imajo status begunca, veliko pa jih sploh ni prijavljenih. Mnogi prosjačijo, ukvarjajo se s »čudnimi« posli in prekupčujejo z rabljenimi dobrinami. Živijo v platnenih šotorih in hišah iz lepenke, kjer pa nista urejeni kanalizacijska in električna napeljava. Imajo pomanjkljivo izobrazbo in mnogokrat so tarče napadov, češ da so vir kriminala. Predstavniki so na tiskovni konferenci sporočili, da sta za njihove slabe življenjske razmere najbolj kriva rasizem in diskriminacija. Dejali so, da imajo Romi probleme z zaposlovanjem in pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Mestne oblasti jih nočejo registrirati kot državljane. Otroke, ki bi radi obiskovali krajevne šole, pretepejo in pošljejo domov. »Ljudje si zatiskajo oči,« je menil Cortiade. »Plačujejo davke, služijo vojsko, imajo se za Grke in hočejo normalne hiše. Nihče ne bi smel živeti izven zakona in tega si niti ne želijo,« je dodal. Organizacija Romani Baxt sodeluje z Grškim helsinškim komitejem in romanskimi skupnostmi. Pripravlja programe za izboljšanje življenjskih pogojev Romov. Cortiade je povedal, da pripravljajo vse potrebno, da se bodo Romi lahko šolali v svojem jeziku. Čeprav so se nekateri njihovi projekti izkazali za uspešne, pa jih veliko mestnih oblasti noče izvajati. »Nekateri hočejo ohranjati razdaljo med sabo in Romi,« je izjavil predstavnik grškega helsinškega komiteja. ZDA, VELIKA BRITANIJA / KNJIGA O HOLOKAVSTU Krivca nista samo Hitler in nacizem »Navadni Nemci« enaki kot esesovci LONDON - Vsega nista bila kriva samo Hitler in njegov nacistični režim: na tisoče in tisoče »navadnih Nemcev« se je iztrebljenja Židov udeležilo z veseljaškim in ži-valsko-sadističnim nagnjenjem. Ta misel izhaja iz knjige, ki so jo izstočasno objaviti v ZDA in v Veliki Britaniji. Knjiga »Hitleris willing executioners« (Hitlerjevi prostovoljni krvniki) Daniela Jo-naha Goldhagna, mladega profesorja zgodovine na harvardski univerzi, se ne omejuje na splošne in abstraktne obtožbe o kolektivni odgovornosti vsega nemškega naroda za holokavst, temveč s prodorno zgodovinsko in sociološko analizo posreduje srhljiva grozodejstva, ki so jih zagrešiti pripadniki tako imenovane Ordnungspoti-zei na Poljskem. Ob besedi holokavst skoraj klišejsko in podzavesno vidimo pred seboj bodečo žico uničevalnih taborišč, neskončne železniške transporte žrtev, kramotorijske peči in dimnike. Le redki poznajo primarno vlogo, ki so jo imeti pri »rešitvi končnega vprašanja« pripadniki 38 bataljonov nemške Ordnungspolizei. Ti policisti so po besedah profesorja Goldhagna vedriti po ozemljih, ki jih je zasedel VVehrmacht Brez milosti so ubijati židovske može, žene in otroke, tako da so po Goldhagnovih besedah pobiti od enega milijona do tri milijone Zidov. To pa niso biti esesovci, bataljone Ord-nungspotizei (po 500 policistov vsaki) so sestavljati neprofesionalni policisti: delavci, kmetje, državni uradniki, profesorji in celo akademiki, od katerih je bila samo ena tretjina včlanjenih v nacistično NSDAP. Povprečna starost teh neprofesionalnih policistov je bila 36 let. »Bili so torej zreti možje z življenjskimi izkušnjami, poročeni in z otroki,« je še zapisal Goldhagen. Ko so jih poslali na Poljsko, se ti spoštljivi »navadni Nemci« niso omejevali le na strogo spoštovanje ukaza o likvidaciji vseh Zidov z nemškim pikolovstvom, temveč so se pred likvidacijami sadistično izživljati. Nadrejeni niso vsiljevali in zahtevati tega sadizma, prav tako ni bil nihče od redkih, ki niso hoteti pobivati Zidov, kaznovan, saj so take le premestiti. Harvardski profesor je torej prepričan, da so pobijali, ker so biti že od malega prežeti z antisemitizmom. R anorama VOJNI VETERANI I - V okviru priprav na konferenco o miru na Balkanu, ki bo maja v Luksemburgu, je Hrvaško obiskal generalni sekretar Svetovne veteranske organizacije Serge Wourgraft. Delovnega kosila z VVourgraftom sta se na povabilo Združenja veteranov domovinske vojne s Hrvaške udeležila tudi predstavnik ZZB NOB Tone Poljšak in predstavnik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Drago Bitenc. VOJNI VETERANI II - Sešle so se delegacije ZZB NOB, Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zveze vojnih invalidov in se dogovorile za usklajen nastop pri predlaganih dopolnitvah vojnih zakonov, s katerimi bi natančneje opredelili status veteranov in vojnih invalidov ter družbeni pomen njihovih organizacij. V izjavi za javnost so delegacije obsodile cinizem italijanske gonje, naperjene proti slovenski državi in družbi kot celoti. DEMOKRATI - Vrh Demokratske stranke se je včeraj sešel z apostolskim nuncijem v Sloveniji mgr Edmondom Far-hatom. Na srečanju so spregovorili o političnem položaju v Sloveniji, medstrankarskih razmerjih in vlogi DS v njih ter o morebitnih predvolilnih koalicijskih povezavah. Demokrati so dejali, da se zavzemajo za sredinsko politično orientacijo in za povolilno koalicijo, ki bo imela razvojno usmerjen program. PREDSEDNIK - Milan Kučan je včeraj sprejel predstavnike evangeličanske cerkve v Sloveniji. Ti so KuCana seznanili s pravnim in dejanskim položajem svoje cerkve in njenih duhovnikov v slovenski družbi, opozorili pa so tudi, da bi bilo treba odnose med njimi in državo urejati v neposrednem dialogu, kot je to urejeno z rimskokatoliško cerkvijo. Kučan se je zavzel za reševanje odprtih problemov evangeličanske cerkve. ZAVRNJENA SKD - Slovenska ljudska stranka je zavrnila vnovično pobudo Slovenskih krščanskih demokratov za združitev strank. SLS želi hoditi po svoji poti, vendar je vedno pripravljena sodelovati s programsko sorodnimi strankami, piše v izjavi za javnost. SLS hkrati poziva vse ljudi, tudi tiste iz SKD, ki so pripravljeni delovati v skladu s programom in statutom SLS, naj se jim pridružijo. ZDRAVSTVO - Slovensko zdravniško društvo je izrazilo podporo splošni stavki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. V izjavi za javnost je zapisano, da načelen sporazum med sindikati in vlado ni bil uresničen, zato kot vedno prej društvo tudi tokrat odločno podpira legitimne zahteve sindikata Fides. NOVINARSKA KONFERENCA PREDSEDNIKA VLADE Vladni predlog o nagrajevanju zdravnikov je dobro pripravljen Predstojnik Sove je nastopil brez dogovora s premierom LJUBLJANA - O stanju, ki ga je povzročila skoraj enotedenska stavka zdravnikov in zobozdravnikov, je včeraj na novinarski konferenci spregovoril predsednik vlade Janez Drnovšek. Dejal je, da ima vlada do neke mere pozitiven odnos do zahtev in da se je tudi sam ves čas zavzemal za sistem nagrajevanja zdravnikov, ki bi bil dodelan in transparenten, zdravnikom pa bi zagotavljal dovolj visoko plačilo za njihovo delo. O nastopu direktorja Slovenske varnostno-ob-veščevalne agencije pred klubom poslovnežev, na katerem je Drago Ferš govoril o delovanju v gospodarstvo usmerjenih obveščevalnih služb, je Drnovšek dejal, da ni običaj, da predstojnik obveščevalne službe hodi na podobne debatne večere, kjer razlaga podrobnosti o varnostni situaciji v državi ter da njegov nastop ni bil dogovorjen v okviru vlade. Antiša Korljan Zato je potreben zakon o zdravnikih, ki je že pripravljen in ki ga bo vlada na svoji seji obravnavala še ta teden, prinesel pa bo predvsem urejen status zdravnikov v Sloveniji, je dejal Drnovšek. Na retorično vprašanje, kaj pravzaprav vlada lahko stori, da bi ustregla zdravnikom, je Drnovšek odgovoril, da je prepričan, da je vladni predlog dober, pa Čeprav bo zaradi izpolnjevanja obljub, ki jih vlada ponuja, v javnih financah nastala velika luknja, ki jo Drnovšek ocenjuje na približno tri in pol milijarde tolarjev. Posvaril je pred brezglavim popu-šČanjem zahtevam Fidesa, ki naj bi vCeraj na pogajanjih z vladno skupino svoje zahteve še dodatno zaostril, saj bi tak- šno popuščanje sprožilo verigo zahtev, te pa bi na koncu povzročile inflacijo, ki bi izničila vse, kar so si zdravniki priborili. Premier je zato predstavnike Fidesa pozval, naj še enkrat trezno pregledajo vladno ponudbo ter jim zagotovil, da bodo obljube izpolnjene. »Taka pogajanja, kot so zdaj, so brezplodna, stopnjevanje zahtev pa ne koristi nikomur; ne zdravnikom in ne državljanom, ki ne morejo do zdravstvenih storitev,« je dejal Drnovšek in dodal, da verjetno ni v nikogaršnjem interesu s pretiranimi zahtevami rušiti sistem javnih financ in kredibilnost vlade. Drnovšek tudi pričakuje, da se bo po dogovoru s sindikatom Fides raven kakovosti zdravniških storitev zvišala. ' _____________________________ ' Predsednik vlade je posegel v pogajanja (Foto: B. R.) ZDRAVSTVO / STAVKA SE NADALJUJE Oba sindikata še vedno v določeni negotovosti Jutri pa prihaja na enodnevni obisk v Slovenijo prese-dnik evropskega združenja zdravnikov Fems dr. Mamo Resti, ki se želi prepričati, kako poteka stavka. Pogajanja z Ropovo skupino je včeraj nadaljeval tudi stavkovni odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva. Kot nam je povedala generalna sekretarka sindikata Nevenka Lekše, so imenovali šestčlansko delovno skupino za pripravo besedila, ki bi bilo sprejemljivo za obe strani. To se nanaša predvsem na odprta vprašanja aneksa h kolektivni pogodbi za področje zdravstva in socialnega varstva, še naprej pa ostaja odprto vprašanje aneksa št. 2 h kolektivni pogodbi, ki ureja dodatek za povečane obremenitve in odgovornost zaposlenih v zdravstvenih in socialnih zavodih. Na ta aneks sindikat navezuje tudi kršitve kolektivne pogodbe, ker menijo, da bi se to dalo ustrezno urediti tudi s pomočjo dobre volje direktorjev zavodov. Tudi ta sindikat poudarja, da bi pred seboj raje imeli takšne vladne predloge, da stavka ne bi bila potrebna, a za to bi morali imeti tudi pisna zagotovila. Tako bo zdaj za jutri napovedana stavka v najboljšem primem odložena, kajti, kot pravi Nevenka Lekše, »za odpustke ni več časa«. Katarina Novak LJUBLJANA - Tudi po včerajšnjem nadaljevanju pogajanj med stavkovnim odborom sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides in vladno pogajalsko skupino, ki jo vodi minister Tone Rop, ni prišlo do dogovora. To pomeni, da se stavka nadaljuje vsaj še en dan. Sindikat zdravstva in socialnega varstva pa bo o jutrišnji stavki odločal na današnji seji stavkovnega odbora. Danes naj bi se, kot nam je po sestanku povedal predsednik Fidesa dr. Konrad Kuštrin, obe pogajalski strani znova sešli v popoldanskem času. Pričakovanjem navkljub je vladna stran prišla na pogajanja z enakimi ponudbami kot prej. Fidesov najnovejši predlog je bil, da bi v kolektivni pogodbi opredelili zdravniški dodatek, ki naj bi bil po sprejemu zakona o zdravnikih sestavni del plaCe. Kot smo izvedeli, tega predloga Ropova pogajalska skupina ni ne sprejela ne zavrnila. Izvedeli smo tudi, da naj bi glavni stavkovni odbor Fidesa do danes pripravil možne zaostritve zahtev, ki pa jih zaenkrat ne namerava uporabiti. Poročila stavkovnih odborov iz vse Slovenije kažejo, da stavka 95 odstotkov vseh zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah, ponekod so se jim pridružili tudi zasebniki. OGORČENI PROTESTI ZARADI NEIZPOLNJENIH OBLJUB Bodo krajani regionalno cesto med Ilirsko Bistrico in Podgradom prisiljeni v kratkem protestno zapreti? Če do 22. aprila letos ne bo ustreznih zagotovil, bodo krajani zagotovo uresničili grožnjo o cestni zapori ILIRSKA BISTRICA - Ce država ne bo izpolnila obljub in letos ne bo začela rekonstrukcije dvanajstih kilometrov regionalne ceste med Ilirsko Bistrico in Podgradom, bodo prebivalci krajevnih skupnosti Rečica, Harije in Podgrad cesto zaprli za ves promet. K ostremu ukrepu, ki ga podpira tudi bistriški župan, krajane silijo neuspešna prizadevanja za obnovo nevarne ceste, ki je nedavno za tovornjake postala edina prometna povezava Ilirske Bistrice s svetom. Predstavniki krajevnih skupnosti, skozi katere vodi sporna regionalna cesta št. 381, so od župana zahtevali, naj do 22. aprila od ministrstva za promet in zveze dobi zagotovilo o nadaljevanju del. V nasprotnem primeru bodo organizirali zaporo ceste. Na novinarski konferenci so opozorili, da ne prevzemajo odgovornosti za posledice zapore, saj so celo pristojne državne ustanove priznale, da cesta ne ustreza predpisom za regionalno cesto. V prometnem ministrstvu ugotavljajo, da ni urejeno odvodnja-vanje, vozišče pa je zglajeno in dotrajano, kar povzroča nesreče. »Samo v zadnjih dveh letih se je po podatkih policije na tej cesti zgodilo 66 prometnih nesreč, dejansko število pa je še naj- manj dvakrat višje, Ce upoštevamo, da vseh prometnih nesreč udeleženci ne prijavijo,« je povedal predstavnik KS Harije in občinski svetnik Ivan Boštjančič. Dodal je, da uporabnike te ceste dodatno ogroža povečan promet tovornjakov zaradi terminala v Ilirski Bistrici. Za nameček je »podgrajska cesta« za vsa tovorna vozila edina prometna povezava Ilirske Bistrice s svetom, saj je država 19. februarja z uredbo zaprla za ves tovorni promet cesto Ilirska Bistrica-Ribnica-Di-vača, medtem ko sta cesti proti Postojni (mimo Ribnice in Knežaka) za tovornjake zaprti že dalj časa. Prizadevanja za rekon- strukcijo podgrajske ceste trajajo že štiri leta. Leta 1993 je država, ki je pristojna za vzdrževanje in obnovo regionalnih cest, obnovila približno kilometer te ceste na odseku med Sabonja- celotnega cestišča morala biti končana že lani. Repu-bliška uprava za ceste je nadaljevanje obnove ceste skupaj z obnovo premskega mostu in dela ceste Prelože-Prem uvrstila med prednos- Ce bo do zapore res prišlo, bo najbolj prizadeto domače transportno podjetje Petrol Transport, saj njihove cisterne ne bodo mogle na pot Toda Robert