54. ifCT.
Uhaja razen pcndeijka la dneva »o prazniku
Pavialni Iranko v drlavl SHS.
V Llubilani, v soboto 6. marca 1920.
Leto IV.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vTača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice in zalivale po K 3‘—, razglasi in poslano vrstica po K 2"50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust.
Cšiasflo jugoslov. socllalno - demokratične stranke.
N ar o čn i n a: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo teto k 120, za pol leto K tO za četrt teta K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino in Amer iko K 140. — Rekla mo c ie za list so poštnine proste.
Upravuištvo ie v -Ljubljani, Frančiškanska utica št.6 L, Učiteljsko tiskarna.
Telefonska št. 312.
Konec druge internacijonale.
Strankin zbor francoskih socija-listov, ki se je otvoril dne 25. februarja in je bil zaključen dne 2. t. m. v Strassburgu, je z ogromno večino Klasov sklenil izstopiti iz druge bruseljske internacijonale. Istočasno pa i<? bil tudi z dvetretjinsko večino odklonjen predlog za vstop v tretjo moskovsko internacijonalo. Ravno tako torej, kakor nemški neodvisni sociialisti in švicarska socijalna demokracija, odklanja tudi večina naših francoskih sodrugov pripadnost k bruseljski internacljonali. odreka pa se tudi moskovski komunistični Centrali. Vse te stranke zahtevajo, da se združitev vseh živih moči internacionalnega proletarliata izvrši na popolnoma novi podlagi. Druga bi-ternaciionala bo s tem prenehala. Ruski boljfeviki in italijanski sociialisti so io že nreie zapustili, nemški neodvisni in Francozi pa so se ji sedaj prav tako odpovedali. Od večjih delavskih strank se prištevajo k njej samo še angleška Labour Party in nemški večinski sociialisti. Druga Internacionala nima torej v sebi več moči, da bi združila proletarce vseh dežel. Zopetna vpostavitev Intema-cifonale bo morala temeljiti na povsem novi podlagi.
Druga internacionala je bila ustanoviiena 1. 1889. v Parizu. Ko se le razšla prva, Marksova tnternaci-jonata. ie proletariiat bil dolgih 15 1. brez internacljonalne združitve: šele
znameniti internacionalni kongres, k* se je zbral ob stoletnici navala na bastdio v Parizu, le iznova internacionalno združil proletarce vseh de-•	delo te nove internacio-
nale ie bil sklep, izdati 1. mala 1890. InternaefoTialni proglas za osemurni delavnik. Tako le postal orvi mai bo-jevni dan in praznik delavskega razreda: in cili. ki si ga je stavil prvi sklep druge intemaciionale. je danes, po tridesetletnem boht povsod dosežen. Potom mednarodnega praznovanja prvega maia se Je misel mednarodne solidarnosti proletariata nočno utrdila v srcih vseh proletarcev. Druga internadionala ie nadaUe na mnogih kongresfh začrtala ostre meie med socijalizmom in anarhizmom. Potasnila ie odnošaie političnih delavskih strank dc strokovnih m zadružnih organizadi. ter postavila pravila proletarske taktike, m^ogf izmed teh kongresov ie postal historično važen: tako n. pr. amsterdamski kongres, ki ie združil prepirajoče se frakciie francoskega »o^hzmn ter hazellski. ki ie bil fartta-fa J^ngnfnejše svarilo prole-Pn*	nretečo svetovno voino.
sfvrtm slovitih mož. kf.W
LISTEK.
om i
^Poslovenil Fran Pogačnik.) Začarana fcraijična.
V	nekem kraljestvu je služil kralja vojak pri konjenici. Odslužil je verno in vestno 25 let in car ga te za niegovo pošteno obnašanje ukazal odpustiti in mu izročiti v nagrado konia. ki ga te iezdil pri polku, s sedlom in vso opremo.
Vojak se poslovi s tovariši in se napoti proti domu. Mine dan. dva. tri, preteče teden, drugi, tretji. — naposled zmanika vojaku denaria. Ni Imel. da bi nasitil sebe in konia. a do doma te bilo še silno daleč. Uvidel je, da mu trda prede hi zelo te poželel jesti.
Začne se ozirati naokoli in zagleda velik grad. Misli si: »Ali ne bi zajezdil tla; morda me vzamelo kratek Čas v službo, da sl kat prislužim. *
Krene v grad. zalaha na dvorišče, zanelie konia v konjušnico in ga nakrmi, sam oa gre v naiačo. V palači te bila miza pripravljena in na njej ie
Avgusta Bebla, Viljema Liebknechta, Viktorja Adlerja, Jaurčsa. Vaillanta in Lafargue-a, Keir Hardie-a in Ple-chanowa je druga internacionala vstvarila epoho razvoja, organizacije in napredka proletarijata. To je njena velika, neizbrisna zasluga. Seme je bilo vseiano.
Nernško-francoska vojna leta 1870. In 1871 ie zrušila prve internacijonalo. Drueo internacijonalo pa je udu-šila svetovna vojna, ki je nahujskala proletariiat proti proletarljtu in potrgala vezi mednarodne solidarnosti Vočigled sovraštva med narodi, ki ga je izmnetničila svetovna volna; so se izjalovili vsi poizkusi vzdržati drugo internacijonalo' pri življenju. Z dnem. ko se Je razbil stockholmski kongres. Je postalo Jasno, da je dru-va Internpciionala mrtva. Vojna pa ie rodila tudi revolucijo, ojačila ie so-ciializem povsod v ogromni meri. ter postavila delavski razred pred nove velike probleme. Na te probleme danes posamezne socnallstiČne stranke različno odgovarialo*. vsaka po strukturi svoie dežele, po raz volni zrelosti svoje naciie in tradicijah svo-tih mas. Sporedno z zunanjo rastjo socializma se iavHa duševna In taktična d?ferpnoi?aciia. Vi se nmboPše kaže v ostrih bo!ih med proletarskimi strankami. Zunanlf okvir dmne Intemaciionale ie postal za socializem preozek. Razbila ca ie ojačena moč delavskega razreda.
Druga intemacijonala je bila pod nemškim vodstvom: njena zgodovina zmage nemškega. Marksovega sociializma nad francoskim blanklz-mom* fn hnislzmom**, nad angleškim sarno-strokovničarsfvom in ruskim »ljudskim polifičarstvom«. Poraz Nemčije v vojni m proletarijata v nemški revoluciji je prenesel težišče delavskega gibanja na eni strani v Rušita, na drugi pa v Anglijo. Ruski boljševizem in angleška Labour Party sta danes največji sili internacijonalnega delavskega gibanja. Ruski boljševizem ie demokratično zapuščino druge internacijonale popolnoma zavrgel in je vstva-ril nov, diktatoričen, vojni tip soci-
*Louis Auguste B!anqul, francoski komunist, roj. 1805., umrl 188t., Vi le uprizoril mnogo uoorov in se ie udeležil upora komune 1. 1871. Njegovo glavno delo: »Critlque sociale«.
** Francois J. V. Broussals, prof.
medicine v Parizu, umrl 1838, ustanovitelj nekega posebnega sistema (broussaismus). Delo: »Histoire des
phlesnnasiesou insfammations chro-r.foues«.
bilo vina in piiač. kolikor si je duša poželela.
Volak se naie. napije hi si misli: »Sedaj bi se mogel tudi prespati.«
Zdalci stopi v sobo medvedka: »Ne boj se me. dobri mladenič; dobra sreča te ie privedla sem. Jaz nisem medvedka, nego krasna devoi-ka — zakleta kraljična. Ako vztrajaš in prenočuieš tukaj tri dni. se zakle-tev zruši, jaz postanem zopet kraljična in te vzamem za moža.
Vojak ie bil s tem zadovoljen, medvedka pa ie odšla in ga pustila samega.
Tu se ga loti tolika žalost, da mu rti bilo ničesar več mar. in bila ie še vedno večja. Ako bi ne imel vina, bi naibrž niti noči ne zdržal. Tretjo noč te bil tako daleč, da ie sklenil vse od sebe vreči m nobegniti iz gradu. Toda kolikor tudi se ie prizadeval in trudil, ni našel izhoda. Nič mu ni ostalalo. moral ie proti volji ostati.
Prenočeval le tudi tretjo noč. Zjutraj pa se mu prikaže kraljična nepopisne lenote. ga zahvali in ukaže, nal se pripravi za poroko. Takoj sta praznovala svatbo in jela srečno sku* pa} živeti.
Čez neka! časa se spomni vojak svoie rodne zemlje la zahrepeni po
#
jalizma; okoli njega se zbirajo njemu sorodne skupine vseh različnih dežel k tretji internacijonali. Tretja in-ternacijonala pa vseh žJvih sil soci-jalizma ne bo mogla v resnici združiti. kajti angleška Labour Party, v svojem bistvu demokratična, reformistična in pacifisljfčna, odklanja metode sovjetske diktature. In kaj bi bila danes intemacijonala, kateri ne bi pripadala vejika, naglo rastoča angleška delavska-stranka, politično najmočnejše in gospodarsko najrazvitejše dežele. Tako kakor ne more
biti tretja, tudi dr ne more bfti orgj dežel; kaj bi bilo! cijonale. v kateri! revoluciionarni pr
ta intemacijonala proletarcev vseh tmreč iz internate bi bil zastopan iletarijat sovjetske
ske Rusije? Prava intemacijonala !e nemogoča tako brez Angležev, kakor je nemogoča brez Rusov. Nova Intemacijonala moja nastati le na povsem novi podjagi. Vsled tega pomenil poizkus pživotvoriti zop      — .........................
drugo internacijonalo kot nekako protimoskovsko internacijonalo nevarnost za vpostavo prave internacijonale. Nameravani kongres v Ženevi je preložen, oziroma že odklonjen. Preteklost je za nami in treba bo iti po novih potih.
