GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljub an naraks tehnični urednik ivan fijav2 | 4. avgust 1966 — LETO II. ŠT. 14 (32) cena 30 novih par ali 30 starih din poštnina plačana v gotovini EVROPA PLESE Na kotalkarskem stadionu iu v turnir, ki ga vsako leto prireja kulturnem domu je bila največja turistično društvo Velenje v ok- plesna prireditev pri nas pod na- viru svojih turističnih prireditev, slovom »Evropa pleše v Velenju«. Pokrovitelj turnirja pa je bila To je bil že tretji mednarodni kreditna banka Velenje. Letošnja prireditev je biila najštevilnejša doslej, saj je nastopilo kar 15 plesnih p&rov iz dvanajstih evropskih držav. Tekmovanje je otvoril v imenu turističnega društva Velenje Lojze Jevšenak, v imenu pokrovitelja pa je vse nastopajoče pozdravil direktor komunalne banke Velenje tovariš Ciril Pi-lih. Prvi večer so se ob prisotnosti 1500 gledalcev najprej pomerili med seboj plesni pari Slovaške in Slovenije. Zmagali so gostje iz CSSR. Tekmovanje v latinsko-ameri-škili plesih je nlavdušilo številne gledalce. Najbolj pa sta se med vsemi nastopajočimi izkazala .plesalca iz Avstrije Helga Theissl in Heinz Kern in pokazala največjo dovršenost v športnih plesih druga sta bila zakonca Chatt iz Anglije. Tretje mesto pa sta zav zela zakonca Marschal iz ZRN. Mariborčana Mira Ben-cak in Mirko Herman, ki sta zastopala Jugoslavijo, sta se uvrstila na šesto mesto. Drugi večer pa so morali zaradi slabega vremena nadaljevati tekmovanje v kulturnem domu, k jer so bila na sporedu tekmovanja v stadardnili plesih. Zopet sta se izkazala zakonca Chatt iz Anlgli je in zavzela prvo mesto in se s tem oddolžila Avstrijcema Theissl-Kern, ki sta bila druga. Tretje mesto pa je pripadlo zmagovalcema iz podobnega turnirja na Bledu zakoncema Buscli iz NDR- Prireditev je v celoti odlično uspela. Škoda je le, da je drugi večer bilo slabo vreme in je moral biti turnir v dvorani, za kar so bili najbolj prikrajšani gledalci, ki nadaljevanj« turnirja niso mogli prisostvovati. NA VELENJSKEM GRADU BO KMALU OTVORITEV MUZEJA »Pripravljalna dela za otvoritev muzeja slovenskih premogovnikov v Velenju gredo h koncu,« je dejal upravnik muzeja profesor Jurij Jug. Posamezni deli zbirke so že razstavljeni in razvrščeni po sobanah na gradu. Če bo vse po sreči bomo muzej kmalu odprli.« Muzej slovenskega premogovništi va je že nekaj let v pripravl jalni fazi. Saj je bilo potrebno precej stvari urediti. Obnoviti je bilo potrebno grad in okolico. Glavno težo obnovitve je nosil rudnik lignita Velenje in občinska skupščina. Muzej, ki prikazuje razvoj premogovništva na slovenskem narodnostnem ozemlju od najstarejših časov do danes, bo predstavljal dejansko podobo razvoja premogarstva naše ožje domovine. V trinjastih grajskih sobanah so zbirke in eksponati razvrščeni sistematično v treh skupinah. Prva skupina, ki zajema tri prostore. prikazuje razne pomembne listine iz zgodovine slovenskih premogovnikov. V ostalih prostorih so razstavljene fotokopije slik in risb, ki prikazujejo prve začetke rudarjenja ter najstarejšo rudarsko strokovno literaturo. V drugem delu zbirke so razstavljeni predmeti s katerimi so ruda-rili v naših premogovnikih konec prejšnjega in na začetku tega sto- Ikja. Tako obsegajo zbirke v teh prostorih razvojno pot raznih odkopnih metod in rudarskega orodja ter zaščitnih naprav. Zelo učinkovite in »a oko prijetne so makete o prvot- nem izgledu velenjskega premogovnika. Tretji in zase ločen del muzeja pa predstavlja prikaz jame v naravni velikosti v grajski kleti. Tu so v skupni dolžini 40—50 metrov prikazane razne vrste tesarb naših premogovnikov; jamski transport in prikaz jamskih delovišč. Ta del muzeja urejuje rudarski šolski center. Ko sem vprašal tovariša Juga kako napredujejo dela za otvoritev, mi je dejal, da je najtežje že mimo. V priprave so vložili veliko truda in strokovnega dela, ki pa ne bi dal takšnih rezultatov brez pomoči ostalih premogovnikov. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so premogovniki Laško, Senovo in Zagorje z razumevanjem sprejeli prošnje ter že odstopili večje število eksponatov. Dejansko materialno breme pa nosita RLV in občina Velenje. Strokovno pomoč so nudili in še nudijo zavod za spomeniško varstvo Celje, republiški zavod, inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani ter tehnični muzej Slovenije. -ČAN tudi upokojenci bodo lahko dobili kredite za gradnjo ali dograditev stanovanj Na začetku leta so bili ukinjeni občinski stanovanjski skladi in se od takrat dalje stanovanjski prispevek, ki ga plačujejo vsi zaposleni delavci vplačuje v sklade skupne porabe delovnjih organizacij, katerega pa morajo le-te namensko uporabiti za stanovanjsko izgradnjo ali za dajanje posojil svojim delavcem za te namene. Stanovanjski prispevek v višini 