Muha, direktor podjetja, ogorčenje krajanov razume. »Država ceste proti Ilirski Bistrici le zapira, nič pa ne stori za njihovo obnovo, Čeprav je z obmejno lego in mednarodnimi prehodi območje Ilirske Bistrice prometno zelo obremenjeno,« je dejal Muha. Zupan Prosen je dodal, da ni izključeno, da država skuša s tem »eliminirati Transport in terminal«. mi in Zalčjami, od takrat pa niti metra več, čeprav bi po zagotovilih rekonstrukcija tne naloge za leto 1995, vendar v državnem proračunu za to spet ni bilo na- menjenega niti tolarja. Podobna zgodba se je zgodila letos. Zaradi lanskega spodbudnega dopisa ministrstva so krajani znova upali na začetek del, predlog proračuna pa je njihova pričakovanja razblinil, saj je namesto obljubljenih 150 milijonov tolarjev za prvo fazo obnove predvidenih manj kot deset milijonov tolarjev. »To je dovolj le za krpanje,« ogorčeno ugotavlja župan, ki je državnemu sekretarju poslal več dopisov in prošenj za pogovor, toda brez odziva. »Kaže, da je mogoče v Sloveniji kaj doseči le na grob način,« ugotavlja Prosen, ki podpira odločitev krajanov. Mateja Godejša Delovni pogovor o teologih za drugačen položaj žensk v politiki in množičnih medijih LJUBLJANA - Urad za žensko politiko pod vodstvom Vere Kozmik je včeraj organiziral pogovor z naslovom Ženske in mediji, na katerega je povabil predstavnice in predstavnike registriranih pobtičnih strank, ženskih skupin in slovenskih medijev. V delovnem pogovoru so si udeleženke izmenjale mnenja in izkušnje o novinarskem pisanju o ženskih temah, o ženskah v pohtičnem odločanju in o oblikovanju strategije za zagotovitev enakih možnosti nastopanja žensk in moških v medijih v letošnjem predvolilnem obdobju. Na srečanju sicer niso sprejeli posebnih sklepov, večina pa je menila, da so razlogi za manjšo zastopanost žensk v pohtiki in medijih kompleksni - od zaostrenega družbenoekonomskega položaja, ki žensko sili, da mora še bolj skrbeti za svoj in materialni položaj družine ter ji torej ostaja manj časa za politiko, do tega, da so ženske bolj samokritične in tudi bolj ponosne kot moška in pogosto ne sprejmejo določenega dela, ker menijo, da ga ne bodo zmogle opraviti tako kvalitetno, kot bi rade. (JaK) »Ženske so bolj samokritične in ponosne od moških« (Foto: B. P.) Od danes Kanal A brez informativnega programa LJUBLJANA - »Verjetno je bila to zadnja pika na A.. Okoliščine so paC takšne, da se od vas poslavljamo,« je ob koncu sinočnjih porodi na Kanalu A, prvi slovenski televizijski komercialni postaji, dejal voditelj Boštjan Horjak. Čeprav je znano, da se Kanal A že dalj časa srečuje s finančnimi težavami, je bilo to presenečenje. Odgovorni urednik infonnativnega programa Mile Vreg nam je povedal, da so imeli vCeraj popoldne sestanek z lastnikom Vladimirjem Poličem in predsednikom nadzornega sveta Petrom Riglom, na katerem je lastnik Polič pojasnil, da nima denarja in da ne more zagotoviti izplačevanja plač in honorarjev. Nekateri sodelavci, M vsak dan pripravljajo program, že nekaj mesecev niso dobili honorarjev, neizpolnjeni so tudi delovni pogoji, hiša je ostala brez direktorja Frandja Dovečarja... In na vse to so zaposleni in sodelavci opozarjali že več časa. Vse to je novinarje pripeljalo do odlodtve, da v taksnih razmerah ne bodo več delali. Na delo so se pripravljeni vrniti samo pod pogojem, da lastnik zagotovi sredstva za normalno delovanje najpozneje v štirinajstih dneh, sicer bo Kanal A ostal brez informativnega programa. Janja Klasinc NOVICE Belorusija očitno ostaja samostojna MOSKVA (STA, dpa) - Boris Jelcin je včeraj zavrnil govorice, da Rusija načrtuje združitev z Belorusijo. »Podpisali bomo zgolj sporazum o tesnejši integraciji,« je zagotovil ruski predsednik. Podpis omenjenega sporazuma sta Jelcin in beloruski predsednik Aleksander Luka-Senko na sobotnem srečanju preložila na 2. april. Govorice, da naj bi aprila podpisali sporazum o združitvi, je sprožil Lukašenko s svojimi izjavami po srečanju z ruskim kolegom. V Bruslju pa sta včeraj evropski komisar za odnose s srednje- in vzhodnoevropskimi državami Hans van den Broek in predsednik beloruske vlade Mihah Cigir podpisala začasni sporazum med EU in Belorusijo, ki bo omogočil predčasno izvajanje trgovinskega dela sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, podpisanega marca lani. Evropski komisar je poudaril, da unija s podpisom sporazuma zeli »prispevati k ohranitvi beloruske neodvisnosti in suverenosti«. Premier Cigir je obljubil, da se bo z Brusljem posvetoval o vseh večjih dogodkih, ki bi lahko vplivali na politični in ekonomski kontekst, v katerem so podpisali sporazum. Jelcinov načrt za rešitev čečenske krize MOSKVA (STA, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin naj bi ob koncu tedna predstavil že dalj časa pričakovani načrt o rešitvi krize v Čečeniji. Včeraj je napovedal, da naj bi omenjeni načrt predstavil v televizijskem nagovoru prihodnjo soboto ah nedeljo, o vsebini pa ni želel govoriti. Jelcin je že večkrat poudaril, da naj bi krizo v Čečeniji reSih do predsedniških vohtev, ki bodo 16. junija. Ruski nacionalni svet za varnost je pred nekaj dnevi sprejel ukrepe za rešitev krize, vendar podrobnosti niso znane. Opazovalci menijo, da rusko vodstvo Se' vedno zavrača pogajanja s čečenskim vodjem Džoha-rjem Dudajevom. Številni vodilni ruski pohtiki nasprotujejo umiku ruskih enot iz Čečenije. Peres svari pred jedrskim orožjem teroristov JERUZALEM (STA, dpa) - Izraelski premier Simon Peres je včeraj v Jeruzalemu pred predstavniki medijev iz 85 držav opozoril na nevarnost jedrskega orožja v rokah teroristov. Ob začetku 45. generalne skupščine Mednarodnega instituta za medije (M) je Peres poudaril, da bodo preostala leta tega tisočletja odločilnega pomena v boju proti politično motiviranemu terorizmu. Ta leta bodo morala pokazati, »kdo od nas bo zmagal in kdo izgubil«, je izjavil Peres. Glavna tema 45. generalne skupščine IPI je bližnjevzhodni mirovni proces. Nagrada za splitski Feral Tribune STRASBOURG (STA) - Na slovesnosti Sveta Evrope v Strasbourgu v okviru dneva medijskega boja proti rasizmu in nestrpnosti je Mednarodna novinarska federacija prvič podelila letne nagrade za promocijo strpnosti v novinarstvu. Posebno priznanje je v konkurenci 66 nominacij iz 16 držav dobil neodvisni splitski tednik Feral Tribune. Njegov glavni urednik Viktor Ivančič pa je dobil posebno priznanje za komentar z naslovom »Kdo bo spomenike peljal scat«. V utemeljitvi je mednarodna žirija zapisala, da so to nagrado podelili zaradi avtorjeve moči pisanja, jasnosti pri izražanju in njegovega poguma. Hrvaški državni mediji niso poročali o dogodku. MIROVNI PROCES V BIH Zapori za vojne ujetnike se končno praznijo SARAJEVO, MERANO (Reuter, STA) - Vojska bosanskih Hrvatov je včeraj v mostarski vojašnici Mednarodnemu odboru Rdečega križa izročila še deset srbskih ujetnikov. Predstavniki Rdečega križa so sporočili, da naj bi danes 28 vojnih ujetnikov izpustih tudi bosanski Srbi. Od včeraj je na prostosti tudi fotoreporter bosansko-hercegovske tiskovne agencije BH Press in agencije Associated Press Hidajet Delič, ki so ga bosanski Srbi zadrževali v ujetništvu od 8. februarja. Izpuščen je bil dan po tem, ko so vladne sile BiH izpustile srbskega novinarja Ninka Djuriča, zajetega lani poleti. Sprte strani bi morale vse vojne ujetnike v skladu z določili daytonskega mirovnega sporazuma izpustiti že do 19. januarja, vendar v zaporih Se vedno zadržujejo osebe, osumljene vojnih zločinov. Bosan-sko-hercegovska vlada priznava, da je v njenih zaporih še 26 oseb, njihove kartoteke pa so pristojni organi že poslali haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Hrvaška stran zadržuje Se 41 ujetnikov, medtem ko bosanski Srbi trdijo, da bodo z današnjo izpustitvijo 28 oseb izpolnili vsa določila o vojnih ujetnikih. Iz Haaga so medtem sporočili, da je nekdanji general vojske bosanskih Srbov Djordje Djukič na zaslišanju pred sodniki izjavil, da je tako bolan, da bi ga moralo sodišče izpustiti iz pripora. General, ki je obtožen, da je organiziral in izdajal ukaze za topniška obstreljevanja Sarajeva, trdi, da v haaskem priporu nima primerne zdravniške oskrbe in ustrezne diete. Sodnikom je obljubil, da jim bo tudi na prostosti vedno na voljo, če bodo zahtevali njegovo sodelovanje. V južnotirolskem mestu Merano pa se je včeraj začela tridnevna konferenca o etničnem čiščenju, genocidu in kršitvah človekovih pravic na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v obdobju od leta 1991 do 1996. Pobudnik konference je podpredsednik vlade dežele Trentino-Zgornje Poadižje Franz Pahl, na njej pa sodelujejo znanstveniki, politiki in novinarji iz BiH, Hrvaške, Avstrije, Italije in drugih držav. Po besedah prireditelja je namen konference prikazati, kako posledice vojne vplivajo na obstoj narodnostnih skupnosti v mirnih razmerah, ko poskušajo vnovič vzpostaviti svojo identiteto. Pahl je izrazil solidarnost z žrtvami srbske agresije v BiH in na Hrvaškem ter poudaril, da je treba jasno razmejiti, kdo je napadalec in kdo žrtev v vojnah na Balkanu. Dežela Trentino-Zgornje Poadižje je od leta 1993 za financiranje človekoljubnih projektov na Hrvaškem in v BiH namenila več kot trinajst milijonov nemških mark. Na konferenci bodo med drugimi z referati sodelovali nekdanji hrvaški minister za begunce in izgnance Adalbert Rebič, minister za begunce in izgnance Federacije BiH Martin Raguž, izgnana odvetnica iz Prijedora Jadranka Cigelj in direktor dokumentacijskega centra hrvaške skupnosti Herceg-Bosne o vojnih zločinih Marinko Skobič. Hillary Clinton na obisku pri ameriških vojakih TUZLA (Reuter) - Prva dama Združenih Nato se je vrnila v Tuzlo, kjer si je ogle-držav Amerike je s hčerko Chelseo vče- dala koncert pevke Sheryl Crow, ki je raj pripotovala v vojaško oporišče ameri- prišla popestrit enolično življenje ameriških enot Iforja pri Tuzli na severovzho- ških »fentov in deklet v uniformah«, ki du Bosne in Hercegovine (na sltiri, tele- opravljajo svoje naloge na ozemlju BiH. foto: Reuter) . Po ogledu opreme meha- »Našim vojakom bi rada povedala, da nizirane pehotne enote v oporišču Čamp smo doma vsi zelo ponosni nanje. Zele-Alicia si je privoščila obilno vojaško ko- la sem priti k vam, da vam rečem hva-silo v improvizirani jedilnici, zavarovani la,« je ob koncu obiska s solzami v očeh z vrečami peska in strojničnimi gnezdi, povedala Hillary Clinton. PO KRAJINI JE ŠE VEDNO RAZTRESENIH NA TISOČE MIN Skriti morilci niso odšli s Srbi Iskanje in odstranjevanje eksplozivnih sredstev poteka izredno počasi ZAGREB (dpa) - Pomlad prihaja in s temperaturami se na Hrvaškem povečuje tudi nevarnost zaradi neštetih »paštet« (majhnih protipehotnih min) in odskočnih min. Teh eksplozivnih sredstev je na Hrvaškem še na tisoče, posebne enote pa jih le s težavo odkrivajo in odstranjujejo. »Spomladi se begunci želijo vrniti na svoje domove, kmetje na svoje njive, otroci pa se spet želijo igrati na travnikih,« je neki častnik opisal nevarnost, preostanek iz vojne proti uporniškim Srbom v Krajini. »Otroci pozor -vsaka nepazljivost lahko pomeni smrt.« To je vsebina velikega oglasa v vseh hrvaških časnikih, s katerim želita Unicef in hrvaška policija s skupnimi močmi opozoriti na nevarnost zaradi min. Od izbruha bojev leta 1991 naj bi bilo na Hrvaškem ubitih že 271 obok, 972 pa ranjenih. Predvsem vzdolž frontne črte sta sprti sbani »posejali« številna minska polja, ki z vsakim dnem povečujejo svojo »krvavo žetev«. »Skriti morilci še vedno čakajo na napačen korak,« je na naslovnici zapisal časnik Slobodna Dalmacija. Celo eksplozivne pasti v hišah in protitankovske mine ob cestah v Krajini niso nobena redkost. Neki kmet in njegova Zena sta s konjsko vprego v preteklem tednu zapeljala na mino, ki je bila nastavljena v bližini Pe-binje. Policija je pobebo-vala kar nekaj ur, preden je prišla do njunih bupel, saj so morali pred tem od-sbaniti minsko polje, o katerem do nesreče ni bilo nobenih podatkov. Delo posebnih enot za odstranjevanje eksplozivnih sredstev pa na Hrvaškem zaradi kroničnega pomanjkanja ljudi in denarja napreduje zelo počasi. »Naša devetčlanska skupina ima le en detektor za odkrivanje min,« se pritožuje Darko Žalik, vodja civilne zaščite v mestu Sisak. »Imamo pa 400 zahtevkov za odsbanitev min, in to že zdaj, v začetku pomladi.