Ne oslabitev mednarodne misli, ampak nasprotno njena utrditev in silna volja za ustanovitev prave fn-temaciionale, ki naj bi združila vse proletarske sile in premagala vsa nasprotja med Angleži in Rusi. je razbila staro organizatorično obliko. Stara oblika mora pasti zato, da se misel vtelesi v novi. sedanjemu razvoju odgovarjajoči obliki. Lahko ro ne bo šlo. ker je med Moskv in l^ondononi še vedno mogočen prepad. Spor med mnenji pa poravnava zgodovina sama in različnost metod ne uničuie stremljenja za skupnim ciliem. Živa misel bo gotovo našla
je i s^oio pravo obliko, et * Naj živi interna
intemaoijonaJa!
Za enotnost slovenskega proletarijata«
(Organizacijski odbor.)
V ravnanje!
Izdailce v lastnih vrstah.
Zgodila sc ie neverjetna lumparija. Napredek našiti organizacij in našega časopisja je rodila zavist meščanskih strank. Ker te stranke v poštenem političnem bom niso opravile ničesar, so se roslužilc kreatur, ki so se bile iz sebičnih hi častihlepnih namenov priteple v našo stranko. Te osebe so se vgnezdile najprej v kraievni politični organizaciji ljubljanski. krer so rovarile in sedal delata z vso paro. da enotno armado slovenskega socialističnega delavstva razbiieio in razkoljejo.
Vprašamo: Komu v korist?
Jasno ie. da so na delu liud.ie, ki jim le korist slovenskega delavstva d e v e t a b r i g a ! Za nlimi stoji nekai zapeliančkov. ki so se pustili prevariti. Poglejmo si te rovarje, te škodliivcc in izdaiice slovenskega delovnega ljudstva. Prvi ie pričet neki Nino Furlan, ki ic dobil nedavno v Celiu 8 mesecev ječe. On je naiorvo zapeliaJ trboveljske ru darje v nepremišljen štraik. Izdajal se ie za komunista, obenem pa ie stal v vladni službi, iz katere so ga spodili, ker njegovi računi z denarjem niso bili v redu. 1 a človek je že poprei v Trstu rovaril in so ga tržaške organizacije posadile na cesto.
Na svoii duši ima polno grehov, ki jih ie zagrešil v škodo soc. dem delavstva. Niegov duševni bratec ie
znani fng.	^re(1
vojno ni bil socttahst in :e bil podjet-
nik v Trstu. Začetkom vojne Je bil navdušen rusofil v carističnein zmi-slu. Navduševal se le za kozake, ki imata dolge sulce. Ker le btl v slabih gmotnih razmerah, te iz Trsta ušci kot navdušen nacijonalist. Šel te v Srbijo, kier ga ie Pašič v Nišu. kjer ie bil« tedai srbska vlada, vspreiel v ministrstvo. Ko so se Srbi umaknili, se ie preselil v Švico, kier ie dobival od Pašiča 200 frankov na mesec. Pozneje se ie s PašiČem snrl in prestopil v službo črnogorskega kralja Ni-kite, od katerega ie sprejemal 200 frankov na mesec. Izdajal ie nek list »Yougoslavie« v katerem ie zastopal separatistične težnje v zmislu Niklte. ki le hotel priti zopet na prestol. Po preobratu se je vrnil in postal — komunist. Hotel ie namreč postati profesor na ljubljanski tehniki, kar seve ni mogel, ker ie bil »predobro« zapisan.	,
Tretji možak te d r. Milan Leme ž. sin bogatega odvetnika. On je stodil v stranko že po preobratu. Za rabo ni nobeno. Vstopil le v vladno službo, kier Je še danes n a d -k o m is ar. Mož ie vsako minuto drugih mislii. On pravi, da ne potrebuje ne kulture, ne znanosti, ne dostojnosti. Kot uradnik vodi posle ta-kozvanega »delavskega oddelka«, kier ni napravil za delavce nrav nič: vleče zgolj mastno plačo. Ta vladni »komunist« ie nekoč izpovedal, da namenoma noče nič napraviti za de-
i-rTurrr n nn Trnrinw— -----
favce. zato, da se lim bo še slabše godilo. Pride so na razpolago. Ta človek še danes ne vrši svetih dolžnosti, četudi Je plačan zato in med uradnimi urami hodi okoli s svojim psevdo-komunizrnom. On ie bil. ki ie potom svoiih političnih »šol« v katerih zgoli hujska, zavedel trboveljske rudarje enkrat v stavko, drugič v pasivno resisteneo: v obeh slučajih niso dosegli ničesar, ker l»h te potem pustil na cedilu. AH so to delavski prijatelji, ali so niegovi škodljivci? Delavstvo odločno zahteva, da se tega amoralnega človeka odstavi od vodstva delavskega oddelka.
Tem ljudem se ie pridružil še J o -sip Petrič, sedai tajnik naše železničarske organizacije. Kakšen »tajnik« ie ta človek, ie razvidno iz nlegovih besedi. Kakršen mož. tako besede. Nedavno se ie izrazil, d a bi mu bilo čisto prav, če bi vlada razpustila železničarsko organizaciio.
Ti HudJe so nekatere poštene so-druge zapeljali. Osvojili so si odbor krajevne politične organizacije v Ljubljani. Tam so sklenili osnovati sl svojo stranko in izdajati svoi list »Ujedinienje«. še zadnji hip so mislili polastiti se strankinega denaria, kar se j im seveda ni pot srečilo. Ti liudje so se sami izključili iz stranke, Sodrugi, ne sedajte na njihov lim, ker so ti liudie pravi in resnični izdajalci delovnega liudstva na Slovenskem. Njim se gre le za k a s e. KoTST te dobili, bi Jih naglo porabili, potem pa delavstvo pustili na cedilu. Organizacije nat iih poženejo iz svojega krala. ako bodo prišli. Med nitmi so tudi vladni detektivi in liudie. ki so bili »vzgojeni« v prisilni delavnici.
Naša delavska in sociialistična vest nam veleva, da ohranimo v teh težkih časih enotnost in solidarnost delavskih vrst. Oklenite se vsi bolj kot kdaj strankinega vodstva in načelstva. Delavci, ne pustite razdirati, kar se ie z velikim trudom ustvarilo in naredilo. Poženite izdaiice svoie slove in solidarnosti od sebe. N a I živi enotna in složna jugoslovanska s o c i i k 1 n o demokratična stranka v Sloveniji 1
«
Delavstvo enotno In složno!
Boli kot kdaj poprei se slovensko delavstvo zaveda, da mora biti složno in edino. Kapitalizem dviga svojo glavo in raztega svote močno kremplje nad vso zetnlio. Bližamo se velikim dogodkom, ko se v odločilni borbi spoprimeta kapitalizem in gladno ter bedno delavsko liudstvo«
ga Pregovarja: hodi. Cesa ti tu
domu. Kraiična »Ostani, druže, nc
manjka?«
Ni ga mogla pregovoriti. Zato se poslovi Ž niim. mu da vrečico s semenjem in reče. »Po katerikoli poti boš hodil, sipal po obeh straneh to seme. Kamor pade serne. zraste isti čas drevje, na katerem se bo bleščalo dragoceno sadie. razne ptice bodo predevale pesmi, a zamoiski mački pravili pravljice,*
Dobri mladenič zasede svojega zasluženega konia In odiezdi. Kter-koli ie hodil, ie sioal no obeh straneh seme in za njim so se dvigali gozdovi. kar lezli soiz vlažne zemUe.
Prcteko trije dnevi in mladenič zagleda na prostem polju karavano. Na mehki tratici sede kupci in igrajo na karte, poleg niih pa stoii koter. Dasi pod kotlom ni ognja, vre juha v
n5e^h. čudovito,« si misli vojak, ognia ni videti, a vendar vre’ Naj si ogledam to bližje!« Obrne konja v stran in jezdi k kupcem. »Zdrav-stvuite. spoštovani gospodič!« Ne pride mu niti na um. da to niso kupci. nego nečisti duhovi.
»Imenitna ie vaša umetnost! Kotel vre brez ognja, a jaz znam bolj-
še.« Vzame iz vrečice zrnje, vrže rta zemljo in isto minuto priraste iz zemlje stoletno drevo, na katerem se blesti dragoceno sadie. prepevajo razne otlce in zamorski mački pripovedujeta pravliice.
Po tei samohvali ga nečisti duhovi spoznata in pravijo pri sebi: »Da. to je tisti, ki Je rešil kraljično. Bratci, omamimo ga z zelišči, naj spi pol leta!«
Začno ga gostiti in ga omamijo z začaianimi zelišči. Vojak pade na zemlio in zaspi trdno, nezdramno spanje. Kukci, karavana in kotel pa zdajci izginejo.
