Sle v. 8.
V Trst«, v ponedaJfek. 8. januarja 1917«
Latnlk XUL
l/haja vsak d*n, tuul ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uccdiuitv«: Ulica Sv. Frančiška Aiišktp H. 20, I. nadstr. — V« čop:»4 naj se pobijajo uredništvu lista. NefranUirana pia:na se ne
sprejemajo hi rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lUti .Edinost". — Ttsk tiskarne .Edinosti", vpisane Mdruje • omejenim poroštvom v Tr^lu, ulica Sv. Frančiika Al *ktfa it. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Naročnina z n a 5 a : Za celo leto.......K 2J.—
Za pol teta ...................• »»—
/s tri mcsece........ ....... • J*^
za nedeljsko Izdajo ia ceio leto....... »
t* po* leta.................
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjer, zastarele številke po 10 vinarjjv.
Oglasi se računajo na milimetre, v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ .2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najm.mj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina •a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asi&ega St. 20. — Po5mohranilnični račun 3r. 841 052
Pregled najnovejših dogodkov.
Romunska bojišča. — Veliki ruski raz-b-eti enilni napad med Focsani in Fondeni
ponesrečen. Napredovanje zveznih čet v dolinah Putne in Oitoza.
Ruska bojišča. — Ruski sunki pri Mi-tavi tudi včeraj izgubonosno odbiti. V Gozdnih Karpatih sne« in mraz.
Na italijanskem in zapadnem bojišču nobenih važnejših dogodkov.
Razno. — Konference četverospora-zumnih kabinetov in generalov v Rimu. prihod generala Sar?i!a._
Avstrijsko uradno poročilo.
DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. januarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Jugovzhodno Focsani so poizkusiJi Rusi včeraj na 25 km široki fromi na veliko zasnovani razbremenilni napad. Posrečilo se jim je le na eni točki, severno Odilesti, pridobiti nekoliko na prostoru, a tudi tu je bil sovražni napad kmalu odbit. Pole« težkih, krvavih izgub je žrtvoval sovražnik še već sto ujetnikov. Severozapadno Focsani je mona-kovski telesni pešpolk zavzel z naskokom vrh Mgr. Odobesti. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno krilo Gerockove avstrijske in nemške skupine je z boji pridobilo na prostoru pri Colacu ob Putni in proti Campurile ob Sušiti. Avstrijski in nemški bataljoni generala Goldbacha so na obeh straneh oitoške ceste odbili ob težkih sovražnih izgubah skupno devet ruskih napadov. V Gozdnih Karpatih sta sneževje in mraz preprečila bojno delovanje. Fronta princa Leopolda Bav.: Pri So-lot*ini |e bil napadni poizkus ruske slot-niie na naše varnostne čete po naglo do-šlih rezervah izjalovljen. Sicer pri c. In kr. četah nič važnega.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpretnenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdier. fml.
Ifemiko uradno poročno.
BEROLIN, 7. (Kor.l Veliki glavni stan,
7. januarja 1917.
Zapadno bojišče. — Armada l>resto4onasedn:ka Ruprehta: Po večurni topovski pripravi so izvršili angleški bataljoni napad južno Arrasa. Napad se je razbil v ognju naših topov in strojnih pušk. Neugodno vreme je omejevalo bojno delovanje pri vseh armadah.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.; Tudi včeraj so bili izvršeni v odseku Mitave močni ruski napadi, ki so se izgubonosno izjalovili. Število ujetnikov se je zvišalo na 1300. Pri KisieHnu (zapadno Lučka) je neka nemška patrulja presenetila poljsko stražo Rusov in jo ujela. Poizkus ruskih stotnij, da bi ujele neko naš*) predstražo pri Stanislav u, se je izjalovil. — Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih Gozdnih Karpatih je prišlo ob hudem mrazu le do patruljnega delovanja in posamično ožlv Ijajočega o-gnfca- Med dolinama Oitoza In Putne so bili Rusi In Romuni vHed zavzetja več oporišč potisnjeni dalje proti nižini. Močni protinapadi svežih sil nam niso mogli iztrgati pridobljenih tal. — Mackensenova armada: Monakovski telesni pešpolk je včeraj zavzel z naskokom vrh Mfcr. Odobesti. Med Focsani in Fondeni so izvršili Rusi na fronti 25 km velik razbremenilni napad, ki je pridobil nekoliko na prostoru le v smeri proti Obilesti. SIcer je ruski naval ob žilavi obrambi nemških čet izgubonosno razpade! na vseh ostalih točkah. Već sto ujetnikov je ostalo v naših rokah. — Mactdonska fronta: Poizkusi Angležev, da bi se polastili severovzhodno Dojranskega jezera bolagrskih pred-postojank. so se izjalovili.
Prvi generalni "kvarnimojster: pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno porodi«.
SOFIJA, 6. (KorJ Macedonska fronta: Na nekaterih točkah fronte srdit topovski ogenj. Precej živahno delovanje letal na vsej fronti, posebno v Vardarski dolini pri Gjevgjeliji. Sestrelili smo eno sovražno letalo, čegar angleški voditelj je bi ujet. — Rolunska fronta: V Dobrudži so bolgarske in nemške čete, ki so zasledovale sovražnika zapadno Macina, prekoračile Donavo nasproti Brajll in zasedle mesto, v katero je vkorakala tudi nemška konjenica. Naše proti Vacareni prodirajoče čete so potolkle	levo krilo In za-
sedle v skrajnem severozapadnem kotu Dobru d že vse ozemlje vštevši višino Boijak in koto 86 in so vrgle Ruse na levi breg Donave proti Galacu. Ujel! smo na-daljnlh 21 oficirjev in 200 mož in uplenili 7 strojnih pušk. S tem je sedaj cela Do-brudža do donavske delte popolnoma očiščena sovražnika in rešena romunskega jarma. Obupni napori Rusov tekom druge polovice decembra v svrho ohranitve severne Dobrudže so se izjalovili v sled močnega pritiska bolgarskih, nemških in turških čet. Sedaj slavi prebivalstvo cele Dobrudže z navdušenjem zaželjeli o odrešenje. Dne 15. decembra je pričela ofenziva proti Rusom v Dobrudži na črti Čavlu—Topalu ob Donavi. Dne 18. decembra je naš hrabri pešpolk št 53 za^ sedel Babadag. Dne 19. decembra so zadele zvezne čete zopet na sovražnika, ki se je ustalil na mogočno utrjeni črti Ba-badaško jezero -Turkoaza ob Donavi. Tretja kozaška divizija je izvršila napad na naše levo krilo, a je bila od naše pehote in ojačetie konjeniške divizije krvavo odbita. Dne 20. decembra te bil napaden sovražnik na