Štev. 276 TRST, sreda 5 oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tadl »b nedeljah in praznikih eb 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. F* sam Ič ne It*Y. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-t dni, Dombergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OSLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ke jn«. ČEKE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, c*»nrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 *t. fum. Za ogla e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Budaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-■i*aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .i d;no3tia. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". -- - Plačljivo In uiožljivo v Tr*tu. Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saroeatna na nedeljsko lzđanj. „EDIHOBTI" »t»ne: s* oelo Uto Kron 5 30, P»I let* Kron 3 6O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi 88 ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galattl 18 (Narodni dom* Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. I.astnik konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. —~ PoItno-hranilnRnt račun 5t. 841 652. TELEFON It. 11-57. „narodna del. organizacija" o Trstu vabi na ... lil. redni ... občni zbor ki se bo vršil v soboto, 8. oktobra 1910 ob 8. uri zvečer v gled. dvorani „Nar. doma" v Trstu. Ker je na dnevnem reda tudi volitev predsednika In odbora HDO. je dolžnost vseh somišljenikov, da se udeleže tega važnega občnega zbora. ODBOR Nar. delav organ. BRZOJflUNE UESTI. Posl. dr. Oražen odložil deželno-zborski mandat. LJUBLJANA 4. — Zastopnik mesta ljubljanskega v deželnem zboru kranjskem, dr. Oražen, je odložil svoj mandat. Ta svoj # korak utemeljuje z razmerami v narodni napredni stranki vsled spora med mladini in dr. Tavčarjem. Pripomba uredništva. Odkrito povedano : ta korak g. dr. Oražna nas je najneprijetneje presenetil, ker priča, da je naše politično življenje v dekadenci. Najsi bodo že razmere v narodno-napredni stranki take ali take in naj je v omenjenem sporu krivica na tej ali oni strani, po našem mnenju ravno dr. Oražen kakor vodja struje, ki zahteva v Hribarjevem vprašanju najradi-kalneje postopanje, ne bi bil smel odstopiti, ko ima priti ravno to vprašanje v deželnem zboru v razpravo. A on ni smel tega storiti tudi kakor zastopnik mesta Ljubljane. V deželnem zboru pride namreč tudi v razpravo novi mestni štatut, ko bo treba varovati interese mesta. Zakaj naj bi — vprašamo — mesto Ljubljana v najkritič-nejem trenotku izgubilo svojega zastopnika zato, ker so razmere v kaki stranki nezdrave ?! Korak dr. Oražna se torej nikakor ne da opravičiti. Dr. Kramar nevarno obolel. PRAGA 4. Dr. Kramar je nevarno obolel v Krimu, kjer sedaj biva. Belgijska kraljevska dvojica na Dunaju. DUNAJ 4. Kralj Albert se je ob 9 30 predpoludne podal v kapucinsko cerkev, kjer je položil venec na grob pok. cesarice Elizabete in pok. prestolonaslednika Rudolfa. Tekom predpoludne sta belgijski kralj in kraljica posetila člane cesarske hiše. DUNAJ 4. Belgijski kraij je danes po-poludne obiskal lovsko razstavo in je vspre-jel v avdijenci na dunajskem dvoru akrtdi-tirani diplomatični zbor. DUNAJ 4. Cesar je podelil belgijskemu kralju Albertu pešpolk št. 27, katerega ime-jitelj je bil prej pokojni belgijski kralj Leopold. Vojni minister SchSnaich odstopi. DUNAJ 4. . „Vaterland" pravi, da odstopi vojni minister Schonaich, čim zvrši zasedanje delegacij. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 4. — Zbornica je vzela na znanje, da je cesar vsprejel na znanje adreso na prestolni govor. Nato je zbornica izvolila delegacijske člene, na kar je bila seja zaključena. Moravski deželni zbor. BRNO 4. Ko je imela zbornica glasovati o predlogu posl. Jileka in tov. radi dogodkov v Iglavi povodom sokolskega slavja dne 31. julija t. I., so nemški poslanci šli iz dvorane. Ostal je le posl. Deran, ki je najprej zahteval, naj se sešteje zbornico in ako bi bila ista nesklepčna, na| se glasuje po imenih. Za nujni predlog so se dvignili poslanci vseh čeških strank, vštevši konservativno veleposestvo. Proti so glasovali ustavoverni veleposestniki in moravska srednja stranka. Deželni glavar je konstatiral nesklepčnost zbornice in izjavil, da skliče prihodnjo sejo pismenim potom, kar se zgodi bržkone jutri zjutraj. 150 rudarjev zasutih. LONDON 3. V Elpasu, Teksas, se je pripetila velika nesreča. Zasuto je vsled eksplozije 150 rudarjev. Nezgode na železnici. NEUTRA 4. Na postaji Nagy Surani sta vsled krivo postavljenih ogibov trčila skupaj dva vlaka, pri čemer sta bila poškodovana dva vagona. — Ranjen ni bil nihče. — DEVA 4. Danes predpoludne sta trčila skupaj dva tovorna vlaka; obe lokomotivi in deset voz se je popolnoma razbilo Uničeno je tudi mnogo blaga. Ranjen ni bil nihče. Uradnik, ki je zakrivil nezgodo, je bil suspendiran od službe. Kolera. TEHERAN 4. — Do včeraj je bilo v Medšedu prijavljenih 14 slučajev kolere. RIM 4. V zadnjih 24 urah je v Napolju na novo obolelo na koleri 10 oseb, tri so umrle, v napoljski provinciji je obolelo 17 oseb, Šest jih je umrlo, v Apuliji je ena oseba umrla. Velik požar v New-Jorku in Monte-video. NEW-JORK 4. Požar, ki je včeraj izbruhnil v neki skupini hiš 24. ulice in 1. avenue, je napravil 1 in pol mil. škode. Pogorelo je eno skladišče lesa, en hotel, ena tovarna in več postranskih poslopij. MONTEVIDEO 4. Požar je popolnoma uničil nove velike doke in carinska poslopja in ugrožava Quai national. Nikakor ni možno bližati se požaru, vendar je nade, da bodo ogenj lokalizirali.^ Vse evropsko blago je izgubljeno. — Škode je nad 2 milijona frankov. Parnik se potopil. PANAMA 4. Pri Punta Garachina se je baje vsled eksplozije kotla potopil parnik „Chiriquia. Na parniku je biio 70 oseb, med njimi 27 potnikov. NEW-JORK 4. „Sun44 je zvedel iz Paname, da je bilo na parniku „Chiriqui", na katerem se je razpočil kotel, ubitih 50 oseb. RUSIJA. Odstop Izvolskega. PETROGRAD 4. Časniki živahno ko-mentirajo odstop ministra za unanje stvari, | Izvolskega, le „Novoje Vremja44 in „Rieč" molčita. „Birš. Vedom." omenjajo rusko politiko na bližnjem Vztoku, kar da se ima smatrati kakor vspeh Izvolskega, ali glavna zasluga njegova da je sklep angleško-rus-kega dogovora. „Petersb. Herold" pa pravi, da ima na tem glavno zaslugo pok. angleški kralj Edvard. Car je lastnoročnim pismom podelil Izvolskemu red belega orla. Pismo povdarja med drugim, da je Izvolski energično in spretno vodil mlnisterstvo za unanje stvari od leta 1906 in sicer v težavnih političnih okolščinah ter da je