« Pod podobnim pritiskom pa morajo delab tudi številne druge enote za odsba-njevanje min, katerih člani tvegajo življenja za mesečni dohodek v višini 460 nemških mark. Giinther Chalupa / dpa ZAmJE, la Jly|A VLADALO PO K ONO U V A JMKIT A J S K E VOJSKE, UTEGNE BITI ZGOLJ ZAČASNO Odločil bo spopad med razumom in čustvi Branko Žnidaršič Kitajska ljudska armada je včeraj končala dolgobajno urjenje v bližini tajvanske obale, ne da bi dosegla svoj cilj. Kljub zatrjevanju vojaških predstavnikov, da so bile vaje uspešne, si mora Peking priznati, da je šlo za polomijo, s katero si je Kitajska naredila medvedjo uslugo. Tajvanci so namreč kljub pritiskom »velikega brata« uspešno izvedli prve neposredne predsedniške volitve, na katerih je z absolutno večino zmagal prav kandidat, čigar (vnovični) prihod na oblast je nameraval Peking z razkazovanjem svoje vojaške moči preprečiti. Naj zveni še tako ironično, Li Teng Hui se mora za prepričljivo volilno zmago zahvaliti prav kitajskim oblastem. Kitajci ne samo, da so s svojim ravnanjem okrepili tajvansko željo po samostojnosti, marveč so razjezili še Američane, vznemirili pa so tudi vso azijsko celino. In kako se bodo Kitajci odzvali na neuspeh in sramoto, ki so ju doživeli? Obstajata dve možnosti. Prva je ta, da se bo Kitajska »pomirila« in pritajeno čakala nadaljnje poteze tajvanskih oblasti. Druga možnost je, da bo Peking nadaljeval vojaška izzivanja, omisli pa si lahko celo kakšno resnejšo vojaško avanturo. Iz tajvanskih vojaških vbov se je namreč včeraj razvedelo, da utegne Kitajska pripraviti še četrti krog vojaških iger, ki naj bi potekale na celini, in sicer v obalni kitajski provinci Fujian, kjer naj bi se kitajski vojaki pripravljali v razmerah, kakršne so na Tajvanu. Li pred težavno izbiro Za katero od alternativ se bodo odločili na Kitajskem, bo odvisno predvsem od nadaljnjih potez novega tajvanskega poglavarja. Li je pred volitvami obljubljal, da se bo boril za vstop v Združene narode in vidnejši mednarodni položaj Tajvana, hkrati pa je zagotavljal, da bo izboljšal politične odnose s Kitajsko. Da to dvoje ni združljivo, ni treba poudarjati. Peking namreč zahteva, da se mora Tajpej najprej odpovedati željam po sedežu v ZN, če hoče, da se začnejo pogovori. Novi tajvanski predsednik se bo torej znašel v težkem položaju. Ce se ne bo pokoril kitajskim zahtevam, ga v najslabšem primeru čaka vojna. Ce bo zahtevam popustil in začel delovati v smeri združitve, se bo izneveril volilcem, ki so jasno izrazili podporo tajvanski neodvisnosti. Za kaj se bo zavzemal, je Li nakazal že s prvim povolilnim govorom, ko je kot svoji najpomembnejši nalogi označil vstop v ZN in krepitev mednarodnega položaja Tajvana. Na odnose s Kitajsko je - milo rečeno -pozabil. To »napako« skušajo popraviti njegovi najbližji sodelavci, ki govorijo v zelo spravljivih tonih. Ob ugibanju, ali bo med Tajvanom in Kitajsko prišlo do oboroženega spopada ali ne, lahko ugotovimo, da imata obe strani (oziroma tri, če štejemo še Američane) kar nekaj razlogov, ki govorijo proti vojni. Kitajska bi z morebitnim spopadom izgubila predvsem na gospodarskem področju. Peking si namreč na vso moč prizadeva izboljšati gospodarski položaj države. Tisti, ki lahko Kitajski pri tem najbolj pomagajo, pa so ali v ZDA ali na Tajvanu, ki je drugi največji vlagatelj v kitajsko gospodarstvo. Poleg tega bi morala Kitajska napad na zelo dobro zastražen otok izvesti z morja ali zraka, kjer je njena vojska najšibkejša. Veliko lahko izgubi tudi Tajvan. Z morebitnim spopadom s Kitajsko bi se njegovi upi na vstop v ZN, ki zamisli že zdaj niso pretirano naklonjeni, hitro razblinili. Butros Gali je izjavil, da je spor med Pekingom in Tajvanom kitajska notranja zadeva, če pa bo grozila še nevarnost spopada, bodo tajvanske prošnje gladko odbili. Na Ameriko se ne gre zanašati Tajvanci ob morebitnem kitajskem napadu računajo na pomoč ZDA. Toda Američani od zastraševalnega razkazovanja mišic ne bodo prešli na spopad z eno od svetovnih jedrskih sil. S takšnim dejanjem bi si namreč nakopali kup težav. Američani v spopadu s Kitajci skoraj zagotovo ne bi dobili podpore evropskih zaveznic. Se bolj pomembno je, da bi se na kitajsko stran utegnila postaviti tudi Rusija. V Moskvi bi tak spopad izrabili za še ostrejše nasprotovanje širitvi Nata, kar je zdaj eden najpomembnejših projektov Združenih držav. Poleg tega ne gre pozabiti, da so Kitajci Američane enkrat že »natepli«. To se je zgodilo v korejski vojni, ko so kitajski vojaki ugnali slovitega ameriškega generala Mac Arthurja. Poleg tega ima Amerika s Kitajsko kar nekaj gospodarskih načrtov in že zato ne bo brezglavo rinila v spopad. Ce se bodo torej vse stremi obnašale racionalno in razumno, se vojne ni bati. Toda avtoritarni režimi, kakršen je kitajski, ki morajo svojo verodostojnost dokazovati z močnim prisilnim aparatom, in nacionalistični režimi, kakršen je tajvanski, so sposobni izvajati tudi iracionalna dejanja. V primeru majhne nepremišljene poteze katerekoli od strani utegne iskrica hitro preskočiti in zanetiti vojno. Ce se bodo pustile zavesti tudi ZDA, bo spor presegel razsežnosti lokalnega konflikta in povzročil nepredstavljive posledice v svetovni skupnosti. Po najbolj črni različici utegnemo doživeti vrnitev nečesa, čemur smo nekoč rekli hladna vojna. Prihodnost tajvan-sko-kitajskih odnosov in s tem povezanih odnosov na globalni ravni je odvisna od izida boja med razumom in čustvi. ALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče V Četrtek, 28. t. m.-, ob 10. uri (izven) in ob 16. uri (abonma red G): Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«. Ponovitev v petek, 29. t. m., ob 10. uri (izven). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« -v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 26. t. m., ob 20. uri (red C): baletna predstava P.I. Čajkovski »Francesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Fracci. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). V torek, 2. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premierska predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Julian Kovatchev. Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predpro- daja vstopnic za predstavo »Giovanna D’Ar-co al rogo« A. Honeggerja v koprodukciji Stalnega gledališča F-JK in gledališča Verdi, ki bo na sporedu od 2. do 14. aprila. Spazio Rossetti: danes, 26. t. m., ob 18. uri glasbeni popoldan z gojenci Konzervatorija Tartini. Vstop prost. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 26. t.m., ob 16.30: Neil Simon »La strana coppia«. Režija Marco Mattolini, nastopata Zuzzurro in Gaspare. V abonmaju odrezek št.9. V četrtek, 28. t.m., ob 18. uri bo v okviru gledaliških srečanj, ki jih vodi Paolo Quaz-zolo, srečanje z glavnima interpretoma in publiko. Zaradi tehničnih razlogov predstava »Notta-taccia» gledališke skupine iz Neaplja - ODPADE. Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) V soboto, 30. t. m., ob 18.30 »Afriški večer«. Josef Rakotorahalahy z Madagaskarja bo v besedi in glasbi predstavil afriško kulturo, umetnost in duhovnost.. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 26. t. m., ob 19.30 - musical »Anatevka«. Jutri, 27. t. m., ob 19.30 glasbena drama »Slalome«. Dom glasbe: v nedeljo, 31. t. m., ob 14.30 koncert »Koroška poje«. BEDAK Studijski oder: danes, 26. t.m., ob 20.00 Alan Bowne »Beirut«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: v Četrtek, 28. t. m., ob 19. uri predavanje o zdravju: Jutta Sorger, svetovalka za prehrano. V petek, 29. t. m., ob 19.30 Gernot Ragger: »Der Kakerlak« in Felix Mitterer »Besuch-szeit«, gostuje gledališka skupina iz Wolf-sberga. GLOBASNICA V Farni dvorani bo v Četrtek, 28. t. m., ob 19.30 literarni večer. Odlomki iz slovenske poezije - predvajata igralca Nina Ivanič in Jernej Kunter. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJjLA IJJWlA TRST Danes, 26. t. m., ob 11. uri predavanje prof. Tržaška univerza - Institut slovanske filolo- Mirka TomasoviCa z zagrebške univerze na gije (Ul. Lazzaretto Vecchio 8, III. nad., soba temo »Torquato Tasso in hrvaška književ- 312) nost«. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V ponedeljek, 1. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu nastopil zbor J. Gallus pod vodstvom Janka Bana. Stolnica Sv. Justa V Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (Celo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 1.4., ob 20.30 nastop Tria di Milano. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 4. aprila, ob 20.30 nastop Sare Ster-nieri (violina) in Laonarda Bartellonija (klavir). Na programu Bossi, Soresina in Orefice. Avditorij Muzeja Revoltella V soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne šole komorne glasbe tržaškega Tria. Univerza Avla Magna (Trg Evropa) Jutri, 27. t. m., ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopila bosta Federico Con-soli (klavir) in Giorgio Klauer (flavta). TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 28. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista Luisa Lortieja. Na sporedu sonate L. Beethovna. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: v sredo. 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Tri-lok Gurtu »Crazy Saints*. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Občinska razstavna dvorana Do 31. t.m., je na ogled razstava Sebastiane Papa o otrocih in holokaustu »Tomera la tua infanzia e giocheremo...«. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8) Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Mirbja. Razstava je odprta vsak delovnik od 17. do 20. ure. Sedež letoviSCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20) Na ogled je razstava Lorenza Rovisa. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): V soboto, 30. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Josepha Stabilita. ŠKEPENJ SKD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124) na ogled je retrospektivna razstava Marte Werk-Volk. Urnik ogleda: ob sobotah in ponedeljkih 17-19; ob nedeljah 10-12. RICMANJE V razstavni galeriji Babne hiše Do 28. t.m. razstavlja devet tržaških likovnih ustvarjalk. GORICA Galerija Katoliške knjigarne Do 6.4. razstavlja Robert Kozman. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: razstava slik »Impresije« Janeza Osvvalda. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Cmo». ROŽEK Galerija Sikoronja: do 31.3. razstavlja Franz Grabmajr. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču. ŠPITAL OB DRAVI Etnološki muzej v gradu Porcia: na ogled je razstava iz čebelarskega muzeja v Radovljici. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 W. Shakespeare: HAMLET Sobota, 30. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJO HOČE U BRONX Četrtek, 28. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 29. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 SLOVTkSGEGA NASOONČG* GCOMU&ČA V UUSUAN F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Jutri, 27. marca, ob 19.30, za red SREDA, IZVEN in KONTO. Adolphe Adam: GISELLE Sobota, 30. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Eugen d’Albert: MRTVE OCI 4. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. Dirigent Milivoj Surbek, režiser FrantiSek Preisler. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 26. marca, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3. Jutri, 27. marca, ob 15.30, za abonma SREDA POPOLDANSKI in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Četrtek, 28. marca, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Petek, 29. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Jutri, 27. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! I Cankar MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA Petek, 29. marca, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 21 (M91 Sobota, 30. marca, ob 17. uri: Lutkovno gledališče FRU FRU: TOBIJA, za otroke od tretjega leta naprej. Sobota, 30. marca, ob 20. uri: GLUMCEVA POLNOLETNOST. Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ ... JE GLUMAČ. Predstava bo praznovala 18. obletnico rojstva. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Darka Ceh: ZIMSKA PRAVLJICA Petek, 29. marca, ob 19.30. PREMIERA. Sobrta, 30. marca, ob 11. in 17. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Bina Stampe Žmavc: URE KRALJA MINA Nedelja, 31. marca, ob 11. uri, za otroke od petega leta naprej. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT Danes, 26. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Ivo Svetina: BABILON Jutri, 27. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Petek, 29. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Sobota, 30. marca, ob 20. uri, za red SOBOTA 2 in IZVEN. Opera in balet G. Verdi: RIGOLETTO Danes, 26. marca, ob 19.30, za red RUMENI, abonente in IZVEN. Četrtek, 28. marca, ob 19.30: G. Verdi: TRAVIATA za abonente in IZVEN. JUBILEJNA 70. PREDSTAVA. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Jutri, 27. marca, ob 19.30, za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO. Četrtek, 28. marca, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN Gostovanje v Novem mestu. Danes, 26. marca, ob 19.30. E. Umek: CAPEK IN KLARA Gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Sobota, 30. marca, ob 10. uri. Abonma DRUŽINSKI LUTKOVNI in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Gostovanje v Ajdovščini: Danes, 26. marca, ob 20. uri. Gostovanje v Kopru: Četrtek, 28. marca, ob 20. uri. Petek, 29. marca, ob 14.30. AVDITORIJ PORTOROŽ Senčna pot 10 tel.: 066/747-230 Četrtek, 28. marca, ob 20.30: ALMA. Monodrama o svetovni slovenski popotnici Almi Karlin. Besedilo Uršula Cetinski, igra Polona Vetrih. SKUIPNOST BAHAJ prireja v danes, 26. marca, ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Ajdovščina, Stefanova 9, blizu Nebotičnika, predavanje z naslovom Pot do sreče. Predavala bo Silvie Gardner iz Kanade. CANKARJEV DOM | RAZSTAVE prta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. od 10. do 13. in uro pred začetkom, prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA GALERIJA KRKA, Šmarješka cesta 6, Novo mesto Jane Štravs Fotografije Razstava bo na ogled do 10.: 10. aprila. Gledališče Institut Egon March: A.B. SENCE, koncept Marko Košnik Virant. Danes, 26. marca, ob 20. uri. Nedelja, 31. marca, ob 19. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. PODOBE TRENUTKOV NajnovejSi dosežki ljubljanskih srednješolcev na področju gledališke in plesne umetnosti. (od 25. do 29. marca) Danes, 26. marca: ob 20. uri: SREDNJA VZGOJITELJSKA SOLA SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Danes, 26. marca, ob 19.30: SREBRNI ABONMA: Tzimon Barto, klavir (foto). Program: J. Haydn, F. Schubert, F,-Liszt, F. Chopin, T. Pi-cker. Jutri, 27. marca, ob 18. uri v Mali dvorani: KOMORNI KONCERT na katerem bosta nastopili flavtistki Ana Kavčič in Anamarija Tomac. Program: Bach, Messiaen,- IN GIMNAZIJA LJUBLJANA: DŽUNGLA V RAZREDU; ob 21. uri: ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA: EROS-THANATOS. Razstave Bojan Breclja MODRA SPILJA. Razstava bo na ogled do 5. aprila. Glasba Četrtek, 4. aprila, ob 21. uri: Jazzovski veCer: RAY BROVVN TRIO. Nepozabno srečanje z legendo jazzovske glasbe. Debussy, Boutry, Kuhlan, Ibert, Roy. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana Danes, 26. marca, ob 21. uri: koncert PLAV on STRING (mušic for the last dinner) skladatelja Borisa Kovača in Enzo Fabiani kvarteta. ARHITEKTURNI MUZEJ NA GRADU FUŽINE Danes, 26. marca, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Na programu so toccate Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Čembalista Ramovš Consorta Saleva-Ad-Ela iz Tel Aviva. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI Zaloška 61. Liubliana Jutri, 27. marca, ob 19. uri: koncert Alenke Pinterič. MODERNA GALERIJA. Tomšičeva 14. Liubliana Tugo Sušnik Pregledna razstava 1972-1994 (do 28. aprila). GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Vlado Martek TEŽAVE Z ETIKO. Razstava bo na-ogled do 29. marca. MESTNA GALERIJA Mestni tra 5. Ljubljana V galeriji je do 31. marca v okviru Zimskega salona na ogled razstava 13+13 tujih in domačih avtorjev. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940 - 1956 (do 5. maja). RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. Tra Borisa Kraigherja 3, Maribor Jože Slak Doka slike-risbe 1992-1996 Razstava bo na ogled do 2. aprila. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. GALERIJA ZDSLU. Komenskega 8. Ljubljana V galeriji je do 3. aprila na ogled razstava MIKI MUSTER Strip in animirani film. KOŠARKA / PO 4. KOLU V KONČNICI B LIGE Vremec: V Padovi moramo zmagati Jadran TKB ima precej težav s poškodbami - Toda trener Vremec upa, da bo težav kmalu konec V končnici košarkarske B lige tudi po Četrtem kolu ni nič novega. Biella je Se naprej nepremagana na prvem mestu, takoj za njo pa je Jadran TKB, ki je doslej izgubil samo z vodilnim moštvom. Toda že v soboto Čaka jadranovce morda odločilna preizkušnja. V gosteh bodo namreč igrali z Rinaldijem iz Padove, ki je v tem kolu nudil izreden odpor Bielli. Za jadranovce izbire ni. V poštev pride le zmaga, saj bi v nasprotnem primeru lahko že preveč zaostali za Biello, ki pa prav gotovo ne bo imela lahkega dela v Čedadu. »Ce bo Biella zmagala tudi proti Cividaleju, potem jo bo res težko prehiteti. Vedeti je namreč treba, da ima ekipa iz Piemonta na svoji strani tudi koledar,« je zaCel kratek pogovor Jadranov trener Andrej Vremec. Po tekmi s Forlijem si dejal, da ekipa ni v najboljši formi. Kje so vzroki? Vzroke je treba iskati v tem, da že nekaj Časa glavno breme nosi majhno število igralcev, katerim se počasi že pozna utrujenost. Vedeti je namreč treba, da zadnja dva tedna zaradi poškodbe ni treniral Christian Arena, da bo Stefan Samec morda zaCel s treningi spet konec tega tedna in da Joe Calavita zaradi težav s peto (izrastki na peti, ki mu povzročajo hude bolečine) že dober mesec ne trenira normalno in v bistvu stisne zobe za tekme in da od sebe vse, kar more. Rešitev zanj bi predstavljala samo operacija, toda pred koncem prvenstva Joe ne bo Sel pod nož. Zdravstvene težave ima tudi Dean Ober-dan, kar se v njegovi igri moCno pozna. Toda prepričan sem, da bo Dean, ki je bil v rednem delu prvenstva eden najboljših playmakerjev v ligi sploh, že v soboto v Padovi spet zaigral tako, kot zna. Kljub tem težavam pa rezultati doslej niso izostali... Mislim, da smo, kljub domačemu porazu z Biello, presegli vsa pričakovanja, toda v play offu zdaj šteje samo prvo mesto, ki vodi v elitno B ligo. Ostala mesta so zato povsem nepomembna. Mi smo Se vedno v polnem teku za napredovanje. Biella je sicer še naprej glavni favorit, toda do konca je še Sest kol in prepričan sem, da se bo tudi njim kaj zataknilo, medtem ko bi se morala naša forma spet dvigniti. Prihodnji nasprotnik Rinaldi ima doslej 50-odstotni izkupiček... Jan Budin v prodoru na tekmi s Forlijem (F. Kroma) Mi moramo v Padovi nujno zmagati. Poraz bi namreC za nas najbrž že pomenil konec ambicij. Zato sem prepričan, da bodo vsi igralci dali od sebe svoj maksimum, kar bi moralo biti dovolj za novo zmago. Ce bi nam ob tem Se Cividale priskočil na pomoč in premagal Biello, potem bi bilo nase zadovoljstvo Se toliko večje. Potem je namreC na vrsti tudi velikonočni premor, ki bo za piljenje forme in dokončno ozdravitev poškodb za nas še kako pomemben. (rg) SMUČANJE / 29 ZŠI Volpi, Šuberjeva, De Grassi in SPDG Valentina Suber med ženskami, Christian Volpi med moškimi (oba Brdina), Marko De Grassi (SPDG) med deskarji in Slovensko planinsko društvo Gorica med društvi so bili najuspešnejši na nedeljskih 29. Zimskih športnih igrah. Veleslaloma v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst se je na Trbižu udeležilo 133 smučarjev iz sedmih naših društev. O tej pri nas zelo priljubljeni prireditvi bomo podrobneje še poročali. NOVICE Isolde Kostner italijanska prvakinja v veleslalomu PONTEDILEGNO - Isolde Kostner je nova italijanska prvakinja v velslalomu. Za 9 desetink sekunde je prehitela Laro Magoni, tretja pa je bila Sabina Panzanini, ki je zaostala za sekundo in 45 stotink. 26. kolo v nogometni A ligi bodo nadoknadili 10. aprila RIM - Vse tekme 26. kola v nogometni A ligi, ki so zaradi stavke nogometašev odpadle 16. in 17. marca, bodo odigrali v sredo 10. aprila. Vse tekme bodo ob 20.30, kar velja tudi za srečanje med Parmo in Cremonesejem, ki ga bo neposredno za svoje naročnike prenašala postaja Tele+2. Zaradi obveznosti Juventusa v pokalu prvakov pa bodo že v soboto 30. marca odigrali srečanje 28. kola med Juventusom in Parmo. Štirinajst dni kasneje bo Juventus spet igral prvenstveno tekmo v soboto (13. aprila), njegov nasprotnik v 29. kolu pa bo Sampdoria. V DEŽELNIH KOŠARKARSKIH LIGAH / 1 ZMAGA, 3 PORAZI C2 liga IZIDI 23. KOLA: Ardita - Virtus Friuli 89:87, Bor Radenska - Spilimbergo 81:84, Gradišča - SGT 112:95, Martignacco - Barcolana 98:73, Intermuggia -Pagnacco 65:80, Pom - Manzano 74:70, Porcia - Sta-ranzano 74:66, Udinese - Arte 85:86. VRSTNI RED: Martignacco 40, Pom 36, Manzano 34, Gradišča 32, Porcia in Ardita 30, Pagnacco 26, Spilimbergo, Staranzano in Intermuggia 20, Udinese, SGT in Barcolana 18, Bor Radenska 12, Arte 8, Virtus 6. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Gradišča. D liga IZIDI 22. KOLA: Acli Fanin - Scoglietto 81:69, Acli Ronchi - Cus 69:67, Dom Agorest - Cicibona Helvetius 85:86, Goriziana - Santos 78:75, Kontovel -Grado 75:77, Largo Isonzo - Libertas 68:81, Lega na-zionale - Inter 76:90, Momo Gio - Senators 104:90. VRSTNI RED: Cicibona Helvetius 36, Goriziana, Cus in Santos 32, Grado 30, Acli Ronchi 28, Dom Agorest 24, Kontovel in Inter 22, Momo Gio 18, Largo Isonzo, Libertas in Acli Fanin 14, Lega Nazionale in Senators 12, Scoglietto 8. (Goriziana in Momo Gio imata tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Acli Ronchi - Kontovel, Cicibona Helvetius - Largo Isonzo, Dom Agorest - Goriziana Bor spet zamudil priložnost Sreča na strani Helvetiusa V nižjih ligah se je žal Se enkrat ponovil nesrečni refren (ena zmaga v derbiju in trije porazi), saj je Bor Radenska prepustil točki gostom iz Spilimbeiga, potem ko so beloze-leni skoraj v celoti nadoknadih kar 21 točk zaostanka. Nova zamujena priložnost (že osmič so borovci zgubili s tesno razliko v koših!) toliko bolj jezi, ker so tokrat ostale praznih rok vse tri ekipe, ki imajo po 18 točk. Tesen poraz je utrpel tudi Kontovel doma s peterko iz Gradeža, ki se je tako Se bolj približala vrhu. Skoraj neverjetno srečo pa je imela Cicibona, ki je v derbiju z Domom ujela zmago ob zvoku sirene z metom Viktorja Tomšiča s kakih 20 metrov. S tem uspehom se je Furlanovo moštvo, kjer mladi igrajo vse boljše, spet oddaljilo od Santosa in Cusa, v naslednjih Štirih tekmah pa ima priložnost, da še poveCa naskok nad zasledovalci. Peterka tedna: Igor Filipčič (Cicibona), Viktor Tomšič (Cicibona), Renzo Di Cecco (Dom), Christian Arena (Jadran), Igor Civardi (Kontovel). Rezervna peterka: Marco Corsi (Dom), Michel Grbec (Bor), David Pregare (Jadran), Mauro Simonič (Bor), Marko Possega (Cicibona). (VJ) ROKOMET / V ŽENSKI B IN MOŠKI C LIGI Kljub veliki borbenosti in dobri igri sta obe Krasovi ekipi potegnili krajši konec ZENSKA B LIGA Kras - San Fior 13:19 (7:11) KRAS: Calzi, Jagodic 5, N. Bizjak 1, V. Krmec 3, T. Kr-mec, Milkovič 4, Rudolf, V. in D. Ferluga, V. Stegel, A. Bizjak, Čufar. Krasove rokometašice so v soboto v Zgoniku odigrale eno izmed najboljših letošnjih tekem v B ligi proti drugoplasiranemu San Fio-m. Krasovke so v prvem delu visoko zgubile prod tej res dobri ekipi, kljub temu pa so zaigrale prepričane v lastne sposobnosti, saj so po dolgem Casu spet nastopile v popolni postavi. V prvem polacasu so zgoniska dekleta z agresivno obrambo 2:3:1 v veliki meri onemogočile napad gostij. Poleg tega pa so res dobro igrale tudi v napadu, tako da je bil izid v 20. minuti 7:7. Zal se je takrat nekaj zataknilo; na dan pa je prišla tudi utrujenost zaradi hitrega ritma igre. Krasovke so napravile nekaj naivnih napak, kar so izkušene nasprotnice izkoristile in zaključile polčas s štirimi goli prednosti. Krasov trener Božjeglav je nato spremenil obrambo v 5:1, kar pa se ni obneslo. Visoke nasprotnice so iz razdalje uspešno zadevale. V 15, minuti drugega polčasa so dosegle najveCjo prednost (8:16). Krasovke so se nato le zbrale in pod vodstvom NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI Nogomet Milan povečal prednost v italijanski A figi Izidi 26. kroga: Bari - Padova 2:1, Cre-monese - Lazio 2:1, Fiorentina - Juventus 0:1, Milan - Parma 3:0, Roma - Piacenza 2:1, Sampdoria - Atalanta 2:3, Torino - Ca-gliari 1:1, Udinese - Inter 1:2, Vicenza -Napoli 3:0. Vrstni red: Milan 56, Juventus 48, Fiorentina 47, Inter'44, Parma 43, Lazio in Roma 39, Vicenza 38, Sampdoria 35, Udinese 34, Cagliari 32, Napoli 31, Atalanta 30, Piacenza 28, Torino 25, Cremonese in Bari 22, Padova 21. Prihodnje kolo (31.3.): Atalanta - Torino, Bari - Roma, Inter - Fiorentina, Juventus - Parma, Lazio - Vicenza, Napoli - Cagliari, Padova - Cremonese, Piacenza - Milan, Udinese - Sampdoria. Italijanska B liga Izidi 27. kola: Avellino - Palermo 2:3, Brescia - Bologna 1:0, Cesena - Genoa 3:1, Chievo - Foggia 4:0, Cosenza - Reggina 2:0, Andria - Salemitana 1:2, Perugia - Ancona 1:1, Pescara - Lucchese 2:1, Pistoiese - Verona 1:2, Venezia - Reggiana 0:0. Vrstni red: Verona 45, Cesena 42, Saler-nitana, Perugia in Reggiana 40, Bologna, Venezia in Pescara 38, Cosenza 37, Lucchese 36, Chievo in Palermo 35, Andria, Genoa in Ancona 34, Brescia in Avellino 33, Reggina 31, Foggia 26, Pistoiese 24. Okrnjeni Triestini točka v Imoli hnola - Triestina 0:0 TRIESTINA: Nioi, Zanotto, Birtig, Pivet-ta, Zocchi, Tiberio, Camporese, Pavanel, Palombo (Marži od 60. min.), Colombotti, Marsich. Ostali zidi 27. kola C2 lige: Baracca Lu-go - San Dona 1:0, Cecina - Pontedera 2:3, Cenetse - Fermana 2:2, Fano - Temana 0:1, Forli - Pesaro 2:0, Giorgione - Rimini 0:2, Ponsacco - Livorno 0:2, Tolentino - Treviso 1:1. Vrstni red: Treviso 55, Livorno 50, Ter-nana 46, Triestina 44, Fermana 41, Pesaro 40, Rimini 39, San Dona in Giorgione 36, Forli 35, m Pontedera 34, Ponsacco 33, Imola 30, Fano 29, Baracca Lugo in Tolentino 28, Cecina 19, Centese 10. Prihodnje kolo: Triestina - Fano. Košarka Hly izgubil v zadnji sekundi Hlycafib - Cagiva 103:105 (42:47,91:91) ILLVCAFFE’: Calbini 3, Tonut 21, Guer-ra 12, VVilliams 30, Crudup 22, Gironi 4, Zamberlna 7, Pol Bodetto,, Piazza 4. Ostala izida 1. kola faze po sistemu ure: Reggio Calabria - Olitalia 75:65 (39:36), Cx orologi - Teamsystem 85:76 (49:37). Danes: Buckler - Nuova Tirrena, Benetton - Scavo-lini, Stefanel - Madigan, Mash - Teorema-tour. Prihodnje kolo: Scavolini - Illycafie Brescialat: Davis 53 točk Bresdalat - Casetti Imola 102:99 (49:41) BRESCIALAT: Conti 1, Fumagalli 10, Borsi 3, Davis 53, Sfiligoj 2, Milesi 6, Fo-schini 4, Mian 11, Gilardi 12. Ostali izidi 1. kola faze po sisemu ure: Panapesca - Koncret Rimini 60:80, Polti -Caserta 78:52, Auriga - Benetue 89:80, Reggio Emilia - Jcoplastic Neapelj 98:93, Floor - Sassari 87:73, Turboair - Menestrello 91:77. Vrstni red: Polti 42, Caserta in Benetke 36, Koncret Rimini 30, Floor Padova, Reggio Emilia, Panapesca in Brescialat 28, Jcoplastic 26, Casetti 24, Turboiar 20, Auriga in Bacco Sassari 18, Menestrello 16. Prihodnje kolo: Jcoplastic - Brescialat. 1. slovenska nogometna liga Hit ne popušča Izidi 23.kola: Izola - Mura 0:3, Beltinci -Hit Gorica 0:0, Mag Korotan - Set Olimpija 1:2, Biostart Publikum - Primorje 1:1, Maribor Branik - Rudar Velenje 0:2. Vrstni red: Hit Gorica 46, Mura 42, Set Olimpija 38, Rudar Velenje 33, Biostart Iri-blikum 31, Maribor Branik in Beltinci 28, Primorje in Mag Korotan 27, Izola 8. 