4 % od pokojnin in invalidnin pa plačujejo tudi upokojenci in invalidi in se ta sredstva zbirajo v posebnem skladu Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ljubljani. Tudi ta sredstva so namenska in se smejo uporabljati samo za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov. Način uporabe teh sredstev je nedavno predpisala skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev s posebnim sklepom. S tem sklepom je določeno, da se omenjena sredstva vključujejo v izvajanje stanovanjske graditve na območju posameznih občin, da se skupno z lokalnimi sredstvi reši stanovanjska vprašanja upokojencev in invalidov. Zato se sredstva za stanovanjsko izgradnjo upokojencev evi- Muzej na velenjskem gradu formalno še ni odprt. Del zbirke pa je že razstavljene, tako da si jo lahko ogledajo priložnostni obiskovalci. denčno razdelijo in uporabljajo po območjih občin glede na izplačane pokojninske prejemke v posamezni občini. Sredstva za stanovanjsko izgradnjo se bodo dajala v obliki kreditov v prvi vrsti za graditev in a-daptacijo domov, namenjenih za stanovanja upokojencev in invalidov ter za adaptacijo neprimernih starih stanovanjskih prostorov iti za graditev ali nakup stanovanj v lasti invalidov in upokojencev, ki niimajo stanovanj ali imajo neprimerna stanovanja. Če je več prosilcev z enakimi potrebami, imajo prednost borci NOV, na podlagi meril, ki jih določi občinska organizacija ZB NOB. Posojilo lahko dobijo: pravne osebe, ki nameravajo graditi domove za upokojence, družbeno politične skupnosti in stanovanjski podjetja za graditev novih ali za adaptacijo in dozidave, s katerim^ se pridobe stanovanjski prostori za upokojence ter upokojenci sami za adaptacijo svojih neprimernih stanovanj oziroma za nakup ali graditev stanovanj za svoje potrebe. Doba vračanja bo znašala do 20 let, če bo znašala lastna udeležba vsaj polovico potrebnih sredstev in do 15 let, če se bo zagotovilo vsaj eno tretjino potrebnjlh lastnih sredstev. Upokojenci in invalidi lahko dobijo kot investitorji kredit do 10.000 N dinarjev, če sami zagotovijo najmanj 30" u predračunske vrednosti gradnje. Za zbiranje podatkov o potrebah po stanovanjih za usklajevanje teh potreb z občinsko stanovanjsko politiko ter za odobravanje sklepanja kreditnih pogodb posameznim interesentom, bodo društva upokojencev v občini imela posebne komisije, v kateri bodo predstavniki društev upokojencev, občinskega odbora Združenja borcev NOV, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in občinska skupščina. Delo te komisije je javno. Društvi upokojencev v Velenju in Šoštanju sta zgoraj navedeno komisijo pred dnevi že formirali. Računa se, da bo za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev in invalidov do konca letošnjega leta na razpolago 200.000 N dinarjev. S temi sredstvi bo mogoče adaptirati več stanovanj v družbeni lastnini, k'i jih u-porabljajo upokojenci, nekaj sredstev pa bo ostalo na razpolago tudi invalidnim interesentom za gradnjo, dozidavo oziroma adaptacijo njihovih stanovanjskih hiš. Naročite se na Šaleški rudar Zagotovite si redno prejemanje našega časopisa. »Šaleški rudar« prinaša vsak drugi četrtek lokalne vesti in dogodke iz velenjske občine. Član.e delovnih kolektivov sproti obvešča o delu samoupravnih organov, proizvodnji in življenju znotraj delovnih organizacij. Zato še danes izpolnite naročilnico, jo izrežite in nam jo pošljite, tla vam bomo lahko čimprej začeli pošiljati časopis »šaleški rudar«. Mojster FERENČAK z. gojencema RŠC pri delu v grajski kleti, kjer urejujejo pravcato jamo v naravni velikosti. I P. n. »ŠALEŠKI RUDAR« Velenje Titov trg 2 p. p. 89 Na velesejmu v Ljubljani so pri tvrdki Guido Bardeli iz Trsta naročili in kupili prve instrumente: 1 pikolo, -1 klarinete, 4 krilne roge, 3 bas krilne roge, 1 enfonium, 5 tromb, 1 bas trombo, 2 pozavni, 2 f-basa, 3 b-base, 1 veliki boben, 1 mali boben, 2 para činel in 1 triangel. Godbeniki so začeli s teoretičnimi vajami 7. septembra 1925. leta, ko je prišel iz Gornje Radgone v šoštanj kapelnik Anton Irgolič. Dne 2. 12. 1925 leta pa so že imeli prvo vajo z godali. Vadili so vsak dan, tako da so naslednje leto že prvič nastopili na prvomajski proslavi. Godbenike so v času 40-letnega delovanja poučevali kapelni-ki: od 7. septembra 1925 do 19. januarja 1932 Anton Irgolič, od 19. januarja 1932 do okupacije in od osvoboditve do 15. marca 1946 Josi;> Mazej, od 16. marca 1946 do i. oktobra 1957 je bil kapelnik in učitelj mladik godbenikov Ivan Marin. Nato so vodili godbenike še Silvo Tamše, Jernej Tanšič in sedanji kapelnik Zdravko Zupančič. V čjish svojega obstoja je imela šoštnnjska godba najprej dvakrat tedensko godbene vaje. Javno pa je v tem času nastopila nad 1500-krat. V teh štiridesetih letih se je v godbi izučilo igranja