Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemsrvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnerr zavodu Št. 10.666. Jiova jfpotba Cena 1 DU Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi clede prostora in dneva objave oelasov se uvažuieio le no možnosti. Štev. 57. Celje, petek 14. julija 1933. Leto XV. Obisk mitropolita Dositeja CELJE, 14. julija. Včeraj ob 11.13 je prisepl z vlakom iz Rogaške Slatine v Celje pravo- slavni mitropolit Dositej. Na peronu so so zbrali predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, oficir- ski zbor, častna četa vojakov, člani pravoslavne cerkvene občine in dru- go obeinstvo. Ko je stopil visoki gost s sprem- stvom iz salonskcga. vagona, so ga s prisrenimi besedämji pozdravili gg. poyeljnik polka polkovnik Golubo- vič v imenu vojske, župan dr. Gori- čan v imenu mestno občine, sreski naCelnik dr. Vidmar v imenu poli- tic-no uprave, predscdnik okrožnega sodišča dr. Vidovič v imenu sodiše, dr. Juro Hrašovec v imenu JC lige, ravn. Smertnik v imenu celjske so- kolske župe, F. Košir v imenu celj- skega gasilnega druStva, profesor Modrijan v imenu celjske realne gim- nay,ije, gdč. I. Zupančičeva v imenu mestne dekliške narodne šole, g. B. Zdolšek v imenu mestne deške na- rodne sole, ravn. Marinček v imenu trgovske sole, inspektor Stanič v ime- nu davčno uprave, upravitelj Boc v imenu-poštne uprave in M. Razlag v imenu rezervnih oficirjev. Mitropolit je vsakemu govorniku posebej odgo- voril. V odgovoru na pozdrav staro- ste celjske sokolske župe ravnatelja Smertnika je mitropolit odgovoril, da je sam bil 15 let aktiven Sokol. Mi- tropolit je odšel mimo postrojenih oficirjev in vojakov, ki jih je pozdra- vil z besedami »Pomozi Bog; junacü«, pred kolodvorsko poslopje. Deca je posula vso pot od perona do Kreko vega trga s cvetjem. Mitropoli se jo izpred kolodvora od- peljal z avtomobilom do pravoslavne cerkvo sv. Save na Vrazovem trgu, kjer so ga pričakovali prota g. Cudič in drugi svečeniki ter mnogo občin- stva. Po molitvi v cerkvi je prota g. Cudič iskreno pozdravil mitropolita. Mitropolit se je v lepem govoru za- hvalil za sprejem in pozdrav. Pouda- ril je, da je bila lepa cerkev sv. Sa- ve v Celju zgrajena s prispevki ver- nikov raznih veroizpovedi. Ob kon- eu svojega govora se je spomnil ne- osvobojenih bratov ter prosil Boga za okrepitev naše države ter ohrani- tev državnega in narodnega edinstva in miru. Med molitvijo je oddala častna četa pred cerkvijo tri salve. Mitropolit so je podal iz cerkve v vo- jašnico kralja Petra, kjer je spreje- mal poklonitvc. Po obedu se je peljal v Topolščico in obiskal tamošnje zdravilišče, proti veCeru pa se je vrnil z avtomobilom v Celje, kjer je prenocil. Danes je obiskal LaSko, Rimske toplice in Do- le™' mrtri °b 7. pa so bo vrnil z vla- Kom v Zagreb. „Sen kresne noči" (K prvi uprizoritvi na prostem v Celju) Celje je doživelo 8. in 9. t. m. zvc. Cer prvi dvo gledališki predstavi na prostem. Celjski studio, ki ga tvorijo iskreni ljubitelji prave odrske umet- nosti pod vodstvom Celjana g. Mila- na K°šiča, bivSega člana Piscatorjc- vega gledaliSča v Berlinu, si je na- dei vabljivo, a tožavno nalogo, da uprizori Shakespoareovo bajno ko Ä°CrßoTorklle8ne nOČi<< (V -—™ n? pro tern v ^\°aVL) V Bledalifißu na piofatem v mestnem parku Celi- ski studio obstoji šelo no if • Sliakospeareov »Sen kresne noCi« Jc cna najgonijalncjSih slavnostnih iger, kar jih pozna svetovna litera- tura. Shakespeare je v klasičnc* gr- ško snov mojstrsko vpletel pravljift- nost sanj in krepek, drastičen hu- mor, ki ga izzivajo preprosti, smešni rokodelci — diletanti. Kljub stroge- mu paralelizmu je igra polna živah- nih izprememb. Raznoliki dramatski in vsebinski el^menti so združeni v trdno enoto. Delo je kljub starosti nad 300 let še vedno sveže, ker ima vrednost prave umetnine, ki ji Cas ne more postaviti meja. Igra, ki tako svojstveno slika zablode človcškoga srea, najbolj učinkuje v svežem gozd- nem zraku — in učinkovala je tudi v Celju, v divnem kotičku mestnega parka pod Reiterjevim hribom. Režiser g. Milan K o š i č je globo- ko izčrpal to umetnino, ki privlači režiserja in igralca z vedno novimi problemi. Vživel se je v Shakespeare- ovega dulia ter v ambijent, vsebino in motiviCni kompleks »Sna kresne noči«. Dobro je pogodil diferenciaci- jo vlog in akterjev, zadel je tempo igre, omislil si je neprisiljeno narav- no scenerijo z močnimi svetlobnimi in barvnimi učinki dveh žarometov. Režija jo bila tako vsestranska in temeljita., da smo lahko na Celjana Košiča kot Celjani se prav posebno ponosni. UCinek igre je zelo poglobil orkester Glasbene Matice, pomnožen s člani celjske železničarske godbe, ki je pod vodstvom gosp. ravnatelja Karlai Sancjna precizno, izenačeno, z občutjem ¦ in fineso izvajal glasbo Mendelssohna-Bartholdyja. Režiser g. M. K o š i č je igral ome- jenega, a smešno originalnega tkalca Klobčiča - Priainuža v. izvrstno dik- cijo v mimiki lev s krepko, naravno komiko. Ustvaril je