zasledoval le mirovne interese, in največa njegova zasluga da je sporazum z Anglijo in Japonsko. Stolipin postane grof in minister za unanje stvari? PETROGRAD 4. Ministerski predsednik Stolipin bo imenovan grofom in to radi izrednih zaslug, ki jih ima kakor ministerski predsednik. Dotični patent mu izroči sam car, ko pride k njemu na avdijenco Stolipin, da mu poroča o svojem potovanju po Sibiriji. Na merodavnem mestu zagotavljajo, da ne bo novi minister za unanje stvari imenovan pred povratkom carja. Govori se, da postane minister za unanje stvari Stolipin in ne Sasonov. __ Dunaj 4. Vojna ladija „Cesarica Elizabeta", je včeraj priplula v Singapore. Na ladiji vse zdravo. Dunaj 4. Upravni svet južne železnice je imenoval generalnim ravnateljem sekcij-skega načelnika v železniškem ministerstvu, dr. Avgusta vit. Weeber. Budimpešta 4. Posl. Ladislav Oko-licsanyi je poslal predsedniku stranke Ko-išutu pismo, v katerem mu sporoča, da zstopa iz stranke, ker ga niso kandidirali v delegacija. Limburg n/L. 4. — Ruski car in veliki vojvoda hesenski sta danes dospela semkaj, da si ogledata mesto. Fran Gerbič. (K trojnemu jubileju slovenskega umetnika poklanja njegov učenec.) Čeprav je naš narod mal po številu, je vendar lepo število Slovencev, ki so dosegli velike Časti in slave, ker so zaslužni za človeštvo. Na splošno se more reči, da je dal naš narod svetu mnogo kapacitet na znanstvenem in predvsem na muzikalnem polju. To tudi docela odgovarja našemu narodnemu značaju. Kjer je Slovenec, tam je petje doma. In zato vidimo, da se je v prosvitljeni dobi naše zgodovine ravno v glasbi naš narod povspel visoko: in sicer smo napredovali v vstvarjajoči kakor v izvajajoči glasbi. Saj smo na nekaterih izmed najod-ličnejših svetovnih oper zastopani s pevci-mojstri, ki so naše krvi. Danes pa se hočemo spomniti slovenskega umetnika, ki uživa priznanje kakor ustvarjajoč muzik, ki je bil v mlajši dobi svojega življenja deležen redke slave in hvale kakor izvršujoč glasbenik. Gospod Fran Gerbič, ravnatelj „Glasbene Matice" v Ljubtjani, obhaja trikraten jubilej: sedemdesetletnico svojega rojstva, petdesetletnico svojega dela kakor komponist in petidvajsetletnico kakor administrativni ravnatelj slovečega jugoslovanskega glasbenega zavoda „Glasbena Matica" v Ljubljani. Slovenski narod je dolžan hvale mojstru Gerbiču predvsem kakor ravnatelju „Glasbene Matice". Ta zavod, ki se je ob svojem rojstvu nahajal seveda v najprimi-tivnejših razmerah, razvil se je v glasben zavod prve vrste, ki bo skoro brez konkurenta med jugoslovanskimi narodi: vspešen in enakovreden konkurent drugim tujerodnim svetovnim sorodnim zavodom. „Glasbena Matica" je razpela svoja krila preko vse širne slovenske domovine, v umetniškem pogledu je mojsterska. In zasluga na tem gre poleg mojstra Hubada, kakor artističnega ravnatelja, administrativnemu ravnatelju zavoda, profesorju Fr. Gerbiču, ki z veščo roko, železno vstrajnostjo in redko nesebičnostjo vodi ta zavod skozi četrt stoletja. In kakor profesor klavirja in solo-petja v „Matici" je podarjal premnogim slovenskim sinom in hčeram pouka v lepi umetnosti ter jim tako vcepljal ljubezen do plemenite zabave. Trudil se je pa tudi izven učne dvorane za napredek slovenske i glasbe, in to kakor organist v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, a še bolj kakor dirigent ljubljanske opere, ter je tako eden izmed ustanoviteljev edine obstoječe slovenske opere. Slovenski narod dolguje našemu slav-Ijencu pa še drugo zahvalo: da je ponesel v širni svet glas našega jezika, naše glasbe ! G. Gerbič je namreč, predno je prišel kakor profesor k „Matici", osrečeval se svojim izbranim tenorskim glasom razne operne odre naokoli. Bila je to njegova doba mladosti, doba vspehov in časti. Kakor sin mesarja in živinozdravnika, posestnika Jožefa Gerbiča, stare cerkniške korenine, rodil se je današnji naš slavljenec v Cerknici na Notranjskem na 5. dan meseca oktobra leta 1840. Ljudsko šolo je dovršil deloma doma, deloma v Ljubljani, kjer je pozneje tudi nadaljeval svoje študije na tedanji nižji realki (višje še ni bilo tedaj). Ves čas svojih študij je bil odličnjak. Kakor šestnajstleten mladenič je pričel študirati učiteljsko pripravnico v Ljubljani, kar ga je zelo veselilo, ker na tej šoli uče v večji meri glasbo, do katere je on imel veliko veselje. Po dovršeni Šoli je dobil mesto nadučitelja na ljudski šoli v Trnovem na Notranjskem. Že na učiteljišču v Ljubljani se je vsled intinzivneje gojitve muzike njegovo veselje do nje večalo, a krepil mu je to veselje tedanji učitelj glasbe na učiteljišču, slov. komponist Kamilo MaŠek; ravno tako se je navduševal za glasbo kakor gojenec tedanje ljubljanske „Glasbene Matice" — filharmoničnega društva, kjer je bil kapelnik priznani glasbenik slovenski, Anton Nedved. Čim je nastopil službo v Trnovem, poskusil se je v kompoziji in vspehi prvih poskusov so ga podžgali, da se je odločil, da pojde na konservatorij v Prago, da se spopolni v kompoziciji, klavirju in solopetju ter v drugih predmetih Tri leta je ostal na konservatoriju v Pragi (l. 1863—1867) ter ga dovršil z odličnim vspehom. Na to se je posvetil gledališki karijeri kakor junaški tenor. Najprej je bil pri „Narodnem divadlu" (Narodnem gledališču) v Pragi eno leto; zatem je šel v Zagreb, kjer se je ravno ustanavljala hrvaška opera. V Zagrebu je ostal devet let. Tam si je tudi izbral za zakonsko družico operno primadono hrvaškega gledališča, Emilijo Dane-ševo. Ko je I. 1878 obolel na pljučnici, odšel je iz Zagreba. Došli mu ponudbi na c. k. dvorno opero na Dunaju se pa ni odzval. L. 1880, po prestani bolezni, je vsprejel mesto na operi v Ulmu na Nemškem, leto pozneje v Lvovu. Nesreča v družini pa ga je prisilila k sklepu, da zapusti gledališko karijero. Dogodek, ki ga je k temu prisilil, in ki se ga g. profesor še danes z žalostjo spominja, dokazuje, kako kruto ga je usoda zasledovala. Nekega dne mu je ob popoludanskih urah smrt ugrabila ljubljenega sinčka — zvečer pa je moral žalostni oče nastopiti v vlogi Raoula v G. Mayerbeerjevi operi „Hugenoti". Zato se je takoj odzval povabilu lvovskega konserva-torija, da prevzame službo glasbenega profesorja. Ostal je tam od 1881 — 1885. Splošno spoštovan in priznan umetnik, priljubljen in ugleden skladatelj je vkljub vsem insistentnim prošnjam Lvovcev zamenjal svojo lepo, bodočnosti polno karijero s skromno službo na mladem glasbenem zavodu v domovini. Ljubezen do domače grude ga je premagala, da jej je šel posvečat svoje moči, v katere prid še danes deluje. Povsodi, kjer je deloval, bil je zelo priljubljen toliko vsled svojih velikih