nad 100 godbenikov. Godba je večkrat igrala v Šoštanju, Velenju, Šmartnem oh Paki, Pes ju, Mozirju, Rečici ob Savinji, Ljubnem, Polzeli, Bra-slovčah, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Celju, Novi Gorici, Ok-roglici, Ostrožnem, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem in drugod. Sodelovala je pri otvoritvi planinske koče na Smrekovcu leta 1937 in na zletu »Svobod« leta 1935 v Celju. Pred vojno je godba sodelovala tudi na tekmovanju go3b na pihala v Kranju v II. skupini in bila zaradi kvalitetnega programa uvrščena v I. tekmovalno skupino. M. V. Prvomajska proslava 1925. leta je bila povod za ustanovitev godbe na pihala v Šoštanju, njeni iniciatorji pa so bili delo/vni zaupniki strokovne organizacije v tovarni usnja Anton Mlinar, Alojz Zapušek in Jože Zager. Vsi delavci v tovarni usnja, in tudi drugi, so bili podporni člani. Teh je bilo na začetku 513. Izvolili so pripravljalni odbor. Predsednik odbora je bil Rudolf Karat, podpredsednik Anton Mlinar, tajnik Anton Arzenšek, namestnik tajnika Franc Zaveršnik, blagajnik Jože Zager in njegov namestnik Ferdo Vasle, ter odborniki: Blaž Bastl, Martin Srebre, Marko Zapušek, Josip Pimeer, Josip Verbnik, Josip Težak in Rudi Bolha. Naloga pripravljalnega odbora je bila, da je pridobil dovolj godbenikov, zbiral denar za instrumente in poiskal kapelnika. Vključilo se je 64 godbenikov. Delavci pa so bili pripravljeni prispevati eno dnino iod treh na leto plačanih dela prostih dni. Jubilejna godba »Zarja« iz Šoštanja v povorki godb ob njeni 40-obIetni ci. Na čelu godbe sta njen predsednik Franjo Hlačer in kapelnik Zdravko Zupančič. V goste šoštanjčanom je prišla tudi godba iz avstrijskega mesta Trieben. Po osvoboditvi je bilo v godbi samo 17 godbenikov. Novi kapelnik Ivan Marin je kmalu vključil v godbo mlade godbenike, tako da so 4. decembra 1946 leta že imeli prvi koncert. Pod vodstvom kapelnika Ivana Marina je godba s svojim umetniškim programom zasedla leta 1947 v Mozirju na okrajnem festivalu prvo mesto. Leta 1949 je pomlajena godba z 20 novimi godbeniki nastopila na okrajnem tekmovanju in zasedla prvo mesto, na pokrajinskem tekmovanju vseh godb Slovenije pa je zasedla drugo mesto in še isto leto priredila šest samostojnih koncertov. Od 1948 do 1952. leta je bila godba pod okriljem SKUD »Kajuh«. Sedaj pa je sekcija DPD »Svoboda« šoštanj. Prizadevnost za obstoj in delovanje godbe je bila vztrajna in trda. Vendar pa so v 40-letih premagali ovire in dosegli vidne uspehe. Številna priznanja in diplome krasijo godbeiio sobo in pričajo o razvoju in trdem delu šoštanjskili godbenikov. Njihovi kolegi Iz Slovenj Gradca so navdušili številne poslušalce. ŠALEŠKI RUDAR 4. avgust 1966 KOMISIJA ZA PRESKRBO STANOVANJ UPOKOJENCEM IN INVAL1DOM-UPOKOJENCEM občine Velenje RAZPISUJE natečaj za dodelitev posojil za novogradnje, iu popravilu j! stanovanj upokojencem i ni invalidoni-upokojencem v skup- nem znesku 100.000 N-din. i: Za posojilo lahko zaprosijo vsi upokojenci in invalidi- upokojenci, ki nimajo stanovanja ali pa imajo neprimerna •• stanovanja. Prošnje na j vsebujejo poleg" podal kov o prosil- ' Ij cu iudii opis gradnje, dozidave in popravil, skupno vrednost, i j znesek lastne udeležbe i ni potreben znesek posojila. Pred- nosi imajo borci NOV. Vsak prosilec mora oskrbeti dva <• poroka, ki jih napise v prošn ji s točnim naslovom. : !j Upokojencem iji invalidom, ki sajni nasiopn jo kot in ve- otitorji, fSe lahko odobri kredit do največ 10.000 N-din olj b lastni udeležbi najman j 30% predračunske vrednosti grad- nje in sicer z dobo vračanja najdal je.iQ let ter z 2 % obrest- I ■ no mero. Borcem NOV se pod temi pogoji odobri kredit z :; dobo vračanja na.jdal.je 30 let in z-i.%. obrestno mero. Po- - sojila za popravilo stanovanj je^ vračal j v, roku 5 let, 1: J Prošnje vložite pri Društvu Upokojencev..— občinska j;j podružnica Velenje. Prošnje, ki so že vložili upokojenci in : invalidi pri občinskem odboru ZB NOV, se smatrajo kot • >: pravočasno vložene. ;; Zadnji rok za vložitev prošenj je 15. avgust 1S66. •> OSNOVNE ŠOLE Nekaj podatkov v pojasnilo in za razmišljanje Mlada godba gojencev rudarskega š olskega centra je na promenadnem koncertu žela največji aplavz. Ponovno priznanje za trud njenemu kapelniku JERNEJU TAUŠIČU. Prišli so tudi godbeniki mestne godbe iz Strassa, V dneh od 23. do 24. julija je godba na pihala »ZARJA« iz Šoštanja proslavila, v okviru proslav 25-obletnice »Vstaje jugoslovanskih narodov«, svojo štirideseto obletnico. Minilo je polnih štirideset let odkar se generacije šoštanjskih godbenikov trudijo, s pomočjo in podporo članov kolektiva tovarne usnja, da bi igrali in bili deležni priznanj. Jubilejna proslava se je začela že v soboto zvečer, ko so imeli slav-no sini koncert godbe pod taktirko mladega