vsej fronti. Četrta prešla v ska divizija je vtisnila fronto sovražnika v oddelku Balabancea — višina 283 — severno Černe. Poizkus sovražnika, da bi prodrl s svojim desnim krilom ob Donavi, se je izjalovil. Dne 21. decembra je izvršil sovražnik protinapad na preslavsko divizijo, a je bil krvavo o<fl>it. Dva napada Rusov na našo s pehoto in topovi ojačeno konjenico sta bila krvavo odbita in Rusi prisiljeni, da so se umaknili na \ sej froatL Dne 25. decembra so za-1 sedle naše enote Tulceo. Rusi so se umaknili na postojanko predmostja pri Macinu in zasedli črto kota 90 — kota 161 — kota 496 — greben Tallora južno Isacea. Dne 21. decembra so vrgle naše središče in levo krilo sovražnika In zasedle Isaceo. Nasprotnik, ki je umaknil svoje levo krilo, se je srdito upiral. Naše napredovanje je naletelo v tem gozdnatem, izredno gričev natem in brezpotnem ozemlju na velike težkoče. Postavitev artiljerije je bila izredno težka. Sovražnik je izvršil trdovratne napade proti našim kolonam, a je bil vedno odbit. Dne 30. decembra je četrta divizija prebila sovražne postojanke, prodrla iz severovzhodnih obronkov gozda in se obrnila proti koti 197. Sovražnik je zasedel močno utrjeno, z žičnimi ovirami zaprto postolanko višina 90 — kota 161 — kota 364 — kota 197 — Lunkavica. Dne 31. decembra so zasedle naše enote višino 161, nemški oddelki višino 90. Rusi so izvršili protinapad, a so bili odbiti. Dne I. januarja so zasedle naše čete koto 197 In Lunkavlco. Sovražnik se je umaknil na zadnjo dobro utrjeno postojanko Ma-cin—Jljlla — kota 108. Dne 2. t. m. je zasedel hrabri pešpolk št. 35 višino 108, dne 4. t. m. je četrta preslavska divizija prebila sovražno postojanko pri Jijili in osvojila ta kraj po trdovratnem bajonetnera boju po ulicah. Naše čete in zvezne nemške In osmanske čete so dne 4. L m. vkorakale v Macln. Desno rusko krilo se je umaknilo v Brajlo, levo rusko krilo se je poizkušalo držati pri Vacareni. a je bilo vrženo od naših hrabrih pešpolkov št. 35 in 33. Dne 4. t. m. je Ml sovražnik pregnan iz meje Dobrudže. Od 14. decembfa do danes je bilo ujetih v Dobrudži 37 oficirjev in okoli 6000 mož In uplenjenih 16 topov, .15 strojnih pušk in mnogo drugega vojnega materijala.
PODLISTEK.
Njegov tas,
Roman. Iz angleškega.
—	Ljubica moja sladka, ali si mi odpustila?
Kakor hitro je mogla i z pregovori ti v svoji ginjeuosti, mu je odgovorila:
—	I>a----odpustila sem ti.
Nato pa je vprašal zopet:
—	Tamara. uli me ljubiš?
Odgovor je čita! v njenem sladkem
ličeu in ni počakal njenih besedi, temveč jo je poljubil na ustnice. Nato pa jo je \ zel kot majhnega otroka v naročje in jo ponesel skozi neprijetne prostore, v katerih ni bival nihče, v svojo svetlo sobo, kjer jo je položil skrbno na divan in pokleknil zraven nje.
—	Srce moje, — je dejal. — kakšni časi so pač bili, odkar si rni obljubila, da se poročil z menoj! Toda vendar bi jih ne
hotel prepustiti nikomur. Hotel sem, da bi ine ljubila nad vse! Tvoja ljubezen naj bi bila večja kot tvoja jeza ... * kot tvoj
strah____kot tvoj ponos! Sedaj pa mi
povej, ali je tako, srčece moje? Dušica
moja! Vedeti moram____moram vedeti.
To pomenja zame življenje____povej mi!
In strastno, s tihim, vsled ginjenosti negotovim glasom je odgovorila Tamara:
—	Gricko! Ali misliš, da še mislim na ono, kar sis toril ali kar bi storil! Saj vendar veš le predobro, da sem te vedno ljubila.
In ponudila mu je ustnice, da jih poljubi.
Nekaj časa je bil ves omamljen v svoji sreči. O toliki težnosti bi si ne bila upala sanjati ni pri onem nočnem sankanju. Tedaj pa je rekel nenadoma Gricko zelo resno:
—	Dragica, seadj morava živeti popolnoma zase. V svetu seveda dolžnosti. Toda najino pravo življenje bo šele, ko bova
v M i los lavu, midva sama____ ti in jaz.
Ti me moraš naučiti, da se pomirim in da odpravim vse nepotrebne misli. Ti. Ta-
Po padcu Brajle.
BEROLIN, 6. (Kor,) \Voffiov urad poroča o zavzetju Brajle: Bitka za posest južnega obrežja dolnjega Sereta je bila na front« 50 km širine oo srditi borbi odločena v prid zaveznikov. Rusi so bili poraženi ter so izgubili s tem svojo močno zgrajeno in utrjeno, tedne sem pripravljeno bazo na južnem bregu Sereta, iz katere so po glasno napovedanem naziranju entente hoteli zastaviti svojo ofenzivo. Sedaj so zavezniki, izvzemši nekaj vasic južno Fundenija. prodrli v močvirnato nižino in rečno strugo dolnjega Sereta. Krvave izgube tepenih ruskih eno»t so težke. Pien se, ker se boji še vrše, še ni mogel natančno ugotoviti, ilvala odličnemu sodelovanju donavske in dobruške armade, ki ste izvajali dvojen pritisk na Brajlo. od zapada in vzhoda, it najznamenitejše trgovinsko mesto Romunske padlo v roke zaveznikov. V točno enem mesecu so čete zaveznikov ob neprestanih srditih bojih napravile pot iz Bukarešta v Brajlo, približno 200 km. S svcjiini znamenitimi pripravnimi pristaniškimi napravami, skladišči in raznimi drugimi napravami tvori 65.000 prebivalcev štejoče mesto za zaveznike izredno važno strategieno oporišče. Donavske ladje morejo Iz osrčja Nemčije pluti do Brajle, med tem ko je na drugi strani rusko-romunska plovba po morju popolnoma izpodrezana. Skrajno vzhodno oporišče rusko-romunske se-retske postojanke, Galac, se nahaja že v ognju topov. Proti središču seretske postojanke pri Fundenija čete zaveznikov zmagovito prodirajo, dočim nemške in avstro-ogrske enote na pobočjih obmejnih Karpatov ogrožajo tudi že skrajno zapadno oporišče Sereta pri Foksaniiu.
Grof Czernla v Berollnu.
BEROLIN, 6. (Kor.) Minister za vnanje stvari Czernin je dai es nadaljeval konference z vodilnimi državniki. Opoldne je državni tajnik dr. Zimmemiann priredil zajutrek. Popoldne je posetil grof Czernin državnega tajnika dr. Helsfericha in grofa Roederna. Minister, ki odpotuje danes zjutraj v Draždane, jc popolnoma zadovoljen z berolinskimi konferencami.
Kcnrermu Jiwrt« « Rimu.
PARIZ, 6. (Kor.) »Matin« pravi, da je potovanje Brianda in IJoyda George v Rim sad želje, da se sestavi vojaški ofenzivni načrt entente za 1. 1917. Listi smatrajo obisk kot potrdilo neomajne odločnosti in solidarnosti vseh vlad aliiraneev.