1. slovenska košarkarska liga Za prvaka, 24. krog: Smelt Olimpija -Bavaria 95:92, Idrija - Interier Krško 85:88, Kovinotehna Savinjska Polzela - Litostroj 83:62, Satex - Rogaška 92:78. Vrstni red: Smelt Olimpija in Interier 40, Savinjska Polzela in Idrija 37, Satex 36, Rogaška 34, Bavaria Wolltex Maribor 33, Litostroj 31. Od 9. do 16. mesta: Republika - Comet 75:60, Krka - Pivovarna Laško 79:80, Triglav - Iskra Litus 59:84, Kraški zidar - Helios Domžale 94:74. Vrstni red: Kraški zidar in Republika 18, Pivovarna Laško 17, Iskra Litus in Helios Domžale 15, Krka 14, Triglav 12, Comet 10. Slovenski odbojkarski pokal osvojil Salonit Maribor Marles - Salonit 1:3 (12:15, 15:11, 9:15, 2:15). Po zmagi na prvi tekmi z identičnim rezultatom na domačem igrišču so bili odbojkarji Salonita uspešni tudi v Mariboru in si tako zagotovili naslov pokalnega odbopjkarskega prvaka Slovenije. 1. slovenska odbojkarska liga (moški) Za uvrstitet v ligo 1A: Fuzinar - Izola 3:1, Bled - Kamnik 3:0, Ljutomer - Krka 3:1. Vrstni red: Bled 12, Fužinar 10, Krka 8, Ljutomer 4, Izola in Kamnik 2. 1. slovenska odbojkarska liga (ženske) Za naslov prvaka: Cimos - Bled 2:3, Novo mesto - Branik 2:3. Vrstni red: Infond Branik 46, Bled 32, Cimos Koper 26, Novo mesto 20. Za uvrstitev v ligo 1A: Zgornja Savinjska - Nova Gorica 3:1, Tiha - Celje 0:3, Maribor Ljutomer - Krim 1:3. Vrstni red: Celje 14, Zgornja Savinjska 8, Krim in Tilia 6, Ljutomer 4, Nova Gorica 0. Totocalcio Zmagoviti stolpec: 11 21 12 X2 11 2IX. Dobitniki 13 - 133.248.000 lir; 12 - 3.680.000 lir. Totogol Zmagovita kombinacija: 6-7-9-11-12 - 13 - 26 - 30 Dobitki; 8 (1 dobitnik) - 4.847.786.000 lir; 7 - 7.606.000 lir; 6 -131.700 lir. Totip Zmagoviti stolpec: 2X 21 22 2X 12 12; toto piu: 1-13. Dobitki: 14 (ni dobitnikov -jackpot za naslednje kolo 1.500.000.000 lir; 12 - 35.666.600 lir; 11 - 1.199.000 lir; 10 - 109.000 lir. nekaterih igralk spet odlično odigrale in z delnim izidom 5:2 omilile poraz, a je bilo tekme že konec. Pohvalo zasluži vsa ekipa, Se posebej pa požrtvovalna vratarka Calzijeva, ki branila res odlično. (Vesna) MOŠKA GUGA Kras - Team TS 16:21 (6:13) Kras: Rossi, Glavina, Co-stanzo 4, Raseni 4, Milič, Pertot 2, Vremec 2, Fabris, Colja 4; trener: Mahnič. Na zaostali tekmi z ekipo Team iz Trsta je ekipa Krasa Trimac žal klonila pred objektivno močnejšim nasprotnikom. Gostje so se tokrat predstaviti v popolni postavi, medtem ko našo ekipo že dalj časa pestijo odsotnosti mnogih standardnih igralcev. Poleg Najta in Oberdana, ki že dalj časa mirujeta, si je tokrat dan pred tekmo huje poškodoval koleno Se Vinci. Ce temu dodamo Se izključitvi Sardoča in Cebulca za dve tekmi po srečanju s Principom, je vsakomur jasno, da je ekipa, ki je v soboto stopila na igrišče, vse prej kot standardna postava. Vsekakor pa velja poudariti, da so Krasovi igralci kljub temu zaigrati zelo motivirano in tudi borbeno. Zal pa je bilo takoj jasno, da manjka tista uigranost, ki je bila značilna za našo ekipo na začetku prvenstva. Tako je bil do sredine prvega polčasa rezultat izenačen, predvsem zahvaljujoč dobri obrambi. Nato pa je sledil daljši black-out v napadu, ki je dovolil nasprotnikom, da so se odlepili in z razdalje osmih golov prednosti kontrolirati potek tekme. Zaman je bil ves napor, ki je v drugem polčasu dovolil našim fantom, da so se približali nasprotnikom na same štiri gole zaostanka. Za kaj več je namreč na koncu zmanjkalo sape. Kljub porazu gre vsekakor pohvaliti vse igralce za zagrizenost. Ze v soboto bo Cebulec zopet na igrišču in upajmo, da bo končno konec smole, ki se letos vztrajno drži naše ekipe. (Alan) H PROMOCIJSKA LIGA h Juventina le do točk, Sovodnje samo neodločeno Šfandrežci zmagali s težavo Sovodenjci so imeli smolo Pro Fiumicello - Sovodnje 1:1 (0:0) Strelec za Sovodnje: Tomizza v 80. min (llm) SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič, Tomizza, Hmeljak, Devetak, Zotti, Interbartolo, Caporale, Fajt, Bu-sinelli. Sovodenjci so v gosteh pri zadnjeuvršcenem Pro Fiu-micellu iztržili samo točko, čeprav so imeli ves čas izrazito terensko premoč. O premoči Cupinijeve ekipe najboljše priča podatek, da je bilo razmerje v kotih kar 15:0 za Sovodnje. Toda koti niso gob in glede na smolo, ki so jo v nedeljo imeli, morajo biti konec koncev Sovodenjci celo zadovoljni, da so odnesli celo kožo. Ob tem je treba tudi dodati, da je sodnik v drugem polčasu spregledal očitno enajstmetrovko v korist Sovodenj, ko je eden od domačih branilcev v kazenskem prostoru igral z roko. Prvi del se je vse odvijalo samo pred vrati domačinov. Sovodenjci so z izrednim ritmom potisnih Pro Fiumicello v kazenski prostor, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Najlepšo priložnost je v 40. minuti zapravil Caporale, ki se je po podaji Fajta znaSel sam pred vrati Pro Fiumicel-la. Toda njegov strel je zadel domačega vratarja, od katerega se je žoga odbila v prečko in nato v polje. Bilo je se nekaj poskusov, toda mreža Pro Fiumicella se ni zatresla. Tudi v nadaljevanju ni bilo drugače. Sovodnje so Se naprej napadale, domačini pa so se omejih na redke protinapade. V enem izmed teh je sovodenjska obramba v svojem kazenskem prostoru zrušila domačega napadalca in Pro Fiumicello je v 67. minuti s strelom z bele točke prešel v vodstvo. Do konca so slediti napadi Sovodenj, prizadevanja pa je z golom iz enajstmetrovke kronal Tomizza v 80. minuti in Sovodnjam zagotovil vsaj točko. Juventina - Ossignacco 2:1 (1:0) Strelca za Juventino: Kovic v 5. in Braida v 87. minu- ti. JUVENTINA: Zanier, Kavs, Bastiani, Trevisan, Villa-ni, Candutti, Devetak (od 46. min. Tommasone), Monti-na, Tabaj, Braida, Kovic (od 85. Cecotti). Juventina je v boju za vrh promocijske tige dosegla Se eno važno zmago, čeprav z igro tokrat ni preveč zadovoljila. Toda na dobre ali slabe igre se hitro pozabi in na koncu na lestvici Štejejo samo točke, ki so tudi tokrat ostale v Standrežu. Standrežci so res dobro igrali samo prve pol ure srečanja. Zev 5. minuti je Kovic dosegel izredno lep gol, ko je s silovitim strelom s skoraj 30 metrov premagal gostujočega vratarja. Tudi po vodilnem zadetku je Juventina nadaljevala z dobro igro in gledalci so že računali, da bodo videli lepo nogometno predstavo in Se več golov v mreži gostov. Toda kot bi odrezal, so Standrežci popustili, pobudo pa je prevzel Cussignacco. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju. Furlani so imeli se naprej pobudo in v 73. minuti so tudi zasluženo izenačili. Gostje so nato v 80. minuti imeli Se eno priložnost, da bi povedli, toda domača vrata je z drznim posegom rešil Zanier. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo brez zmagovalca, je Braida izkoristil nesporazum v gostujoči obrambi in v 87. minuti postavil končni rezultat. Povedati je Se treba, da je Juventina od 62. minute igrala z igralcem manj, ker je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Candutti, v 90. minuti pa je ostala Se brez strelca zmagovitega zadetka Braide, ki je dobil rdeči karton zaradi protestiranja. V PRVI, DRUGI IN TRETJI AMATERSKI LIGI / NEKAJ BISTVENIH SPREMEMB Zarja na vrhu 1. AL zamenjala Primorje - Mladost ujela Torre V 3. AL tržaške ekipe uspešne Okrnjeno Primorje izgubilo z Unionom 91 - Vesna do točk prav na koncu - Dobrodošla točka za Primorec Stefano Prisco (Zarja) v boju za žogo (Foto Balbi/Kroma) 1. AMATERSKA UGA Zarja - Opidna 1:0 (0:0) Strelec: Tittonel v 70. minuti. ZARJA: Kočevar, Dussoni, Grgič (od 77. min. Sabini), Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Tittonel, Altarac, Prisco, Tognetti, Osmanhodžič. Zdesetkana Zarja je očitno boljša od Opicine. Bazovci so pač v izvrstni formi in kaže, da jih res nič in nihče ne more ustaviti. Trdoživa Opicina, ki nasprotno že cel drugi del prvenstva pluje v nižjih predelih lestvice, se je »rdeče-belim« upirala tri četrt tekme, nato pa vendarle izobesila belo zastavo. Po uvodnih minutah, ko so pobudo imeli Openci, je v napad krenila Zarja. V prvem delu smo tako naSteh vsaj Štiri dobre priložnosti za gol: Osmanhodžič je iz prostega strela zadel vratnico, odbite žoge pa Štrukelj za las ni uspel spraviti v mrežo. Se enkrat je po lepem slalomu med zaprepadenimi openskimi branilci lepo streljal Osmanhodžič (za las mimo vrat). Prisco pa je po osebni akciji resno zaposlil vratarja Opicine Donaggia, ki je bil najboljši moz na terenu. V drugem delu je bila tekma bolj nervozna in Zarjina premoč manj izrazita. Da gledalcem ne bi bilo žal »zapravljenega« popoldneva in denarja za vstopnice, je slednjič poskrbel Tittonel. Osmanhodžič je v kazenskem proštom po svoji navadi »upijanil« dva branilca, podal visoko žogo do Tittonela, ki je s čudovitimi »škarjicami« zadel v črno. Gol, o katerem bo Zarjan pripovedoval svojim vnukom... Veselje, ki je po trikratnem sodnikovem žvižgu zavladalo v domačem tabom je že znak, da je napredovanje na dosegu roke. S tako formo in izredno ugodnim nadaljnim razporedom so Bazovci glavni favoriti za prvo mesto, (dk) Vesna - Medeuzza 2:1 (1:0) Strelca za Vesno: Lakoseljak v 20. in Soavi (llm) v 90. minuti VESNA: Zemanek, Giovini, Pipan, N. Sedmak, Soavi, Leonardi, Lakoseljak, Krischiak (Ricci), Zocco (Zerial), Scala, P. Sedmak (Grassi). Z odločno igro do zadnjih trenutkov srečanja so Križani prišli do treh važnih točk, ki jim ohranjajo Se nekaj upanja, da se celo vpletejo v boj za napredovanje. Do zmage proti Medeuzzi se je Vesna dokopala z enajstmetrovko po izteku regularnega dela tekme, ko so se gostje dejansko že veselili neodločenega izida. Toda zmaga Križanov je povsem zaslužena, glede na prikazano igro pa bi bila lahko veliko bolj zanesljiva. Edini temen trenutek srečanja pa predstavljala izključitev Scale, ki je nešportno reagiral, takoj po izenačujočem golu Medeuzze. Vesna je začela dobro, toda na gol je bilo treba čakati kar 20 minut. Takrat se je Lakoseljak dokopal do žoge in z lepim strelom z roba kazenskega prostora zadel zgornji kot vrat gostujočega vratarja. Tudi po golu je bila Vesna boljši nasprotnik, vendar pa svoje premoči ni znala konkretizirati tudi z drugim zadetkom. Potem ko v 85. minuti sodnik ni dosodil očitne enajstmetrovke za domačine, je Medeuzza v nasprotnem napadu izenačila. V zadnjih petih minutah je Vesna le zmogla toliko moči, da je izsilila enajstmetrovko, ki jo je Soavi, ki je bil skupaj z Lakoseljakom najboljši v vrstah Vesne, zanesljivo realiziral. Union 91 - Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE: Babich, Braini (Zangari od 89. min.), Guštin, M. Stoka, Mislej, P. Stoka, Stolih (Zucchi od 40. min.), Sardoč (Kuk od 68. min.), Emili, Cre-vatin, Pescatori. Prosečani so s porazom na gostovanju v Lauzaccu izgubiti vodstvo na lestvici, a kljub temu obdržati pet točk prednosti pred tretjeuvrščenima Basal-dello in Vesno. Možnosti za napredovanje so torej Se precejšnje, do konca prvenstva pa si ne smejo več privoščiti spodrsljajev. Proti solidnemu Unionu so se precej okrnjeni rdeče-rumeni odločili za hitre protinapade in previdno igro v obrambi. Po dokaj obetavnem začetku pa se je že v 30. poškodoval Štolfa in gostje so se dobrih deset minut z desetimi igralci s težavo branili. Prav v tem obdobju so domačini povedli. V drugem polčasu je Primorja s težavo prodiralo v kazenski prostor Uniona, ki je posebej na sredini igrišča zaigral zelo agresivno. Domačini so poskusili nekaj protinapadov in podvojili s spretnim Zuc-com iz U-metrovke. V preostalih dvajsetih minutah si Primorje ni ustvarilo izrazitih priložnosti za zadetek, če izvzamemo nekaj udarcev izven kazenskega prostora. (M. S.) 2. AMATERSKA UGA Primorec - Campanelle Prisco 1:1 (0:1) Strelec za Primorec: Policar-di v 55. minuti (llm) PRIMOREC: A. Corona, Frasson, Policardi, Peres, Gar-giuolo, Naperotti, Apuzzo, Fer-luga (od 70. min. Bulich), Gra-nieri (od 60. min. Predonzan), Obvestila JKCUPA va člane na 24. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. t.m. ob 20. uri v prvem sklicanju in opb 20.30 v drugem sklicanju v športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: poročilo predsednika in odbornikov, letni obračun, razprava, razno. SK DEVIN obvešča, da bo v nedeljo 31. tm. na Cimi Sappada društveno prvenstvo. Za zaključek sezone bo poskrbljen zadnji avtobusni izlet ter klobase z zeljem in domačo kapljico. Prijave na sedežu društva v Cerovljah vsako sredo od 20.30 do 22.00 ali najkasneje v petek, 29. t.m. do 20. ure na tel. 220423. TPK SIRENA obvešča elane, da bo 19. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročilo o športnem delovanju, diskusija. Vabljeni! PREGLED DOGAJANJ V AMATERSKIH LIGAH Odločitve bodo padle prav na koncu Precej naših ekip v boju za napredovanje - V nedeljo derbi Sovodnje - Juventina Nedeljsko kolo je bilo zares zanimivo, saj ni manjkalo presenečenj, tako da bo po vsej verjetnosti v vseh prvenstvih, kjer nastopajo slovenske ekipe treba počakati do 90. minute zadnjega kola, da bomo videli, katere ekipe bodo napredovale, katere pa nazadovale. Največje presenečenje predstavlja že drugi poraz Primorja (ocena 5) v zadnjih treh tekmah, tokrat proti sicer solidnemu Unionu 91. To je najbolje izkoristila Zarja (+7) , ki je dosegla tretjo zaporedno zmago in prevzela vodstvo. Razlika med ekipama sta sedaj dve točki. Na tretjem mestu s sedmimi točkami za vodilno pa je skupaj z Basaldello Vesna (7) . Tudi Standrežci (7) so v promocijski ligi ujeli zmago prav ob koncu in tako ohranili drugo mesto skupaj z Staranzanom, vodilni Rivignano pa je oddaljen le točko. Sovodenjci (6) , pa so dosegli proti šibki ekipi četrti remi v zadnjih petih srečanjih in tako izgubljajo stik z vrhom. Trenutno so peti s Štirimi točkami zaostanka za vodilnim. Prihodnjo nedeljo pa je na vrsti derbi kola in po vsej verjetnosti tekma leta med Sovodnjami in Juventino. Po treh zaporednih porazih so Trebenci (6+) le zadihati in dosegli peti letošnji remi. Najbolj zanimivo in obenem dramatično pa je v tretji amaterski ligi, kjer nase ekipe ne poznajo zatojev. Med Krasom (8-), Gajo (8) in Bregom (7-8) bo treba izbrati ekipo, ki bo gotovo napredovala v višjo ligo, ena pa bo igrala dodatna srečanja za napredovanje, saj so ostale ekipe že preveč oddaljene. Na končni razplet pa bomo morali počakati še nekaj tednov, saj bodo igralci prihodnjo nedeljo počivati. Prihodnje kolo bo šele 14. aprila. Dolina (6+) je v izenačenem srečanju dosegla svojo 16. letošnjo točko. Tudi Mladosti (7+), se obeta zelo dramatičen finale, saj je z nedeljsko zmago (četrto zaporedo) dohitela na vrhu vodilni Torre. V prihodnjem kolu bo osrednje srečanje Sovodnje - Juventina. Druga in tretje amaterska liga v tržaški skupini pa bosta tokrat počivati. V nedeljo se bodo tekme pričele ob 16. uri. Statistični podatki: odigrana srečanja 11, zbrane točke 24, 7 zmag, 3 remiji, en poraz, dani zadetki 18, prejeti 7. Zanimivosti - Obramba Mladosti že več kot štiri tekme ni prejela zadetka, v zadnjih devetih kolih, to je v povratnem delu pa so Doberdobci prejeli le dva zadetka, in sicer proti Terzu (1:1) in proti Fogtianu (0:1). Prosečani so v nedeljo nastopati brez Miclau-cicha in drugič letos niso dosegli zadetka in tako izgubiti. Kar pa se nepremagljivosti tiče, sta Juventina in Sovodnje pet kol nepremagana, Vesna tri, Zarja dvanajst (tri zaporedne zmage), Primorec 1, Breg 11 (sedem zaporednih zmag), Dolina 2, Gaja 14 (tri zaporedne zmage). Kras 3 in Mladost 4 (štiri zaporedne zmage). Najboljši strelci: Miclaucich in Smilovich 15, Lacalamita 12, Sir-cel 11, Pescatori, Zocco, Osmanhodžič, Gregorič in P. Gergolet 10, Rebetz 9, Tomizza, Lakoseljak in Subelli 8. Postava tedna: 1. Cecchini (Breg), 2. Giovini (Vesna), 3. Poli-cardi (Primorec), 4. Trevisan (Juventina), 5. Soavi (Vesna), 6. Ar-gentin (Mladost), 7. Tittonel (Zarja), 8. Sancin (Breg), 9. Smilovich (Gaja), 10. Rebetz (Kras), 11. Lakoseljak (Vesna). E.B. Santi (od 85. min. Voltumo), M. Corona. Primorec je proti Campanel-lam osvojil le točko, ki pa skoraj defenitivno obsoja Campanelle na izpad, medtem ko je za Trebence obstanek vse bližji. Gostje so prvi povedli iz enajstmetrovke v 20. minuti, s strelom z bele točke pa je konCni izid postavil Policardi v 55. minuti. 3. AMATERSKA UGA Mladost je z zmago na vrhu lestvice dosegla Torre. Gostje so se v Doberdobu grobo branili, tako da je bilo težko prodirati v njihov kazenski prostor. Sodnik je v prvem polčasu spregledal prekršek v kazenskem proštom nad Petrom Gergoletom, zato pa je bil do Mladosti nekoliko bolj prizanesljiv v drugem delu, ko je zaradi manj očitnega prekrška nad istim igralcem takoj pokazal na belo točko. Z enajstih metrov je bil Argentin nepogrešljiv, goste pa je sodnikova odločitev razburila, zaradi protestov pa je sodnik enega od njih tudi izključil. Mladost je skušala umiriti igro, a ji je to zaradi prevelike živčnosti le delno uspelo, tri minute pred koncem pa je Trevisanova vrata s posegom na gol Črti rešil Ivan Marušič. Z neugodnega gostovanja se vračajo Brežani z dragoceno zmago. Srečanje je bilo izenačeno, zmagoviti zadetek je dosegel Sancin z zelo lepim strelom. Srečanje sta ekipi končali z igralcem manj. Pri Bregu je bil izključen Olenik. Gajevci so proti Unionu opravili le lažji trening. Zmaga ni bila nikoli v dvomu. Nekaj bolj so se na-. mučili krasovci. CUS je namreč izgubljal 2:0, nato pa je zmanjšal zaostanek in spravil v težave domačine, ki so sicer imeli nekaj vec priložnosti za zadetek in so zadeli tudi vratnico. DolinCani prepozno prihajajo v formo. Proti Junirju so igrali dobro, zadeli so kar tri prečke in eno vratnico. Nasprotnik pa je imel vec priložnosti za zadetek, tako da bi lahko obe ekipi zmagali. Naj-praviCnejši izid je zato remi. Mladost - Begliano 1:0 (0:0) MLADOST: Trevisan, Kobal (Marušič od 25 min.), Argentin, Zin, Poropat, D. Gergolet, Sitta (Bressan od 46. min.), Fontana, P. Gergolet, Pellicani, Blason. Kras - Cus 3:1 (1:0) Strelci za Kras: Rebez v 40’ in 65’, Lacalamita v 90’ KRAS: Rebez, Fatta, Surec, Al. Majcen, Vatta, Norbedo, Chies, Lacalamita, Rebetz, Martino, (Strisovich), An. Majcen. Gaja - Union 3:0 (2:0) Steki: Smilovich v 7’ in 25’, Subelli v 70’ iz 11-metrovke GAJA: Vesnaver, Košir, Pa-rovel, Castro, Pugliese (M. Kalc), Gombač, Smilovich (Vrše), Musolino (Veglia), Giur-si, Subelli, Capolino. Dolina - Junior Aurisina 0:0 DOLINA: G. DAgnolo, Bot-teri, Zobec, S. DAgnolo (Fle-go), Pečar, Kozina, Scibilia (Mamssi), Lovriha, Švara, Cur-zolo, Canazza. Romana - Breg 0:1 (0:1) Strelec: Sancin v 42’ Breg: Cecchi, Maiorano, Paoletti, Laurica, Sancin, Vuk (Camassa), Švab, Kermac (Olenik), Paoli (Buzzi), Naldi in Sirček EB. IZIDI IN LESTVICE Promocijska liga IZIDI 25. KOLA: Flumignano - Staranzano 0:2, Juventina - Cussignacco 2:1, Maranese - Ruda 3:2, Mossa - Manza-no 1:0, Pro Fiumicello - Sovodnje 1:1, Rivignano - Ponzia-na 1:0, San Canzian - Aiello 1:1, Torviscosa - San Luigi 0:0. VRSTNI RED: Rivignano 46, Staranzano in Juventina 45, Mossa 43, Sovodnje 42, Aiello 39, Maranese 38, Man-zano 35, San Canzian 34, Ponziana 33, Flumignano in Cussignacco 32, San Luigi 28, Ruda 18, Torviscosa 13, Pro Fiumicello 11. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Juventina 1. amaterska liga IZIDI 25. KOLA: Aurora B - Buiese 1:0, Forgaria - Civi-dalese 0:1, Opicina - Zarja 0:1, Reanese - Basaldella 1:0, Tavagnacco - Pagnacco 3:1, Torreanese - Pradamano 1:1, Union 91 - Primorje 2:0, Vesna - Medeuzza 2:1. VRSTNI RED: Zarja 47, Primorje 45, Vesna in Basaldella 40, Union 91 38, Reanese 36, Pagnacco, Forgaria, Civi-dalese in Medeuzza 34, Torreanese 32, Opicina 30, Tavagnacco 28, Buiese 26, Aurora 19, Pradamano 16. PRIHODNJE KOLO: Buiese - Vesna, Primorje - Torreanese, Zarja - Forgaria. 2. amaterska liga IZIDI 24. KOLA: Azzurra - Pro Romans 1:1, CGS - Por-tuale 0:0, Como - Villesse 1:0, Domio - Roianese 3:2, Mora-ro - Medea 1:1, Primorec - Campanelle Prisco 1:1, San Lorenze - Mariano 2:0. VRSTNI RED: Como 52, San Lorenzo 51, Domio 48, Medea 41, Pro Romans 38, Mariano 36, CGS 30, Moraro 28, Azzurra 26, Portuale 24, Primorec 21, Villesse 20, Campanelle Prisco 16, Roianese 15. PRIHODNJE KOLO: Pro Romans - Primorec 3. amaterska liga Skupina F IZIDI 22. KOLA: Azzurra - Sagrado 1:2, Fogliano - Ca-stions 2:1, Grado - Terzo 3:0, Mladost - Begliano 1:0, Onta-gnanese - Pieris 2:3, Torre - Strassoldo 0:0, Villa Vicentina - San Vito 1:2. VRSTNI RED: Mladost in Torre 47, Sagrado 45, Strassoldo 41, Fogliano 35, Villa Vicentina 31, Begliano 27, Ca-stions, Azzurra in Pieris 25, San Vito in Ontagnanese 22, Terzo 17, Grado 16. PRIHODNJE KOLO: Castions - Mladost. Skupina G I/.IDI 23 KOLA: Dolina - Aurisina 0:0, Gaja - Union 3:0, Kras - Cus 3:1, Romana - Breg 0:1, Servola - Venus 3:1, Vermegliano - San Vito 0:0, Montebello D. Bosco prost. VRSTNI RED: Kras 51, Breg 49, Gaja 48, Vermegliano 42, Romana in San Vito 37, Servola 28, Cus 27, Aurisina 21, Dolina in Montebello D. Bosco 16, Union 12, Venus 10. PRIHODNJE KOLO: Breg - Gaja, Cus - Dolina, Montebello D. Bosco - Kras. NAMIZNI TENIS / A LIGA Jutri v Zgoniku nastop favorita za naslov Zoostala tekma ob 17. uri Jutri, ob 17. uri, bo prva ženska namiznoteniška ekipa Krasa Adria Garavan na domačih tleh odigrala zaostalo tekmo s prvouvrščeno ekipo Castellane, ki je edina neporažena ekipa prvenstva A-l lige in tudi glavni favorit za osvojitev državnega naslova. Tekma spada v 10. krog rednega prvenstvenega dela. Takrat je bil Castelgoffredo zaposlen s tekmami za evropski pokal Nancy Evans. V njem je vzdržal do polfinalne tekme, kar izkazuje njegovo moč. Mantovanski klub je izbral na namiznoteniškem trgu najboljše igralke: št. 1, to je absolutno državno prvakinjo Fliuro Bulatovo, člansko reprezentantko Lauro Negrisoli, Gristi-no Semenza in št. 2 do 3 med tujkami Kitajko Chen Yun. Na gostovanju je Kras Adria Caravan dosegel 3 točke. Tudi jutri v po- vratni tekmi se krasovke ne bodo mogle izogniti porazu, kajti Castellana je izven dometa nase ekipe. Zaostala tekma je padla prav v čas šolskih izletov. Zato jutri ne bomo videli za zeleno mizo Ane Bersan, ki jo bo trenerka Sonja Milic morala nadomestiti z mlajšo mlajšo rezervno igralko iz dolgega seznama Krasovih naraščaj-nic. Za gostje, ki bodo po vsej verjetnosti prišle brez prve dame italijanskega namiznega tenisa, je tekma zgolj formalnega značaja, za nas pa je vesela novica ta, da rezultat jutrišnje tekme ne bo vplival na vrstni red. Kras Adria Caravan je z osmimi pomembnimi zmagami in remijem proti aktualnemu državnemu prvaku Coccagliu dosegel tretje mesto med osmimi ekipami in se bo kmalu pomeril v cetveroboju končnice prvenstva. 0.J.) Na sliki: Katja Milič TENIS / MOŠKA B LIGA n V Mercinu krstni nastop in prva točka za Gajo Božič pokazal, kaj zna - Brata Plesničar odlična v igri dvojic Gajina teniška moška ekipa je nadvse spodbudno pričela svojo krstno sezono v zahtevnem ekipnem prvenstvu B lige, najvišji teniški ligi v Italiji. Na gostovanju v Me-ranu je proti moštvu Raiffeisen igrala neodločeno in osvojila svojo prvo prvenstveno točko, s tem pa v bistvu že v prvem od štirih srečanj v kvalifikacijski fazi prvenstva dosegla minimalen cilj, ki si ga je zadala pred pričetkom ligaških bojev. Končni rezultat 3:3 po štirih posamičnih bojih in dveh igrah dvojic pomeni v bistvu presenečenje, saj so bili gostitelji, glede na višji rang svojih igralcev, favorizirani in so preko krajevnih medijev svojo zmago tudi napovedovali, zato pa je bilo njihovo razočaranje po tekmi še toliko večje in obratno sorazmerno z veseljem članov Gajinega moštva. Jaka Božič je že v svojem prvem nastopu dokazal, da bo glavni Gajin adut v letošnji sezoni, saj je popolnoma nadigral domačega številko ena Ercolanija (B3). Gaja je naslednje tri dvoboje predala, a ne gladko. Aleš Plesničar (B4) je proti izkušenemu Borghiju (B4) dobil uvodni set, v drugem skoraj nadoknadil začetni zaostanek (od 0:4 do 4:5), tretjega pa izgubil v deveti igri. Borat Plesničar (Gl) je naletel na zelo razpoloženega Tržačana Ruzzierja (B4), ki je bil zanj tokrat pretrd oreh. Čeprav ni zmagal, je ugodno presenetil tudi četrti Gajin posameznik Del Degan (C2), ki je v zadnjem hipu zamenjal poškodovanega Franca. Favoriziranega Larcherja (Cl) je prisilil k igranju tretjega seta, v katerem se je predal šele po desetih igrah. Merano je tako povedel s 3:1, a Gaja je svojo najboljšo plat pokazala šele v naslednjih igrah dvojic. Brata Plesničar sta z odličnima serviranjem in vračanjem servisov popolnoma dotolka nosilno nasprotnikovo dvojico Niederkofl (B4) /Ercolani, po dveh setih pa sta zmagala tudi Božič in Del Degan. »Z rezultatom smo seveda zadovoljni, pokazalo pa se je, da bi bili lahko celo zmagali. Vsaj kar se mene tiče pa sem v dvojicah gotovo igral dosti boljše kot v svojem posamičnim dvoboju,« je nastop komentiral Aleš Plesničar. V nedeljo bo Gaja na Padričah gostila bolonjski Virtus. Merano Raiffeisen -Gaja 3:3 Ercolani - Božič 1:6, 2:6, Borgiu - A. Plesničar 2:6, 6:4, 6:3, Ruzzier - B. Plesničar 6:3, 6:0, Larcher - Del Degan 6:3, 5:7, 6:4, Niederkofl/Ercolani - B. Plesničar/A. Plesničar 2:6, 2:6, Ruzzier/Larcher -Bozič/Del Degan 3:6,4:6. Ostali izid 1. kola: Virtus Bologna - TC Padova 6:0. _______ODBOJKA / DE2ELN1 FINALE_ Gorica ■ Trst 1:1 -Espego zlahka dobil moški derbi, Koimpex pa ženskega Goriška združena ekipa nesporen favorit za naslov Pri ženskah doslej največ pokazal Bmeters V Repnu so slogašice gladko premagale valovke (KROMA) V nedeljo sta se v Repnu in Torviscosi začela deželna ženski in moški odbojkarski finale v kategoriji mladink. Torviscosa V prvem dnevu smo bili priča dvem različnim tekmam. V prvi je po dveumem boju slavil pordenonski predstavnik, v drugi pa premočno goriski. Nasploh pa je nivo turnirja precej nizek, kar kažee na nazadovanje mladinske moške odbojke v deželi. V uvodnem srečanju je Fu-tura Cordenons pregazila VBU. Zmaga bi bila lahko bolj prepričljiva, če ne bi Porde-nončani zapravili v drugem nizu visoko prednost 14:5. Cordenons razpolaga z bolj homogeno šesterko, VBU pa odlikuje dober blok. V drugem dvobojuje bil na sporedu slovenski derbi, ki so ga premočno osvojili espegov-ci, ki veljajo za nesporne favorite finala. Združena ekipa Bora in Sloge pa se je že vnaprej vdala v poraz ter zaigrala premalo zagrizeno in odločno. V prvem nizu smo prisostvovali pravemu bombardiranju Koimpexovega polja, kajti s servisi v skoku so Go- ričani povsem uničili sicer okameneli sprejem servisa Tržačanov. V nadaljevanju so espegovci nekoliko popustili, tržaška združena ekipa je le nekoliko izboljšala sprejem, držala stik z nasprotnikom (v drugem setu 8:6, v tretje 10:7), toda ko so goriski odbojkarji okrepljeni z B-2 ligasema Si-monon in Matejem Cemitem pritisnili na plin je bilo obeh setov v hipu konec. Espego je dokazal, da verjetno v Torviscosi ne bo imel prave konkurence. Združena ekipa Bora in Sloge pa, da se tržaška mladinska odbojka v deželni konkurenci prevečkrat bolj klavrno izkaže. Upajmo le, da bo v nedeljo proti ostalim dvem lažjim nasprotnikom pokazala več. (Dejan) Izida: Espego - Koimpex 3:0 (15:3, 15:7, 15:8), Cordenons - VBU Videm 3:1 (15:8, 14:16,17:16,15:6) ESPEGO: Matej in Simon Cemic, Mania, Soban, Devetak, Plesničar, Mucci, Braio-ne, Brisco, Lutman, Lukež. KOIMPEK: Micalessi, Fur-lanič, Šušteršič, Cuk, Drasič, Furlani, Ritossa, Smotlak, Mauri. Repen Med dekleti je videmski prvak Bmeters, ki ga sestavljajo igralke, ki drugače nastopajo v C-l ligi, že prvi dan potrdil, da je veliki favorit za osvojitev deželnega naslova in da bo cilj ostalih treh finalistov osvojitev dragega