zmožnosti, kolikor vsled zelo prikupljivega značaja. Bil je predmetom opetovanih dokazov simpatij, odlikovanj in obdarovanj. Posebno radi so ga imeli v Zagrebu in Lvovu. G. ravnatelj Gerbič hrani kakor prijeten spomin srebern venec, dar hvaležnih Zagrebčanov ob njegovem odhodu iz Zagreba. Od „narodnega deželnega glasbenega zavoda v Zagrebu" je bil imenovan častnim članom, in ravnotako ga je deželna vlada hrvatska imenovala Častnim članom narodnega gledališča v Zagrebu. Najvišje priznanje za zasluge pa je prejel s tem, da mu je bil podejlen vitežki križec Danilovega reda. Kakor skladatelj je Gerbič Slovencem dobro znan. Sestavil je obilo moških in mešanih zborov, izmed katerih so posebno nekateri iz poznejše njegove dobe dovršeni in krasni. Dalje je komponiral maše in druge večinoma vokalne stvari. Krono vsemu svojemu delovanju je postavil pa z ustvaritvijo izvirne slovenske opere „Kres". Pripomniti bi bilo, da gosp. Gerbič oskrbuje mnogoterim svojim glasbenim točkam tudi tekst sam. In tako je k omenjeni operi „Kres" libretto tudi izpod njegove roke. Izdal je mnogo svojih del, katerih število znaša sedaj nad 70, v založbi „Glasbene Matice", pa tudi v privatni založbi. Za slovenske orgljarje je izdajal že kakor konservatorist „Liro Sionsko", pozneje je bil urednik in ustanovnik „Glasbene Zore", predhodnice današnjega zbornika „Novih akordov", v katerih sedaj objavlja svoje skladbe. Drugi letnik „Novih akordov" je prinesel Gerbi-čevo sliko na naslovni strani, v notranjosti pa njegovo lepo kompozicijo: „Rožmarin". Ni ta mali prostor pripraven, da bi se moglo delovanje g. ravnatelja Fr. Gerbiča dostojno opisati in oceniti. Naj služijo te kratke vrstice le kakor skromen šopek, podan častitljivemu starčku od strani jed-nega hvaležnih mu učencev, katerim je veliki umetnik z veščo roko, redko vstrajnostjo in prirojeno mu ljubeznivostjo vcepljal prve pouke v glasbi, v srce pa ljubezen do slovenske muzike, do plemenite umetnosti. Trst, dne 4. oktobra 1910. _ I. M. C. Shod za ljudsko štetje v Gorici. V Gorici 2. X. 1910. Na poziv pripravljalnega odbora za ljudsko štetje v Gorici se je zbrala v nedeljo ob 10. uri in pol v prostorni dvorani „Hotela Central" velika množica slovenskega občinstva, skoro izključno iz mesta in s periferije. Zastopani so bili prav vsi sloji, v pretežnem številu delavstvo in služabništvo. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Med-v e š č e k je pozdravil navzoče in se zahvalil za obilno udeležbo. Predsednikom shoda je bil izvoljen drž. posl. Fon, ki je v svojem nagovoru povdarjal važnost ljudskega štetja, ki zadeva živo v narodne interese vseh goriških Slovencev. Na to je podal besedo dr. D e r e a n i j u. Dr. Dereani je v temeljito zasnovanem govoru pojasnjeval krivice, ki smo jih trpeli Slovenci pri dosedanjih ljudskih štetjih, povdarjal potrebo, da skušamo zmanjšati — če že ne popolnoma odpraviti — te krivice s premišljenim, organiziranim delom, ki se bo osredotočevalo v pripravljalnem odboru. Povdarjal je, da smo Slovenci veljali samo toliko, kolikor nas je bilo na papirju. Zato je potrebno, da enkrat pokažemo svoje pravo število! Na deželi ni nevarnosti, da bi se naše število umetno skrčilo, ker tam bodo opravljala štetje okrajna glavarstva. Nevarnost pa preti Slovencem v mestu, kjer bo Imel ljudsko Štetje v rokah italijanski magistrat. Isti nevarnosti so izpostavljeni Slovenci v Trstu, na Štajerskem in na Koroškem. Izza zadnjega ljudskega štetja vemo, kako so Nemci in Italijani izkoriščali ljudsko štetje v svoj prilog. Stran II »EDINOST 'c št. 276. V Trstu, dne 5 oktobra 1910 Tudi letos se bo štelo po „občevalnem jeziku", ker vlada ni hotela sprejeti za podlago materinščine. „Corriere" se že veseli, da se bo štelo po občevalnem jeziku, še bolj jasno pa se je izrazil tržaški „Piccolo". Poglejmo n. pr. naše služkinje in drugo osebje, ki je primorano služiti si kruha pri italijanskih ali nemških družinah. Po nazorih „Piccola" bi morale vse te osebe biti vpisane kakor čistokrvno italijanske! Za Italijane bodo šteli vse tiste kuharice in dekle, hlapce itd., sploh vse tiste nezavedne Slovence, ki bodo dopuščali, da jim italijanščino zapišejo kakor občevalni jezik. Večina teh pa morda sploh ne dobi niti števnih pol v roke! Ljudsko štetje služi v podlago statistiki o žitju, številu in narodnosti prebivalstva, a ta statistika je zopet merilo, ki služi vladi za priznavanje pravic kakemu plemenu. V tem se kaže važnost tega čiifa, a vsega dela ne zmore pripravljalni odbor sam, temveč je dolžnost slehernega Slovenca, da poučuje svoje znance, prijatelje in sorodnike, da se vpišejo pravilno. Pa ne samo od Italijanov nam grozi nevarnost, ampak tudi od Nemcev. Nemci se zadnja leta naseljujejo v Gorici potom državne in južne železnice. Ti ljudje prihajajo iz nemških krajev in dobivajo tu službe, dočim mora Slovenec za kruhom po svetu. Mi moramo gledati na to, da se vpišejo pravilno vsi naši delavci in naše služkinje vkljub morebitnim grožnjam od strani gospodarjev. V ta namen se preskrbi, česar treba. Pripravljalni odbor je sklenil med drugim, da za vsak okraj nastavi po enega zaupnika, ki bo nabiral imena in jih prijavljal pripravljalnemu odboru. Vsi veste, da nimamo niti jedne ljudske šole v Gorici, in če bi ne bilo „Šolskega doma", ki ga vzdržnjejo Slovenci z dobro-voljnimi prispevki, bi ne vedeli, kam z našimi otroci ?! Zadnje čase smo dosegli nekaj, a to ni dovolj. Pokazati moramo, da nas je ne 4000, ampak gotovo 10000 in več in vlada se bo morala na to število ozirati pri reševanju šolskih in gospodarskih vprašanj. Kjer pa je v mestu kaj drugih Slovanov, Poljakov in Hrvatov, tudi ti naj se vpišejo kakor Slovenci, ker če se vpišejo kakor Poljaki ali Hrvati, nima to za njih v Gorici nikakega pomena. Delajmo vsi neutrudno in složno, potem bo naš trud tudi rodil vspehe. V to ime vam kličem: Naprej, zastava slave! (Živahno odobravanje in ploskanje). Na to se je oglasil za besedo dr. Pavlica, ki je izvajal tako-le: Častiti zborovalci! Ena misel nas je združila danes tukaj: misel na ljudsko štetje in ljubezen do slovenskega naroda. Ko se je zadnje ljudsko štetje završilo, so Nemci pisali, da Slovenci izumirajo. Tudi Cehi so rekli: z žalostjo vidimo, kako izumira naš prijateljski narod slovenski. Smatrali so nas za umirajoče, ker nismo pokazali vspehov. Ali je naš narod res umirajoč ? Ne! V neki statistiki čitamo, kako silno se množe Slovenci na južnem Štajerskem, tako, da Nemci s strahom opazujejo njihov naraščaj. Naš narod se množi. Zakaj so pa vladne štatistike pokazale nevspehe? Temu je kriv način ljudskega štetja in razni pritiski