RIM, 6. (Kor.) Semkaj sta prispela general Sarrail in angleški poveljnik solunske armade. Oeneral Sarrail je kanferiral s francoskim ministrskim predsednikom Briandom in francoskim vojnim ministrom Liauteyem, nakar se je udeležil dveurnega posvetovanja generalov in vojnih ministrov entente. Dopoldne se je vršila pod predsedstvom italijanskega ministrskega predsednika Bosellija triurna plenarna seja, na kateri sta zastopala Italijo poleg vojaških ministrov in generalov tudi Sonnino in minister brez portfelja Scialoja in na kateri se je razpravljalo o navadnih pravnih vprašanjih. Plenarne seje so se udeležili tudi veleposlaniki Fraicije, Anglije in Rusije. Med tem so imeli trije ministrski predsedniki Boselli, Briand in Lk>dy Oeorge posebne konference. Opoldne je bil poslanik Združenih držav sprejet od državnega podtajnika za vnanje stvari. Popoldne se jc vršila zopet triurna plenarna seja. Med tem se je francoski ministrski predsednik Briand sestal s španskfm poslanikom in poslanikoma Romunije in Belgije. Bissolati je konferiral z Briandom in Thomasom, ki se je posvetoval tudi z italijanskim državnim podtajnikom za municijo. Ministrski predsednik Briand jc napram nekemu žurnalistu izjavil, da je vedno iste vere in prepričanja, da se bližajo zaveznikom najlepši in najvzvišenejši dogodki in tla ve, da je pripravljena Italija za vse.
LUGANO, 6. (Kor.) Razpravljajoč o konferencah entente, stoje italijanski listi na stališču, da streme v bistvu po vojnih
mara, moraš postati zame središče. Svoje dosedanje življenje moraš pozabiti in se meni posvetiti popolnoma. Cuješ, dragica moja? Moja dežela bodi tvoja dežela, moje srce tvoje srce, moja duša tvoja duša. Ljubim te bolj kot nebo in zemljo, in moja si sedaj, dokler naju ne Io>či smrt....
Tamari se je zdelo, da nebeška blaženost rosi nanjo, ko se je sklonil nadnjo in ji poljubil ustnice.
Ker jo ljubi on, ta lepi, neukrotljivi ljubimec, ni marala več za vse drugo na svetu. Sreča ji je skoraj vzela pamet Bajno krasna bodočnost je vstajala pred njo. Gricko jo je držal v objemu in njegova silna strast in obenem tudi tajinstve-na globina njegovega značaja, ki jo je vedno očaravala, ste govorili iz njegpvih oči, ojačeni po prekipevajoči ljubezni.
""— Ali še veš, srčece, kako si me izzivala in mi kljubovala? Ljubica moja----
srce moje.... priboril sem te vkljub vsemu temu in pridobil. Sedaj se mi ne moreš upirati več, sedaj si moja. Toda eno mi
odredbah. V svrho karakterizacije se ponavljajo običajno besede o enotni fronti entente, vendar pa se ne označuje več, kakor poprej, istočasnost ofenziv vseh armad entente na vseh frontah kot neobhodno sredstvo za končno zmago, ampak kar najboljša koncentracija vseli sil entente na oni točki fronte, ki je najbolj primerna za odločilne uspehe. Italijanski listi izjavljajo v tem smislu, da proti Nemčiji na zapadni in vzhodni fronti sploh ni mogoče nič napraviti. Vendar pa se kaže pri tem Angliji nasprotujoče stališče glede nadaljevanja ekspedicije na Balkanu z velikimi četami in materijalom.
Položaj na Grškem.
LONDON, 6. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten od srede: Grška vlada namerava očividno eno ali drugo blazno dejanje, ki izhaja iz različnih znakov, namreč to, da se rezervisti skrivaj vpo-klicuiejo v službo ter se obveščajo, da morajo biti pripravljeni, da se tekom ene ure po sprejetju obvestila zglase pri armadi. Dopisnik lista doznava nadalje, da se ukrepajo obsežne vojaške odredbe, zlasti glede artiljerije, zalog živil in municije.	i _
Vrhovni poveljnik belgijske armade umrl.
ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Le Ha-vra: Generalni poročnik Wielemann, vrhovni poveljnik belgijske armade, je umrl za pljučnico.___
Potopljeni parnikl.
LONDON, 6. (Kor.) Admiraliteta naznanja, da se po najnovejših poročilih razei; že javljenega moštva pogreša še 85 vojakov 1. januarja potopljenega prevoznega parnika »Ivernia«.
R izne politUiie ur&stf.
Neprijetni spomini avstrijskih parlamentarcev na Budimpešto. »Narodni Politika poroča: Poslanci, ki so s predsednikort avstrijskega državnega zbora, dr. Sylve-strom, prišli h kronanjskim slavnostim v Budimpešto, nikakor niso navdušeni po sprejemu, ki so ga doživeli v Budimpešti. Pritožujejo se. da se tam ni nihče brigal zanje in da tudi dr. Sylvester ni prišel v dotiko z nikomer, tako da ni mogel niti odpraviti svojega govora, s katerim je nameraval pozdraviti ogrske parlamentarce. Poslanci so morali stanovanje in hrano plačati zelo drago. Za prenočitev v hotelu se jim je zaračunalo po 105 kron, za vožnjo s kolodvora do hotela ali pa od hotela do mosta pa po 100 do 200 kron. O cenah, ki so jih plačevali za obed in večerjo pa se ne da niti govoriti. — Madžarska viteška prijaznost in vljudnost napram avstrijskim tovarišem!
Grof Tisza se je v svojem novoletnem govoru dotikal tudi notranjih avstrijskih stvari. Seveda s tisto pri madjarklh politikih navadno tendenco na korist hegemonije enega naroda in omalovaževanja drugih. Proti takemu večnemu presezanju je odločno nastopilo glasilo čeških agrar-cev xVenkov«. V tej vojni — pravi — se je pokazalo, da so vsi narodi monarhije enako požrtvovalni in da vsi zastavljajo svoje najbolje moči v obrambo prestola in države. Povsem krivično bi bilo, ako bi klasificirali, da je ta ali oni narod več storil, ker bi to dovedlo do za sedanji čas neprimernih sporov in nesporazumljenj. »Venkov« izraža pričakovanje, da tostranska vlada pouči grofa Tiszo o tem, da prav nič ne potrebujemo njegove skrbi ter da svoje stvari uredimo čisto sami in brez tuje pomoči. Iz lekcije, ki jo je dalo češko glasilo grofu Tiszi, je lahko posneti tendenco v njegovem novoletnem govoru, kjer je posegal v naše notranje stvari. Pa saj smo nje smer s par besedami označili že gori. Ker more doma klasificirati ogrske narodnosti — seveda po svoje, v duhu odrske oligarhije — pa bi hotel prišiti krpo podrejenosti tudi avstrijskim narodom. Take poizkuse treba zavračati tem ostreje, ker so že sami po sebi nedopustni posebno pa tudi že zato, ker bi hotel grof
moraš še povedati. Tvoja duša---- kaj
ne. je tudi moja? Rekla si mi, Tamara, nekikrat, da je ne bom deležen nikdar; povej mi, da je vendar moja! Ali je tako?