Skoro nato le kraljična šetala po vrtu in opazila, da se vršiči vseh dreves suše: »To ne pomenja dobrega! Gotovo je moža zadela nesreča.«
Cez tri mesece bi se imel mož vr-
V	a n.l	od nikoder. Tedaj
se Kraljična odpravi na pot. da ga ooisce. Gre po isti poti, po kateri ie sel poprej vojak: do obeh straneh so se dvigali gozdovi, prepevale ptice In zamorski mački godli pravliice. Pride do mesta, kjer se ie gozd je-njal m se ie vila pot po prostem po-llu: Misli si: »Kam neki se te djal, v zemljo se vendar ni pogreznil!«
Tu zagleda v strani čudovito drevo, pod njim pa leži njen mili soprog.
Steče k njemu in kolikor tudi ga stresa in budi, on se ne vzdrami, Začne ga ščioati in bosti z iglico. Bode ga in bode. a on boli ne čuti. leži kot mrtev in se ne gane.
Kraliična se razsrdi in izreče pro-kletstvo iz srca: »Da bi te. zaspane-ta zanikarnega. zgrabil divti vihar in te odnesel kamorkoli!«
Komaj izusti te besede, zašume vetrovi in divji vihar zgrabi voiakj in ga odnese kraliični izpred oči. Prepozno se kraliična spomni, da H ie ušla zla beseda, bridko zaniaka. se vrne domov, kier ie živela nato rama, prav sama.
Bednega voiaka pa ie vihar odnesel zelo daleč v deveto deže!o-in ga vrgel na zemeljsko koso med dvema inorietna. Padci ie na ozko pečino, obrnil se sneč na desno in levo. se zvalil v morje in izginil.
Pol leta le spal naš mladenič In se ni niti s prstom ganil. Ko pa se zbudi tn skoči na nove. vidi dvigati se valove z obeli strani, a širokemu miniti ni bilo konca. V obuou se vpraša: »Kako čudo me ie zaneslo sem, kdo me je sem zavlekel?«
Pota^Ejna Siev, stan« —- 60 vinarjev, ——
(Tisti, k! zastopalo kapitalistične interese. delajo z vsemi nepoštenimi sredstvi, da oroletariiat razcepilo in ga na ta način osiabe. To le za vsakega pametnega človeka čisto jasno. Najdefo se podkupljivi Hudle. ki zavedno,ali nezavedno služijo tem kapitalističnim Interesom.' V Srbiji in na Hrvatskem se je kapitalistom in njihovim podrepnikom že posrečilo razcepiti in oslabiti proletarijat. Zadnje čase je te agente - provokaterje silno bolelo, da ie slovenski proletarijat še vedno složen in enoten v svojem boju. Posrečilo se jim je najti nekai ničvrednih kreatur, ki so zasejali delo razkola in razdora med nami. To se pravi: mislili so ga! Toda delavstvo vidi, kam bi ga to vodilo. Zato ostala vsepovsod zvesto svoji stari socijalno - demokratični stranki. Tisti, ki hočejo zanesti
razdor v njegove vrste, so ali zape-Ijančki ali pa kupljene izdaiice. Zato proč 2 njimi! Naj živi delavska sloga in skupnost!
«
Kako čuvalo ugled stranke. V
sredo zvečer je nadrevident Vencajz kaj močno zabavljal na sociialiste v liberalno-meščanski gostilniški družbi. Ko mi le znanec to povedal sem se spomnil, da sem sam slišal nekaj takega. Nekoč sem šel mimo tiste gostilne, lani poleti menda, in sem čul iz nje kričanje in prepir. Nehote sem postal to mož. ki je stal pred gostilno, se nasmeje in pravi, ta pa zna fajn zabavljat’. Mene ie bilo sram pa sem odšel in takrat sem se tudi domislil, da je najbrže že res, da so se ga y Trsta bale organizacije zaradi njegove klepetavosti.
Jugoslovani v Sibiriji.
Sodrug Etbln Kristan v Ameriki je prejel iz Irkutska v Sibiriii pismo, ki deloma pojasnjuje razmere Jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Sibiriji. Zlasti je poročilo zanimivo, ker potriute. da so sibirski Jugoslovani o povojnih dogodkih v Evropi popolnoma nepoučeni, ter da žive v lako negotovem duševnem razpoloženju. Pismo, ki ga tu priobčujemo, slove:
Cenjeni gospod Kristan!
Jugoslovani v Rusiji smo bili do zadnjega časa popolnoma neinformirani o dogodkih v domovini tudi iz Amerike nimamo nikakih vesti o naših (jugoslovanskih) krajih. Šele iz čeških časopisov, ki tih le prinesla češka komisija s seboi. sl moremo ustvariti vsaj polovičarsko sliko o domovini Od gospoda redakterja Martineka sem izvedel šele. da je ustanovljena v Ameriki slovenska republikanska zveza, ki se pod Vašim vodstvom lepo razvila. To poročilo le zelo razveselilo ruske Slovence in ostale Jugoslovane, ki stojimo pod isto zastavo in Izpovedujemo iste nazore, kot naši ameriški bratie. Peto leto smo že odtrgani od sveta pričakovali. da pride s češko komisijo kak Jugoslovan, no. ni ga bilo, niti domovina, niti ameriški Slovenci niste smatrali potrebno priti v Rusijo, ker tisoči Jugoslovanov nestrpno pričakujejo glasu in pomoči iz domovine. Morda se odzovete na moj« pismo; zagotavliam vsakega. Id pride k nam. da nam bo napravU veliko dobroto in da ga čaka hvaležno polje. Hočem Vam v kratkem očrtati živ-Henie jugoslovanskih volakov in ujetnikov v Sibiriii.
Po razpadu srbskega (uničila sta ga veliko srbski šovinizem hi nasilje) korpusa le bila osnovana v Kijeva jugoslovanska revolucijonarna zveza. Pod okriljem zveze se ie formiral prvi lugoslovanski polk in delavske družine, ki so štele deset tisoč delavcev. zaposlenih v raznih tovarnah. To ie bilo v letu it . 7. Vsled političnih razmer so delavske družine razpadle. prvi jugoslovanski polk pa se Je ohranil do danes. Polk se nahaja v Tomsku ter nosi ohrano sibirske železne proge — približno rajon od dvesto kilometrov. Polk le narastel na dva tisoč mož. Dasi še nimamo aikake zveze z našo vlada nikakih poročil in ukazov, sme lojalno podaniki Jugoslavije in smo pripravljeni Izpolniti vse. kar bo zahteval narod od nas. Vsekakor pa ie celi polk globoko prepričan, da le demokratična renublika more prinesti srečo in tra-
Jen mir v Jugoslovanske dežele (Izjemo dela te malo število častnikov).
Razen prvega Jugoslovanskega polka v Tomsku Imamo tu še polk majorja Blahotlca v Čeljabinsku (zadnji čas se ie premestil v Krasno-jarsk) imenovan tudi srbski polk. To le naslednik bivšega srbskega korpusa — formiran na istih načelih kot srbski korpus. Častniki in celo moštvo so goreči monarhisti o moštvu pa tega ne morem trditi. Polk štele 600 mož. Razmere v polku so neznosne: pred tednom je ubil častnik feldvebla Marka Vujanoviča. Vojaki so se hoteli maščevati ter ubili par dni poznele kapitana Pavkoviča, poveljnika polka. Vse to nas strašno sramoti pred rusko iu zavezniško javnostjo. Poleg omenjenih dveh polkov obstolajo v Rušili različni maniši vojaški oddelki, po sto do dvesto mož, vršeči stražne službe. — Imamo pa še mnogo našega naroda v uietniških lageriih. ki še vedno ne verujejo. da le Avstrija oropala in da ie na njenih razvalinah nastala nova država. Za te poslednle le rešitev samo glas iz domovine.
Iz vsega tega ie razvidno, da vlada med ruskimi Jugoslovani precejšnja desorganizaciia. Vzrok temu le brezbrižnost poklicanih faktorjev
v	domovini Jugoslovani v Rušili m-•majo niti zveze z domovino, niti ni-malo pravega diplomatskega pred-stavitelistva (Imamo sicer konzula Milankoviča. ki pa ničesar ne dela. niti ni priznan od naše vrhovne vojaške oblasti, od generala Žanena.
Končam svole pismo z dvema prošnjama na amerikansfce Slovence:
Prvič: Pošljite nam slovenske, hrvaške in srbske časopise In knjige, da ne bomo še naprel tavali v temi neinformiranosti
Drugič: Pošllite v Rusijo delegacijo, obstolečo iz Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ako ljubite svol narod, rešite ga od materilalne in moralne propasti ki le pogoltnila že mnoge Jugoslovane v Rušili In ki grozi čim dalje huiše.
Gospod urednik! Izvolite predati ameriškim Jugoslovanom pozdrave prvega jugoslovanskega polka v Rusiji!
Zanašajoč se. da ne prezrete naše prošnje, kličemo Vam:
Na svidenje v Rusiji!
Pristopajte k Izobraževalni organizaciji »Svoboda*.
Protič-Korošec zatajila ustavo.