na naše ljudstvo. Krivi pa smo teh nevspehov tudi sami, ker se premalo zanimamo za ljudsko štetje. Celo sama mini-sterijalna odredba povdarja, da je ljudsko štetje velevažno za državno upravo. To govori dovolj! Ko bo državna uprava oddajala kako službo, se bo ravnala po ljudskem štetju; ko bo otvarjala kako šolo, ji bo služilo v opravičbo ljudsko štetje itd. — Tudi cerkev je odvisna od ljudskega štetja. Naj nam bodo Čehi v izgled! To pleme je doseglo vspehov samo s svojo neizprosno doslednostjo. „ Neki nemški du-kovnik mi je pravil, da Čehi iz vsake stvari redno napravljajo deželno in celo državno vprašanje. Iz male nemške tiskovine, iz neznatnega dopisa napravljajo splošno vprašanje. Tako so neizprosni v vsem! Zato pa dosezajo vspehe. Mi Slovenci smo predobri; preradi prezremo, ko nam država pošilja nemške ali laške dopise. Je majhna reč, ali po zakonu je velevažna radi principa. Če Ti sprejmeš tak dopis, s tem odješ kruha tistim Slovencem, ki bi jih morda država sprejela v službo, ko bi Ti bil bolj odločen Slovenec. (Odobravanje). (Zvršetek pride). K zasedanju Merskega deželnega zbora. V očigled sklicanju istrskega deželnega zbora, ki se sestane danes v Kopru, se.sli so se včeraj predpoludne hrvatski in slovenski istrski deželni poslanci v svojo klubsko sejo v ,,Narodnem domu" v Trstu. Navzoči bili so vsi. Razpravljali so glede sodelovanja v deželnem zboru, pri stanju, kakor je bilo pred letom dni, ko so se bili razšli, poslabšanem pa s tem, da so italijanski člani dež odbora od tistega časa kršili jasne določbe zakona, ne da bi proti temu kaj ukrenil ne deželni glavar, ne c. k. vlada, v žlic temu, da se je s hrvatsko-slovenske strani proti temu kršenju zakona pri raznih državnih faktorjih protestiralo. Se več : Italijani hočejo, da bi deželni zbor razpravljal predloge, po katerih bi dežela Dapravila na milijonov dolgov, a nočejo stopiti v razpravo proračuna. Popoludne je razpravljala kompromisna komisija, sestoječa — kakor znano — iz 5 Hrvatov-Slovencev in 5 Italijanov, pod predsedstvom deželnega glavarja in začasno tudi v nazočnosti c. k. namestnika. Ta razprava je končala s tem, da imata — ne kompromisna komisija — ampak oba kluba odločiti o nekaterih spornih vprašanjih. Prvi ima besedo italijanski klub, ki se ima izjaviti o nekih zahtevah hrvatsko-slovenskega kluba, brez katerih ta poslednji ne more mirno sodelovati v zboru. Besedo pa ima tudi c. vlada, od katere se še vedno (črez pet mesecev) čaka na odgovor na pritožbe hrvatsko-slovenskik členov dež. zbora glede kršenja zakonov. Goriški deželni zbor. Novi občinski volilni red. (Dopis z Goriškega). Med drugim bo imel naš deželni zbor rešiti tudi novi občinski volilni red. Opozoriti hočem le na en nedostatek. Po sedanjem volilnem redu imajo pravico voliti tudi oni davkoplačevalci, ki stanujejo stalno v drugi občini. To naj bi odpadlo iz naslednjih vzrokov: 1) Večinoma ni tem volilcem, bivajočim v drugih občinah, veliko ležeče na tem, katere može si hočejo voliti domačini. 2) Toda ravno ti p tujci, ki, morda plačujejo 10 stot. do 1 K, se dajajo navadno od ene ali druge stranke zlorabljati na občinskih volitvah — seveda proti primerni odškodnini — in to večinoma na škodo domačinov. 3) Tak ptuj volilec ima pa lahko volilno pravico v 2 ali 3 občinah, ako plačuje le 10 stot. neposrednega davka v dotičnih občinah. To pa nikomur ni prav, da jpride ne-vaščan na volišče, ker ga, kakor rečeno, volitev nič ne briga, ampak prihaja le kakor najemnik. Naši deželni očetje naj bi pomislili, da-li bi ne bilo dobro da vsak davkoplačevalec, ima volilno pravico edino tam, kjer navadno stanuje. Združitev čeških poslancev. Iz Brna poročajo, da je klub češko-klerikalnih poslancev sklenil privoliti v nameravan skupni klub čeških državnozborskih poslancev. Pravila so bila odobrena in v debati se je izrazila želja, naj bi se čim prej izdelalo delavni program državnozborskega kluba in da mora stranka z vso eneržijo podpirati ustanovitev skupnega kluba. Pa tudi poslanci-pristaši državnopravne struje so se izrekli za skupen in jednoten klub. A če so ti, ki pripadajo k najradikal-nejemu krilu češke delegacije na Dunaju in ki so doslej napadali vse češke stranke in priporočali taktiko brez vsacih ozirov — če so tudi ti, pravimo, prišli do spoznanja, da češka narodna politika na Dunaju ne bo vspešna, dokler se jej ne stavijo ujedinjene v službo vse češke skupine v državnem zboru, potem bi moralo biti to, bi menili mi, dovolj prepričevalen argument tudi za Slovence, da se streznijo, da začno stavljati skupni narodni interes nad strankarskega in da — posnemajo češke izglede !! Saj ga menda« vendar ni slovenskega poslanca — pa naj ga osrečuje še tolika politična in pariamentariška samozavest — ki ne bi hotel priznavati, da je češki narod za nekoliko klinov više na lestvi kulture, gospodarske in številne moči in politične zrelosti! — Zaključek iz tega dejstva ? Lahko si ga napravi vsakdo, ki je zdravega razuma in blage volje. Dnevne novice. ZapovedniŠtvo XVI. vojnega kora je premeščeno iz Zadra v Dubrovnik, kamor je dne 1. t. m. dospel poveljnik FMLt Fanta. Poveljstvo je že začelo poslovati na svojem novem mestu. Veliko nezadovoljstvo pa je provzročilo, da je g. Matej Šarič v imenu društva za povspešanje interesov mesta pozdravil poveljnika — nemški! Kako hočemo, da bodo drugi — in sosebno oblasti — spoštovali naš jezik, ko ga mi sami ne spoštujemo! Nemški pozdravi v Dalmaciji od strani avtonomnih korporacij — to je že nebotičen nesmisel ! Vladika Dositej Jovič, pravoslavni episkop dubrovačko-bokokotorski, se je odpovedal svoji škofiji in se umakne v samostan. Skupine ministerske konference se bode vršile jutri na Dunaju. Z Ogrske strani se udeležita konferenc ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary in finančni minister Lukacs. Tega poslednjega vsprejme cesar v avdijenci, na kateri mu minister predloži proračun za 1911. v predsankcijo. Županom na Reki bo izvoljen Za-nella. Tako je v nedeljo sklenila avtonomna stranka na svojem shodu. Podmorski kabel med Pulo in Splitom so pričeli polagati te dni. Delo je oddano neki tvrdki iz Nemčije. Polaganje kab-Ija bo stalo 3 milijone kron. Z delom so pričeli v Splitu. Kakor poročajo dalmatinski listi, polože potem še dva nova kablja, enega od Splita do Dubrovnika in drugega od Dubrovnika do Tevta. Zavarovanje delavcev. Iz Sarajeva poročajo: Deželna vlada predloži bosanskemu deželnemu zboru takoj ob pričetku jesenskega zasedanja zakonski načrt o deželni blagajni za zavarovanje delavcev. V načrtu je zajamčena popolna avtonomija deželne blagajne. Ta zavod, za katerega bi