zares komorno figuro. Vojvodo Tezeja je podal gosp. Bogomir Skaberne s pravilno vz- višenostjo ter dobro pretehtano izgo- vorjavo in mimiko. Gde. Vlasta Ser- nečeva je odrski talent. NorCave- ga in lokavega Spaka je igral a s po- srečeno koncepcijo, temperamentom, rutino in prožnostjo. Gdč. Danic.a Svetkova je bila kot Helena zelo naravna, igrala je z občutjem in brez nepoti-ebnih vnanjih pripomočkov. Ljubavjio vloge, ki niso posebno ka,- rakterizirane, so podali gdC. Milher- sioeva (Oberon), Trinkova (Titani- ja), Majda Kalanova (Hermija) in gg. Antipin (Lisander) in Stepančič (De- metrij) povoljno; tu pa tam so za- šli v deklamatornost, ki je pa pri no- vincih v šekspirskih vlogah razum- ljiva. Posrečeni so bili poleg g. Ko- šiča tudi ostali rokodelci, zlasti gg. Debeljak (Dunja) in Srnovršnik (Pisk — Tizba). Gdč. Komavlijeva Vsaka gospodinja mu osfane zvesta! Po pravici! Lepo cisto — dosgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira izSchichtovegaterpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvlrniovojinna varnostno znamko „JELEN". Potem se Warn ni bati ponarejenih mit ..ampak poprej za namakanje: Zenska hvala! ftSCHICHT^ TERPENTINOVO MILO ST.05-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDE-L-EK1 (Hipolita) in gosp. Grmek (Egej) sta ustrozaJa. Igra skupin je bila živab- na, izgo vor Java z malimi izjemami dobra, statisterija zadovoljiva. Na- stop palčkov in vil je ugajal, zlasti ljubek pa je bil plesni nastop male Lidije Golobičeve. Kostümi so1 bili okusni in pestri. Iz uprizoritve je vel šekspirski Car kresne noči. Sodelo- valo je okrog 100 oseb, približno GO igralcev in okrog 40 godbenikov. »Sen kresne noči« je v Celju uspel nad pričakovanjo kljub skromnim sredstvom in pretežno novemu igral- skemu niaterijalu. Obe predstavi je obiskalo okrog 4.000 ljudi iz Celja in okolire, pa tudi iz oddaljenejših kra- jev; aplavzi so bili številni in pri- srC'ni. Celjski studio se je afirmiral tako, da smo ga veseli vsi iskreni ljubitelji dobrega teatra in prave odrske umetnosti. R. P. DOMACE VESTI d Obsodba ^ubotiškega §kofa. Su- botiški škof Budanovic jo bil nedav- no obsojen na 10 dni zapora in na 4.800 Din denarne kazni zaradi zna- nega pastirskega lista proti Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sokol kralje- vinc Jugoslavije je sedaj na mero- dajnem mestu predlagal, naj se ob- sodba ne izvrši, češ, da mu je bilo s formal no obsodbo podeljeno popolno zadoščenje. d Gradnja ceste Litija—Radeče. Drž. hipotekarna banka je 13. t. m. dovolila banski upravi v Ljubljani 2 milijona Din kredita, ki ga bo dravska banovina porabila za javna dela na cesti Litija—Radeče. Pri teh delih bodo zaposleni predvsem ru- darji. iz Trbovelj, Hrastnika in Za- gorja. d B«n dr»vske banovine dr. Dra- flo Marušič je 10. t. m. nastopil svoj rodni letni dopust. V njegovi odsot- nosti ga bo zastopal pomočnik bana g. <]v. Pirkmajer. d Dr. Rihard Karba f. V Kamniku je umrl 11. t. in. v starosti 57 let g. dr. Rihard Karba, lekarnar in bivši župan. Bil je zaveden narodnjak in si je s požrtvovalnim, nesebiCnim de- lom pridobil mnogo zaslug za na- predek kamniškega mesta. Zasluž- nemu narodnemu možu bodi ohra- njen časten spomin! d Petdesetletnica Hinka Smreknr- ja. Znani in priljubljeni slovenski slikar, grafik in karikaturist Hinko Smrekar je obhajal v Cetrtek 13. t. m. petdesetletnico svojega življe- nja. Izrazitemu in odli&nemu umet- niku in kulturnemu dclavcu želimo še mnogo let plodonosnega ustvar- janja in pa zadovoljstva, ki ga j;< mu'aviCono pH- Stran 2. »Nova Doba« 14. VII. 1933. btev, 57. čakujemo, da se bo po izkušnjah lan- skega leta s tern kreditom: storilo mnogo dobrega in omogočilo tudi, da se razveljavijo razne neugodne pred- prodaje hmelja. V vodstvo Hmeljar- skega društva imamo polno zaupa- nje, da bo znalo čuvati interese na- še limeljske doline, od katere v ve- liki meri zavisi tudi gospodarstvo mesta Celja. c Za rodbine brezposelnih rudarjev je prejela Sokolska župa v Colju do- slej že nad 25.000 Din prispevkov v gotovini in nekaj živil, del živil pa so darovalci poslali naravnost v Tr~ bovlje. Sezna.ni darovalcev bomo pri- čeli objavljati v prihodnji številki. Darujte za gladujoče rodbine trbo- veljskih rudarjev in posiljajte pri- spevke Sokolski župi v Celju! c Solo Glasbene Matice v Celju je ob koncu šolskega leta obiskovalo 9-4 gojencev in 72 gojenk, skupaj 1G6. Izmed teh jih je 100 obiskovalo kla- virsko, G5 violinsko šolo, 1 pa pouk v violončelu. V matičnem simfonič- nem orkestru jo sodelovalo 24 gojen- cev. Mladinski pevski zbor jo štel GO mladih pevcev in pevk. Teorijo in glasbenidiktat (sluhovne vaje) je ob- iskovalo 30 gojencev in gojenk. Na štirih raznih sol skill produkcijah je nastopilo posamezno 42 gojencev in gojenk nižje srednje in višje stopnje klavirske ter 15 gojencev in gojenk violinske sole. Na zakljucnih pro- dukcijah je poleg mladinskega zbo- ra nastopil tudi matični simfonični orkester, ki je v minulem šolskem letu sodeloval na raznih šolskih, pa- trijotskih, humanitarnih in drugih kulturnih prireditvah izven sole. Z odličnim uspehom je dovršilo 15 go- jencev in 1G gojenk, s prav dobrim 52 gojencev in 44 gojenk, z dobrim 20 gojencov in 9 gojenk, z zadostnim 2 gojenca in 1 gojenka, neredovanih pa je bilo 5 gojencev in dvoje gojenk. Na zavodu je poučevalo šest učnih moči. Vpisovanje za šolsko leto 1933- 34 bo 1. septembra v ravnateljski pi- sarni na Slomškovem trgu. Vpis je obvezen tuda za vse stare gojence in gojenke. Prijave so lahko pošljejo tudi z dopisnico. Poleg klavirja, vio- line in petja se poučujejo tudi pri- padajoči stranski predmeti in vsi v orkestralni igri potrebni instrumen- ts. Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veletrg. Ivan Ravnikar, Celie c Iz sodne službe. Gosp. dr. Adolf Lenart, splošno priljubljeni sodnik pri okrajnem sodišču v Celju, je sto- piJ v pokoj. Namestnik državnega tožilca v Celju g. dr. Davorin Rus je imenovan za državnega tožilca v Novem mestu, okrajni sodnik v Laš- kem g. Nikolaj Antipin pa za na-' mestnika državnega tožilca v Celju. c Sadna in vinska razstava v Celjn cd 8. do 15. oktobra t. 1. Naša jesen- ¦ska razstava mora nuditi našim sad- jarjem priliko, da pokažejo jugoslo- venskemu in tujemu svetu, kako le- po in plemcnito sadje rodi naša zem- lja* Da pa to dosežemo v prav.i obli- ki, nam je treba nekoliko pouka. V to svrho priredimo že v avgustu par- tlnevni tečaj, kjer bomo poučevali o pravilnem obiranju, spravljanju in sortiranju sadja za prodajo, o suše- nju, vkuhavanju, konserviranju, pre- deloVanju sadja v marmelade, sadni sir itd. Ako se priglasi dovolj uka- željnih fantov in deklet, bo tak tečaj v Celju. Na njem bodo poučevali strokovnjaki. Ce bi želeli podobnih tečajev tudi v drugih srezih, naj nam to sporočijo, da po možnosti ustreže- mo. Kdor se želi udeležiti teCaja v Celju, naj se čimprej priglasi Raz- stavnemu odboru v Celju, Gregorči- čeva ul. št. 2/II, desno, da izve> pogo- je in čas, v katerem se bo vršil tečaj. Z našim sadjem ne smemo več po stari poti naprej, pač pa se moramo oprijeti novih metod, kajti le te nain bodo odpirale nove vire dohodkov, s katerimi bomo zmagovali težave današnjih časov. Rešitev iz krize je v nas samih, v naši volji, moči in premišljenem delu. — Razstavni od- bor, Celje. c Za častnega predsednika je upra- va Združenja krojačev in ki'ojacic v Celju imenovala krojaškega moj- stra in bivšega zadružnega načelni- ka g. Antona Seliška v Celju. V ne- leljo 9. t. in. je imela uprava zdru- žcnja ob navzočnosti članov upravc in nadzornega odbora slavnostno se- jo, na kateri je podnačenlik združe- nja g. Jakob Kovač v lepem govoru sporočil slavljencu, da ga je uprava združenja v širši seji dno 19. aprila za zasluge, ki si jih je pridobil v 15 letih načelovanja združenju, imeno- vala za dosmrtnega Castnega pred- sednika. Govornik je orisal zasluge g. Antona Seliška in mu ob koncu svojega govora izročil častno diplo- mo. Po tej slovesnosti se je vršil v hotelu »Pošti« banket, na katerem je bilo slavljencu izrečenih več pri- srčnih napitnic. Gosp. Anton Selišek izvršuje že preko 40 let samostojno krojaško obrt. V upravi združenja je sodeloval neumorno in z uspehom polnih 25 let. Gosp. Selišku, ki ni ni- koli skrival svojega odločno narod- nega prepričanja, iskreno Cestitamo k odlikovanju! c Lep uspeb. g. J. PeHkana na foto- grafski razstavi v Ljubljana. Na pr- vi razstavi poklicnih fotografov, ki se je vršila ob priliki letošnjega vo- lesejma v Ljubljani, je dosegel zna- ni celjski fotograf g. Josip Pelikan* zelo lep uspeh. Dosegel je prvo me- sto z motivom (8.1 točk od 10 doseg- Ijivih), pri končnem ocenjevanju po- sameznih udeležncev razstave pa istotako prvo mesto z 9.6 od 10 do- segljivih točk. »Jutro« je pisalo o g. Pelikanu: » . . . ima poleg nekaterih okusnih in tehnično dovršenih ate- ljerskih portretov tudi nekaj pretis- kov z motivi štajerske pokrajine, ki so prave kabinetne stvarce. Mcd por- treti sta odliCna št. 57. pisatelj Ad.a- mič in št. 59., ki predstavlja starepa župnika. Poleg teh del zbuja pozor- nost večja serija Leica povečav s pe- strimi motivi, ki so tehnično tako popoini, da jim no bi sodil, da so po- večave iz filmskega negativa.« — »Slovenec« je pisal: »Pelikanovi lei- ca posnetki so posneti s tako inteli- gentnim in izbi'anim čutom, da nam tako živo prikazujejo prav tiste od krite kotičke izraza, ki ga vidimo v človeku ali drugi naturi le v izred- nih trenutkih. Resnično so to psiho- loško najzanimivejši posnetki na razstavi.« Gosp. Pelikanu iskreno Ce- stitamo k lepemu uspehu! c Krožni izlet Zagrebčanov. Zveza za tujski promet v Zagrebu bo pri- redila v nedeljo 16. t. m. velik krož- lii izlet v Slatino Radence preko Zi- danega mosta, Rimskih toplic, Celja, Ptuja, Ljutomera, Ormoža, Čakovca in Varaždina. Izletniki se bodo usta- vili v Rimskih toplicah, C e 1 j u , Ptuju, Slatini Radencih in Varaždi- nu. Č I « „Slag er Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra*- mofonskih plošč od l.majadalje, dokler traja zaloga, od Din 15"— naprei. c Z orglarske šole v Celjn. Zaključ- ni izpit na orglarski šoli v Celju je delalo 1'etos 9 absolventov tretjega letnika in I privatistka. Vsi so na- pravili zaključni izpit s prav dobrim odnosno dobrim uspehom. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od I. do 10. t. in. na novo prijavilo Gl brez- poselnih (33 moSkih in 28 žensk), de- lo je bilo ponujeno 50 brezposelnim (19 moškim in 31 ženskam), posredo- vanj je bilo 42 (za 1G moških in 26 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evi- denci 7G7 brezposelnih (737 moških in 30 žcnsk) naprani 830 (788 moškim in 42 ženskam) dne 30. junija. Šte- vilo brezposelnih v zadnjih mesecih ljudi uporablja duevno C h 1 o ro d o n t. To dokazuje, kako dobra jc Cu zohna pasta. Samo opazujic ljudi, kako zelo še zanemarjajo nego zob in spoznali bosle, kako prijcino Vas presenetijo svcža usla z ne- govaniini zobnii. - Dobiva se povsod. Tuba Din. 8.-, velika tuba Dsn. ^,- Beli zobje - Chlorodont stalno pada. Delo dobijo: 1 oskrbnik, 1 kovač, 1 čevljar, 1 nosač peciva, 3 tkalke, 2 natakarici, 2 služkinji, 1 kmečka dekla. 1 kuharica in 1 kii- harica k orožnikom. c Dospelost davkov v 3. četrtletju. V 3. Cetrtletju 1933. dospejo v plačilo naslednji davki: 1. julija 3. četrtlet- ni obroki zgradarine, pridobnine, rentni.ne, družbencga davka, davke. na neoženjene osebe, davka na po- slovni promet in vojnice, 15. avgusta pa prvli polTetni obrok zemlja.rine. Prizadeti davčni obvezanci naj te obroke v lastnem interesu poravna- jo do 15. avgusta. Davči zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi oprav- ljenega prometa., morajo pjredložiti prijave in plačati ustrezni davek za drugo četrtletje 1933. najkasnejo do 30. julija. c Razstava psov v Celjn. Klub lju- biteljev sportnih psov v Ljubljani bo priredil v nedeljo G. avgusta v mest- nem parku v Celju; razstavo psov vseh pasem. Prijavnice za to razsta- vo se dobe direktno pri tajništvu kluba in v trgovini Franca Viden- ška v Celju, Prešernova ul. 11. Ker ja zaključni termin za prijave 15. t. m., se opozarjajo vsi lastniki psov, da prijavijo pse čimprej. c Združenje tesarskih in studen- čarskih mojstrov v Ljutomeru l)o imelo v nedeljo 23. t. m. ob 12. kon- ferenco ožjega odbora v Celjskem do- niu v Celju. c Poverjeništvo Vodnikove družbe za Celje in okolico ponovno prosi vse člane, ki še niso obnovili članarine za tokoče leto, da to čim prej uredijo v Tujsko-prometni pisarni pred ko- lodvorom. Kdor še ni prejel knjig za lansko leto, naj jih dvigne čim prej v omenjeni pisarni. c Pri Mozirski koči na Golteh (1344 m) bo v nedeljo 16. t. m. ob 10.30 maša za planince in izletnike. Pri maši bo pel pevski zbor iz šmi- hela. Pričakuje se obisk mnogih lju- biteljev planin od blizu in daleč. Av- tobusno zveze iz Celja (kolodvor) v Mozirje so sledeče: v soboto ob 16.40, v nedeljo ob 4.40. (Ce bo naval, bodo na razpolago rez'ervni vozovi.) Zveza jo tudi z vlakom iz Celja ob 16.15 in 20.57 (v soboto), ob 7.45 (v nedeljo) do Šmartnega ob Paki, od tarn s pošt- nim avtobusom v soboto ob 17. in 21.40, v nedeljo ob 8.37. Vožnja z av- tobusom od postaje Mozirje traja le 20 minut, od tarn do Mozirske koče je po markirani poti 2 in pol uri peš- hoje. c Dve tatvini koles. Dne 7. t. in. med 18. in 19. je bilo izpred neke go- stilne v Zalcu ukradeno okrog 1.000 Din vredno, rdeče pleskano kolo znamke »Puch« z evidenčno številko 2 - 14.383 - 5, v sredo 12. t. m. okrog 17. pa je neznan storilec ukradel ne- kemu hotelskemu slugi iz neke go- stilniške veže na Kralja Petra cesti okrog 900 Din vredno kolo znamke »Adler Original« štev. 792.649. c VlomUec v trgovini. V noei na četrtek 13. t. m. je neznan storilec z železnim drogom odtrgal drog na oknu trgovine z mešanim blagom v Zavodni, ki je last ge. Erne Confi- dentijeve, nato je odprl zunanje ok- no, razbil šipe na notranjem oknu in zlezel v trgovino, kjer je vse prebr- skal. Oxlnesel je samo črno usnjato ročno torbico in nekaj gotovine. V trgovini so naSli sekiro, dleto, žago in železen drog, ki ga je storilec vzel iz bližnje drvarnice g. Franca Ko- štomaja. Očividno je hotel najprej vlomiti skozi drugo okno. Ubil je zu- nanje šipe, notranjšga okna, ki je obito z deskami, pa ni mogel odpreti. c V poslovalnici OUZD v Celju bodo uradno ure od ponedeljka 17. t. in. dalje ob delavnikih nepretrga- no od 7. do 13.30, ob sobotah pa od 7. do 13. Dežurna služba je vsak delav- ni.k od 17. do 18. c Žetev smrti. V cetrtek 13. t. m. je umrla v celjski bolnici 68-letna go- spodinja Antonija Jagrova iz Žebni- ka pri Radečah. Due 11. t. m. je umr- la na Ostrožnem 75-letna vdova po cinkarniškem delavcu Frančiška Ah- tikova, v Lokrovcu pa 75-letna vdo- va po delavcu Marija KrajnCeva. N. p. v m.! c Kronika nesreč in napadov. V sredo 12. t. m. zjutraj je hotel 44- letni dninar Jože Šalej v Grmojah pri Veliki Pii'esici privezati bika k jaslim. Bik ga je pa nenadoma na- padel z rogovi in vrgel v