LDU. Belgrad, 4. 2e nekoliko dni se Je opažalo v Javnosti veliko zanimanje za včerajšnjo sejo začasnega narodnega predstavništva. Davno pred 3. uro popoldne so bili kuloarji parlamenta polni poslancev. Na vseh straneh se Je živahno razpravljalo o političnem položaju in na vsak korak se je čula samo ena beseda »kvorum«. Poslanci posameznih skupin so razpravljali med seboj in s poslanci drugih skupin. Vsekakor je bila slika današnjega dne ena najži-vahnejših, kar se jih ie doslej doživelo v parlamentu. Takoj po tretji uri so se pričele polniti galerije z občinstvom. Tudi diplomatske lože so bile polne ter le bilo v njih videti večje število zastopnikov tujih držav. zlasti mnogo ženskega sveta. Galerije so bile napolnjene in tudi v novinarski loži je bilo toliko časnikarjev. da so nekateri morali stati
Ob četrti uri so pričeli prihajati poslanci vladnih strank ter zavzemati mesta na posameznih klopeh. Od demokratskih poslancev so do-šli Kosta Timotijevič. Niko Radivo-Jevič in Dragotin Pečič. Od sociiaJ-nih demokratov ie došel Vaša Knje-ževič, od Črnogorcev Dakovič, Miletič in Marko Matanovič. Med sejo Je bilo opaziti tudi nastopne poslance demokratsko - socialističnega bloka: Kristana. Angljelinoviča, Aga-tonoviča, Ribarja in Kopača. Ob 4. uri 40 minut le predsednik dr. Draža Pavlovič otvoril sejo. Po prečitanju in odobreniu zapisnika zadnje seje se Je prešlo na čitanie prošeni In inter-pelacii. Poslancem Markoviču, Kne-žiču in Edingerju se Je opravičila odsotnost. Za tem le predsednik objavil. da ni ustnih vprašanj in da se prehaia na dnevni red.
Poslanec Dragotin Pečič, predsednik Demokratske zajednice ie nato zahteval, naj se konštatira število prisotnih poslancev s poimenskim pozivom. Nato se je razvila živahna debata, katere so se udeležili posl. Ribarac. St. Protič. Stanko Banič in Dragotin Pečič. Zatem so prešli na štetje poslancev, da bi se dognalo, ali lih je dovoli za določitev dnevnega reda prihodnje seje. Od poslancev Demokratske zajednice le ostal v svrho kontrole v zbornici samo posl. Radivojevič. Posl. dr. Poščič le tsto-ta’Ko glasoval, ker le Izstopil iz Of-mokratske zajcdnice.
Po Izvršenem glasovanju se le dognalo, da le prisotnih 147 poslancev. tako da se more preiti na določitev dnevnega reda prihodnje seje.
‘Vrnitev Jugoisovanov Iz ltallian-skeea ujetništva.
LDU. Split. 3. (DDL'.) Kakor javljalo iz Dubrovnika, je italijanska vojna ladia pripeljala 2200 naših rojakov iz italilanskega ujetništva.
Vrnitev lugoslovanskth Izseljencev.
LDU. Split, 3. (DDU.) S parnikom »Panonia« le došlo v Dubrovnik iz New Yorka 700 izseljencev.
Italilanska zbornica.
LDU. Split, 3. (DDU.) Po rimskih vesteh se pričakuje otvoritev Italilamske zbornice 10. ali 18. marca.
PROTI BELEMU TERORJU.
LDU Dunaj, 4. (DunKU.) »Arbel-ter-Zeitung« objavlja proglas na Dunaju se nahajajočih zastopniov madžarsko socialno-demokratske stranke proij belemu terorju na Madžar-
Zatem se te razvila zelo živahna debata o številu, ki le potrebno za kvorum. Demokrati so trdili, da število ni zadostno, ker le prisotnih samo 147 poslancev ter so trdili, da niso bili v dvorani nekateri, ki so bili šteti, kot na pr. Angjelinovič in drugi, in da ni prav. da jih štejejo. V tej debati se je oglasil k besedi tudi ministrski predsednik Stojan Protič. ki je Izjavil, da zahteva čas. v katerem živimo. mnogo dela. Ako se ne bo moglo delati potem narodnega predstavništva. potem bo treba konštati-rati vzroke, zaradi katerih vlada ne more delati s parlamentom. Glede potrebnega števila za kvorum vpra-šule. ali je potrebno, da imamo na podlagi poslovnika srbske narodne skupščine to število in da se držimo tega števila. Pravi, da je bilo v začetku sklenjeno, držati se poslovnika srbske narodne skupščine in zmanjšati število za kvorum. Za prvega ministrovanja le dr. Kramer kot minister za konštituanto predlagal da se zmanjša kvorum na 80 poslancev, odbor pa te odobrit ta predlog, a je zahteval za kvorum 100 poslancev. Ta predlog ni prišel pred narodno predstavništvo, zato noče govoriti več o tem. temveč samo prosi, naj se preide na dnevni red. (Odobravanje).
Poslanec Pečič trdi. da objava rezultata o glasovanlu ni točna, ker mora biti za kvorum 149 poslancev, ker ima narodno predstavništvo vseh poslancev 296. tako da le polovica in eden več 149. Predsednik pa je objavil, da le bilo prisotnih samo 147 poslancev, toda poslanca Traj-kovič in Angjelinovič nista bila prisotna, tako da manjkalo 4 glasovi do števila 149. Zato nimato vsi sklepi, ki se sprcimejo s tem številom nobene veljave. V debati, ki se ie nato razvila, so govorili predsednik dr. Draža Pavlovič, Nasta Petrovič, Protič, Živko Petričlč. Timotijevič, Boiovič in drugi.
Končno le predlagal ministrski predsednik Protič, nal se sprejme nastopni dnevni red za prihodnjo se-io narodnega predstavništva: 1. deklaracija o zunanjem položaju; 2. proračunska dvanajstina: 3. ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčilo: 4. davek na volne dobičke. Predsednik dr. Pavlovič le predlatral na to omenjeni dnevni red. ki le bil sprelet od prisotnih poslancev z odobravanjem. Seja se le zaključila ob 6. uri 40 minut. prihodnla seta ie v petek dopoldne bo 10. uri.
skem. Proglas pravi med drugim: Dokler ne bo odpravljena brahialna sila terorističnih oddelkov in dokler se oborožena sila ne postavi pod nadzorstvo mednarodne kontrole, ostane Madžarska dežela anarhije, brezpravnosti in strahu.
Za revlzllo avstrijske mirovne pogodbe.
LDU Berlin, 4. (DunKU.) »Berll-ner Tageblatt« javlja iz Bazla: Iz Londona pornčajio, da je odsek za zunanje zadeve angleške zbornice pod predsedstvom lorda Robert Ce-cila slenil spreleti dnevni red. ki zahteva. nai Anglija jn zavezniki nema doma revidirajo mirovno pogodbo z Avstrifo.
Izeredl v Brnu.
LDU. Dunaj. 4. (DunKU.) Listi
favliaio iz Brna. da le prišlo snoči do
Gre po ožini in pride na otok. Na njem se ie dvigala visoka in strma gora. vrhunec ji le segal pod oblake, na nlem pa ie ležala velftca skala.
Približa se gori In zagleda, kako se triie vragi ruiejo; kri lile z pjih In dlaka iim izpada.
»Stojte, prokletl čemu se rolete?«
»Pred tremi dnevi nam le umrl
oče in zapustil tri čarala: prt-samo-let. čevlje-brzohodke in čepico-ne-vidliivko. Ne moremo si jih razdeliti*
»Ah. pogubljeni, za take malenkosti se bijete l Ali hočete, da vam laz delim. Vsi boste zadovoljni, nikogar ne prikrajšam!«
»No. rolak. bodi tako prijazen In ( tazdeli nam!«
»Dobio! Stecite brž v smrečev* je. naberite vsak 100 pudov smole in Prinesi ie sem'«
Vragi se razbeže po smrečev ju, nabero 300 pudov smole in lo prine-so voiaku.
»Sedal privlecite iz pekla nplvečji kot ■!!,
V	Privlečejo nalvečli kote!. 40 sodov bi šlo vani. in natlačilo vanj smole. Voiak podkuri, in ko se smola laztaia. ukaže vragom, nal vlečelo
kotel na goro In lo poliielo z vrha do podnožia. Vragi mu izpolnijo tudi to.
»Sedal, jim pravi »izderite toska-lo, nal se zvali z gore. vi pa stecite za nio. Kdor k) doteče prvi. ta naj si izbere poliubno Čaralo, kdor io dohiti drugi, nal si voli med ostalima dvema. kar mu ugala. zadnje čaralo pa ostane tretjemu 1«
Vragi izdero skalo, ki se brzo zvali z gore. Vsi triie se zaženo za njo. Prvi lo dohiti, zgrabi, a skala se hipoma obrne, ga povali in vrže v smolo.
Dohiti jo drugi vrag. nato tretji, a z obema se zgodi isto. Vsi obvlse pri” lepljeni na smolo. Voiak vzame pod pazduho čevlle-brzohodke In čepico-hevidliivko, sede na prt-samolet in poleti iskat svoje carstvo.
Priletel le do kočice in vstopil. Tu je sedela Jaga baba. koščena, stara in brezzoba.
»Zdravstvul. babica I Povej ml kako bi našel svolo prekrasno kraljično!«
»Ne vem. golobček! Mole oči le niso videle, niti ni moie uho slišalo o nlel. Stopal dalle. za morji in deželami živi ! ’(>ta srednja sestra, ona ve več od mene. morda tl pove!«
Voiak sede na prt-samolet In po leti. Dolgo blodi po belem svetu. Ako se mu je zahotelo hrane in nilače. se ie pokril s čepico- nevldliivko in se spustil v katerokoli mesto, šel v trgovino. si nabral, kar mu ie duša poželela — in odvihral dalje.