obetajočega kapelnika Zdravka Zupančiča. Naslednjega dne pa so po Šoštanju odmevali zvoki še ostalih štirih godb, ki so prišle na slavnost. Po paradi po-vork pred spomenik na Trgu svobode, kjer je bil krajši kulturni program, so imeli še promenadni koncert gostujočih godb na vrtu hotela »Kajuhov dom«. Ob pomembnem jubileju iskreno čestitamo šoštanjskim godbeni kom in jim želimo še nadaljnjih uspehov. (Nadaljevanje na 7. strani) mmmmMmmmmmmmmMmmm^^mmM ... dogodki doma ODMEVI NA SKLEPE IV. PLENUMA Po vsej država še vedno trajajo razprave po IV. plenumu CK ZKJ. Lahko rečemo, da je bila s tem plenumom izbojevana idejna bitka za reformo, torej nov korak k uresničitvi ciljev gospodarske reforme. Komunisti so na IV. plenumu dokončno razkrinkali vse sile, ki so ovirale razvoj samoupravljanja in še večje demokratizacije v družbenem življenju pri nas. Zato imajo brionski sklepi tudi velik odmev med vsemi delovnimi ljudmi. INTERVJU PREDSEDNIKA TITA za Sunday Time« V beli vili na Brionih je predsednik Tito sprejel lorda Tomp-sona in zunanje političnega komentatorja londonskega časopisa Sunday Times. Predsednik Tito je poudaril, da v našem sistemu samoupravljanja in socialistične demokracije ni prostora za kult osebnosti ali kakšne druge antisocialistične ekscese. Nadalje je odgovarjal na vprašanja v zvezi z gospodarsko refor- mo, turizmom, obširneje pa je odgovoril še na vprašanje o nacionalnem vprašanju. S tem v zvezi je dejal, da je to vprašanje pri nas dokončno odpravljeno, na podlagi samoupravljanja in federalne ureditve naše države. Zanikal je tudi kakršenkoli šovinizem med narodi Jugoslavije. Na koncu svojega intervjuja je odgovoril še na nekaj vprašanj o naši agrarni politiki. KIRO GLIGOROV JE ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA O GOSPODARSKI REFORMI Zvezni sekretar za finance Ki-ro Gligorov je odgovarjal na vprašanja beograjskih novinarjev. Dejal je, da je preteklo leto dni od kar smo uvedli gospodarsko reformo. To je bil nov korak k napredku socialističnega gospodarstva v Jugoslaviji. Rezultati so pozitivni in Jugoslavija, vsekakor pod vplivom v reforme, je dosegla prvič po vojni pozitiven izunanjetrgovin-ski saldou Najuspešnejši izraz teh rezultatov je proces stabilizacije gospodarskih gibanj inl stabilizacije plačilnih gibanj. Poudaril je tudi, da se ta napredek vedno bolj čuti v vsakdanjem gospodarskem in političnem življenju. PREDAVANJE DR. VLADIMIRJA BAKARICA Politični sekretar CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Bakarič je imel v beograjskem centru za politične študije in izobraževanje predavanje o vlogi ZK danes. Omenil je tudi vlogo komunističnih partij v svetu. Obširneje pa je govoril o graditvi oblasti pri nas, od prvih NOO do današnjega sistema samoupravljanja. PRETEKLO JE MESEC DNI ODKAR LAHKO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE SVOBODNO FORMIRAJO CENE V tem obdobju lahko ugotovimo, da se po odloku, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ 15. junija 1966 o odpravi plafoniranih ceni, le-te niso spremenile tako kot bi skeptično lahko pričakovali. Cene je spremenilo samo 7 gospodarskih organizacij in še te so vse izven SR Slovenije. Šolarji — pozor! ■nr Uredništvo »šaleškega rudarja« razpisuje ~ NAGRADNI NATEČAJ za najboljše doživljajske opise, risbe in fotografije z letošnjih počitnic. Najboljšim se obetajo lepe knjižne nagrade, ki si jih bodo lahko izbrali v »Mladinski knjigi« Velenje. Za vsako zvrst bomo podelili 5 nagrad. Vse objavljene fotografije, risbe in spise bomo posebej nagradili — odkupili za objavo. Rokopise doživljajev, fotografije in risbe pošljite brez podpisa; v zaprti kuverti priložite polno ime in priimek. Fotografije opremite s kratkim tekstom. Natečaj bo trajal do 10. septembra 1966. Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja«, »Natečaj«, Velenje, Titov trg 2, p. p. 89. in v svetu ... na dopustu Začel se je dopust. Vsakdo ga bo izkoristil ina svoj način. Nekaj bo takih, ki bodo ostali doma, se kopali v bližnji reki aM potoku, se sončili na travnikih in ob robu gozdov. Nekaj jih bo odpotovalo v gore ali na morje. Zato je prav, da se malo" spomnimo •nevarnosti, ki nam lahko pokvarijo dopust Najprej je dobro, če vemo, da živčno neuravnovešeni ljudje in tisti, ki imajo slabo kri, spadajo v gore in ne na morje, da bi se tam na dopustu slabo počutili. Tisti pa, ki imajo luskavici, naduho ali druge preobčutljivost ne 'bolezni, 'spadajo ina morje. Za vse druge bolezni stvar ni tako hudo važna. Razumljivo pa je, da kdor ima revmo, ne bo tičal v mrzlem morju ali reki in jezeru cele ure, ker se mu bo sicer stanje poslabšalo. Morska in gorska klima, obe pospešujeta razvoj rdečih krvničk, povečataNkrvimo barvilo in apetit, prezračita pljuča in z vsem krepita telo. Obe klimi sta