Tamara je hitro zašepetala:
—	Tvoja je!
Ni ji bilo več mar jjonosa.... opustila je vsak boj. Bila ji prava slast, da se je dala premagovati. Vse njeno bitje se je raztapljalo v njem. Podržal Jo je nekoliko od sebe, da bi jo inogel bolj videti, in poredni smešek mu je zopet zaigral v očeh.
—	Tisto noč v koči----ko ti je zdrknila pištola iz rok----no, ali ne bi rada vedela, kaj se je zgodilo potem?
Skrila je svoje ličee v njegovo suknjo.
—	O ne, ne, ne! — je vzkliknila, saj je vse odpuščeno in pozabljeno!
Tedaj pa jo je z divjo strastjo privil k
sebi in pošepetal:
—	Dragica, sladka moja kneginja! Bogovi so nama milostni! Vsa sreča naju še
čaka____tedaj sem poljubil samo tvoje
male nožice!
KONEC.
Tisza pometati na našem pragu, ne meneč se za-to, da iina na svojem ogrskem kupe smeti. Ce bi se hotel kak avstrijski državnik vmešavati v notranje ogrske stvari, to bi zašumeli in zagromeli po vsem ogrskem gozdu in bi kričali, da to ne gre, da to ni dopustno, ker so oni samosvoja država, ki si hoče sama urejati svoje razmere. Njim pa naj bi bilo vse dovoljeno. In ne le to, oni smatrajo kot svojo pravico zahtevati, da se tudi avstrijska notranja politika ureja po njihovi volji in želji. In ta pretenziv-nost ni od danes. Bila je pred 37 leti za časa lioliemvarta, ki so ga strmoglavili, ker je hotel ugoditi aspiracijam češkega naroda, in je danes, ko so strmoglavili Korberja, ker se je zavedal, da je avstrijski ministrski predsednik in da mora kot tak braniti avstrijske interese tudi napram Ogrski! Ad vocem Korber. Padel je, ozirom šel, ker ni bil oligarhom na oni strani po volji in na uslugo. Sedaj pa poživlja češko glasilo njegove naslednike, ! laj posnemajo Korberja na brambi avstrijskih interesov in avstrijske samosvojnosti v vsakem pogledu. To bo poizkusni kamen za Clam-Martiničevo vlado. Ko to govorimo, nas ne vodi nacijonalni moment. Vsi narodi v tej polovici zahtevajo, da pridi pariteta med obema polovicama — če že ne moremo priti do nje v gospodarskem pogledu, v razdeljevanju bremen za pokrivanje skupnih potreb — vsaj glede nedopustnosti vmešavanja v ptuje notranje stvari. Ce mi ne smemo tja črez, naj tudi oni ne smejo sem črez. Cas bi bil. da preneha enkrat stanje, ko avstrijski ministri — in vsikdar najbolji — padajo, čini jc kak Tisza jezno nategnil svoje košate obrvi.__
Na pragu boljše bodočnosti ?!
Poslanec F. Udržal priobčuje v »Ven-kovu« članek, kjer pričakuje v tem letu miru — na zunaj in v notranjosti države.
Mi ne kličemo po miru radi tega, ker si ne vemo pomoči, kakor je to v taboru sovražnikov, marveč nas vodi človekoljubje. višje poslanstvo človeka na svetu In če sovražniki vendar ne bi hoteli razumeti človeškega govora našega srca. bodo prisiljeni razumeti moč našega o-rožja. Mir, ki nam ga prinese novo leto, ne more in ne sme ne potruui ^iare krivice, ne kovati novih verig. Svetovna vojna se more definitivno končati le po miru. ki ostane večen mejnik v življenju človeštva, trdna zaščita naravnih pravic vseh šibkih in tlačenih. Le absolutna z^i s'otovitev enakosti in neminljivosti narodnih dobrin more vsaditi v srca narodov medsebojno zaupanje, inore tvoriti ugodno središče za mirovno in uspešno skupno življenje narodov. Trajen mir se more zagotoviti le po zaščiti šibkih pred vsakim pritiskom in vsako krivico. S takimi nadami stopamo v novo leto in v dosego tega vzvišenega cilja smo odločeni tudi še danes doprinašati celo največje žrtve. Tudi največjim narodom ne sme biti v bodoče samovolja v najvišji zakon. Strahote današnje krvave povodnji. ki pretresa ves svet, so nam v popolno jamstvo, da se z vzpostavo svetovnega miru ustvari tudi nov svetoven red ter da se bodo iskala in se najdejo zadostna sredstva za premaganje nasilne samovoljnosti. V bodoče ne sme biti nikake pravice moč-nejega. Tudi v sporu narodov in držav mora veljati pravica kot najvišja sila. Mir je na poti in gotovo uniči v tem letu vse strahote vojne. Ce pa bi bil angelj miru vkljub naši miroljubnosti prisiljen, da z mečem napravi red, ne pade krivda radi prelite krvi na naše glave. Mi hočemo častnega miru in s to željo ponudimo sovražniku svojo zmagovito desnico.«
To so besede plemenite duše, človekoljubja, Človeške civilizacije. Argumenti so to neodklonljive sile, pred katerimi mora povesti glavo, kdor ima v prsih blago, človeški čuteče srce. Pomembnost njihova pa je za nas tem večja, ker označajo ob enem tudi podlage, na katere edine se mora postaviti tudi notranji red v naši državi. Ne govore proti vsaki samovolji, vsaki nasilnosti in objestnosti, proti vsa-
PODLISTEK.
„Ne sodite....!"
Roman.
Pet minut postanka! Izprevodnik je odprl vrata in edina oseba, ki se je nahajala v prvem razredu, bila je dama, jih je z nestrpno kretnjo zopet pritegnila. Toda v istem času je začutila, da je nekdo prijel odzunaj za vrata, in začul se je moški glas:
— Ne dajte se motiti, dragi Lesinski, in le vstopite k svojim sorodnikom, ki ste jih našel tako nepričakovano; jaz že najdem tu zraven v prvem razredu prostorček in se zadovoljim s cigareto.
Ko je gospod, ki je govoril te besede, stopil na vrhnjo stopnjico, je zagledal damo. Poklonil se je, zaprl vrata in se vsedel k oknu nasproti nje. Nekaj trenutkov je neodločno držal cigareto, v fini a-ristokratski roki, potem pa je vprašal:
š
MrUi II.
„tlNNOST1 fttev. S.
V Trstu, dne 8. januarja Itl7.
ki pohlepnosti rrcočnejih po tuji lasti, bilo materijelni. bilo duševni, v mednarodnem življenju, v razmerju med državami, ampak zahfevaio: zaščito za Sibkeje tudi v notranjem države same. Klic je to po evohodi za vse, tudi za šibkeie, ker vsi. tako Človek, kakor narod, imajo pravico do življenja dostoinega človeka, oziroma naroda. \ si narodi so poklicani po bozii pre vidri da sodelujejo na človeški kulturi, na snovanju človeške civilizacije, n:i ustvarjanju duševnih in gospodarskih d« brin, na delu za občo blaginjo, srečo in
zadovol Zlata ne sine edino Ic beseda
it.