Prileti do druge kočice m vstopi. Tu le sedela Jaga baba. koščena, stara. brezzoba.
»Zdravstvu!, babica, ali ne veš. kle bi našel prekrasno kraljično!«
»Ne, golobček, ne vem! Pojdi čez moria in gore. tam živi moja starejša sestra: mogoče ve ona!«
»Eh. ti stara babnica, toliko let ji na svetu, vsi zobje so ti izpadli, a nič dobrega ne veš!«
Sede na prt-samolet in sfrči k naj-stareiši sestri. Dolgo časa se te potikal, dosti dežel in moril videl, končno prileti krai sveta. Tu le stala kočica, a naorei ni bilo poti; vnanja tema, ničesar ni bilo videti.
Misli si: »Če tu ne dobim pojasnila. nimam nikamor več leteti*«
Stopi v kočico, kier le sedela Jaga baba. koščena, siva. brezzoba.
»Zdravstvui. babica! Povej ml kle nal iščem svojo krallično!«
»Počakal malo. da skličem vse svoie vetrove ln lih vorašam! Oni
vejeio po vsem svetu io morajo vedeti. kie živi ona!«
Starka stopi na duri. zakliče z gromkim glasom, zažvižga z mladostnim piskom in z vseh strani privihral divii vetrovi, da se ie koča tresla!
»Tišje, tišje!« kriči Jaga baba. Ko so zbrani, jih začne izpraševati*
»Vetrovi moli silni, ki veiete po vsem svetu, ali niste videli prekrasne kraljične?«
»Ne. nismo te videli,« odgovore vetrovi enoglasno.
»Ali ste vsi na mestu?«
»Vsi. le lužnepa vetra ni«
Nedolgo nato prihruie lužni veter. Starka ga vpraša: »Kie si se potepal? Čakala sem te!«
»Oprosti, babica! Zašel sem v novo carstvo, kier živi prekrasna kraljična. Nien mož ie brez sledu izginil. a sedal io snubilo razni carji in carjeviči, kralli in kralieviči
»A kako daleč le do novega carstva ?«
»Da greš peš. hoditi imaš 30 let.
na krilih ga dosežeš v 10 letih, a jaz zaveiem in sem tam v 3 urah.«
Vojak ga začne s solzami v očeh prositi, da bi ga vzel lužni veter s seboi in ga ponesel v novo carstvo.
novih izgredov proti Nemcem pred nemško hišo v Brnu. Govoriti fe hoi tel dr. Lodgemaim, a so mu prepon vedall Navzlic prepovedi se je zbrala pred hišo množica Čehov in pre. tepla par Nemcev. Končno sta vojaštvo in policija razgnala množico.
Voditelji francoskih železničarjev Izpuščeni.
LDU. Pariz, 3. »Agence Havas« javlja: Radi stavke aretiranih 5 ta}-* nikov pariških železničarskih za« drug je bilo začasno Izpuščenih m svobodo.
WILSON RPOT1 MIROVNI POGODBI Z NEMČIJO.
LDU. Haag. 3. (DunKU.) »Niem we Rotterdamsche Courant« javlja Is Washigtona, da je senat z 58 glaso-
vi	proti 25 glasovom sprejel pridržek senatorja Lodgeja. po katerem morejo Zedinjene države same odločevati, na katera notrania vprašanja se raztega sodna oblast zveze narodov. Z republikanci Je glasovalo 14 demokratov. Splošno smatrajo mirovno pogodbo za ogroženo, ker. le predsednik Wllson izjavil, da Je tl tej obliki ne more spreleti.
Socijalno demokratična zmaga k Brnu.
Pri občinskih volitvah v Brnu so dobili 1. češke stranke: soc. dem. 19 mandatov (Klasov 23.484, nar. soc. 13 m. (gl 16.772), nar dem. 13 m. (gl. 46.245), kleriklaci 8 m. (gl. 9.500), stranka čeških predmestnih občin 3 mandate (gl. 3.794) vojni poškodovanci 2 m. (gl. 2.406) Modračkovd 1 m. (gl. 1.478), druge stranke pa skupno 1664 glasov in nobenega man« data. 2. nemške stranke: soc. dem« 19 m. (gl 13.365), svob. dem. 5 m« (g!.6091), združ. mešč. stranke oa 12 m, (15.914 gl.) —	3.	Židovska
stranke: naciionalisti 2. m. (gl. 1776), zionisti 0 m. (766 gl.). Pozneje so dodali en mandat, ki preostane, židovski skupini, ker Je tu največ?! ostanek. — Skupno torej 90 mandatov, od katerih jih je 29 socijalno demokratičnih in 13 socialističnih. Soc. dem. tvorijo najmočnejišo stranko, ko. Lep uspeh!
Dnevne vesti.
Kdo le zakrivil razkol?
V	odboru Hubllanske lokalne organizacije ie že dalie časa spletkarilo nekai Hudi s tem. da ie posamezne sodruge v odborih organizacije blatilo na vse mogoče načine. Pustili smo te liudi v miru. misleč., da delalo to v nezavesti in ker ne čutijo nikakršne odgovornosti za naše velike organizacije. Da bodo sodrug! poznali zgodovino tega grdega dela. bomo priobčili prihodnte dni. kako so ti ljudje delali kaj so pisali in kako so delali proti ujedinienlu In za mini-sterilalizem. še ored dobrim letom so nas pobiiali. ker smo mi bili proti ministerializmu h» za uiedinienje, danes pa se repenčilo, ker smo pri delu. kolikor dopušča naš program, kakor so tl lludie takrat hoteli. Pre-S Maite potem sami niih spise in njih deiania. pa boste prišli takoi do zaključka. da so takrat hoteli napraviti razkol iz enega vzroka, danes pa iz ravno nasprotnega. Tako igranje z delavskimi oreamizaciaimi te nepošteno. zločinsko. Iz vsega na le razvidno. da imaio namen zanetiti razdor. Ali delalo to kot kupljenci. do-bičkarii ali častihlepneži. to bo po-
»Da.« pravi iužni veter, ponesem te. ako mi dovoliš. da se tri dni in tri noči izprehalam po tvolem carstvu!«
»Izprehaiaj se makar tri tedne!«
»Dobro! Počiiem dva. tri dni. zbe" rem svoje moči. potem odrineva.«
Južni veter se kmalu odpočije, zbere sile in reče voiaku: »No brat, pripravi se. takoj poideva! Pazi, a ne boi se. ostaneš cel!«
Zdajci zabuči in zahrumi silen vihar: potegne vojaka v zrak in ga ponese čez gore in moria čisto pod oblaki. Prav čez tri ure le bil že v novem carstvu, kjer le živela njegova kraliična.
Južni veter mu pravi: »Srečno, dobri mladeniči Ker se ml smiliš, ne bom šetal po tvojem carstvu.«
»Kako to?«
»Zato! Zakaj ako pošetam, ne ostane niti hiše v mestu, niti drevesa na vrtu. vse postavim na glavo!«
»No. srečno! Lepa tj hvala!« odvrne voiak. pokrile si čepico-nevid-ljivko In krene v belokameni dvor,
Glel. dokler ga ni bilo v carstvu, so imela vsa drevesa suhe vršiče. Ko pa se ie pokazal, so takol oživela in ozelenela
Vstopi v veliko dvorano. Za mizo so sedeli razni carji ln carjeviči, kra-
Star. 54.
-	- -	   xj
Kazala bodočnost. Ootovo Da te, da
Vse pametno in razsodno delavstvo .tako početje obsoja, ker se zaveda, 'da bo naša organizacija Že sama na-fia pot iz ministerijallzma hi tudi k uledinjenju.
PredstoinJku delavskega oddelka pri Doverlenlštvu za sociialno skrb. ko** mlsarin dr. M. Lemežu v Ljubljani.
Zveza industriicev za Slovenijo te razposlala posebne okrožnice glede tretie delne novele k občinskemu državnemu zakonu, ki le pri nas še
V	veljavi, in sicer z ozirom na § 1154 b. Ta paragraf določa, da ima delavec, ki |e bolan ali sicer opravičeno zadržan od dela, ta *•« piavico največ šest dni do zaslužka, od katere-** mu sme podjetnik odtegniti le sorazmerni del v tistem razmerju, v **terem plačule javnopravno bojnl-
r?uVarova*n*no*
Okrožnica industrijske zveze raz-Jaga ta zakon do svoie na škodo delavstvu in proti dosedanji praksi. ~\ato Pozivljemo v to poklicano in-da izda glede na različna ®nenia. jasno navodilo. Uvaja se namreč piaksa. da podjetnik plača ‘-asiužek samo za prva dva ali tri dni. vec pa ne. Napačna je tudi razlaga. ®a gre delavcu morda le enkrat na teto taka odškodnina. Vse te stvari te treba dognati tako. da ne bo več Mogoče razlagati § 1154. b po svoje j"1 Da po navodilih zveze industrijama k6r S° Pr0ti smlsIu besedaa za' Begunske podpore.