imeli plačevati prinose samo delodajalci, stopi baje v krepost že s 1. januarijem 1912. Srbski profesor v Sofiji. — Iz Sofije javljajo: Tukaj se že nekoliko dni mudi znani učenjak dr. Čedomir Mitrovič, izredni profesor beligrajskega vseučilišča. — Dr. Mitrovič se mudi tukaj ladi proučavanja ureditve pravoslavne cerkve, ker hoče Srbija preosnovati organizacijo srbske cerkve. Dr. Mitrovič odpotuje od tukaj v Rusijo in Romunsko ter Grško, da prouči upravo tamošnjih cerkva. Obrambena poskušnja ob Bosporu. V vsej mednarodni politiki so vzbudile veliko pozornost strelne vaje turških obrežnih baterij ob vhodu v Bospor, ki so se vršile v soboto v navzočnosti velikega vezirja, ministrov, generalnega polkovnika pl. Goltza in viših častnikov. Vaje so trajale do 11. ure po noči. — Vaje so bile zasnovane na supoziciji napada proti sovražni floti, ki se bliža od Črnega morja in ki bi hotela izsiliti prehod skozi Bospor. Glasom nekega cari-grajskega poročila so imele vaje izvrsten vspeh. Vaje so baje dokazale, da je vhod v Bospor dobro zavarovan. Bojkotirana madjarska šola. V občini Totkomloš je bila lani zgradjena madjarska šola, ki je imela takoj prvo leto okolo 500 učencev. Letos so f. Slovaki sklenili, da bodo to šolo bojkotirali ter vpisujejo raje svoje otroke v konfesijonelno židovsko šolo, kjer se tudi poučava v madjarskem jeziku, nego v madjarsko. — Na ta način je padlo število učencev te šole na komaj 150. O tem slučaju so obvestili naučno ministersvo, ki ukrene „nujne korake". Zedinjene države bodo zasedle republiko Panamo. Richard O. Marsh, član amerikanskega poslaništva v Panami, se je izjavil, da ako bo panamska vlada prezirala želje vlade Zedinjenih držav, bodo te prisiljene zasesti panamsko republiko. Marsh je storil izjavo z ozirom na napredno stranko, ki hoče izvoliti predsednikom moža, ki je največji nasprotnik amerikanskih interesov. Vojno razpoloženje na Grškem. „N. Wiener Journal44 poroča iz Aten, da se glasom vesti iz Larise grško prebivalstvo ob meji sbira na shode, na katerih zahteva, da se napove Turkom vojna. Razpust nemškega državnega zbora. Socijalno-demokratično vodstvo v Berolinu je izdalo proglas, v katerem javlja, da bo nemški državni zbor bržkone v kratkem raz-puščen in poživlja stranko, naj se pripravlja za nove volitve. Naslednik Izvoljskega. Iz Petrograda poročajo: Sasonov ni še imenovan ministrom za vnanje stvari na mesto odstopi v-šega Izvoljskega. To se zgodi baje šele po povratku carja. Dotlej bo Sasonov vodil ministerstvo kakor začasni upravitelj. Proračun kitajske vlade. Iz Pekinga: Finančno ministerstvo je sestavilo proračun za leto 1911. Proračun izkazuje 36 mil. taelov primanjkljaja. Dohodek znaša 297 mil., stroški pa 333 mil. taelov. Torej tudi Kitaj se — evropazuje!! Vsaj s tem, da se ponaša z deficitom v državnem gospodarstvu. _ Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" bo imel svojo sejo danes popoludne ob 3. uri v prostorih „Slov. Čitalnice". Ker treba razpravljati o važnih stvareh, naj se odborniki gotovo udeleže te seje. Ravnatelj pošte in brzojava Herman Pattay se je povrnil s svojega dopusta in je zopet prevzel vodstvo ravnateljst. pošte in brzojava. Imenovanja v policijski službi. Policijski konceptni praktikanti Ivan F r a n-c e t i č v Puli, dr. Ivan Senekovičin dr. Maksimiljan Platterv Trstu so imenovani provizoričnimi policijskimi koncepisti. Imenovanje v finančni službi. — Davčni upravitelj Fran Kavčič je imeno-novan vitim davčnim upraviteljem za področje finančnega ravnateljstva v Trstu. Iz pravosodne službe. Sodnik dr. Šči-tomir Dolenc v Buzetu je imenovan o-krajnim sodnikom in sodnijskim predstojnikom v Podgradu. Cesarjev god. Včeraj dopoludne ob 10. uri je bila povodom cesarjevega godu v stolni cerkvi pri sv. Juštu pontifikalna maša z zahvalno pesmijo, ki jo je služil kapitularni vikar in stolni prošt mons. dr. Petronio. Maše se je vdeležil namestnik princ Hohenlohe, župan Valerio, zastopniki vrhovnih oblastnij, uradov in zavodov, mnogo častnikov, uradnikov in drugega občinstva. Iz Miramara je dospela na službo božjo tudi nadvojvodinja Marija Josipa s spremstvom. Pred cerkvenimi vratmi jo je vspre-jel in pozdravil namestnik, župan in stolni dekan. Raz javnih poslopij, konzulatov in sedežev patrijotičnih društev so plapolale zastave. Pogreb c. k. višega fin. svetnika in finančnega prokuratorja Ivana Fabianija se je vršil včeraj popoludne ob 3. uri ob veliki udeležbi od sirani c. kr. uradništva, v prvi vrsti seveda finančnega. V.imenu finančnega ministerstva se je udeležil pogreba c. k. dvorni svetnik in namestnik c. k. finančnega ravnatelja dr. Napoleon F a b b r o, ki je tudi poslal pokojnikovim zaostalim in ces. kr. finančni prokuraturi sožalni pismi. Nov važen list. Na polju slovenske žurnalistike imamo beležiti novo važno pridobitev. Pod imenom Siidsteierische Volks-stimme" je začel v Celju na nemškem jeziku izhajati list, ki napoveduje najbrezobzirneji boj proti tam gospodujoči fanatični kliki vsenemcev in slovenskih odpadnikov. Potrgati hoče tej klik krinko z obraza ne le v političnem, ampak tudi — drugih pogledih. Sodeč po vsebini in živahnosti, s katero je pisana prva številka, izišla minolo soboto, smemo pričakovati, da postane ta list prava Šiba božja za celjsko kliko ter da posveti z bengalično lučjo na celjsko pozorišče pred in za kulisami, da bo videl svet, da se za nemškimi hochziele skrivajo gromade osebne sebičnosti in koristolovstva, katero delo utegne polagamo odpreti oči marsikateremu celjskemu purgarju, ki je gledal doslej v tiste mogotce kakor v kake bogove. „Narodni dnevnik" pravi, da je že prva številka napravila v Celju velik utis. Pozdravljamo novega sobojevnika z odkritim veseljem in ga tudi mi najtopleje priporočamo v podporo ne le štajarskim, ampak vsem nemščine veščim Slovencem. Tevtonska olika. V škedenjskih plavžih je uslužben neki naduti človek in — navdušen Nemec. Nekega dne je vprašal, ta človek nekega delavca za žveplenko. Čim pa je zagredal CM. užigalice, ga je prijela kar blaznost, da je zagnal škatljico v morje. Naj g. inženir H. le hvali previdnost božjo, da ni naletel na odločnega in gorkega človeka, drugače bi bil morda tudi on sfrčal — za škatljico, da bi si tam nekoliko ohladil svojo razgreto nemško glavo. Razgreta mu je glava, ker je presit dobrega kruha na naših tleh. I seveda, tudi tu je boljši kruh le za sinove matere Germanije, kajti gospod direktor če ga kdo povprašuje za kako služ-bico — odgovarja, da tu treba dobro nemško znati. Vse boljše je za sinove herrnvolka, uboga slovenska raja pa naj le gara po dvanajst ur na dan in noč! Potem pa