jasli. Šalej si je pri tern zlomil desno nogo. — 31-letna posestnikova žena Angela Novakova v Galiciji je 9. t. m. sto- pila doma v kuhinji na zarjavel že- belj in si občutno poškodovala des- no nogo. — Dne 10. t. m. so se 30- letnemu dninarju Francu Blažiču z Zg. Pristave pri Konjicah na Glav- nem trgu v Konjicah splašili voli, ki so vlekli voz. Pri tern je voz od stra- n i zadel v Blažiča ter mu poškodo- val prsi in desno ramo. — V Celjski opeknmi na Sp. Iludinji je 12. t. m. z opeko naložen voziček pritisnil 19- letnega dolavca Mija Fica oh steno in mu zlomil levo nogo. — V Rogat- cu je padel 11. t. m. 29-letni hlapec Janez Pučnik s kozolca in si zlomil kljucnico. — Na Rečici ob Paki se je 61-letna posestnica Marija Češnovar- jeva pri delu vbodla s trsko v roko. Kmalu se je pojavilo zastrupljenje ki*vi. — Dne 11. t. m. je padla (Jl-let- na delavka Antonija Grazarjeva v Galiciji pri spravljanju sena s sked- nja in si zlomil a desno roko ter se poškodovala po desni nogi in obra- zu. — Na Kalobju se je 10. t. m. eno- letna dninarjeva hčerka Angela To- poletova doma v kuhinji polila z loncem kropa ter se moCno opekla po prsih in desni roki. — 26-letnemu železniškemu delavcu Antonu Janči- ču iz Malih Grahovš pri Št. Lenartu nad Laškhn je padel 11. t m. pri de- lu težek hlod na desno nogo in jo zlomil. — 22-letnega dninarja Josipa Skazo z Lipe pri Frankolovem je te dni blizu doma napadel neki nioäki z nožem ter ga občutno rani I po pr- sih in levi roki. — V Mozirju se je pred dnevi v stanovanju onesvestila 80-1 etna Mar. Brezovnikova. Pri pad- cu je zadela z glavo ob rob omare in se znatno poškodovala. — V četrtek 13. t. m. se je pri sekanju v gozdu posekan hlod zvalil na 30-letnega dr- varja Josipa Štiglica od Sv. Duha pri SolCavi in mu zlomil levo nogo. — V Novi cerkvi je padla v sredo 21-letna dninarica Marija ZagrušeCanova pri obiranju frešnje z lestve in si zlomila levo nogo. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Popis živine in prenosnih sred- stev v okoliški občini. Županstvo ob- čine Cclje-okolica razglaša: Dodatno k razglasu glede popisa živine in prenosnih sredstev, ki bo v torek 18. t. m. ob G. zjutraj na Glaziji, se s tem ponovno pozivajo vsi lastniki živine in prenosnih sredstev, da ta dan pri- l>eljejo k pregledu in popisu svoje konje in mule, vprnžene v vozove, odnosno osedlane z jahalnim ali to- vornim sedlom. Pripeljati je samo doraslo živino v starosti od treh let naprej. Nedoraslo živino ni treba Štev. 57. »Nova Doba« 14. VII. 1933. Stran 3. pripeljati, ker se ne bo pregleclala. Jstočasno je treba k pregledu pri- Reljati tudi vse moške bicikle. Pre- gierl in popis živine ter prenosnih sredstev se vrši po vaseh in to: Bab- no,. Breg, Dobrova, Gaberje, KoSni- ea, Lava, Lisce, Lokrovec, Ložnica, Lopata, Medlog, Miklavški hrib, Ostrožno, Pečovnik, Polule, Sp. Hu- dinja, Zg. Hudinja, Zagrad in Za- vodna. Ker prične komisija s pregJe- dom in popisom toeno ob 6. zjutraj, se pozivajo vsi lastniki konj, voz in biciklov, naj bodo na oznacenem prostom (Glazija) že pred 6. in se po- razvrstijo po vrstnem redu vasi, ka- kor je zgoraj omenjeno. Vsak izosta- nek ali prestopek se bo kaznoval po vojaških kazonskih zakonih. c Vsakovrsten papir in plsarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Izgubljeno in najdeno. Dne 9. t. m. dopoldno je bila v mestu iz- gubljena okrog 300 Din vredna zlata moška verižica, 10. t m. ob 10. do- poldne pa je bilo najdeno pri kam- nolomu na Polulah rezervno avtomo- bilsko kolo. Lastnik naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije. c Nogometni čevlji, žoge in drugo potrebžčine za nogomet pri tv. Kra- mar & Mislej, Celje. c Vsakc nedeljo koncert. Pričetek ob 4. poj)oldne. Gostilna pri Mostu. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 15. t. m. do vštetega petka 21. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra eesti. c Gasilno in rešev^lno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 1G. t. m. do vštete sobote -2. t. m. I. vocl pod poveljstvom gosp. E. Berne, reševalno službo pa III. »kupina, Inspekcijsko službo ima v juliju namestnik poveljnika gosp. A. Kališnik. Karmah v Celju Jugoslovenski psihografolog Kar- in a h , ki ga pozna no samo naša ož~ ja domovina, temveč vzbuja s svoji- mi presenetljivimi analizami tujih pisav zanimanje in interes v tujini, je dopotoval v Celje. Ne zamudite ugodne prilike in obišCite ga v hotc- lu »Evropi«! Razodel Vam bo Vašo življensko pot, usodo in zelo važnc posameznosti. Poznati samega sebe in znati prav preceniti svoje lastno- sti, to je za človeka dragoceno orožje v življenskem boju. Zaupajte se nje- nm, ki Vam s svojo temeljito analizo lahko pomaga do pravega spoznanja tega, kaj Vam je potrebno, da dose- žete uspehe in se obvarujete zmot. Gosp! Karmah je letos 23. marea v Novem Sadu, ko ga je neka dama vprašala za pojasnilo, kaj misli njen ljubimec o njej, ugotovil, da je ona nagnjena k zločinu. Ko je to čula, se je zgrudila. Gosp. Karmah