. -.da je to. ki veli, da na svetu biti pravice močiiejega. ampak enaka pravica za vse! Zato je oslanca Udržala ob enem slovesen protest rrt>t nesrečni teoriji o naro-dih-gospodih in narodih-hlapcih. proti razlikovanju med državljani prve in takimi druge vrste. Na srečo je taka enakost ^taiuirana tudi v avstrijskih državnih zakonih. Pisec gorniih zlatih resnic uveljavlja zapovedi božje in človeške pravice in govori iz njega blaga in plemenita duša. Pridružujejo se mu pa tudi pozitivni zakoni. Beseda čustvovanja se *paja harmonično z določbami zakona v podlago, na katero se mora postaviti tudi notranje življenje v naši državi.
Toda. poslanec Udržal ne govori le. kako naj bi bilo, marveč nam sporoča tudi svoie globoko u ver jen je, da bo tako! Blažilna. tolažil na in srca povzdigujoča je ta njegova — kakor naglasa - globoka vera posebno danes, ko je tu in tam opažati pojave črnega pesimizma, ki vidi temno pred seboj ki tlači duha, zanaša depresijo v srca in iemlje veselje do bodočnosti.
p slanec Udržal veruje, da se Nizamo bol»>i bodočnosti. Dal Bog vsevečni, da bi ta vera dobila potrdila v bodočih re-'"■^nh. da se medsebojne razmere med državami urede v jamstvo, da se sedanje strahote ne povrnejo več; in da se v notranjem političnem življenju ustvari tak red. da bo naša država to. kar mora biti po svojih zakonih, po zahtevah božje in človeške pravičnosti in po svojem histo-ričnen: poslanstvu: v varno zavetišče vsem s\oiim narodom, velikim in mal'm, močnim in šibkim, zaščitnica ,vseh nje pravic, dom zado\o!jnosti — vseh! Pridi nam bodočnost, ko bo naša država vrnila svoje visoko pošlanstvo kot — v smislu besede Frana Palackega — ncizo^ib-nr* po r.ha za Evropo, za evropsko rav-Rovesb m kot država, ki ni nacij nslna, H \ svok*m n J* »šjem interesi ne nre-«aša n?* akega nadvladja enecn rienena, ker je država — na-odov, ki so jej vsi zvesto udani in smejo zato tudi zahtevati, d? »e vsem enako pravična, vsem enako dobrohotna in skrbeča zaščitmea. To bo, aKc se uresničijo nade češkega poslanca. Po tak: bodočnosti hrepenijo žnjim vsi narodi te države!_
To!n:ljiuQ pojava v na!! trjodnl.
Hrvatski Uovu prinaša ta-le v sedanjih Časih aktualna razmotrivanja:
V naših narodnih krogih je večkrat čuti toži e, da Hrvatje nimaio smisla za trgo-vino in da imajo radi tega tujinski ali ana-ciionalni (nenarodni) elementi v svojih rokah. Ker je gospodarska moč naravnost pogoj od;>orni sili naroda, ni čudo, da so Hr\atje tudi poetično in kulturno malo odporni. Kadar bi naša narodna stvar zahtevala, da bi radi kake stvari napravili ; ritisk na kakega nasprotnika naših go-^p^»darskih ir političnih interesov, smo -lab". ker se najmočneje sodobno orožje, 'rgovina in proiret, nahaja pri nas v tu-j h ali nenarodnih rokah. Oni, ki tako govore. nimaio ravno krivo, ker so to na vse zadnje dejstva, ki jih gledamo dan na dan in občutimo. No, predno preidemo k glavni stvari, moramo povdariti, da so te naše nedostatnosti nastale ravno po krivdi naših prvih narodnih krogov, ki so do r r*d nekoliko let videli v besedi ^trgovec ali *gschaitsmann«, nekako zasme-liovalko in so človeka tega poklica postavljali v tretjo vrsto liudi! Vsa naša družabna, bodi rodbinska, bodi šolska vzgoja, se je borila proti temu. da bi se naši ljudje posvečali trgovini. Izjemo so drlali le Dalmatinci, Primorje (hrvatsko) in domaČi Srbi. Toliko bodi rečeno mimogrede. ker ne smemo potajevati svojih grehov In p^reškov, ako jih hočemo popraviti!
Strahovita vojna, ki pustoši že skoro tri leta. je prinesla tudi pri nas izprememb v mn<*gih mišljenjih, posebno pa glede gospodarstva in trgovine. Dnevn: ča-opisi, ki so se poprej bavili z gospodarskimi vprašanji kakor s stvarjo, ki je peto kolo
—	Dovolite, milostiva, da pokadim cigareto?
Ona je dvignila pogkd s knjige; bil je zvezek Tolstega. Velike, čudovito lepe sive. zelo odločno zroče oči so se uprle
vanj.
—	Pro«im. kadila sem ravnokar sama.
Govorila je jezik elegantno zveneče.
ali vendar se je poznalo, da je Rusinja.
In res. v kupeju se je čutil lahen vonj po cigaretnem dimu, pomešan z vonjem Jnbtovine in zelo močmm vijoličnim parfumom.
Gospod se je zopet poklonil in se je navidezno zanimal edino le za svojo cigareto. toda izpod poluzaprtih vek je opazoval nasproti si sedečo damo z izkušenim pogledom moža. ki pozna svet.
Bila je lepa ... čudovito lepa.
Somerna, kraljevska postava, glava klasične obhke. pepelnato sivi lasje moderno visoko počesani, en sam kodrček se Je igral na čc!u. Toaleta zelo elegantna, potni p!a<č iz. zelene svile, svetle damske rokavice, gladek klobuček, ki pa
pri vofcu, se popravljajo jako s težavo, bojazljivo in s kolikor toliko nerazumevanjem. No, glavno je, da se ipak giblje. Trgovina je zadobila tako državljansko pravo, da se celo »presvetli*« ne sramujejo trgovati! Ali, kar |e najglavneje: v času te vojne smo opazili tudi neki zelo tolažljiv pojav. V mnogih naših ljudeh, ki so se posvetili trgovini, so se razkrile izredne sposobnosti, da postavijo naši trgovini mnogo širše podlage. A pri tem je še tolažljiveje, da je tudi mnogo bogatih ljudi in denarnih zavodov, ki s kapitalom prihajajo tem našim mladim trgovcem na pomoč, kar je bilo popred velika redkost.