lahko za prebolevnike raznih bolezni naravnost čarodejni. Morska klima je dražilna klima, ki z draženjem kože z vetrovi, kopanjem, čistim in vlažnim zrakom in ultraviijoličastim sevanjem sončnih žarkov ugodlno deluje na organizem. Gorska klima pa krepi organizem z vedrom iin hladom, z nizkim'zračnim pritiskom, čistim zrakom in sončnim sevanjem. Ne glede na to, kam gremo, je sedaj. poleti potrebno opozoriti ina nekatere nevarnosti. Sončenje ima isrvioj čar in svoj namen. Na soncu lepo po rjavimo, v naši koži se razvije iz iprovitamina D pro-raltitičini vitamin D, ki preprečuje rabite. Vendar vsa reč skriva svoje nevarnosti. Če se pojavimo ina soncu s kožo v barvi jogurta in hočemo v nekaj urah porjaveti, se nam bo zgodilo, da.ne bomo spali teto noč .iin morda še naslednjo ne, da nam bo sra jca ali' bluza močno odveč, da nas bo peklo, tresla mrzlica in da bomo imeli visoko vročino. Koža bo zelo rdeča, pone- kod celo v mehurjih, posebno na ramah. To pomeni, da smo se na soncu opekli. Čez čas se koža olušči. To je videti zelo lepo, kakšen hudomiušineš nam celo pove, da smo pisani kot gadije, ki se tudi leve. Če nočemo biti opečeni, pač pa lepo porjaveli, potem se je potrebno sončiti počasi, postopoma: prvi dan samo nekaj minut, drugi dan pol ure, poaneje več. Upoštevati ije treba, da sončni žarki odbiti od vodne gladine, pa naj bo to ob morju, ob rekah ali oib ijezerih iin bazenih, prav tako učinkujejo na kožo kot direktni sončni žarki. Zato-se- tudi. v senci opečemo! V gorah pa se odbijajo sončni žarki od snega in svetlih skal ina enak način .ter je tuidli učinek enak. Ker za oči ni dobro preveč svetlobe, nosimo ob morju iin v gorah proljisonč-na očala, ki nas obvarujejo pred^ slepoto zaradi bleščanja. Telo namažemo s kremo za sončenje, če nočemo opeklin. Ne bodimo nestrpni, pa bomo zagoreli iin zdravi! Kopanje je zelo prijetno. Čim več zdržimo v vodi, več čofotamo, bolj smo zadovoljni. Tio je prijetno, lepo in prav. Da pa nas ne bi zgrabil krč je bolje, da ne iskačemo v vodo preveč razgreti. Bolje je, da se prej zmočimo. Prav tako ije bolje, da ne ®ka-čemo v vodo s polnim želodcem, se pravii takoj po jedli; marsikdo je zaradi tega ostal pod vodo, kljiuib temu, da ije bilo dosti ljudi v bližini. Nepla-vači naj ne silijo v vodo, če ni v bližina kdo, iki zna dobro plavati in reševati. Prav tako naj tudi najboljši plavalci ne plavajo predaleč v morje ali čez mrežo. Morski pes plava hitre-je! Užitki dopusta so prijetni, človek je na dopustu bolj lačen kot doma. Ker si radii kupujemo .sadje, čeprav je drago, ne bo odveč, če ga .kljub vročini in dopustniški lenobi operemo. Vnetje želodca ali črevesja, bruhanje*iin driska, slabo počutje in ležanje v postelji samo zaradi tega, ker nismo upo- števali najosnovnejših pravii- higiene, je pravična kazen, vendar čisto odveč. Kužne klice ise v vročimi hitro razvijejo, zato je .nevarnost, ki jo povzroča neoprano sadje poleti, toliko večja. Iz tega razloga tudi ne smemo jesti prejšnji dan kupljenih salam, klobas in drugega mesa, če ga nimamo v hladilniku. Tako. Malo navodil za dopust ne škoduje. Pomislimo kdaj nanje, pa nam ibo morda dopust še prijetnejši, kakor pa upamo. Uživaj mo v soncu, na zraku, na morju ali v gorah! Spo-čijimo se, naberimo si novih moči, .potem pa spet z veseljem na delo. GENIJALNA VRATA Vrsto let so se čudili številni znanci slavnega iznajditelja Edisona, zakaj se s takšno težavo odpirajo vrata Edisonovega vrta, dokler eden od njih ni pripomnil: — Takšen genij kot ste vi bi vendar lahko skonstruiral boljša vrata. — Prepričan sem, — je .dejal Edison, — da so ta vrata naravnost genialno skonstruirana. Povezana so s črpalko domačega vodovoda tako, da vsakdo, ki pride k imeni, dopolni rezervoar za 20 litrov vode.« O NOSU Nekdo je povprašal Sokrata, kateri del telesa je najmanj občutljiv. — Nos, — je odvrnil Sokrat. — Moja babica ije vlekla deda celo življenje za nos pa tega vendar ni nikoli občutili. • Vietnamska politika predsednika Johnsona doživlja neuspeh za neuspehom. Obsojajo jo celo njegovi sodelavci. Senator Fulbright je izjavil, da vodijo ZDA v Vietnamu umazano in sramotno politiko. Med drugimi pa je obsodil tako rigorozne ukrepe tudi obrambni minister Mc Namarra. Istočasno pa se kljub u-govorom vse svetovne javnosti vojna v Vietnamu širi. ZDA pošiljajo v Vietnam nove okrepitve, napovedujejo pa tudi »monsunsko ofenzivo«, ki naj bi dokončno zlomila o-svobodilno gibanje Vietkong. To pa je popolnoma nemogoče in zato so edina rešitev pogajanja. Vendar se za le-te Johnsonova administracija ne navdušuje preveč. Dokaz zato so vedno močnejši bombni napadi na DR Vietnam. S tako politiko pa ZDA kršijo vsa načela ženevske deklaracije in atlantske listine, izgubljajo pa tudi ugled, ki "so ga imele v času trezne in dokaj