je takoj obvestil policijo, ki jo kasncje ugo- tovila, da je ona zastrupila svojega moža z arzenikom. Lani so g. Kar- mahu izročili v Ljubljani anonimno pismo, na podlagi katerega je ugo- tovil, da je pisec tega pisma hrom. Pisca so našli in izkazalo se je, da je bila analiza točna. V Ljubljani je la- iii svetoval neki revni ženi, naj si j kupi srečko. Žena je upoštevala na- svet in zares zadela 30.000 Din. j Gosp. Karmah pojde letos v ino- \ zemstvo in namerava izdati knjigo o psihografologiji, ki jo bo napisal na podlagi svojih bogatih izkušenj. Sport t Drevi vsi na Glazijo, kjer se bo- do poinerili kibici SK Celja (ligino moštvo) in SK Olimpa (olimpijska postava) v siloviti nogometni bitki za 22-karatni »zlati« pokal in prven- stvo Celja ali Gaberja. Bitka se prič- ne ob 18.30. Tako svojevrstne, vesele, pa tudi napete nogometne tekme Ce- lje še ni videlo. Pravijo, da gledal- cem s slabimi živci vstop brez zdrav- niškega spričevala ne bo dovoljen. Kajenje je vsled visoke napetosti najstrožje- prepovedano. Občinstvo naj v lastnem interesu upošteva od- redbe nenadkriljivega nogometnega sodnika in njegovih organov. Reše- valna postaja bo v permanentni služ- bi. Nihče naj se ne drenja okoli apa- ratov nove radijske oddajne postaje z valovno dolžino 20—2.000 km, ker sicer ni mogoče jamčiti za redno od- dajo. Občinstvo se bo gotovo izredno zabavalo. Cisti dobiček prireditve je določen za tiboge rodbine brezposel- nili trboveljskih rudarjev. 1. Kvalifikacijska tekma öakoved- ki SK : SK Celje. Drug a kvalifika- cijska tekma mod Čakovockim SK in SK Celjem za vstop v podsavezno li- go bo v nedeljo 16. t. ni. ob 17. na celjski Glaziji. Za sodnika je dolo- čen g. Dolinar iz Ljubljane, za na- mestnika pa g. Mohorko. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva in napeta. Celjani bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli doseči dober rezultat. „Stric v toplicah" na žalskem odru Prostovoljno gasilno društvo na Gornji Ložnici je uprizorilo v nede- ljo 25. junija v Roblekovi dvorani v Žalcu veseloigro v štirih dejanjih »Stric v toplicah«, ki jo je iz nemšči- ne prevel Franc Zorin. Režija je bila v rokah gosp. Ferleža, ki se je po- tiiidil opiliti uprizoritev, kolikor je Zjutraj z razpetimi jadri v solncu in vetru: utrjena in neobčutljiva in zvečer zopet razvajena ženska, ki se zaveda svoje lepote, negovana dokoncevprstov:kakor nežen dih pokriva Elida Creme de chaque heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi ko- žo voljno in nežno. Creme de ehaque heure pač bilo mogoče glede na kvaliteto igralskega osobja. Vendar se je po- srečilo ustvariti nekaj prav dobrih tipov, ki jim ne manjka igralskega talenta. Najboljši je bil bogati zasebnik Glavan (g. Josip Kralj), ki je dal vse- mu dejanju najboljSe razpoloženje in potegnil za sabo vso svojo okolico z boljšo in slabSo zasedba Tovarnar sodavice Niko Grah (g. Štefan Leš- nik) je prav ugajal in je dal svoji vlogi pravilen izraz, nadkriljevala ga je pa igralski njegova soproga Li- na (gdč. Anica Delakordova) ter se je Cutila zelo domačo v okviru »bolj- še družbe«. V toaleti pa me je prese- netila Agata Ožirjeva, Linina teta (gdč. Anica Kralj) in spomnil sem se, da sem videl njeno čudno obleko ne- koč v Novem Celju, kjer jo je poza- bila pokojna Marija Terezija, ko je 1. 1772. tamkaj prenočila . . . Seveda je Agata na tern povsem nedolžna in ji zato ne gre nikakšna gi*aja. Gra- hov kompanjon Brajdič (g. Vinko Herman) in knjigovodja Emil Donat (g. Alojz Ležnik) sta mi bila povsem všeč. Anica, Glavanova nečakinja (gdč. Marija Delakordova) se mora privaditi odrskemu jeziku, in še ne zadostuje, če obvlada ulogo. Dr. Mr- njač, kopališki zdravnik (g. Marjan Herman) je kot dobričina povsod po- segel blažilno, dasi me je motila nje- gova po oMeki defektna zunanjost. Vse ostale vloge so manjšega pome- na. Kulisna in sobna oprema je po- vsem ustrezala, nekatere maske so bile povsem posrečene. Predolge pre- sledke med dejanji je izpolnil radij- ski koncert celjske tvrdke. Obisk je bil le srednji — kriza povsod. Pred- stava me je zadovoljila, cetudi se je bližala polnočna ura. K. Jabolčni zavrtač Jabolka In hruške dozorijo pred- časno in odpadejo. Na olupu odpad- lega sadja najdemo blato l'jave bar- ve. Ako tak sad prerežemo, najdemo do pečk zvrtano luknjo in pečke obgrizene. V notranjosti je spočetka belkasta, pozneje po vrhu rdečkasta, črno pikasta, do 2 mm dolga gose- nica (črv). Tudi orehi so večkrat na- padeni' po tern sorodnem zavrtaču (Cydia amplana Hb.), ki prevrta lu- pino, izžre zrno in na mestu zrna pusti rjave odpadke. Jabolčni zavrtač (Cydia pomonella L.) je z razpetimi krili 2 cm širok metulj s pepelnatimi, rjavo črtanimi prednjim.i krili, na robu :kiJil ima rdeče in temnorjave žige. Rjavogla- va gosenica se zaprede v razpokah lubja, kjer prezimi. Sredi aprila se zabubi, po 3—4 tednih se izležejo mali metulji. To traja 4—8 tednov. Od srede maja dalje, kakor je vre- me, izleže vsak ten metuljev, največ na