Iz trgovskih krogov dozna jemo, da je v Zagrebu samem deset mladih hrvatskih trgovcev, a v provinciji še veliko več, ki s svojo spretnostjo in solidnostjo žc igrajo znatno vlogo v našem trgovskem svetu. Ti trgovci so bili še pred par leti trgovski nameščenci, ali izkazali so se s takimi sposobnostmi, da so nekaterim našim trgovcem padli tako v oči, da so jim ponudili toliko sredstev, da so mogli začeti s samostalno kupčijo. Je takih mladih trgovcev, ki so dobili stotisoče na razpolago in njihovi financierji govore z zadovoljstvom, da so svoj denar v njihovih trgovskih sposobnostih najbolje naložili. Med tujinskimi in nenarodnimi elementi, ki, na žalost, še vedno gospodarijo v naši trgovini, je izzvalo to razumljivo vznemirjenje in prizadevanje, da bi te nadarjene »začetnike na veliko« onemogočili. Nu, kakor nas tudi uveravajo. so ta prizadevanja brezuspešna, ker ti naši mladi trgovci z raznim blagom tudi s solidnostjo osvajajo tržišča, posebno v provinciji med manjšimi trgovci. Interesirali smo se, iz katerega našega kraja po večini prihajajo ti mladi hrvatski trgovci, pak smo izvedeli. kar je zelo karakteristično, da so po rodu ali pokoljenju naši kršni Ličani ali Graničarji, in da so tudi tedaj, ko so bili še nameščenci, igrali veliko vlogo med svojimi tovariši radi svoje inteligence in širokih pogledov. Akcija, da se v naši trgovini odprejo poti narodnim ljudem, zavzemlje že danes znatne dimenzije, ki bodo po vojni še veče. In to mora vsak rodoljub iskreno in z veseljem pozdravljati ter moralno in materijalno podpirati te pijonirje bolje naše gospodarske bodočnosti.«
Iako »Hrvatski LIoyd< o predmetu, ki tnu moramo tudi mi Slovenci začeti posvečati vso svojo pažnjo. Kajti tudi za na:;. Kakor za vsak narod, velja resnica: M č gospodarska — odporna narodna in politična sila naroda. A trgovina in obrt
—	eden glavnih ogelnih stebrov narodnega gospodarstva. Zato so navedbe v »Hrvatskem Lloydu« tehtne in zanimanja vredne tudi in še posebno od naše strani. Ne bi hoteli trditi, da je med nami in Hrvati popolna analogija v stanju stvari, posebno pa ne glede njih boljšanja. l.e toliko smemo pripomniti, da paralela, ako bi jo hoteli črtati ne bi bila na naso korist. Ali v enem je istovetnost: da do nove jih časov nismo hoteli priznavati trgovini tiste važnosti za skupni položaj naroda v gospodarskem in političnem pogledu, da smo zato nehajno prepuščali teren tujcem, da nas je obnemoglost v trgovini ovirala tudi v politični borbi in narodnih poletih.
Naj je tudi med nami in Hrvati glede današnjega stanja še precej razdalje — posebno, kar se tiče zanimanja že dobro fundiranih trgovcev za mladi marljivi in sposobni naraščaj — vendar velja »Lloy-dov« članek tudi za nas, ker vsebuje vrsto migljajev in napotkov, kako moramo, da se tudi pri nas razvije iz domačih tal vzra-sel, sposoben trgovski stan, ki bo svofemu narodu res v oporo, ki bo množil in jačil vse naše narodno gospodarstvo in tako tvoril izdatno jamstvo za obstanek, bodočnost in veljavo naroda.
Posebno naši imovitniki med trgovci in naši zavodi naj uvažuiejo gornjo izjavo, ki jo citira hrvatski strokovnjaški list: da je denar, ki se daja mlademu nadarie-nemu in solidnemu trgovskemu naraščaju na razpolago, najbolje naložen — za te poslednje, za one, ki so dali. in za — narodno skupnost. Kajti resnica je, da so tudi pri trgovcu osebna svojstva, značaj
—	najbolji porok.
Hrvatski list nam je pokazal na eno važnih poti do močnega gospodarskega stanja. A gospodarska moč daja narodu narodne in politične odporne sile.
StVa?
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 5'30 do 5*60; »broklje« brez cvetja 40 vin.; broklje« s cvetjem hO vin.; kislo zelje 76
vin.; sladko zelje 52 vin.; domače korenje 52 vin.; cvetni kaTfijol 80 vin.; čebula K 1; jabolka K 160 do 2'20 (izključena so namizna jabolka); peteršilj 50 do 60 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.; sladka repa 28 vin.; salata 76 vin.; Ipinača K 1*44; ohrovt 52 do 56 vin.
taltrtl MHBlitt vrevlzMlsle kralsDt.
Osfcdnji urad prodajališč •provincijske komisije naznanja, da so imela prodajallšča
od 1. decembra do inkluzivno 30. decembra 1916 naslednje prejemke:
St
1	v uL Madonna del mare K
2	t šoli na trgu Rosario K
3	v ul. delle Poste It. 14 K
4	trg Ambrogio Ralli 4 K
5	▼ ul. Bachi 8	K
6	v ul. Acquedotto it. 38 K
7	v šoli v ul. Parini 8 K
8	v šoli v ul. Donadoni K
9	S. Giacomo in monte 18 K
10	v ul. Giulia 35	K
11	v zabavišču v Skednju K
12	pri ,Tirolcti*Sv.M.M. Zg. K
13	pri Miklavcu Sv.M.M.Sp. K
14	pri Sv. Ivanu
15	v Rojanu
16	v Barkovljah
17	v ul. Raffineria' št. 4
18	trg Gian Batt. Vico 2
19	Via deirOrologio št. 6
34.192 73 29.803*25 61.582 — 33/)74*20 49.270. 33,0 !2'7S 40.551-72 70.855*44 59.^08*99 40.139*72 22.242*92 33.856*37 20.334* 06 24.778*12 35.859*85 24.861*44 52.482*05 38.428.67 52.209*94
Skupaj K 757.144.25
K K K
K K K
Domaie vesti.
Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v tržaški mestni bolnišnici g. Josip Vouk, uslužbenec Dreherjeve pivovarne. N. v m. pJ
Snočnja ponovitev bajke »V kraljestvu palčkov« je uspela, kakor je pač umevno, kar najbolje. V posameznosti, mislimo, da se nam ni treba spuščati več, pač pa naj zopet ponovimo, da je stvar tako prisrčno dobra, da je, kot vsakikrat, morala navdušiti vsakega poslušalca. Občinstvo je pokazalo to tudi z obilnim odobravanjem. Dvorana je bila polna, rečemo lahko, razprodana, in naša CMD je za svojo bo-žičnico dobila lep prispevek. Nekaj naj pa le že omenimo, kar smo prvikrat, žal, pozabili: vse priznanje tistima dvema gospicama učiteljicama, ki ste imeli največ truda za naštudiranje bajke, gci. Pavli Hočevarjev!, ki je bila režiserka u-prizoritve in je naučila deco ves prozni del, in gci. Vidi Kersnikovi, ki je aranžirala nastope vil. Končno pa še enkrat: čast vsem, ki so sodelovali in pripomogli do tako sijajnega uspeha.