miroljubne politike predsednika Kenedyja. ZDA postajajo svetovni žandar in nasilje najvažnejši argument njihove politike. Antikomunizem v Aziji je samo krinka za nasilje nad vietnamskim ljustvom. V obdobju najhujše agresije proti DR Vietnam, se začenja tudi vedno močnejše delovanje vseh miroljubnih sil sveta. Generalni sekretar OZN U Tant odhaja v Moskvo, kjer bo razpravljal s sovjetskimi voditelji o mirni rešitvi vietnamske konfrontacije. Francoski predsednik republike De Gaul odhaja na turnejo okoli sveta. Na svojem obisku v deželah Indokine pa se bo verjetno srečal tudi z vietnamskim predsednikom Ho ši Minhom. Napredne sile so torej v ofenzivi. To začasno zatišje pa nas ne sme prevarati, saj ravno v tem času objavlja LR Kitajska delno mobilizacijo svojih sil, premier Mao Ce Tung pa je izrekel popolno podporo vietnamskemu ljudstvu v njegovem boju proti ame- i------1 VIETNAM ^^ h m—m wmm mmm hJ riškemu imperializmu, četudi za ceno vojne. Tehtnica vojne se je tako zopet izravnala. Vojna v Vietnamu je nenapovedana, zato tudi v DR Vietnamu treti-rajo ujete ameriške pilote kot vojne zločince, čeprav je ta vojna neuradna, pa ravno tako kruta kot vsaka druga vojna. Vietnamsko ljudstvo si želi svobode, neodvisnosti, kar pa jim skorumpirana vlada, ki je popolnoma pod vplivom ameriških im-perialistov, nikakor ne more dati. Zaradi teh ciljev pa obsojajo ZDA gibanje Vietkong kot komunistično in protiameriško. Za komunizem, o-žiroma želja po boljšem življenjA' pa poznajo ZDA samo eno parolo. Parolo, ki ima svoj izvor še iz časov antikomunistične histerije Johnsona Forsterja Dullesa: Better death then red, bolje mrtev kot rdeč. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE razpisuje za šolsko leto 1966/6? naslednje štipendije • 1 na višji šoli za socialne delavce, oddelek za družbene službe, in na pedagoški akademiji: # 1 za matematiko — fiziko, # 1 za angleščino — slovenščino, • 1 za slovenščino — angleščino, • 1 za tehnični pouk, # 1 za defektologijo. K vlogi, ki jo je treba vložiti najkasneje do 15. avgusta 1966, priložite zaključno spričevalo srednje šole in življenjepis iz katerega naj Tjo razvidno socialno stanje družine. Nadaljevanje $ P0TL PO GRČIJI \v t Naj sva še toliko iskala besede v slovarju tn si skušala razložiti njene kretnje se vendar nismo sporazumeli. Nenadoma sva se zgrozila. Njene kretnje so nazorno razodevale streljanje. Jo bodo mar ustrelili? Tedaj sem se nečesa spomnil. Iz notesa sem iztrgal list, ga zložil in ji ga vrgel skozi okno. Nanj je nekaj napisala in ga vrnila. Tedaj sem zaslišal, da se je pred stavbo ustavil avto. Skozi dvoriščna vrata sem se hitro vrnil na cesto, kajti bal sem se, da bi me tu zalotili. Na srečo je bil le neki avtomibillst, ki se je odzval Jožetovemu stopanju. Kar rada sva z Ruprehtom vstopila in zapustila ta sončen kraj, ki pa se je naenkrat zazdel mračen in neprijeten. Vendar smo ta dogodek kmalu pozabili. Našo pozornost je pritegnila pokrajina, ki smo jI brzeli nasproti. Prvo kar sino ugotovili je bilo, da se Peloponez zelo razlikuje od celinske Grčije. Povsod je bilo dovolj zelenja. Včasih smo se vozili skozi pomarančne gaje, ki so nas pozdravljali 5 svojo živo svežo zeleno barvo, drugič pa so nas obkrožali vinogradi, ali so nam delale senco vitke ciprese. Pokrajina je bila zelo razgibana in po svoje divja. Ko smo po kakih dvajsetih kilometrih Izstopili lz vozila nas je spet pozdravila vročina, ki je bila ta v notranjosti Peloponeza že kar neznosna Pravzaprav nič čudnega, saj smo še isti večer bili na mestu z enako geografsko širino kot jo ima najsevernejši del Afrike. Sedaj sem tudi razumel, da v dolini Evrotasa uspevajo banane. Čudoviti so bili predvsem ljudje, prebivalci teh krajev. Znova smo se čudili njihovi prisrčnosti in gostoljubnosti. Tu sem še nista v toliki meri kot pri nas prodrla individuali-zem in hlastanje za bogastvom. Kot še v Odi-sejinih časih je še sedaj gost vedno povsod dobrodošel, Neki stairček, ki je pred svojo liišo jedel svoj revni obed nam je namesto odgovora na naš pozdrav pomolil velik kos Jcmečkega kruha. Nekaj trenutkov za tem smo naprosili nekega mladeniča, da bi nam dal vode in popeljal nas je k bližnjemu vodnjaku, kjer smo si napolnili naše čuturice. Mislili smo že oditi pa nas je zaustavil in z roko pokazal naj gremo z njim. Začudeni, kaj se bo zgodilo, smo mu sledili med polja in vrtove. Tu se je ustavil in nam zgovorno pokazal, da naj si naberemo paradižnika, paprik in kumaric. Nismo se pustili prositi In smo hitro napolnili našo mrežo, se zahvalili prijaznemu fantu in jo mahnili naprej. Ko smo se. naveličali vročega asfalta smo se ustavili in sedli ob cesti v senco in izmenično »Stopali«. Ustavil se je spet prijazen grški avtomo-bilist in spet smo brzeli proti jugu. Vozili smo se skozi kraje, v