LDU. Ljubljana, 4. Urad za zaščito beguncev Javlja: Na mnoeobrojna vprašanja in prošnje se naznanja, da se je po dolgem prizadevaniu slednjič posrečilo, dobiti večio. a vendar omeieno vsoto na razpolago za begunske podpore. Urad za zaščito be guncev jfe denar takoj razdelil med okraina glavarstva ter jim naročil, da izplačalo vsem beguncem, ki so dosedal uživali begunsko podporo in katerim ni bila pravomočno odtegnjena. zaostalo podporo za en mesec. Veliko le na beguncev, ki želijo v naikrajšem času vrniti se domov v zasedeno ozemlje, da bi zamogli že letošnk) pomlad po dolgih mukepol-mh letih begunstva zopet obdelati svoja zemllišča in popraviti razruše-
l°mov* »er tako položiti temelje novemu življenju in lastni zemlji, marsikoga ovira pri tem deistvo. da
c^azD.°!atra 2 nlkakimi denarnimi
edstvi in da si ne more nakupiti niti nainulneiših živil in potrebščin. Da se omogoči oziroma olajša takim beguncem povratek, da se iim tudi omogoči nabava semenja za prvo setev, le urad za zaščito beguncev naročil okrainim glavarstvom, da nai izplačata vsem onim beguncem. ki se vrnejo do 31. marca t 1., poleg zaostale begunske podpore do dneva vrnitve še podporo za nadalj-nih 60 dni. onim pa. ki se vrnejo do konca aprila, podporo za nadaHnih 30 dni. Okrajna glavarstva smejo tudi v obzira vrednih slučaiih izdati Še Dred vrnitvijo cele begunske družine enemu njenemu članu priporočilo za enkratno brezplačno vožnjo v domovino občine, ako ootuie z namenom. da preskrbi družini vsaj zasilno stanovanje.
Orožne vate.
J*** smo od mestnega vo-53" Ura.da: Doslel so bili po po-vale vsT^r!,8!!1 klicani na orožne ™ Pli^deti rolstnih letnikov
lji »n kraljeviči, k j so fojH prisil. da snubno prekrasno kraljično. Sedeli so in pili sladko vino. Katerikoli ženin si te nalil čašo in komai io ie prinesel do ust. že ga ie vojak vsekal s pestjo oo njej in mu jo mahoma razbil. Vsi Kostie sc se čudili, a kraliična se ie ta trenotek spomnila: »Res. moj so-Ptog se vrača!«
Pogleda skozi okno. vsi vršiči na Vrtu so ozeleneli. Tedal stavi svojim gostom uganko: »Imela sem skrinjico z zlatim kliučem. ki sem jo uapravila sama. Izgubila sem ključ m ga nisem mogla naiti. sedaj pa se ie našel sam J — Kdor reši to uganko, ga vzamem za moža.
Carli in carjeviči, kralii in kraljeviči si dolgo beiiio modre glave nad to uganko, a ne moreio le razrešiti.
Tu kraljičina vzklikne: »Pokaži ae. moi mili soprog!«
Voiak vzame s sebe čepico - ne-Vldliivko. prime kraljičino za bele roke in |o začne poliubiiati na sladka nsta.
»Evo vam uganke!« se nasmehne prekrasna kraljična. Skrinjica sem laz. zlati ključek pa Je moj zvesti mož.«
Snubci so morali odkuriti. Odpeljali so se domov, kraljičina in njen mož pa sta odslej srečno živela.
1881. do 1894. Tem pozivom so se večinoma odzvali in so po dosluženi orožni vali tudi piejeli tozadevna potrdila. Ni pa izključeno, osobito pri letnikih 1881. do 1885., ki so bili predčasno odpuščeni, da eden ali drugi ni prejel potrdila o dosluženi orožni vaji. Važno in v njegovem lastnem interesu je, da ima vsakdo, ki ie do-služll orožno vajo, tudi tozadevno potrdilo. Če je le kdo. ki nima takega potrdila, naj ga zaprosi pri onem vo-iaškem poveljstvu, kjer je bil odpuščen. Dotični namreč, ki se svoje-časnemu pozivu na orožne vale niso odzvali, bodo nadvse občutno kaznovani. Naloga vsakega državljana je. da izpolnjuje svoie državljanske dolžnosti. Ena prvih teh dolžnosti je vojaška. Vemo, da mlačnežev in omalovaževalcev voiaških dolžnosti ni mnogo. Tolažijo se. da oblasti ne vedo za nje. Kaka prazna pa te taka tolažba, se bodo morali, če se takoj ne spreobrnejo, prav v kratkem prepričati. Kakor že povedano, bodo dotični prav občutno kaznovani. Ne samo. da bodo morali odslužiti celo predpisano dobo. bo se lih tudi v voj. službi pridržalo še nadaljni primeren čas. Vrhutega pa so se s svojo malomarnostjo tudi sam! obsodili, da bodo morali takoj po izpustu iz vo-iaške službe prestati zaporno kazen 30 (trideset) dni pri domačih občinah na svoje lastne stroške.
________________KAPRBJ.______________
cer Je pa bilo tudi nekaj vstopnic zastonj na razpolago za — akademike. Najznačilnejše pa ie dejstvo, da so se našli taki. ki so jih sprejeli in šli tja, kamor spadajo — med frakarijo.
Deželna vlada za Slovenijo, po* verlenlštvo za kmetiistvo razpisuje mesta uradnih živinozdravnikov s sedežem v Gornji Radgoni, Jesenicah, Spodnjem Dravogradu in Dolnji Lendavi.	313
Razpis službe. Pri Dopisnem uradu deželne vlade za Slovenijo se odda mesto provi zornega urednika-stenografa. Pogoji: Splošna izobrazba, znanje slovenskega, srbo-hrvat-skega in nemškega jezika v govoru in pisavi, potem slovenske in nemške stenografije (vsaj 60 besed na minuto). Prednost gre onim, ki imajo splošno politično in praktično žur-nalistično izobrazbo ter poznajo še druge jezike, posebno francoščino ali italijanščino. Provizorni urednik-stenograf se nastavi začasno pogodbeno s prejemki 11., eventuelno 10. činovnega razreda državnih uradnikov. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjem službovanju, oziroma poklicu, naj se pošljejo do dne 10. marca 1920. Vodstvu dopisnega urada.
Stran &
Kultura.
Osebna vest. Sodrtig Milan Jaklič ie včeraj odstopil kot poverjenik za sociialno skrbstvo. Deželni predsednik dr. Brejc je imenoval za vod-k> sociialnega poverjeništva svojega somišlienika dr. Gosarja. V poverjeništvu ie ostal ge protivladinovec dr. Lemež kot vodja »delavskega oddelka«.
United States Relief SMpment. Pomožna akcija ameriških Jugoslovanov. Ladja »Pannonia«, Cunard-črte. je dospela z zaboji v Trst šele 28. febr. t. i. Izkrcavanje zabojev se je pričelo dne 1. t. ra. in bo trajalo nekaj dni. zakaj zabojev je 3422. V Ljubljano jih bosta prepeljala dva tovorna vlaka tekom enega tedna. Ko bo cela pošiljatev v Ljubljani v skladišču »Balkan«, bomo takoj poslali obvestilo posameznim prejemnikom
Ko smo bili vsi trije zastopniki zgoraj omenjene Pomožne akcije celi pretekli teden v Trstu, zaposleni z izkrcavanjem, so neki »prizadeti« v enem tukajšnjih dnevnikov dne 29. febr. prosili od nas pojasnila, »kedaj dospe pošiljatev«. In v istem dnevniku je dne 3. t m. — v naši nenav-* zočnosti in brez naše vednosti — na dotlčno vprašanle odgovoril neki g. Štrukelj. VrnJvS ise iz Trsta smo bili opozorjeni na te dve notici In izjavljamo: — 1. g. Štrukelj ni imel hi nima s to našo pošiliatvijo najmanjšega stika: 2. g. štrukelj ni dobil od Pomožne akcije v Ameriki niti od nas treh zastopnikov nikdar najmanjše pravice, vtikati se v to pošiljatev; 3. pošiljatev. katero spremljamo mi trije, spodaj podpisani zastopniki, je edina pomožna akcija ameriških lu-goslovanov izza zadnjih šestih mesecev, ki nima nikakršnega trgovskega namena ali značala. Končno z veseljem javljamo, da le Jugoslovanska vlada v Belgradu ugotovila naši prošnii za oprostitev carine. V Lfub-llanl. dne 4. marca 1920. James Debevec. Fr. M. Jakšič. Rudolf Perdan.
Društvom In organlzacHam. ki stole izven naše stranke, lavliamo, da ne bomo vsled sklepa Udruženja lueoslovanskih novinariev priobčevali nobenih niihovlh obvestil fn notic, ki niso kolekovane s kolki, ki jih le Udruženie jugoslovanskih novinarjev Izdalo. Društva si lahko pri uredništvu našega lista, kakor tudi drugih slovenskih listov dobe ali naroče kolke, katere nal prilepilo na svoia obvestila. Za Drve štiri vrste ie treba kolka za 2 K. in za vsaki nadaljni dve vrsti po 2 K.
Počasna izmenjava denarja. V Mariboru zabavlja in godrnia ljudstvo radi počasne izmenjave novega denarla. Splošna sodba se glasi, da je temu kriva slaba uredba pri izmenjavanju, katero ie povzročil svetnik g. Knopp. ki bi moral že davno v po-k°l. ker se že same nervoznosti trese. M| delavci pa nismo dolžni radi njega cele ure čakati na nov denar in muditi službo. Poskrbite za red! — Delavec.