Zeljologija, ali tudi zelje .ie — nemško. Dobro je pa res, da se v sedanjih preres-nih časih še znajdejo ljudje, katerih ie vkljub vsem vojnim težavam ostalo še toliko dobrovoljnosti, da morejo razpravljati o velevažnem vpra^Utnju. ali so Nemci ali Slovani prej sadili zelje, in ali so Nemci učili Slovane, kako se kisa zelje, ali pa narobe. Se boljše pa je, da se o tem vele-pomem-bnem vprašanju z isto resnostjo razrTavlja v drugače resnem listu, graški »Tagesposti«, kot bi šlo najmanje za — nemški državni jezik. Dobrega pol stolpca je posvečeno nemštvu sladkega in kislega zelja, celo pesnik (pa ne morda po »pesi«, ki se je tudi najbrž v kratkem polasti kak nemški »pesolog«). Uhland in cesar Karel Veliki sta morala na pomoč, da drugače latinski »kapus« dobi nemško lice, dušo in obisti. Kar se tiče kislega zelja, je baje stvar že nekoliko dvomljiva, kjlub slovanskim kislim kumarcam, ki smo jih pa tudi najbrž pouzmali v starodavnem Carigradu, kjer so bile baje zelo pribljubljcne, in smo jih s carigrajskimi »mački« vred izročili nemškim »buršein«, ki so dotlej poznali samo »kisli slanik«. Toda četudi stvar ni končno dognana, »ima vendar prav Uhland, ki pravi, da je kislo zelje nemška jed. Drugi narodi so jo prejeli od nas.« Hvala Bogu, da je stvar taka in rešeno tudi vsaj preliminarno nemštvo kislega zelja. Pričakujemo pa, da vse-nemški gospod poslanec VVolf in tovariši v bodočem državnem zboru vlože nujni predlog, da se nemštvo kislega zelja uzakoni s posebnim zakonom in Slovanom prepove saditi zelje v obče, prav posebej pa jesti kislo zelje. Vprašanje kisanja možganov se lahko reši zdravniškim potom.
Bratoljubje na bojišču. O priliki svojega odhoda iz Judikarijev je nabral inž. Oliva med slovenskimi možmi-delavci 82 K za ranjene in bolne vojake. Darovalci žele vsem: srečno novo leto!
Popravljamo. V včerajšnjem članku »K narodnostnemu vprašanju« naj se glasi uvod: »V prvi številki »Oesterreictiisch-ungarisehe Kriegskorrespcndeitz«, ki jo
izdaja c. in kr. vojni tiskovni stan in so posnetki v njej objavljenih spisov prost: cearure, čitamo na uvodnem mestu naslednji članek, ki ga objavljamo v celoti dobesedno. ^___
Podpisi n V. uju HS0jil9. - 32. Izkaz.
Okrajna bolniška blagajna v Trstu K 20tisoč; U kr. dom stotnija v Grijanu K 12.950; dr. Pave! Reiscr lOtisoč: Viktor Mihelj. N. N. po K 6tisoč: N. D. Carusso. Anton Kavrečič po K 5tisoč; Uršula Kavrečič. Florijan Stor po K 4tisoč; N. N. K 3.600; Henrik Mayer, c. kr. podkonzul K 3tisoč: Marija Skorja K 2.400; Mavricij Schlesincer, Bernard Motler, N. N.. Jos. Jakomin, Jos. Rustja, Fr. Bratinu. Marija Baje, lv. Baje. Iv. Rustja, Franc Baje. Tereza Kosovel, Marin Markićević po K 2tisoč; Anton Ukmar K 1.500; zadruga stavbnih inženirjev, Herman Girardelli. Jernej Sustersich. Evgen Morelli, Ivana Gizela Schamanek. N. N.. N. N., N. N.. Franc Reganzin. Alojz Butti nil, A. Kotcrle, Iv. Jakomin, Marija Pobega. Andrej Sirk. Jos. Dellasavia po K 1 tisoč; Cassa di risparmio e prestiti fra impiegati civili, Fortunat Cusin. Karel Walcher (nadaljen podp.) N. N., N. N. po K 500; Alojziia Pipan, dr. Hcktor Pollanz, K 300; Artur Fava, N. N. po K 200; Alojz Macello. Adolf Mattc-Iich, Franc Prosen. G. Linardovich. Ida Lavagna. Oskar Pest, Venceslav Dimitrievich, Tereza Pre donzan, Marija Gav;Iiardo, L. Sclmssnic ćt Co.. Viklor Toso, Franc GJinscheg, G. Jancovicli. Ca sadei čt Gherdol, Alojz SaleU-li, Henrik Ferrazziit-ti po K 100.
DAROVI.
Namesto venca na krsto Vladke Grž!-nove daruje g. Ludvik Modic K 10'— za božičnico rojanske podružnice CMD. Denar hrani uprava.
Darovi, došli ces. komisarhi. Avgust pl Felszegi K 30 za vdove in sirote ob Soci padlih vojakov. Baldazar Mimbelli K 5»: v korist naših vojakov na jugozapadu i fronti.
Namesto cvetja na grob pokojnemu prijatelju Josipu Peliconu darujeta Lojza in Andrej Baudaž 10 kron ženski podružnic; CMD. Denar hrani uprava.
Za šentjakobsko podružnico CMD sta darovala gg. Miklavec Anton K 2 in hran Trošt K 1. Objava daru pod imenom Fran Ferfolia v znesku K 10 se popravlja v sinislu, da je ta znesek daroval g. Alojzij Ferfolia trgovec v Trstu, ul. Carintia 22. Odbor se vsem darovateljem najpri-srčnejše zahvaljuje.
Tz zgodovine mesta naj navedemo, da se e 1. avgusta leta 1789. vršila tu prva bitka med Rusi in Turki, ki se je končala > turškim porazom. Rusi so zasedli
:nesto.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE RANJENE JUNAKE NA - - - OBVEZOVALISCIH - - -
j. T
Potrtim srcem javljamo pretuino vest, da ^o [>opoldne v cvetu mladosti izdihnil stojo
bia; O dušo naš ljubljeni
JOSIP VOUK.
Po#>eb dragega ]>okojiiik.t se bo vrSU ▼ torek, t. m. ob 3 popoldne, iz mrtvaduice mestne bol-
išnice.
TRST, dne 7. januarja I9IT
Žalujoči ostali.
Velja kot direktno obvesi lo.
ĆESKO - BUDjETViSKA RESTAVRV
CIJA (Bosakova uzorna češka gostilne v, Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Jisti.
mm	MALI OdLASI			1::
□□ □□		te ralunajo po 4 Rtot. ben.Uo. >'t»»lDO tiskao« b.sed« in računajo enkrat t.4, — Najnaanjia : pristojbina an.i. 40 itotinkc. :	□□	
ie ležal zgoraj v mreži poleg krznenega ovratnika. Vse potne potrebščine iz juh-tovine, tako tudi mali črcvcljčki. ki so zrli izr>od šumečih svilnatih spodnjih kril.
Njeno starost je ceni! na petindvajset do osemindvajset let.
Njegova sodba je bila: dama iz odlične družbe.
O tem tudi ni dvomil vkljub dejstvu, ua je bila močno napudrana in ... stavil bi bil... da je bila dražest divno oblikovanih ust povečana z umetnim rdečilom in da so bile lepe obrvi v nasprotje z lasmi počrnjene. Na svojih potovanjih po svetu je videl, da v inozemstvu tudi dame najvišje družbe prav rade uporabljajo taka toaletna sredstva.