mesta. Bmetersov nasprotnik Porcia je v prvi tekmi v treh setih zbral le 11 točk. Ze takoj prvi dan pa je bil na sporedu tudi derbi med našima dvema ekipama. Gladko je slavil Koimpex, kar predstavlja vsekakor presenečenje, saj Val v goriškem pokrajinskem prvenstvu ni imel enakovrednega nasprotnika. Goriška dekleta so sicer sama precej olajšala Koim-pexu pot do zmage, saj so bila vse preveč netočna. Val ni serviral tako ostro kot običajno, obramba ni bila vedno na mestu, pa tudi zgrešenih napadov je bilo preveč. Š tem seveda sploh nočemo slogaSi-cam odvzeti zaslug za zmago, saj so odigrale solidno tekmo, predvsem z dobro napadalno igro in učinkovitim blokom. Vsekakor pa velja poudariti, da sta tako Val kot Koim-pex že z osvojitvijo pokrajinskega naslova dosegla svoj letošnji cilj na mladinskem področju. Izida: Bimeters - Porcia 3:0 (15:4, 15:3, 15:4), Koimpex -Val 3:0 (15:5,15:8,15:10) KOIMPEK: Babudri, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufersin, Mamillo, Mauro, Molassi, Sosič. VAL: Miklus, Černič, Zavadlav, Blasizza, Tomšič, Kovic, Tosoratti, Humar, Uršič, Kocjančič, Zuccarino. (INKA) ODBOJKA / V MOŠKI B2 LIGI S. Miguel in Sedico padla, Imsa spet upa Preteklo kolo v moški odbojkarski B2 ligi sta označila dva povsem nepričakovana izida. Za pravo senzacijo je poskrbel Carpi, ki je po štirih setih premagal tretjeuvrščeni San Miguel in osvojil svojo Sele tretjo prvenstveno zmago, četrtouvrsčenega Sedica pa je na njegovem igrišču potolkel Volley Pordenone. Po teh dveh popolnoma nepričakovanih rezultatih je boj za uvrstitev v play off za napredovanje spet zelo zanimiv, v igri pa je spet tudi goriška Imsa, ki ima sedem kol pred koncem prvenstva vnovič le dve točki zaostanka za Sedicom in Marconijem. Goričani se bodo s tema nasprotnikoma pomerili v gosteh v 24. oziroma zadnjem kolu, čaka pa jih Se vrsta težkih tekem. Njihova naloga je torej vse prej kot lahka, vendar pa kljub temu ne smejo popustiti. Tudi za obe Slogini ekipi v Cl ligi se je kolo izteklo nadvse ugodno. Njuna prednost pred zasledovalci na 5. mestu je ostala nespremenjena. Fantje imajo štiri točke naskoka, dekleta pa Sest in se vrh tega lahko še vedno potegujejo tudi za osvojitev končnega prvega mesta. Čeprav ne zmagujejo tako suvereno kot v prvem delu in jih v naslednjih kolih čaka precej zahteven spored tekem, so Sai-nove varovanke na najboljši poti, da dosežejo napredovanje. Vse je odvisno od njih samih. Od najnevarnejših zasledovalcev mora Ca-vazzale igrati še s Porcio, Battaglinom in Co-neglianom, s Coneglianom igrajo slogašice doma, Cordenonsa pa bi lahko iz boja izločile že na sobotnem gostovanju. Navsezadnje pa ena od teh ekip lahko Koimpex tudi prehiti, ne da bi se zaradi tega stanje spremenilo, ker v višjo ligo po reorganizaciji prvenstev napre-dujejeo štiri ekipe. Položaj fantov je bolj enostaven: do konca morajo zdržati na 4. mestu, lahko pa računajo na to, da se bodo zasledovalci med 5. in 10. mestom med sabo »klali« za končni 5. in 6. mesto. V tem primežu je tudi Soča Sobema, ki jo po lahki sobotni zmagi proti Povolettu čaka izredno važno gostovanje v Trstu proti Pallavolu Trieste, s katerim trenutno deli 6. mesto. Po tej tekmi bo tudi jasnejše, ali bi lahko tudi Sočani po enem samem letu nastopanja v Cl ligi prestopili med drugoligaSe, kar bi bilo prav gotovo največje presenečenje letošnje odbojkarske sezone pri nas. V ženski Cl ligi sdo borovke po dolgem času postregle v Sommacampagnis prepričljivim nastopom, zato pa pričakujemo, da bodo v soboto premagale Dolo. Nekaj presenečenj je bilo tudi v moški C2 ligi. Za najbolj prijetno je poskrbela 01ympia CDR z zmago nad drugouvrščeno Porcio, za največje pa Prata, ki je proti tretjeuvrščeni Buii dosegla svojo Sele drugo prvenstveno zmago. Borovci so v Fojdi izgubili stik z nekaterimi bolje plasiranimi moštvi in zdaj kaže, da si lahko v najboljšem primeru obetajo končno 7. mesto. V ženski C2 ligi sta Martignacco in Tomana že zelo blizu končnemu slavju, 01ympia K2 šport pa je po zmago v derbiju v Nabrežini na 4. mestu spet ujela Vivil. Val Zadružna banka je zelo blizu uvrstitvi v končnico za napredovanje v C2 ligo, počakati pa bo potrebno na dirketen dvoboj zadnjega kola s Fiumicellom. Ce bodo valovke v soboto gladko premagale tržaški Sgt, bi jim proti Fiumicellu za osvojitev končnega drugega mesta lahko zadostovala že dva seta ali pa tudi manj, če Fiumicello v prihodnjih dveh nastopih s slogašicami in Brežankami ne bi zmagal brez izgubljenega seta. ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga Izidi 19. kola: Bussolengo - Cavriago 3:0 (15:10, 15:1, 15:12), Concesio - Sassuolo 0:3 (10:15, 5:15, 5:15), Carpi - San Miguel 3:1 (16:14, 15:10, 14:16, 15:7), Sedico - Pordenone 0:3 (15:5, 15:10, 15:13), Collecchio - Isola 1:3 (8:15, 15:10, 12:15, 7:15), Marconi - Asola 3:1 (15:12,15:11,14:16,15:13). Vrstni red: Sassuolo 34, Bussolengo 32, San Miguel 24, Narconi in Sedico 22, Imsa in Cavriago 20, Level Isola in Asola 18, Volley Pordenone, Concesio in Cus Modena 16, Carpi 6, Collecchio 2. Prihodnje kolo: Sassuolo - Imsa Moška Cl liga Izidi 19. kola: Koimpex - Fosso 3:0 (15:7, 15:8, 15:4), Cessalto - Laguna Light 1:3 (15:7,1:15,13:15, 11:15), Soča Sobema - Flebus Povoletto 3:0 (15:5, 15:8, 15:3), Santa Giustina - Fincantieri 3:1 (15:11, 16:14; 11:15, 15:10), Vivil - Ponte nelle Alpi 1:3 (15:17, 10:15, 15:11, 3:15), Mogliano Veneto - Le-gnago 3:0 (15:3, 15:3, 15:8), Nova Gens - Pallavolo Trieste 2:3 (15:11, 9:15,11:15,15:11,10:15). Vrstni red: Mogliano Veneto 34, Laguna Light in Santa Giustina 30, Koimpex 26, Ponte nelle Alpi 22, Soča Sobema in Pallavolo Trieste 20, Fincantieri 18, Fosso lin Cessalto 16, Nova Gens 12, Vivil in Povoletto 10, Legnago 2. Prihodnje kolo: Povoletto - Koimpex, Pallavolo Trieste - Soča Sobema Ženska Cl liga Izidi 19. kola: Koimpex - Codogne 3:2 (13:15, 9:15, 125:8, 15:11, 16:14), Volley 93 - Kennedy 3:1 (12:15, 15:10, 15:6, 15:12), Dolo - Cordenons 1:3 (15:11, 14:16, 12:15, 13:15), Fontane - Cavazzale 0:3 (11:15, 5:15, 8:15), Porcia - Conegliano 3:2 (15:9, 7:15, 12:15,16:14, 15:11), Gemona - Bmeters 2:3 (15:12, 8:15, 6:15, 15:5, 12:15), Battaglino - Bor Mercantile 3:1 (15:13,13:15,15:, 15:12). Vrstni red: Battaglino 32, Porcia in Koimpex 30, Conegliano 26, Cavazzale in Cordenons 24, Codogne 20, Volley 93 16, Bmeters in Dolo 14, Porcellana Bianca Gemona in Bor Mercantile 12, Kennedy 10, Fontane 2. Prihodnje kolo: Cordenons - Koimpex, Bor Mercantile - Dolo. ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Moška C2 liga Izidi 19. kola: Prata - Buia 3:2 (15:9, 9:15, 2:15, 15:10, 15:12), Eltor - VBU Videm 3:0 (15:3, 15:12, 15:8), Rojalese - Tomana‘3:2 (11:15, 15:7, 14:16, 15:9, 15:10), Grado - Mossa 3:0 (17:15, 15:3, 15:13), Prevenire - Manigao 3:0 (15:7, 125:6, 15:6), 01ymopia'CDR - Porcia 3:2 (15:12, 4:15, 11:15, 15:7, 16:14), Itely Faedis - Bor For-tarde 3:2 (9:15, 9:15, 15:13, 15:3, 15:13). Vrstni red: Eltor San Giovanni al Natisone 36, Porcia 32, Idela Sedia Buia 28, Rojalese 26, 01y-mipa CDR 24, Prevenire 22, VBU Videm, Bor Fortarde in Itely Fojda 18, Grado 16, Torriana 14, Mossa 6, Prata in Maniago 4. Prihodnje kolo: Bor Fortrade - Rojalese, Maniago - 01ympia CDR. Ženska C2 liga Izidi 19. kola: Asfjr Čedad - Tarcento 2:3 (15:9, 8:15, 15:12, 7:15, 14:16), Sokol - 01ymoia K2 šport 1:3 (8:15, 15:11, 2:15, 14:16), Martignacco - Vivil 3:0 (15:9, 15:4, 15:7), Cus Udine -II Mercato di Selz 1:3 (15:12, 4:15, 8:15, 10:15), Torriana - Ristorante del Doge 3:1 (15:9, 14:16, 15:13, 15:10), Rivignano - Fiume Veneto 1:3 (13:15, 15:13, 12:15, 5:15), Farra - Dragon Pub 2:3 (7:15, 7:15, 15:7, 15:10, 9:15). Vrstni red: Libertas Martignacco 34, Torriana 32, Tarcento 26, 01ympia K2 šport in Vivil 24, Fiume Veneto in Ristorante del Doge 20, 11 Mercato di Selz in Sokol 18, Farra 16, Dragon Pub 12, Asfjr Čedad in Danone Rivignano 8, Cus Uudine 6. Prihodnje kolo: Tarcento - Sokol, 01ympia K2 šport - Cus Videm. Ženska D liga Izidi 15. kola: Sgt - Breg 3:1 (15:10, 9:15, 15:7, 16:14), Altura - Val Zadružna banka 0:3 (8:15, 6:15, 12:15), Gonars - Virtus 3:1 (14:16, 15:3, 15:10, 15:12), Sofal Morarese - Sloga 1:3 (10:15, 8:15, 15:12, 12:15), Fiumicello ni igral. Vrstni red: Gonars in Val Zadružna banka* 22, Fiumicello 18, Virtus* 14, Altura in Sgt 12, Sloga 10, Koimpex* 8, Morarese 2. (*tekma več) Prihodnje kolo: Val Zadružna banka - Sgt, Sloga - Fiumicello, Koimpex bo prost. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 26. marca 1996 Z' Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4.: S svojo kritiko boste pomotoma obsipali tudi nekoga, od katerega je odvisen vaš zaslužek, zato boste morali porabiti kar precej energije, preden boste znova dosegli njegovo naklonjenost. BIK 21.4.- 20. 5.: Vaše vprašanje bo ved kot umestno. Odgovora sicer še ne bo, boste pa zato -v odgovornih glavah sprožili plaz temeljitega samoizpra-ševanja. Slava bo vaša, uspeh pa njihov. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav vaša denarnica trenutno ne ustreza vašim željam, boste vendarle zadovoljni, zlasti de se boste primerjali s tistimi, ki praskajo zadnje cekinčke za skromno skorjo kruha RAK 22. 6. - 22. 7.: Uspeh vas bo malce prevzel, zato si boste v hlepenju po nebeških višavah postavili kup novih idealov ter jih brez odlašanja zaceli prelivati v življenje. Cas vam je naklonjen. LEV 23. 7. • 23.8.: Pogrevala vas bo avanturistična mrzlica, zato se boste brez odlašanja podali na negotove steze. Ohranite odprte odi, pa se vam ne bo moglo zgoditi, da bi vas morali pobirati iz jarkov. DEVICA 24 8. - 22.9.: Spoznali boste, da je življenje veliko globlje in širše, kot je videti s stališča telesnih potreb m minljivih želja. Skoda le, da boste na to spoznanje gledali z odmi drugih. TiMINICA 23.9. - 22.10.: Čeprav žebte dajati videz skromnosti in realnosti, se boste tokrat vendarle spozabili: napihmli se boste kot balon, ki mu je mar samo tega, da se vzpne nad sivo povprečje. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Bogata paleta Živih barv vas bo tako zelo prevzela, da črne in bele skrajnosti sploh ne boste hoteli več priznati. Ne Čudite se torej, ce se boste na lepem znašli v gosti megli. STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu si boste zaželeli sprememb, id naj bi vas odrešile odgovornosti za tiste, ki visijo na vaših ramenih. Cene bo zaleglo grobo zlepa, poskusite nežno zgrda KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nihče ni brezgre-šen, zato se nikar ne budite, da bi še naprej dajali videz nedoižneža, za cigar napake so vselej krivi drugi. Lotite se bežne samokritike, vendar brez samoobsojanja. VODNAR 21.1. -19. 2.: Uspelo vam bo narediti dolg korak k svojemu bližnjemu: ne prezirajte veC nežnih plati njegovega bitja, kajti sicer se bo zaCel nagibati drugam, vi pa se boste kesali Se v grobu. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Zaskrbljeni boste zaradi prihodnosti svoje zapostitve, kajti nadrejeni se bodo lotih velikega čiščenja. Ne bojte se; brez vaše privolitve vas ne bodo postavili na cesto. Novi prijatelj Jean-Yves Lefur pa je nekdanji zaročenec monaške princese Stephanie Vrtoglave cene oglaševanja med prenosom podelitve Oskarjev NEW YORK - Trideset sekund oglaševalskega prostora v času prenosa podelitve filmskih Oskarjev stane 795 tisoč dolarjev. Gre za rekordno vsoto, ki je od lanske višja kar za 16 odstotkov, je povedala direktorica oddelka za stike z javnostjo pri televizijski mreži ABC. Ves oglaševalski prostor je razprodan že od maja lani, med kupci pa so družbe ATT, Chevrolet, Coca Cola, McDonaldi, Kodak in Revlon. Podelitev Oskarjev, ki bo v noči na torek, je drugi najpomembnejši televizijski dogodek v ZDA, takoj za finalom ameriške nogometne lige. Med zadnjim Super Bovvlom je bilo treba za trideset sekund oglaševalnega časa odšteti milijon dolarjev. MANEKENKA KAREN MULDER JE PREDSTAVILA CD-ROM Njena lepota ni več skrivnost 26-letna Karen živi s prijateljem v bližini Cannesa Nizozemska manekenka Karen Mulder Lani je Karen pripravila televizijski do- je nedavno predstavila CD-rom, ki razkri- kumentarec o vrhunskih modelih, Naomi va skrivnosti njene lepote. Campbell in Carlo Bruni pa uvrstila med 26-letna Karen živi s prijateljem v bližini svoje ožje prijateljice. Oddajo je produciral Cannesa ob obali Monaka. Pred petimi leti Jean-Yves, čigar producentska družba Lese je poročila s francoskim trgovcem z vi- furje sodelovala pri izdaji CD-roma. nom, vendar je zakon trajal le dve leti. Njen Karen kuje tudi načrte za prihodnost, novi prijatelj Jean-Yves Lefur pa je nekdanji Otrokom revnih staršev namerava namreč zaročenec monaške princese Stephanie. omogočiti počitnice v enem od gradov. Karen kuje tudi načrte za prihodnost. Revnim obokom bo omogočila zanimive počitnice. SKANDINAVSKA KRIŽANKA >x KRAJ VZH. OD RIMSKIH TOPLIC SL. GLEDALIŠKI REŽISER ERIKA, URESJE MESTO V KONGU EDEN SL PESNIK (URBAN) ZAČETNIK ARUANSTVA KRAJ VZH. OD SARAJEVA EDVARD IT. IGRALKA (ADELAIDE) ŽENI PODREJEN MOZ AVTOR: LUKA PIBER OSMERO- KOTNIK BOR TUREL SOŽITJE GLIVE IN ALGE ŽOGA ZUNAJ . IGRIŠČA FASIST TOBIJA ZNANJE 0 VSEM DETE SL BRON V TEKU IZ STOCKHOLMA OBLAST ANTON OCVIRK VRSTA RADIOAKTIV- NOSTI IT. FILMSKI REŽISER (DINO) ODŽAGAN KOS DEBLA AMERICIJ REKLAMNA TV ODDAJA ■ DRŽALO ZA TRSKO FR. PISEC (PROSPFRI ZMEŠANO GOVORJENJE TANTAL KMET NA SREDNJEM VZHODU STARA MATI ALKOHOL. PUACA MORSKA RIBA LEA FATUR CITROENOV AVTO DALMATINSKO MESTECE EDEN OD ANGELOV ENOTA ZA OSVETUENOSi PLESALKA, PEVKA V JAP.CAJNICI ETBIN KRISTAN ŽANR KOMITE SPAN.KNJIZ. (EUGENIO DE) AFRIŠKA PLEMEN. SKUPINA AFRIŠKA REKA OLGA REMS REČNO KAMENJE POVRŠINSKA MERA ZAREBRNICA NEVARNA BOLEZEN BOJNO VOZILO SMOLA ZA LAKE RALLVPO NASE IGRALKA EKBERG SP. DEL POSODE RICHARD GERE DIRKAČ VATANEN EISEN- HOWFR PRISTOJBINA TA TLAKOVANJE ANDREJ INKRET MESTO OB DRAVI PACINO STAREJŠI BIVŠI NORV. PREMIER KMEČKO ORODJE REKA V LVONU (FRANCIJA) LINDA EVANS PAPIRČEK AVSTRU. PISEC (EMIL) ‘misn ‘31 '3NOHH 'VSO)! ‘N3S -03VH333 3VNI3 ‘HoaravM TV ‘VNraVTVll ‘ONO ‘VJJNV ' TT3H ‘TVT3S 'aotM ‘HO ‘VH30V)!' ‘SHO ‘H3 ‘vsfao ‘103 ‘INV ‘31 ‘O Aid ‘vm vi ‘aiNvmrci 'Haaois ‘lOdS ‘UH ‘ISIH ‘ISONAIIHV -OICIVH VNlHITn ‘0A1SV190 ‘DH3d VI3NH3I ;A3US3H TV SPORED Torek, 26. marca 1996 RAI 3 slovenski program © RAI 1 6.30 645 9.35 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.40 22.45 0.00 0.30 1.00 Jutranji dnevnik Jubanja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: II grande peccatore (dram., ZDA ’49, i. G. Pečk, Ava Gardner) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.40) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Prevec morilcev ža enega mrtveca(i, A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: II fatto Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevmik Aktualna oddaja: Cliche (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 Green Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Nel regno di Napoti (dram., Nem.