Karakterističen poiav za sedanle razmere ie gotovo tzv. ples samcev, ali pravilno rečeno razstava »elegantne« naše buržoaziie. Med tem ko hodijo lludie raztrgani in lačni okoli, se šopiri klika volnih dobičkarjev v naifinejših toaletah okinča-na z demanti, biseri in zlatom v zbrani družbi Da ostane družba zbrana, zato so poskrbeli s primemo vstopnino In predpisanem Iraku. Sl-
i»Slovenska Socllalna Matica«.
Prejeli smo in objavljamo: Vsled čudnega gospodarstva, ki se Je zadnje čase začelo pri »Slovenski Soci-ialni Matici poživljalo zadružniki Matice njenega predsednika Golouha in podpredsednika Lemeža. ki Imata tam edino besedo, da skličeta nemudoma občni zbor. sicer bomo morali drugače govoriti. — Več zadružnikov.
Gostovanje g. Nikola Zeca prvega basista državne opere na Dunaja.
v nedeljo. 7. in pondeljek. 8. marca nastopi v operi »Faust« kot »Mefi-
sto« občeznani basist g. Zec. Gospod Zec je absolviral kozervatorij na Dunaju z odličnim uspehom. Vsled njegovih izvan rednih pevskih zmožnosti mu je bil ponuden takojšnji anga-gement na ljudski operi (Volks-opemtheater) na Dunaju. Nastopal je v vseh znamenitejših basovskih vlogah z velikim uspehom. Glasbenim veščakom se Je posrečilo pridobiti g. Zeca v Prago, od koder so ga leta 1914 poklicali na bivšo dvorno opero na Dunaj kot prvega basista. Različna gostovanja v Berlinu. Draždanih In Monakovem so gosp. Nikolo Zeca povzdignili tako. da je g. Zec danes najbolfšl Wagnersk| basist Evrope. Gospod Zec le sin upokojenega poštnega ravnatelja Iz zavedne hrvatske rodbine, vnet Jugoslovan ter Je doma, kakor tudi v tujini vedno visoko nosil prapor svoje domovine. Veseli nas. da bodemo Imeli priliko ga pozdraviti in slišati v eni njegovih najboljših vlog prvič na našem doma čem odru, ter imamo, da ga bo občinstvo ob njesrovem nastopu naj-prisrčneiše sprejelo.
Iz gledališke pisarne. P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertoir v sledeče izpreme-ni: v petek, dne 5. t. m. se vprizori mesto »Fausta« za abonemert C predstava »Mignem« Za Isti abone-ment. Vstopnice, ki so bile za predstavo »Netopir« veljajo za predstavo »Mignon«. Na željo se denar pTl dnevni blagajni tudi vrne.
Renertolr kraljevskega slovenskega gledališča ▼ Ljubljani. Opera. 5. marca, petek. »Mignon««. abon. C. 6. marca, sobota. »Netopir«, izven abonementa 7. marca, nedePa. »Faust", izven. Gostovanje gosp. Nikole Zeca. prvega basista državne opere na Dunaju. 8. marec, pondeljek, »Faust*. Izven abon., gostovanje gosp. Nikole Zeca. prvega basista drža vre opere na Dunaju. 9 marec, torek. zaprto. — n r a m a 5. marec, petek. »Vrag«, abon D. fi marec, sobota. »Kristalni grad«, del. predst.. Izven abon. 7. marec, nedelja, popoldne »Na dnu«. Izven abon Zvečer »Feneški trgovec« Izven abon. 8. marec^ pondeljek, »Beneški trgovec«, abon. C. 9. marec, torek, zaprto.
Marllonetno gledališče. V nedeljo dne 7. marra in v torek dne 0. marca ostane mariionetno gledališče zaprto V četrtek dne 11. marca »Snegul-člca«.	_________
Iz stranke.
Ljubljanski krajevni odbor. Id ni bil izvolien niti v smislu strankinega štatuta. niti ni ravnal v smislu svojih članov in zaupnikov. Je napravil sklep, čp razceni slovenski nroletarl-jat. Izvrševalni odbor ie pooblastil dne 22. februarja 1920 soglasno (razen glasu dra. Lemeža). da mora nalodinčnete nastopiti, ornfl vsakr-
šnemu razkolu v stranki. Ta sklep so podpirali člani izvrševalnega odbora in drugi zaupniki h vse Slovenile. Odločno so zavrnili Intrige vseh za organizacijo in njih delovanje neodgovornih elementov. Opiraje se na te sklepe in naročilo, sklene načel: stvo:
1. Odbor krajevne polit organi-zaciie soc. dem. za Ljubljano in okolico le na seli dne 2. marca 1920 odrekel stranki vsakršno disciolino. ne da bi povprašal za innenie zaupnike svoje organi7aciie. Strankino načel-stvo te primorano vsled sklepov širšega izvrševalnega odbora z dne 22. februarja 1920 Izreči, da se le ta odbor postavil g lem Izven stranke.
2. V dosedanie področie te imenovane kraievne in okrožne organizacije spadaloče kraievne organizacije in pododbori v Llubliani in okolici se proglašalo od načelstva stranke za nooolnoma avtonomne krajevne oreanizaciie ki stole v stikih neposredno z načelstvom stranke. V vseh zadevah se imaio te oreaniza-clle in zaupniki ter sodrugi oglašati naravnost ori tajništvu iugoslovan-ske soc. dem. stranke v Llubliani. Se-lenburcrova ulica 6. II. nadstropje.
3. Načelstvo konštatuie. da so posamezniki krafevne politične oreant-zaclle ljubljanske ravnali zahrbtno nrotf volli in nreorlčanlu velike večine svoiega članstva, ki hoče in odločno vstraia na tem. da bodi higosL soc. dem. stranka složna in enotna.
DELAVSKA PREDSTAVA V
DRAMSKEM GLEDALIŠČU.
Prihodnja delavska predstava v
dramskem gledališču bo v soboto, dne 6. t. m. Vprizorlla se bo A. Funt" kova igra: »Kristalni grad«, Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«. Selenburgova ulica 6. L nadstropje.
Pododbor Trnovo - Krakovo politične oreanizaciie za Llubllano vabi vse člane tega okraia na redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. M. Sokliča. Pred konjušnico z običajnim dnevnim redom. Sodrugi in sodružice. ki stanuielo v dvorskem okralu. se opozarlato. da DripadaJo trnovsko - krakovskemu pododboru. Sodrugi In sodružice. udeležite se občnega zbora polnoštevilno! - Pristop imajo samo člani krajevne politične organizacije za Trnovo - Kra kovo.
Čevljarski pomočniki v Liubljanl
se vabilo na sestanek, ki se bo vršil v nedelio. dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih »Zlatoroga«. K obilni udeležbi vabi — odbor.
čevljarsko mezdno gibante v Ljublianl le končano. DosegeJ se te miren sporazum. Plače so se zvišale povprečno za 45%, vsled česar se bo sestavil nov cenik.
Kraicvna poiUična organizacija
JSDS za okral Tržič sklicuje svoj občni zbor, ki se bo vršil dne 14. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani konsumnega društva s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načel stva; 2. tajništva: 3. blagajnika; 4. nadzorstva: 5. volitev novega odbora: 6. raznoterosti — Sodrugi. udeležite se vsi občneera zbora polnoštevilno. ker le v interesu nas vseh.
Shodi »Kmečko delavske zveze« se bodo vršili z dnevnim redom: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. v naslednjih krajih po Sloveniji.
V nedeljo 7. marca t L
V Vodicah pod Šmarno goro ob 3. Popoldne. Na Vrhovem pri Radečah.
V Radečah pri Zidanem mostn. V Rajhenburgu ob Savi.
V	nedeljo 14. marca t L
Zgornje Gorje ob pol 4. uri popoldne v gostilni Vincenc Jan. Žirovnica ob 11. uri dopoldne. Selca nad Škofjo Loko ob 11. uri dopoldne. Železniki ob 3. uri popoldne. Bohinjska Bistrica ob 1. url popoldne na Coifcovem dvoru. V Besnici ob 3. url popoldne. Ovšlče pri Podnartu ob 11. uri dopoldne.
Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vršil In pa uro. kdaj naj se vrši.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Politična organizacija Vevče pri
redi v nedelio. dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v Zalogu laven političen shod sociialno demokratične stranke.
Trbovlje. Občni zbor »Svobode« se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri popoldne v »Delavskem domu«. Člane In članice prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
TISKARSKA STAVKA V ZAGREBU KONČANA.
Zagreb, 3. Stavka zagrebških tiskarjev je z uspehom končana. Da" nes je pričelo delo po vseh tiskarnah.
ITALIJANI PROTI ZDRUŽITVI ČRNE GORE Z JUGOSLAVIJO.
LDU. Rim. 4. (DunKU — Brezžično.) Odsek zbornice za zunanje stvari Je sprejel dnevni red. kjer poživile vlado, nal prepreči zedinjenje Črne gore z Jugoslavijo, ako bi se Črna gora izrekla proti združitvL Dnevni red nadalie obžaluje razdelitev Albanile. vsled česar bo ta deže* la prišla pod tuio suverenost.
LONDONSKO ZASEDANJE VRHOVNEGA SVETA KONČANO.