sad, 20—80 jajc, iz katerih po 14 dneh izlezejo črvički, ki si izdolbejo hodnik v notranjost sadja in pred vsem požrejo pečke. Po 3K—6 ted- nih je črv dorasel, zapusti svoje bi- vališce in si poišče v razpokah lubja skrivališče, kjer se zaprede in pre- zimi. V toplih krajih, pa tudi pri nas, ako je pomlad in poletje ugodno, se zaprede že v juliju in preskrbi av- gusta že drugi rod. Velika večina se jih pa spravi pri shranjevanju sad- ja v shrambe, kjer je tudi dana pri- lika za dobro prezimovanje. Predno nastopi toplo vreme in ko smo od- strani'li ali porabili zimsko zalogo sadja, naj se shramba dobro zapre, zamaftijo naj se vse luknje, na ploče- vino se nasuje žvepla in zažge, pro- stor pustimo par dni zaprt. PIERRE BENOIT: 89 KONIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil B. Rlhterii« Ker sem bil preveC razbui-jen, da bi mogel spati, sem stopil v neko kavarno na trgu Stanislas. Ko sem örskai po žepu za denarjem, da bi plačal zapitek, sem odkn.1 denarnico, ki mi jo je bila dala Aurora. Le nikdar se nisem čutil tako bogatega, kakor zdaj, ^o mi je bil denar, po katerem sem včasih tako hre- 1 6ne1' brez vrednosti. vinoHndll-iSem P° ulicah in se ustavil pred neko trgo- KiipiJi uenffQ,bi biI .vedGl kdaJ- Stopil sem vanjo in si ves zineden1'*110' ^ J° viclite zclaJ na nieni- Bil sem dolmana in rd "-U opazil nisem, da ni več iz črnega G^ih hiae, ampak vsa svetlo višnjeva. Opoldne me i^ m , sem prviC videl kr ?dPelJ'al Pr°ti Parizu. Takrat nepozabni: Dorman^6' kl S0 ostali za nas po umiku rakali žalostno 2 septem^1111 mostom' kjer smo ko" slaba jaulonnoSka ces7a ~~ ravno na dan Sedana' sovražnika, Chäteau-ThienS°„ ?ri Sm° PreLanjaU «okim, pomäenim dvorom, ki"? J^™1' f f0^" V\~ v posteljali. mo PoslednjiC spall Ura je bila pet in dvajset minut, ko se je vlak ustavil na postaji Chäteau-Thierry. Tu sem zvedel, da jc razglašena splošna mobilizacija. Vstajati je začel zid iz železa in ognja, ki me je ločil od moje ljubljene vladarice lautenburške. Ko sem izstopil na vzhodni postaji, je bilo so- parno kakor pred nevihto, toda veliki Pariz je bil miren. O( Mesto, nekoč sem se tako zelo bal zate, skrbelo me je, kako te bo zadela strašna ura, ki pride. Bal sem se tvojega razburjcnja, tvoje strasti, vsega, kar prinese s sabo val navduScnja. In giej, zdaj ko je ta ura odbila, ni mogel morilec zmotiti tvoje hlad- nokrvnosti, tisti morilec, ki si je domišljal, da sme po svoji svobodni volji krotiti ali sejati krvavo vihro. Moje vojaške legitimacije so izginile pri požaru na lautenbui'skem dvoru, toda nisem se zanje menu, ker sem jih znal na pamet. Odločil sem se, da od- potujem diTigo jutro v Pau in tarn poiščem osem- najsti polk pešcev. V sobi nekega hotela sem se preoblekel v uni- formo, potem pa sem krenil po ulici Lafayette proti središču mesta. Ljudje so bili bolj vznemirjeni kakor buCni. Videl sem dosti vojakov in tudi več častnikov mojih let, ki so vodili pod rokami matere, žene. Gledale so jih z nepopisno mešanico ponosa in bojazni. Ob usodnem večoru sem bil v neizmernem rnravljišču že samotnejši kakor takrat, ko sem ga zapuščal. Sam ne vem, kje sem vse hodil. Zavedel sem se šele takrat, ko sem prišel do ulice Royale s tistiml lazsvetljenimi terasami, ki so zmeraj polne ljudi. Pred Webrom sem se spomnil Klotilde. Avgust je. Zdaj ne bo vec nosila bele kožuhovine. Gotovo ima bluzo iz svetle svile . . . Toda kaj hitro mi je postal spomin nanjo neznosen. ' " Zeleno drevje Elizejskih poljan je začelo tem- neti pod vijoličastim nebom. Krenil sem na desno in gel po drevoredih, ki s svojim visokim drevjem in hoteli zbujajo spomine na mesta ob morju. Avtomo- bili so se ropotaje ustavljali pred restauranti. Lakeji so odpirali vrata . . . Prišel sem na prelaz Gabriel, ki je teman kakor predor iz gostega listja. Lahkih korakov sem stopal v hrib, vendar me je vsega obhajala nekakšna brez- mejna utrujenost. Kmalu sem zagledal razsvetljena okna. Nad vrati restauranta sem precital besedo: ,Lau- rent'. Sedel sem na klop prj vhodu, o kateri sem vedel, da mora biti tarn. In moji prsti so jeU tipati po hra- povem, lesenem naslonilu. Otipavali so velike okrogle in ploščato glave žebljev. * Nenadoma so se ustavili. Nažli so, kar so iskali. Sklonil sem se, in Ceprav je bila že temna noč, sem razbral tri znake, tri crke: A. A. E., ki jih je bila nekoč vi-ezala mala knežnja Tjumen. Stran 4. »Nova Doba« 14. VII. 1933. Štev, 57. Prosfovoljna sodna prodaja lepega vinogradraiškega posestva s pritiklino v najbližji okolici Celja se vrSi dne 26. julija 1933. ob 9. dopoldne v notarski pisarni Burgerja Franceta v Celju kot sodnega komisarja. V notarski pisarni vsa potrebna pojasnila glede lege, mere, donosa in najvišjega ponudka. Zunaj n«a sadovnjaku na.j se drev- je škropi ob koncu ma ja ali v začet- ku junija z Garkonovo raztopino. Škropi naj se tako, da bo vedno za- deta muha na sadju, ker zalega je po večini na tern mestu. Za škroplje- nje je potreben fin razpršilnik, ki napravi razpršilno meglo. Slivin zavrtač (Cydia Graph|itlia Funebrana Tr.) napada ves koščiea- sti sad, zlasti češplje uničuje na isti način. F. T. Smešnice Sodnik: »No, sedaj pa pripoveduj- te, kako ste odprli blagajno.