V tem razmatranju mu je zače! dražiti živce močni vonj parfuma m zazdelo se mu ie, da ne more več dihati. Prijel ie za usnjati pas pri oknu in Je že imel vprašanje na ustnicah, ko ga ie ona skoraj prestrašeno pogledala in rekla:
— Prosim lepo, ne odpirajte okna, ne
morem prenašati prahu, — in kakor da | bi hotela nekoliko ublažiti rezke besede,' je dostavila smehljaje: — Pripadam k onim Rusinjam, ki morejo živeti samo v toplih, s parfumom prepojenih prostorih.
—	To vidim. — si je mislil on in pobral knjigo, ki ji je zdrknila na tla. Odprla se je naslovna stran in tam je čital v francoščini: Kneginja Vorončeva svoji ljubi Sonji.
—	Hvala, gospod!
—	Milostiva ate omenila, da Rusinje ljubijo tople prostore, — le pričel, — kako se pa morejo potem oživljati v mrzlo severno podnebje?
—	O, po zimi se živi itak samo družabno življenje ta Človek skoraj nikdar ne pride peš na ulico.
—	Imel sem prav, — si je dejal sam pri sebi, — dama iz odlične družbe, tudi ne umetnica, kakor bi se bilo dalo mi-
^	(Dalje.)
Tf* m
Brajla-Galac-Focsani. Včeraj je javil nemški veliki glavni stan, da so zvezne čete zavzele Brajlo in da je Dobrudža popolnoma očiščena sovražnika. Na vrsto pridete sedaj trdnjava Galac ob Donavi in Focsani ob reki Milkov. — Brajla šteje kakili 65.00U prebivalcev. Mesto leži na levem bregu Donave in ima prav dobro pristanišče ter je tako najznamenitejše izvozišče za vlaško žito. Tu se končavajo tudi važne železniške proge iz Vlaške in Moklave. Donavska dolina tvori tu kakih 11 kilometrov široko močvirnato nižino, preko katere vodi ena sama zveza z mestecem Mačlnom. \ prejšnjih časih je bila Brajla znamenita podonavska trdnjava in je kot taka igrala važno ulogo v rusko-turških vojnah. Leta 1770. so Rusi zavzeli trdnjavo, a so jo v iniru. sklenjenem v Kučuk-Kaj-nardži zopet vrnili Turkom, ki so nato utrdbe iznova zgradili. Leta 1809. so Rusi zopet oblegali Brajlo, a so že po štirih mesecih opustili obleganje. V naslednji vojni leta	so imeli Rusi več uspeha,
ko so zopet oblegali trdnjavo. V petih tednih so prisilili turškega poveljnika Soliman pašo, da se je vdal. Izgovoril si je prost odhod. Pri tem obleganju so Rusi izgubili 4000 mož. Leta lb77. so se pri Braili vršili težki artiljerijski boji, po katerih so Rusi 22. junija prestopili Donavo ni zasedli Mačin. — Trdnjava Galac leži na levem bregu Donave med izlivom Sereta in Pruta. Biio je doslei romunsko vojno pristanišče. Poleg Foksa-nija Je glavno oporišče utrjene seretske črte in je dobro zavarovano po močvirnati seretski nižini in velikem Bratskem jezeru. Pod kraljem Karolom na severo-zapadni strani mesta zgrajeni, 15 kilometrov dolgi utrdbeni pas, je bil zgrajen v obrambo proti ruskemu vdoru in obstoj! iz treh zaporednih črt s skupno 51 baterijami topov najnovejše vrste. Galac ima okoli 75.000 prebivalcev ter je bil glavno trgovišče podonavske trgovine, ker prihajajo do tod po I>onavi lahko velike pomorske ladje. V rusko-turškili vojnah je Galac vedno igral veliko ulogo. \ novembru leta 1769. so Rusi tu potolkli Turke. Okoli dvajset let pozneje, 1. maj-nika f. 1789., so Rusi zavzeli mesto, a so bili 18. avgusta istega leta zopet pregnani. Leta 1791 so se tu vršila prva mirovna pogajanja med Rusi in Turki. Leta 18^1 je zopet hrumel boj okoli mesta in sicer med grškimi heteristi in I urki in leti so pod Jusuf pašo nato morili m po-žigali po mestu. Leta 1828. so Rusi premagali Turke pri Galacu. Od leta 1H48. do 1851. so Rusi imeli mesto v svojih rokah in ravno tako ob začetku krimske vojne, od poletja 1853. do septembra 1854 Tedai so prišli Avstrijci v Galac, kjer so ostali do leta 1857. V zadnji ru-sko-turški vojni so Rusi zopet zasedli Galac in so tudi tu skoraj istočasno kot pri Brajli prestopili Donavo 22. junija leta 1877. — Focsani je glavno mesto romunskega okrožja Putna, šteje kakih 25 000 prebivalcev in leži ob vzhodnem vznožju sedmograških Karpatov, 16 kilometrov zapadno Sereta ob železniški
progi Bukarešt-Buzeu-lckany-Crnovice. Mesto tvori moderno opasno trdnjavo in obenem levo krilno oporišče utrjene seretske črte, ki naj bi prostor med Donavo in Karpati zapirala proti severu. Utrdbeni pas obdaja mesto od severa in vzhoda, se na obeh straneh naslanja na reko Milkov in ima 6 do 8 kilometrov po-himera. Gotovo so tekom vojne moderno utrdili tudi južno in zapadno str?n mesta.
i*imift hnln r° K 1 t»rvnuo io K
lUlijL fJtlC - bombni K d'-, volnena pokrivala K 8 50, i le eni e K 4mbljeno oblek « K 2 , belo Tolno K 7'—, sivo volno K 6'—. Zalojca ulica G-ppa 16. Nacson.	8H
FQtO$rtff	J®rkič poslnje^.opet r a▼ oje> n
<-t«?\\ 10.
ateljeju ▼ Trat«, Via delle
No debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, nnkanec, pipe. milo, gumijevo nike, razni gumbi, denarnice, mazUo Čevlje, električne ■ vetiljke, baterije, p »emiki papir kopirni HTlnfiniki, zaponke prstani rdečega krir.a, krema za brado, iiice, razna ružila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, oj^le lat t, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Krjopf* ' in drugo prodaj* JaKOU LKVL ulica 3. NieoL ► Stev. 19	J6
ZDRAVNIK
M. Dr, Karo! tomiili
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 lil. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otroške bolesni (blizu ccrkvc sv. Antona novega.)
Ziatsrnlcc
P ino
Trst, ulica Canale srev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerna.
IHM 11
Trst - Ufa Stadion 10 - Trst
Odprt od 8*2 zuečerniipre]
Cena: L vrste K Z. 1L urste K1.
iifmKgHmiEsnfPfa
Novi dohodi zo sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Norco Confortl, Trst & Camptinlle 21
Hc^fai in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana* Elegantne sobe. — Največja čistost. - Cene zmerne.
r.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermšk
v Trstu, ul. Posla vecchi« 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez x bolečine. m s-s Plombiranje, m UMETNI ZOBJE.
*