katerih so bili pred več kot sto leti težki boji Grkov proti Tur. kom: Precej poraščena in gorata pokrajina Peloponeza je bila žarišče Grškega osvobodilnega gibanja. Voznik, ki je dobro govoril angleško, nas je opozoril na velik bel spomenik, ki se je dvigal nad borovci na bližnjem hribu. Po njegovih besedah je bila ravno na tem mestu ena najhujših bitk med Grki in Turki. Naš voznik je ustavil v majhni dolinici polni zelenja, ter nas povabil na malico In kozarec vina. Skoraj mu nismo mogli verjeti, ker je pač vsak avtostopar kar srečen, te ga avtomobilist sploh vzame v svoje vozilo, kaj več pa ne pričakuje. Sicer pa nam jc meso pečeno na žaru odlično teknilo še bolje pa je bilo vino, sladko in gosto, predvsem pa močno. »S takim vinom je Odisej ic lahko opijanil Kiklopa« smo modrovali, medtem pa smo si ogledovali okolico. Dolinica, bila je blizu mesteca Nemesa, je bila pokrita z velikimi hrasti, najbolj všeč pa nam jc bil potok, ki je izviral iz velike skale in se izgubljal med drevesi. Odsek poti, ki je sledil je bil zgodovinsko zelo pomemben. Peljali smo se namreč mimo Myken In se ustavili v Tyrinsu.' Tu smo se poslovili od prijaznega voznika, ki se je peljal naprej v Nafplion, sami pa smo si ŠLI ogledat slavne klklopske zidove. Več kot tri tisočletja že stojijo ti mrki zidovi, o katerih so že antični Grki mislili, da so jih postavili velikani, saj so sestavljeni iz ogromnih kamnitih blokov. Vendar to niso bili Kiklopi. Bili so Grki iz plemena Aliajcev, ki so, v davnih 1 časih vdrli na to ozemlje. Takratni prebivalci Helode so bili že zelo kulturni in * ANTON INGOLIČ w Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH 73 Naglo je potegnil roko iz umivalnika, se zravnal in se obrnil k Ančki. Toda pogled na njene blede, v jezi rahlo drhteče ustnice, ledenomrzle oči, na njeno postavo, ki je bila zgolj zahtevna, preteča, mu je zadržal glas v grlu. »Če je tako,« je zaklicala Ančka rezko, »potem ...« počakala je malo in dokončala z gnevom, »potem se vrni sam na Bukovec!« »Brez avtomobila res ne bi šla z menoj?« je vprašal Klep s prezirljivim nasmehom, ki pa ni veljal toliko njej kot njemu samemu. »Zdaj ko ve vsa ulica, ko Le Brieux že mesece govori, da se odpeljeva z avtomobilom, ko gotovo vedo tudi v Topoli in na Bukovcu, ko so mi otrdele dlani od tvoje lopate, ko ...« Hrup-'j no se je zasmejala. »Zdaj naj'£ bi se odpeljala z vlakom?« »Da, z vlakom!« Spet jel ujel pravo nit. »Ančka,« jej zadihano nadaljeval, ne da bi se zmenil za njene oči in njeno postavo, »Ančka, od-peljiva se z vlakom! Najine stvari bi tako naložila na vlak, papirje imava, vse je pripravljeno. Ančka, morava od tod! V soboto popoldne odhaja transport... jutri bi naložili pohištvo ... naložila bi ga ti sama z Obranom, jaz pa bi...« Stopil je k Ančki in stegnil roke proti njej, kakor da jo hoče-objeziti. »Čuj, Ančka, zgodilo se je, da sem ...« Toda Ančka se je odločno umaknila. »Okrvavil me boš. Pijan »Nisem pijan ... Čuj, Ančka, naj ti povem, ne veš vsega...« »Česa ne bi vedela?« Medtem ko se je Ančka okoli mize umikala pred njim, je jezno in prezirljivo metala vanj: »Za vseh šest mesecev si pil, vsi pri Gillesu so pili na tvoj račun, najbrž si bil tudi pri ženskah, kakor tisti dan, ko smo slavili osvoboditev, delil si jim tisočake, gotovo zaman ...« Klepu je zavrelo v žilah. »Kaj govoriš!« je zarjovel in se pognal proti Ančki. Toda Ančka je pravi čas pobegnila v sobo in zaklenila za seboj vrata. S silo jih je skušal odpreti, a niso se vdala. Potem je s pestmi tolkel po njih in vpil. »Odpri, pri priči odpri, da ubijem še tebe! Ti si vsega [kriva, ti, ti!« »Le kriči,« je vpila z druge strani Ančka, »samo kričati še znaš, Judi udariti, drugače si zanič. A če se me samo dotakneš, ti bom vrnila. Dovolj imam tega življenja, dovolj!« ' Klep se je ozrl po kuhinji, da bi našel kaj trdega, železnega. Ko se je sklonil, da bi iz zaboja za premog vzel sekirico, ga je popadelj kašelj in mahoma je izgubil vso moč. Ančka pa je vpila še dalje. Vse sem storila, da bi bilo laže. Vsemu sem se odrekla, ti pa greš in zapraviš denar. Prav. Vlak domov je za- stonj, lahko se odpelješ. Jaz pa ostanem, čuješ, ostanemI« Klepu je sililo iz prsi nekaj težkega vročega. Opote-kel se je k umivalniku. Buh-nil je kri. Ali ni to konec? ga je prešlo za trenutek. Kdo je že bruhal kri in umrl? Ni se mogel spomniti. Sploh ni mogel več jasno misliti. Medlo mu je bilo v želodcu, zoprno v ustih. Opotekel se je v shrambo in poiskal steklenico z vinom. Iz sobe so še dalje udarjale Ančkine porogljive besede. »Ne smeš si misliti, da ne bom mogla živeti brez tebe. Ti pa le pojdi k materi, žena ti tako ni več potrebna ...« Zaropotala je budilka, ropotala hreščeče in nenavadno dolgo. »Si čul? Spravi se v jamo, danes je tvoj zadnji šiht!« »Moj zadnji šiht?!