prihaja kaka histerična bab-nica, ki piše v dunajsko „Novo prešo" naj-padlejša zasramovanja na račun Slovencev. Dne 18. septembra je pisala n. pr. neka Zofija pl. Khuenburg. da Slovencev ni možno primerjati niti s psom. Kajti, ako bi bili Slovenci — tako piše ta nemška predrznica — tako skromni in zvesti kakor psi, ne bi bilo več prepirov in sporov ! To so nazori, vredni — plemenite žene! Ali le po rojstvu, ne pa omiki in mišljenju! To je omika kvečemu kake nemške „kelnerice", ali pa tržaških babur s „stare Rene", ki zajemljejo svojo dušno hrano iz „Piccola", tega vrednega bratca dunajske „Neue Fr. Presse. Morda pa bi hoteli ti pangermani, da bi se mi od nemških Eulenburgov učili — omike in morale ! Mi Slovenci pa — če tudi smo mal narod — vendar napredujemo v omiki to je ravno, kar jezi nemške politične degene-rirance ! Ž e l j k o. Ultranacijonalen in — surov ! — V naše uredništvo je prišlo par vsakdanjih gostov ljudske kavarne v ulici Arcata (malo dalje od bivšega gledališča Armonia) in so nas naprosili, naj javno ožigosamo surovo in brutalno vedenje italijanskega lastnika le kavarne proti svojim slovenskim uslužbencem. Zasramuje jih s ščavi, pregreša se nad njima dejanski, meče za njimi, kar mu prihaja pod roko, tako, da 2 slovenski uslužbenki često jočeta. A ko mu je te dni neki neki gost pripomnil, da to vendar ne gre tako postopanje z uslužbenci, se je kavarnar zadri nanj : Va in malora ti e ki ke te pro-tegi! To naj izvolijo vzeti na znanje Slovenci, ki obiskujejo rečeno kavarno. Na adreso državno-železniške uprave. — Prejeli smo: V nedeljo zvečer sva hotela v Borštu s prijateljem stopiti v vlak proti Trstu. Ali vagoni III. razreda — za katerega sva vzela vozni listek — so bili natlačeno polni, tako, da so morali ljudje stati. Ni nama preostajalo dmzega, nego da sva stopila v voz II. razreda. Ko pa je prišel kondukter, naju je neusmiljeno in surovo V Trstu, dne 5. oktobra 1910 »EDINOST« št. 276. Stran III ven zapodil. Morala sva ubogati, ali ko sva izstopila, se je vlak že začel pomikati in čakati sva morala v Borštu na naslednji vlak. Najprej morava najodločneje protestirati proti temu, da se s potniki tako neolikano postopa, tudi če ti poslednji nimajo prav ! V drugo pa treba istotako odločno protestirati proti temu, da v vlakih ni zadostno vozov III. razreda, če že tudi ob največem navalu in ob prenapolnjenih vozovih ni dovoljeno iskati prostora v II. razredu. Aut — aut: ali dovoljno vozov III. razreda, ali pa naj bo v slučaju sile in potrebe dovoljen vstop tudi v kak drugi razred ! Iz trgovskih krogov. Trgovine v Skednju in Barkovljah so še vedno odprte ob nedeljah, dočim marajo biti po nalogu namestništva vse trgovine v mestu zaprte. Istotako tudi po drugih krajih okolice. Vsled tega trpijo tržaški trgovci veliko škodo. Čuli smo, da so škedenjski trgovci napravili prošnjo na namestništvo, da bi tudi v Skednju zapirali trgovine ob nedeljah. Podpisali da so vsi škedenjski trgovci ra-zun enega. Kaj je to s prošnjo ? Je-Ii jo je namestništvo rešilo ali^ ne ? Želeli bi odgovor na to vprašanje. Želeti bi bilo tudi, da bi se prizadeti slovenski krogi zanimali za to stvar. Trgovcem in slav. občinstvu naznanjamo da sveče v prid družbi sv. Cirila in Metoda pridejo v najkrajšem času v promet. Glavno zastopstvo ima g. Vek. Plesni č a r, Via Giulia štev. 29, kamor se lahko že sedaj gospodje trgovci obrnejo za naročbe. Trgovska visoka šola Revoltella. Naučno ministerstvo je odobrilo predlog voostva trgovske visoke šole Revoltella, da se na tej šoli uvedejo kurzi iz filozofije in pedagogike, katerih se morejo udeleževati tudi učitelji ljudskih šol, ki se pripravljajo za izpit za meščanske šole. Laškim učiteljem se s tem zopet nudi prilika višje izobrazbe ; ko so pa slovenski učitelji Trsta in okolice pred nekaj leti prosili za otvoritev meščansko-šolskih kurzov s slovenskim učnim jezikom v Trstu, se jim ni ustreglo pod pretvezo, da ni primernih docentov v Trstu. Mi pa mislimo, da bi naučna uprava ob imenovanju profesorjev na državne zavode v Trstu lahko upoštevala upravičeno in — mislimo — hvalevredno željo slovenskega učiteljstva tržaškega! Seveda, dokler bodo Nemci Slovencem krojili kulturne zavode, toliko časa bomo vedno zapostavljeni, ker vladi ni do izobrazbe Slovencev, ampak njen namen je, da kolikor možno več Nemcev^ spravlja do kruha na našem Primorju. Škandal je, da se prošnja strokovnega učiteljskega društva za sredstva na-daljne izobrazbe ne upošteva niti toliko, da bi se prosilcem vsaj formalno rešila njih prošnja. Nedeljski protestni shod pri Sv. Jakobu bo prava manifestacija našega ljudstva za pocenjevanje živil in izlasti mesa. Ne v brezplodnem zabavljanju na tega ali onega, ampak v pozitivnih zahtevah se bo razvijala razprava na prostranem prostoru pri Sv. Jakobu. Skrajni čas je, da ljudstvo v svojem obupnem protestu reklamira od vlade, naj potom zakonitih odredb stori konec strahovladi v nepremagljivih zvezah (kartelih itd.) združenim izmozgovalcem ljudstva, velikim importerjem, brezvestnim špekulantom z življenskimi interesi ljudstva. To bo ena izmed ostalih zahtev, ki se bodo izrazile na nedeljskem shodu in ki naj bi bile namenjene neposrednji sedanjosti in dogledni bodočnosti. Zato bodi naša parola: Slovenci in Slovenke, v nedeljo popoldne vsi na veliki protestni shod pri Sv. Jakobu ! Mrcvarenje naše mladine. V slavnostni dvorani nemških šol na Lipskem trgu se je vršila cesarska slavnost za gimnazijce in posebno za realce. V to „dvorano", ki služi ob nedeljah kakor kapela, a sicer kakor navadna učna soba, so stisnili 500, oziroma 600 dijakov. Ti reveži so stali stisnjeni kakor sardele, a atmosfera je bila taka, da so omedleli dva gimnazijca in eden realec. Tovariši so jih morali nesti na zrak, da so zopet k sebi prišli. In v tej „dvorani", v kateri je — ko v nji stoje klopi — prostora komaj za 40 do 50 dijakov, morajo vsako nedeljo stotine in stotine dijakov prisostvovati maši!! — Vsojamo se vprašaii šolske oblasti, ali jih res nič ne briga zdravje dijakov ? In ali bi ne bilo primerneje, da se dijaki vdeležujejo maše v visoki in prostorni cerkvi pri Starem sv. Antonu ? ! Za stavbo slovenske Šole pri Sv. Jakobu so plačali Drobtinarji 17. in 18. tedenski prispevek 6 20. Protidrobtinar pa za iste obroke 5 K. Srčna hvala ! — In drugi? Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob 8. uri je pevska vaja za ženski zbor. Prosim polnoštevilne udeležbe. Pevovodja. Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes popoludne ob 2. uri naj pridejo vsi gojenci v šolske prostore, da se jim naznani natančen urnik in drugo. Delna stavka voznikov. Predsinoč-njem je sklenilo približno 150 voznikov „Splošne prevozne akcijske družbe" zapri-Četi danes stavko, ne da bi počakali na izid pogajanj, vseh 350 voznikov, ki bi imela biti 21. t. m. končana, in v katerih skušajo doseči zboljšanje svojega položaja. Ta delna stavka je pričela včeraj zju- traj. Štrajk, kateremu so se pozneje pridružili skoraj vsi vozniki, nadaljuje. Tržaška mala kronska« Hud možiček. 47-Ietni mehanik Josip Kočevar iz Trsta, stanujoč v ulici Boschetto št. 32 živi v neslogi s svojo ženo in ji svojo mržnjo večkrat tudi dejanjsko dokazuje. — Predvčeranjem je bilo na vse zgodaj, ob pol 5. uri slišati silno vpitje iz stanovanja, kjer onadva bivata. Pritekli so iz ostalih nadstropij ljudje in vsa preplašena in objokana jim je pravila uboga ženska, da jo je njen mož najprej nabil do krvi, potem da je zgrabil sekiro in bi jo bil gotovo udaril ž njo, če ne bi bila še piavočasno pobegnila. — Prišel je tudi neki redar pogledat, kaj se godi ob tej rani uri in je odvedel tega vzor-moža s seboj! — Na policiji je zanikal, da bi bil ženi grozil s sekiro, nabil pa jo je baje zato, ker mu je nezvesta! Poslali so ga v ulico Tigor. V svobodni luki. 28 letni težak Jakob Cotič iz Trsta, stanujoč v ulici Scoglio je bil predvčeranjem v prosti luki aretiran, ker si je na nepošten način prisvojil 17 kg. rozin. — Redarju, ki ga je spremil na policijski komisarjat je med potjo sicer pobegnil, vendar pa ga je zopet vlovil. Spravili so ga na varno. Iz Argentinije. Predvčeranjem je dospel iz argentinskih in brazilskih pristanišč v našo luko parnik Austro Američane „Te-resa" s 50.000 vrečami kave, in 3000 ton. argentinskega žita, katero pa je namenjeno za Benetke. Nagla smrt. Predvčeranjem dopoludne ob 11. uri se je 701etni posestnik Adam Sterno, stanujoč v ulici Squero nuovo št. 7 podal po svoji stari n t vadi v kavarno „Alla Stazione". Komaj je tam sedel za mizo, se mu je glava nagnila na prsa in par trenutkov pozneje je bil mrlič- Pozvani zdravnik ni mogel pomagati, konŠtatiral je le smrt. Truplo so prepeljali v kapelo k sv. Juštu. Padel z voza. Ivan Kosmač, star 33 let iz Boršta je včeraj zjutraj padel z voza in si ob padcu zlomil levo ključnico. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Komur ni svetovati, mu tudi ni pomagati. Mnogokrat slišimo tarnati gospodinjo, da njena kava ni in ni za nič, ako-ravno kupuje najboljšo in najdražjo zrnato kavo. Dobra mamica ne ve, da za okusno kavo ne zadostuje samo dobra zrnata kava, ampak da je ravno tako važna dobra kavna primes, brez katere nobena kava nima ne pravega okusa in ne prave barve. Na dobro kavno primes marsikatera gospodinja polaga veliko premalo važnosti Gospodinjam, ki hočejo imeti zares okusno in dobro kavo, svetujemo, naj kupujejo edinole priznano izvrstno Kolinsko kavno primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani. DVORANA ZA S0DJNT DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes dne 5. t. m. od 9.—12. dop. Chiffonieurs, umivalnik z mramorjem in ogledalom za 2 osebi, omara s štirimi predali, mizica, stenska ura, ponočne omarice, držala za zaveze. Ogledala, etager, obešala, pisarna, avtomatična blagajna, več parov čevljev za gospe in otroke, buteljke asti spumante, dalmatinsko vino in Byrrh, kozarci, steklene posode za peverone, skombri v Škatljah, fileti, salam, gnjati, ovčji sir, omotni papir. Broj 4553 Oglas. Daje se na opće znanje, da će se godišnji fcubetinjski sajam u Buzetu, koji je usljed pošasti griže bio prenešen obdrža-vati počamši sa 15. listopadom o. g. GLAVARSTVO OPĆINE BUZET Načelnik: RAŠPOL1Ć v. r. Zgotovljene obleke., _ iieinpo ceni se kupuje pri zmrodni tvrdfci B0HINEC Mg ima svoj ambulatonj il v Trsta v ttHri $£3 Jficaifc Itfv. § l|i!| jadratrako b&nfc&) gg J>?tjlSl «4 i«, til Iž ?e je v tako krstkem času tako dobro razširila s svojo točno in hitro postrežbo in s stojim najfinejšim blagim, pri katerim se ni bati nobene konkurenca, pošilja po V3eh delih sveta. Trgovci in peki! Zahtevajte cenik, eventuelno tudi vzorec, kateri aa Vam pošlje brezplačnj, J.J. SUBAN, TRST-VRDELA ^■naaBnMsasgaaaa m mm Odlikovana delat niča in zaloga sedloma in potnih predmetov eto v 1 FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. 10. j Zadnji teden! Zadnji teden! Zadnji teden! Žrebaoje se vrši nepreklicno dne 3. oktobra 1910 ob 8. zved. | Srečka stane 1 K j in njih udov in sirot | Srečka stane 1 K | mr I. glavni dobitek 30-000 kron Dunaj, Schottenring 11 ftKfc) SrećiB je Soliti v ui menjalnica!, loterijch in traM. \ %J 2 begate opremo za vsakovrstni po@rob. | w prodajal nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana- — Vfoiika zaloga H. Stibie! ia druy I JtL se je preeeiilo na Corsa 49 (Piazža Gol doni). Tel. 140 ¥¥ voscemit svec Prodaja sa dabeio m drobno. / Stran IV EDINOST« št. 276. Pod vrečami. 11-letni Vinko Bribek je nesel včeraj dopoludne kosilo svojemu očetu, ki je strojevodja pri državni železnici. Ko se je fantek nahajal v skladišču, kjer je njegov oče kosil, se je zvrnilo nanj več žakljev, ki so fantka podrli na tla. — Za-dobil je mnogo poškodb na vsem telesu, tako da so ga morali prenesti v mestno bolnišnico. Padel s tretjega nadstropja. Alojz Musina, star 14 let, iz Kormina, je delal tamkaj kakor podajač pri neki novi zgradbi. Včeraj zjutraj je padel s tretjega nadstropja. Ob padcu si je zlomil levo roko in zadobil notranje poškodbe. Prepeljali so ga z železnico v tukajšnjo mestno bolnišnico. Aretiran radi tatvine. Fusti Izak iz Bosne, oglar, je bil sinoči aretiran v neki krčmi na obrežju Pescatori, ker je ukradel svojemu tovarišu Jurju Sudarju novčarko, v kateri je bilo 9 K. Koledar in vreme. — Danes : Placid in tov. muč. — Jutri: Brunon spozn. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -I- 20° Cels. — Vreme včeraj: oblačno dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, ^slabi vetrovi. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Prosim polnoštevilne vdeležbe. Predsednik. Pevsko društvo „Ilirija" opozarja gg. pevke in pevce na pevsko vajo, ki bode nocoj (sreda 5. t. m.) točno ob 8. uri. Pevci so naprošeni, da se te vaje gotovo udeleže vsi. Vsprejemajo se tudi nove pevske moči. Ob enem opozarjamo na važni sestanek, ki se bo vršil še v tem mesecu. Čas objavimo pravočasno. Odsek tržaškega Sokola v Rojanu naznanja, da ima vsako soboto ob 8. uri zvečer „plesne vaje" v dvorani konsumnega društva v Rojanu. — Vstopnina za nečlane 60 stot. za člane pa 50 stot. Gospice 20 stotink, članice sokoliće so vstopnine probit** Danes ob 315 popoludne se začne vaja za .naraščaj po redu, kakor je bilo že objavljeno/ Glasbena šola Št. Jakobške Čitalnice. Pouk prične danes v sredo, in se bo vršil : za gosli vsako sredo in % soboto od 5.30—8.30 ure zvečer; za glasovir tudi vsako sredo in soboto od 5—7 zvečer. — Kdor se želi še upisati naj pride danes ob označenih urah v Čitalnico, ker pozneje se ne bo več vsprejemalo. — Danes bo upisovanje tudi za druge inštrumente. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu ima vsaki četrtek pevske vaje ob 8. uri zvečer v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. — Vsprejemajo se nove pevske moči. Tržaško vojaško - veteransko društvo je v zadnji seji, dne 29. 9. t. I., izvolilo častnimi členi gospode: podpredsednika paroplovne družbe „Lloyd" Julija Singerja častnim poveljnikom ; Dragotina Jvana pl. Vanieka, imejitelja Frana-Josipa vit. reda; c. in kr. pomorskega poročnika v pokoju Viktorja Hermanna, društvenega predsednika v Kanalu, Antona Bajta, društvenega knjigovodjo in mestnega tajnika v Solno^radu Vekoslava Moltererja ter predsednika vojnega kora v Monakovem Josipa Genstal-lerja. Ob enem se je vršila začasna volitev predsednika in podpredsednikov društva in so bili enoglasno izvoljeni: predsednikom, redarstveni uradnik v pok. gosp. Juraj Titz, podpredsednikoma gg. Fran Gruden in Ve-koslav Wetzer. Nar. del. organizacija. sklicuje nedeljo, dne 9. oktobra 11. ob 4. uri popoludne Hlilmtntilslil pri sv. jakobu na planem. Odbor N. D. O. Zadnji volilni sestanek pred sobotnim občnim zborom NDO se bo vršil jutri, ob 7. uri in pol zvečer v prostorih NDO. Na sestanku se definitivno odobri lista kandidatov. _ i/esti iz Goriško, Kraška „Zveza županov in podžupanov" bo imela odborovo sejo 9. okt. ob 2 uri popoludne v Komnu pri g. Svari, razgovarjaje se 1) o obč. volilnem redu 2) o prihodnjem občnem zborovanju 3) poročila in slučajnosti. Vesti Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1910 do 23. septembra 1910 je obiskalo Opatijo 38.244 oseb ; vrhu tega 3487 pasantov, i skupno 41.731 oseb. Od 22. do 28. sep-jtembra 1910 je na novo došlo 777 oseb. Dne 28. septembra 1910 je bilo navzočih 3350 oseb. Trgatev v Istri. Iz Pazina: Te dni prične tukaj in v okolici trgatev. Grozdja ne bo dosti, ali kar ga bo, bo precej dobro. — Upati je, da bodo tudi cene primerne, kupci se že oglašajo. Druge slovenske debele Pred celovško poroto je odgovarjala te dni dninarica Magdalena Prucha iz Beljaka, ker je ogoljufala južno železnico za K 2033*40. Po smrti svoje matere, udove po železniškem čuvaju Tomažu Prucha, se je izdala za svojo mater in je z njenim pod- j pisom vzdigovala mesečno vdovnino. To je! prakticirala od 1. marca 1909 do konca aprila t. 1. Obsojena je bila na osem mesecev ječe. Nemški odvetnik v Gradcu aretiran. Iz Gradca poročajo, da je bil po nalogu državnega pravdništva aretiran in izročen deželnem sodišču v Gradcu odvetnik dr. Gottfried Ho Id in da je uvedena proti njemu preiskava zaradi poneverjenja in goljufije. Na trebušnem legarju je umrl v celovški vojaški bolnišnici 22-Ietni dragonec 5. dragonskega polka, Ivan Lazar, doma iz Slov. Bistrice. Zbolel je, ker je na vojaških vajah jedel nezrelo sadje. Sijajna slovenska zmaga. Na volitvah v trgovsko zadrugo v Sv. Lenartu v Slov. Goricah so bili izvoljeni v odbor sami slovenski kandidatje. Priprave za volitve sta izvršili obe slovenski stranki skupno. Novi načelnik te poprej docela nemškutarske zadruge je g. Ant. Zemljič. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu sept. t. 1. K 1,825,185,06 prometa. Med temi je bilo vloženih hranilnih ulog K 359,091.24 izplačanih hranilnih ulog pa K 553,819.09. Posojil se je izplačalo K 236,601.62, stranke so vrnile posojil K 116,089.71. Skupni promet tega leta do 30 sept. znaša K 17,284,903.15. ■■■■ Sls ■■■■ HALI 0GLA71 ■ !■■■■| MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Maštao tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Šolske potrebščine, ke, pereanike, nahrbtne in ročne torbe se dobi v izberi pri Rudolfu Može, via Sealinata št 1. 1533 Išče se dečka ali deklico: za papirnico poznati mora slovenski in italijanski jezik. Več se izve pri upravnišivu tega lista.g£-.* 1700 V Trstu, 5. oktobra l'.HO Vtfnnuini dobro izvežbana mladenka, i55e II yuvilll alužbe v kaki prodajalni z je-u-vinami ali ire^anim blagom. Učao «p-ičeva!o ie ni razpolago. Ponudbe naj sa požiljap pol R. Žica, poste reatante, Sežana. 1(»0(> Npanolielfa 'n sicilijanske testenine, riž iz llGafJOlJ3l\U Bolcgn'e najfineje, o je. Sicilijanska prodajalna Farnem 3. 161S PrDfis op dekret za gostilno in vinotoč dobri I I Ulla ot/ upeljan, radi odpotovanja v Ameriko. Molin a vento 7u, Siberna. 1641 Rogaška kisel Jsmplsv Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Eiiž - Pula W1ESEN3EITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. Poskusite FI- Colniiri" ki ie nai-GOVO KAVO f>OclIULin finej§i in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Pnriniconi naznanja, da sem odprl na Opči-rUUpiOCtlll nah stev. 361 zraven cerkve prodajalno prašičjevega mesa Dominik Vivoda. (1633 n TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. - Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA - DELA TS POPRAVE == v PO NIZKIH CEffAH. *.* :: Delo dobro in zajamčeno. Telet. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko HG 3DG 3DE TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev. <6-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju accari & Press Trst, Via Malcanton štev. 9 \ • miačo in cuetoče, zčrauo m ueseio nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi ^ovega za moške v velikem izboru po zeio ugodnih cenah. Na zahtevo se dopošljejo uzorci pratiš fn franko. ^r Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica kbhs PAVEL ViSINTiNi Trst, ul. Giosae Carduccf 31. FUljalka nI. 8. Sebaatiano S. Velika izbera moških »n Ženskih čevljev. - Poprave ee izvrSujejo točna in solidno po mgniih cenah mila se varuje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Trgovino Jakob Bombič v Trstu ulica. Oiuiia štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BIMBIt Antonio Dob&ier — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v ul. DELLE POSTE 3 vogal Torrebian- ea (T0BAKARNA) Sprejema vsakovrstno poprave PO ZMERNIH CENAH Z JAMSTVOM. si « Prodajalnica manufakturn. blaga Enrico de Rnosffl Trst, ulica delie Poste št 10 vogal ulice Vaidirivo) VELIK* IZBERA bombaževlne, trliža, fušta-nja, volnenega blaga, izdelanega moškega in ženskega perila in drobnih predmetov po najzmernejših cenah. K K % % u * M & *** UOT£L BALKM 70 sob, elcktriou razsvetljava, Uft, kopcljl CENE ZMERNE. !. KČGL. HOTEL BALKAN