LDU. Pariz, 4. (DunKU). Londonsko zasedanje vrhovnega sveta le končano. Nitti odpotuje Hitri v Italijo. Zadržal se bo v Parizu. Tudi več ministrov in ekspertov Je odpotovalo. Prihodnja seja bo morda % Parizu ali pa v Rimu. ^Največ interesa vzbujajo odločitve finančne in go* spodarske narave, ki so bile sestavljene v manifestu. Ta manifest bo ob« Javljen šele. ako ga bo odobril Mil« lerand. Manifest Je zelo dolg in obstaja iz dveh delov. Prvi del 6e bavl $ splošnimi nasveti evropskim državam ter te zgodovinsko političnega značala. Drugi del pa se peča s posameznimi gospodarskimi in finan& nhnl vprašanji ter vsebuje tesno očrtane določbe glede na cene. denar* stvo. menične tečaje in promet.
KONFERENCA POSLANKIOV.
LDU Pariz. 4. (DunKU.) »Agenoo Havas* poroča: Konferenca poslanikov le danes nadallevala razpravo
o	člena 197. versallleske mirovno pogodbe glede nemških brezžičnllj postal. Angleški delegat te omenjat Izgrede, ki so ilh napravljali Madžari v zapadnl Ogrski ter le zahteval takolšnle represalile.
DJENIK1NOVA ARMADA UNIČENA.
LDU. Amsterdam. 4. (DunKU.) Angleški listi poročajo iz Moskve, d« le bila Diemiklnova armada v sever* nem Kavkazu popolnoma uničena.
ATENTAT NA AMERIŠKI KONZULAT V CURIHU.
LDU. Curih. 4. (DunKU). Švicar« ska brzojavna agentura poroča: Sinoči se je izvršil na tukajšnji ameriški konzulat atentat. Pred hišna vrata je bila položena bomba, ki )• eksplodirala in napravila precejšnjo Škodo. Oseba ni bila nobena ranjena. Policija zasleduje storilce in Jim Je menda na sleda.
AMERIŠKI SENAT.
LDU. Washington, 4. (ČTU). Se« nat le z 58 glasovi proti 25 glasovom sprejel pridržek Lodgea glede Monroejeve doktrine.
KANADA IN ZEDINJENE DRŽAVE.
LDU. Pariz. 4. (DunKU. — Brezžično.) Leta 1913. le Franclja izpo-pala 22 milijonov ton železne rude.
S pridobitvijo Alzacile-Lorene se bo produkcMa zvišala na najmanj 43 ml* lilonov ton.
NESREČA NA MORJU.
LDU. Pariz, 4. (ČTU). Blizu New Yorka se je potopil biva nemški parnik »Princ Joachim«, imenovan pozneje »Macassan«. Sumi se, da ga le v. oštvo samo potopilo.
NajcenejSl dnevnik jr vsekakor
„Naprej“
ki ttane mesečno samo JO kron. Delavci, delavke, sodrugi, sodružice, sezite po njem!
Aoitirftite m naš e časopisje!
K..^,0,‘eon*rJev,^art^“‘l, ,n Etičnih
bolečinah? Vdrgnjenje s pravim.Fel-lerjevim Elza-fiuidom ie takorek;>5 dobrodelno!-6 dvojnatlh ali 2 velik* špecijalni steklenici 24 K.
Rabite milo odvalaloče sredstvo? Fellerjeve prave »FIza-krog* Ijice« izvršujejo svojo dolžnost! 5 škatljic 12 K. —■ Zagorski sok zoper kašeli in nrsne bolečine I steklenica 4 K. — Želodec okrepčujoča tinktura
1	steklenica 12 K. — Omoi in poštnina posebej, a najceneje Eugen V, Feller. Stublca donja. Elzatrg št. 283. (Hrvatsko).	—	F.~	»Jld
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Llubliani.
MftHrn bnjfl 80 dobro ohranjeno, m ku Vuuuu uUitl pi, K.-'rv pove uprava Napreja.
R* mišja tula StiSSS
Terezijo v»i trij« v Ameriki. Alojzij Centra, Poljanska cesta ii 71. ▼ ljub-
IJani,	Jugoslavija.	287
litem tepaiaa. SJarttžK
dubro	idočo mizarsko	obrt	tu	v Ljubljani.	Ponudbe upravi	„Napreja*	pod
»kompanjon*.	805
PoBtnl čekovni račun Bt. 10.582.
Telefon inferurban Bt. 178.
sprejme takoj pod zelo upod nimi pogoji uprava ,Nap; ej1,
sprejema v svojem hranilnem oddelku
sledeče vrste
In jih obrestuje po Čistih
priporoča na debelo:
,'Uranus Pepirnlca”
Ljubljana, Mestni trg itev. 11.
Samostojni 313
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), kaierik vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge Šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
Pozor radnici!
4 formera za ljevaonieu,
1 Gussputzer
2 stolara za modele
mogu nači stalnu i dobru zaslužbu. — Pon ude na
„SMEV“ tvornica Strojeva, Bielovar,
se sprejme pri
tvrdki J. Gorce
prijave Ljubljana,
Gosposvetska cesta 14.
Ljubljana Rimska c. 16
naznanja, da se vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvrstna dela jamčila dna lili.
Jugoslavenska tvornica testenina
trsži jednog
poslovodju
dotično stručnjaka u proizvodi ni tjestenina
sa dugogodišnjom praksom u proizvodjnji svih vrsti tjestenina (makarone, fidelina i. t. d.) Nastup odmah. Prijednost imadu oni, koji su radili sa Strojevima tt. Wemer i Pfleiderer. Ponude sa prijepisima svjedožbi, eventualno i sa fotografijom imadu se priposlati pod »Tvornica testenin* upravi ovoga lista. 30«
Razpošiljam 2 po pošti in železnici
fini polnomasten
kg K 39'—. Vinko Hmelak,
Maribor, Stolni trg št. 6,
= regiistrevettg zedruga š om@l@n© zavezo
prejema hr&lliEtie Vloge vsak delavnik od 8. do 13. i in jih obrestuje po Čistih
MI HAN trgovska, gpedicijs*< a LlUiil inbomis.dein.družba
hdnifnita»Ljubljani. Rt. (Im.K 1,506.000.
Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progojuine ielez-nlce. Telefon it. 866.
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliTirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Memce se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod. =
Mili tvojo lepota? Hoteti imeti kakor Mi mehka koto? Hotite lolotoit! peg,mlin
, jjl nmf-iil Uporabljajte Fciierjevo pravo Elza obrazn«, Ul UjjllCI i kožo obvarujočo pomadol Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 6 K, št. III. močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevc riajf nejše IJiljanovomlečnu milo 15K
Hotite Mi lepe, itae im? BJfl&ss
pomada za rast las doseže bujn lasel Zapreči prhaj, prerano	osiven e.	Za-	fS?
brani plešoI I lonček 6	K,	št. 111. 9 K.	Ji
K temu močno terovo milo za umi-	pOq|
vanje glave 8 K. Šampon I K. Mazilo	|»*X|rii||
za brke I K 80 vin. in 2 K 50 vin.	Jrt,rA.|
Mie la trnja otea?
ristovski obla učinkuje brez bolečin,	J 4
hitro in zanesljivo 1 Nobenih žuljev 1 Nobene trde kolel Mala škatljca 3 K 60 vin.,	.
===== velika Škatlja 6 K 60 vin. =====	PlaSte/
7filitn bi	boi?	Felierjeve Elza umivalne pa-
Icllic IC	Kujf	stilje (I olonjska voda) 1 škaf-	Ih
la 5 K. Feiiiijtv umivali.I prašek proti potenju
1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolm črinik zoper	Jffiškš&aaJ&lVSjvč/
glavo- In zobobol 1 'katljica 3 K 50 v. Felfer-	W
jev Elza ftuid 6 dvojnntih ali 2 veliki stekle-niel ipecljaini 27 K. Najboljši parfum z na|-	ffl
finejšim duhom od 8 K naprej. Najllnejš	></
flcgs-pudcr Dr Klugrr, bel, roz« in rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna brsneovka v steklenicama po 0 K in ,fi K. Omot in poštnina posebej a najceneje
Eugen V. Feller, Hekaroar. Stobka Deala, Elzatrs It. 252 (Brvatska).
ki so vajeni
pletenja nogavic
na ročne stroje kakor n. pr. na „Wederman“ ali “Styria“ se proti dobri plači in oskrbi takoj sprejmejo. Hermina Spider, Mehanična pletiona čarapa, Osijek I, Anina ul. 1.	299
Kupi se cfenaturlran
za premogovnik Rajhenburg
Trboveljske nremogokopne družbe se išče. Nastop službe 15. majnika 0. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na bratovsko skladmco Trbovlje.	800
v obliki prahu. Ponudbe na Vevšk« papirnice v Vevčah, pošta D. H. v Polju pri Ljubljani.	801
Naznanilo I
81. občinstvu uljudno naznanjam, da sem 1. marca 1920 otvoril
:: stavbeno in pohištveno mizarstvo
v Kolodvorski ulici št. 89 (predilnica). Priporočam se cenjenemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča d*-la. Sprejemam vsa popravila in jih izvršujem točno in hitro. Za solidno delo jamčim
304	IVAN	GOLT	ES,	mizarski	mojster.
deske in trame
iz mehkega in trdega lesa krpi po najvišji ceni vsako množino družba nkm“»wm, Krek« in 10.
ali pripravno za špecerijsko trgovino v okolici Ljubljai e. Posredovalcem dam visoko provizijo; plačam v kronah alj dolarjih. Prijavo upravi .Naprej* pod .Hiša*.	263
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
~	Tegetibr	ffova u!?ca 11	~.
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vloge in iz
vršu»e vsakovrstne bančne posle
pod najugodnejšimi pogoji