-It, 78) RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.00 18.20 1945 1950 20.30 20.50 2230 23.40 0.20 Varjete za najmlajše Pobebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih, ekologija v gospodinjstvu TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vosbi (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vosbi Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in dbetta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Film: Trappola in alto mare (pust., ZDA '92, i. S. Seagal, Gary Busey) Aktualni odd. : Compa-gni di banco - Sošolci, 23.00 Mixer mladih Dnevnik in vreme Ponoči, na bgu Italija A RAI 3 600 9.05 10.30 12.00 13.00 14.00 14.50 Jubanji dnevnik, Drobci Film: La chiave di vebo (dram., ZDA '42) Oddaje Videosapere: Vstop prost. Zdravje, Ki-nematografija, Media/Mente, Mali muzeji, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik Dnevnik, 12.15. rubrika Telesogni Kljub \'semu moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Volilna tribuna 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.45 Šport: IP v smučarskem teku in smučanju Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Volilna tribuna Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Volilna bibuna 23.15 Dokumenti 23.50 0.30 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme g? RETE 4 ITALIA 1 Nad.: Piccolo amore, Otroški variete 8.00 nan. Moonlighting, Nan.: Super Vicky, 9.45 9.00 Un volto, due don- Genitori in blue jeans, ne, 10.00 Zingara, 10.30 10.20 MacGyver Renzo in Lucia, 11.45 La Aktualno: Planet forza deli’ amore, vmes Nan.: TJ. Hooker (11.30) dnevnik Odprti studio Nan.: A cuore aperto Sgra Aktualno: Fatti e misfat- Dnevnik ti, 12.50 Šport studio Rubrika o lepoti ram Otroški variete Ciao ciao Nad.: Sentieri parade in risanke Film: Foglie d’ autunno Varieteja: Colpo di fulmi- (dram., ZDA ’56) ne (vodi A. Marcuzzi), Aktualne teme: Giorno 15.05 Generazione X (tel. per giorno - Volitve dan 0369/56135) za dnem, vmes dnevnik Aktualno: Planet Variete: Game Boat Nan.: Bayside School, Film: Un dollaro d’ onore 16.45 Beverly Hills, (vestem, ZDA '59, i. J. 17.45 Primi baci Wayne, A. Dickinson), Odprti studio, vreme, vmes (23.20) dnevnik 18.45 Secondo noi, 18.50 Film: Kansas (pust., ZDA Šport studio '88, i. Andrevv McCarthy, Nan.: Baywatch, 20.00 Matt Dillon) Mr. Cooper - Sestra ... in Pregled tiska sestrica Film: Sabato italiano Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Aktualna oddaja: Patti S CANALE5 chiari (vodi Paolo Liguo-ri) Italija 1 šport Nan.: Super Vicky, 1.50 Na prvi strani, vreme Bronx Zoo Variete: Maurizio Costan- Film: Torta di mele zo Show (ponovitev) (dram., It. ’93) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 S TELE 4 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) H 19.30, 22.00, 24.00 Do- Nan.: Robinsonovi godki in odmevi Variete: Časa Castagna Nad.: Fiori d’ arancio Variete za najmlajše Bim ■ME Oddaja o živalih Bum Bam in risanke Dokumentarec Nan.: Viaggio fantastico Nan.: Scienza contro eri- Kviza: OK, il prezzo 6 gius.to (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della |j mine Gospodarstvo Odprtri prostor fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- ($) MONTECARLO zia (vodita Lello Arena, Enzo Jacchetti) Film: Tutto 1’ amore che 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- vi lascio (dram., ZDA nik, 13.30,19.50 Šport ’94, i. Jill Eikenberry, L. Film: Messaggio a Garcia Leighton, J. Read) (pust., ZDA ’36) VeCemi dnevnik Variete: Tappeto volante Variete: Maurizio Costan- Nan.: Parker Lewis zo Show, vmes (0.00) 8; Aktualno: Zona blu dnevnik n' Aktualna odd. o volitvah HM Sgarbi quotidiani Se' Film: Le vie del Signore Strist ia la notizia sono finite (kom.,’87, r.-i. Sju Pregled tiska M. Troisi, E. Gannvale) Nabožna oddaja Film: La citta della spe- Pregled tiska ranza (dram., ZDA ’91) IT Slovenija 1 0 Koper m Japonske pravljice Euronevvs 1 Cyrano de Bergerac, 1. del gledališke igre Pika in kit, pon. filma Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev mlj Poročila »11 piacere degli occhi« - ETO Lingo, pon. tv igrice tedenska oddaja o filmu Eto Moj prvi video o ..., TV šola 2. del izobraž. oddaje Slovenski program IM Obzorja duha Studio 2 šport Nenadoma lansko pole- Primorska kronika tje, angl. drama Vsedanes Mostovi, ponovitev Tv šola TV Dnevnik 1 Euronews jnto Kljukčeve dogodivščine Dokumentarna oddaja Afriške živali, 4. del Slovenski magazin Jekleni jezdeci, 1. del Dialogi - oddajo pripra- Tto Kate in Allie, 10. del vlja Ezio Giuricin Kolo sreCe, tv igrica Vsedanes TV Dnevnik 2 Sconfmi j* Brez žensk ne gre, 3. del SP v hokeju Dosje V oddaji naj bi sodelovali naj- višji predstavniki obeh držav, namen oddaje pa je zaokrožiti OtO Hrvaška 1 jasno sliko o tem, kaj je slaven- ska pogajalska skupina ponujala, Česa nismo bili pripravlje- TV koledar ni sprejeti, zakaj smo se uma- B Santa Barbara, 1220. del knili in kje smo v odnosih z Ita- BE Dobro jutro lijo pristali danes, nam bo tako m Poročila imenovani Španski kompromi- Izobraževalni program sni predlog le odprl vrata v Zaobljena geometrijska evropske asociacije. telesa Roka Rocka Ne pozabite na steklino TV Dnevnik 3 Steklino so poznali Se stari Vdove, 11. del serije prebivalci Mezopotamije. Najbolj pa se je tej bolezni posvečal Louis Pasteur, ki IT Slovenija 2 je na tem področju dosegel velike uspehe. Dokazal je, da bolezen prizadene osre- M Sedma steza dnji živčni sistem in iz teh spoznanj je prišel tudi do lljKj Osmi dan zdravila oziroma cepiva Tekmovalci, 1. del proti tej bolezni. Slovenski magazin ros Ribniki jla Nedeljskih 60 m® Nagradna igra Koncert simfoničnega or- jjtji Zgodbica kestra SF Palčki nimajo pojma H® Aliča, kulturni magazin Trend, oddaja o modi Poročila Igro Ljubezen, 209. del serije Eto Analitična mehanika Najljubši moški spori, Brez žensk ne gre, 2. del pon. ameriškega filma Doktor Finlay, 1. del jjffl Otroški program Včeraj, danes, jutri Gusarji, 1. del Po Sloveniji BUB Poročila Prisluhnimo tišini Hjrf Od nekovin do kislin Videošpon Poljub dobre volje V žarišču Otroški program: Učitelj, 24., zadnji del Hrvaška danes Opus Kristalno cesarstvo, Dvaintrideset kratkih fil- s & 86. del nadaljevanke mov o Glennu Gouldu smE Kolo sreče Režiser: Fracosi Girard. jjšfsj Vaša denarnica G. Goulda igra C. Feore. Iffl Dnevnik Evropski videoples Istrske zgodbe, SP v hokeju na ledu sku- dokumentarna oddaja: pine Gl: Slovenija - Fašizem in antifašizem Ukrajina, posn. Dnevnik Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za najmlajše pevce RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22,25 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodobna umetnosti8.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23,55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7,30 Pregled tiska,7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti s področja civilnega prava; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9:35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci sia-mo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Izbor samospevov P.l. Čajkovskega; 18.00 Igra: Začasno osvobojeno ozemlje (F. Frančič, r. S. Verč); 18.40 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18,10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /v . . SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce bo vzšlo ob 5.53 in zašlo ob 18.22. Dan bo dolg 12 ur in 29 minut. Luna bo vzšla ob 9.40 in zašla ob 23.58. Prvi krajec bo jutri, 27. marca, ob 02. uri in 31 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 7.54 najnizje -21 cm. lutri: ob 0.03 najvisje 13 cm, ob 10.23 najnižje -19 cm, ob 19.25 najvisje 13 cm. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabSe počutili, bolj bodo utrujeni, nemirni, razdražljivi in potrti in tudi spali bodo slabo. SS9F* SNEŽNE RAZMERE T Mariborsko Pohorje 80 120 do 80 165 125 do 90 do 230 do 140 Rogla Kope Vogel Krvavec Velika Planina Kanin jCerkno________ Na smučiščih Kranjska Gora, Katic in Straža na Bledu naprave od danes dalje ne obratujejo več! Na smučišču Sviščaki naprave danes ne vozijo, na vseh drugih omenjenih smučiščih pa naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je nočna smuka mogoča do 21. ure. Tekaške proge: Mariborsko m Ribniško Pohorje, Rogla, Cerkno, Kope, Kobla, Velika in Sonška Hanina, Krvavec, Vogel. Smučarski avtobusi: Cerkno, Mariborsko Pohorje, Rogla, Kobla, Velika Planina, Kanin in Vogel. > TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 12 9 6 4 1 200-2400 cm -1 10-40 cm 60-170 cm Tveganje pred snežnimi plazovi je v visokogorju Julijskih Alp 3. stopnje, drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po petstopenjski lestvici, odvisno od na-dmorsKe višine in količine snega. Najbolj nevarna so območja napihanega snega, ki se lahko splazijo pod dodatno obremenitvijo npr. pri prečenju skupine turnih smučarjev ali pešcev. V ZAGREB 4/15 O m V Sloveniji: V torek bo zmerno do pretežno oblačno z manjšimi padavinami. Razmeroma toplo bo, pihal bo jugozahodni veter. Obeti: V noči na sredo se bodo padavine od severa okrepile. V sredo bo oblačno s padavinami. Ohladilo se bo. Na Primorskem bo zapihala močna burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE la zabavo je pokazal, kako na Floridi lovijo aligatorje Castillo Kachunga je v montanskem Billingsu med prireditvijo Alligator Show ljudem pokazal, kako na Floridi kar goloroki lovijo nevarne plazilce (Telefoto AR) Črni čaj proti infarktom VVASHINGTON - Črni čaj je lahko učinkovito preventivno sredstvo proti infarktom. Tako trdi nizo-zemsld raziskovalec Sir-ving Keli, ki je celih 25 let raziskoval učinek pitja črnega čaja na 552 ljudi. Tisti, ki so spili dnevno pet skodelic črnega čaja, so imeli 70 odstotkov manj možnosti za infarkt od tistih, ki so spiti le tri skodelice tega čudodelnega napitka. Oblečeni David v Jeruzalemu JERUZALEM - V to mesto so prepeljali kopijo bronastega Davida, ki jo je bil ubl umetnik Verrocchio. Jeruzalemu jo je podarila firenška občinska uprava ob 3 tisočletnici ustanovitve hebrejskega kraljestva. Iz Firenc so sprva nameravali poslati v Jeruzalem kopijo marmornatega Michelangelovega Davida, a so se premislili potem, ko so izvedeli, da bi lahko goli David razburil tamkajš-ne ljudi. Zato so se odločili za »oblečeno« verzijo Verrocchiovega Davida. Strah pred kometom in mrkom TEL AVIV - Izraelski vraževerneži opozarjajo na negativne vplive kometa Hyakutakeja in skorajšnjega Irminega mrka. Po njihovem mnenju naj bi namreč prinašala nesrečo. Po nekaterih tolmačenjih naj bi »prispevala« k padcu Sadama Huseina. Američani že navijajo za komet... Kot pravi športniki se urijo za »nastop« na ameriških tleh Vjužnobritanskem Salisburyju se pripadniki 5. desantne padalske brigade kot pravi športniki urijo za »nastop« na majskih vojaških manevrih v ZDA (Telefoto AP) Fergie se je zatelebanila v teniškega igralca Muster ja LONDON - Vorška vojvodinja Sarah Ferguson je v nedeljo odletela v Miami, a ne da bi si privoščila dan oddiha na kaki floridski plaži, temveč ker se je hotela sestati z avstrijskim teniškim igralcem Thomasom Musterjem. Kot kaže, se je rdečelasa Fergie dobesedno zatelebanila v Muster ja, ko ga je januarja srečala na nekem turnirju v Katarju. Da gre za resno zadevo, priča tudi reakcija Mu-sterjeve zaročenke Marielle Theiner, ki je za neki floridski radio izjavila, da bi morala yorška princesa ostati doma in ne zalezovati tujih zaročencev. Se več, Theinerjeva je prekinila svoje razmerje z Musterjem, ker se ji studi njegovo obnašanje. Bulvarski News of the VVorld je obenem zapisal, da bo Thomas Muster skoraj gotovo obiskal Fergie na njenem domu, ko se bo udeležil turnirja v VVimble-donu. Nič čudnega torej, da se kraljici Elizabeti mudi in da bi se hotela čim-prej znebiti nepredvidljive snahe, ki je bila že večkrat v zobeh škandaloznega tiska. Prav zato je kraljica sklenila z ločeno ženo princa Andrevva sporazum, ki je v zameno za 12 milijard lir obljubila, da ne bo dajala intervjujev in ne bo objavila spominov o svojih ljubezenskih razmerjih ter da bo pristala na razvezo zakona.