« — Ob- toženec: »Nemogoče, gospocl sodnik. To Vam povem le, če izključito jav- nost Med posiušalci sedi vendar moja konkurenca.« »Clovek božji, kaj pa ti je, da iz- gledaš tako obupan?« — »Ab, moj odvetnik, ta tepee, mi je prerokoval, da bom dobil najmanj dve leti. Zato sem rekel vsem sorodnikom, da se podam na potovanje okoli sveta. Od vseh sem se poslovil, od vseh sem dobil razna darila, in danes dopol- dne sem dobil Stiri tedne pogojno!« »Kot človek brez prakse hoCete imeti večjo plaeo?« — »Seveda, brez prakse moram vendar vefc delati« * * Gospod Verižnik sreča na ulici znanca, ki Verižnika ne more trpeti. »Poglejte tole,« pravi Verižnik baha- vo in iztegne roko, »kaj bi Vi počeli, če bi imeli tako krasen prstan z bri- ljantom?« — >>Kupil bi si ščetko za nohte!« * * Mož: »Mina, zakaj pa si danes ta- ko dobre volje?« — Žena: »Danes sem kuhala sama in ti nisi ničesar opa- zil!« Matija Čopič se mora zagovarjat. prod deželnim sodiščem zaradi tat- vine. »Ali ste predkaznovani?« ga vpraša sodnik. — »Da, toda samo v provinci.« V Savinjskem dvoru, Trubarjeva ul. 7 se oddata s 1. avgustom 2 stanovanji eno obstoječe iz 2 sob, kuhinje s pri- tiklinami, drugo obstojeCe iz sobe, kabi- neta, kuhinje s pritikl. Zelo priporoč- ljivo za upokojence, ki ljubijo mir v pro- sti naravi. Pojasnila daje g. Šonc istotam. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- skin knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje SlomSkov trg 4, nasproti župne cerkve. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LeskovšeK Celfe. Olavnl irg 16 V0Z1ČKI in DECJEiSpREME HiAMMtMSLEJ CEUE Hiia (vila) z 2 verandama, teraso, vrtom in gospodar- skim poslopjem v sredini zdravilišča Dobrna se da takoj v najem. Ugodno za penzijon. Prednost imajo reflektanti z lastnim po- hištvom. Ponudbe na upravo lista pod »Letovišče«, Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda pri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Žtvljenske uspetae Vam pove bistrovidni psihografolog «ARMA H v hotelu »Evropd« v Celju. Odgo- varja na korespondenco. Sprejema obiske od 9. do 12. in 2. do 7. pop. Lepa nova hišica (vila) zlahten omet, I sobe, kuhinja, velik vrt, električna luč, 15 minut od mesta se proda za 95.000 Din. Istotam se proda večja hiša za 115.000 Din proti denarni knjigi. Nasiov da K. Breznik, Celje, Frankopanska 1. „Drava" zavarovalnica Maribor zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa.Za- htevajte prospekte! Sprejemamo zastop- nike. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zvonou" — Kralja Patra o. 17. Prispela so nova damska kolesa z reklamno ceno od Din 950*— naprej. Prodajam tudi na obroke in vzamem nra- nilnc knjižice. Bremeo, Celje, Miklošičeva ulica 2. Zahvala Prav iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili mojo drago soprogo Antonijo Kavc na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekam mestni občini celjski za pomoč. Celje, 14. julija 1933. ŽalujoČi soprog. Iščemo lokal v centru najboljša lega, z modernim portalom in izložbami. Ponudbe s skico, foto- grafijo in navedbo najemnine na oglasni zavod Publicitas d. d., Zagreb, pod »Stev. 34.661«. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne nap rave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spada|oia dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba toEna.in solldna Celje Za kresijo Telefon 245 Zahvala Podpisana se najiskreneje zahvaljujem Ljudski samopomoči v Mariboru za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega moža g. Jupija Dobrajoa. To posebno v današnjih težkih časih tako važno ustanovo ne morem dovolj toplo priporočati vsakomur v takojšnji pristop. Store, dne 10. julija 1933. _ Angela Dobrajc LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalaci jska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Vinho HuhouEE, obi, honces-mestni tesarshi mojstep na Layi Uni Tplill 'zvršu)c vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovnl račun štev. 14.737 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAMILNICA DRftVSKE BANOVINE CELJE9 prej JužnoStajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun»lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Drauska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno moöjo zzz. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni patači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmerikl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in ob{in- skega denarja posueča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljlšča po najnižji obrestnl mer> Vse prošnje rešuje brezplaino Za hranune vloge jamči poleg ( \*% sollO z vsem P^moženjem premoženja hranilnice u?^* ssa^^lU vCIJC in vso davčno močjo Ürejuje Radio Pečnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.