« se je zakrohotal Klep. Opotekel se je v kuhinjo, se ustavil sredi nje in se zakrohotal še glasneje. »Prav imaš, Ančka, moram na svoj zadnji šiht. Pa ne v jamo, svoj zadnji šiht bom opravil pri Gillesu«! Hotel je s pestjo treščiti, a so se vrata v zamahu zaprla. »Salut, Ančka! Srečno, žena!« je zaklical proti vratom z vdanim glasom. »Pojdi, pojdi1« je prišlo z druge strani trdo in osorno. Zravnal se je in se z žalostnim pogledom ozrl okoli sebe, potem pa stopil k vratom, ki so iz kuhinje vodila v vežo, jih tiho odprl in še tiše zaprl za seboj. Zunaj se je medtem zdanilo. Nebo je bilo sinje, brez najmanjšega oblačka, zrak pa čist in svež. Klep je nekaj časa strmel v nebo, šele nato se je s praga opotekel na ulico in po njej proti Gillesu. Toda še preden se je pri Gillesu povzpel na stopnite, so se vrata odprla in izstopila sta Obran in Andrej. »Ho, Klep,« se ga je razveselil Obran, »tudi ti tako zgodaj na zadnji šiht?« Obrnil se je, pustil Klepa naprej in stopil za njim nazaj v krčmo. »Nikamor se nam ne mudi. Pridi, Andrej!« V sobi ni bilo nikogar razen starejše ženske, ki je pometala in urejala stole. »Halo, Catin, tri močne!« je naročil Obran, ki so mu oči veselo igrale. Sedli so za mizo sredi sobe. »Bal sem se že, da ne bom dočakal.« Obran ni vedel nič drugega kot svojo srečo. »Trikrat me je zasulo, enkrat s teboj, Klep, dvakrat glavo se mi je okrušila klada in mi zlomila nogo, med vojno smo garali kot živina, pa je le minilo. Na zdravje, Andrej! Na zdravje, Klep!« Trčili so in izpili na dušek. »Halo, Catin, še tri!« je Andrej poklical žensko, ki je medtem spet segla po metli. »V soboto se torej odpeljemo,« je Obran spet spregovoril, ker Klep ni rekel besede, »jutri zvozim Vin- kove, tvoje in svoje reči na postajo, pojutrišnjim popoldne spravim še svoje kosti na vlak in v ponedeljek bomo menda že v Topoli. To bo gledala tvoja mati! ,Si videla Klepovka: odpeljal sem ti ga in spet pripeljal, kakor sem obljubil, No, bilo je nekaj dalje, kakor sem tedaj rekel, ampak odšel je v raz-L Irganih čevljih in obnošeni obleki pa z eno samo srajco v lesenem kovčku, a vrnil se je s pohištvom, posodo, obleko, perilom in čuj, z avtomobilom.' Najprej pozdravim svoje v Topoli, potem pa takoj na Bukovec! Imaš avto že doma?« »Nimam,« je Klep mrmra-je spravil skozi zobe in hlastno segel po žganju. Zvrnil je kozarček. Napiti se, čimprej opijanitiI Afriško sonce je res preslabotno, napiti se mora žganja. Potrebna mu je tako huda pijanost, da ne bo več razločno slišal Obrati ovih besed in videl njegovih veselih in poštenih oči. Pomignil je ženski; ta je takoj prišla in vzela njegov prazni kozarček. V tem je tudi Obran izpil in Catin je postavila na mizo steklenico. »Natakajte si sami in štejte kozarčke!« »Ne boj se, Catin, da bi te prevarili!« Obran je natočil Klepu in sebi. »Pametno, Klep, da opraviš zadnji šiht, dvigneš zadnji zaslužek, potem pa stopiš po avto. Da ti povem po pravici, zdaj ti lahko povem: nisem verjel, da ga boš prislužil. Nihče ni verjel. Ali ne, Andrej?« Andrej je samo prikimal in Obran je nemoteno govoril dalje. »Mislili smo, da si že tako na koncu, da te bomo odnesli na pokopališče, preden boš imel avtomobil.« Položil je Klepu desnico na ramo. »Privoščim ti, vsi ti privoščimo. Samo doma si pošteno oddahni, najmanj mesec dni se ne pokaži spodaj v Topoli. Tudi jaz ne bom že takoj prvi dan tekel v rudnik, malo si bom ogledal, obiskal nekdanje znance . ..« »Stavim,« se je Andrej le oglasil, »da se boste še tisti dan spustili v jamo in vzeli v roke kramp pa sveder. Stavim deset litrov vina, ki jih bomo spili ko pridemo k letu na obisk. Tu je moja roka, sezite vanjo, oče!« Obran ni segel v ponujeno roko, prizanesljivo se je nasmehnil. »Ko boste prišli, bomo pili brez stave, glede dela pa bo najbrž tako, da si bom na hijro ogledal domače kraje in ljudi. Kaj tudi hočem? Postopanja nisem vajen, in: ali se ne vračamo, da bi našim ljudem pomagali? Popravljajo tovarne in baje zidajo tudi nove, zatorej jim je premog krvavo potreben, izučenih rudarjev pa nimajo.« Klepu je bilo prav, da je Obran govoril skorajda brez prestanka. Poslušal ga je samo na pol. Spet si je natočil. Toda kolikor mu je žganje meglilo misli, toliko so jih 76 bistrili rudarji, ki so začeli vstopati. Znance je Obran zadržal in jim ponudil pijače. Klepu je bilo čedalje mučneje. Vendar se ni dvignil, ko sta vstala Obran in Andrej. »Pridi, Klep!« ga je poklical Obran, ko je poravnaval račun. »Gremo, Klep, zadnji čas!« »Kar pojdite, jaz ne grem nikamor,« ga je Klep zlo-voljno zavrnil in segel po kozarčku, vendar si ga ni prinesel k ustom. »Delo v jami sem opravil, z vsem sem opravil...« je zamr-mral. »Ni škoda zaslužka? In posloviti se moraš od tovarišev, od jame, od vsega!« Obran se je vprašujoče zagledal v Klepa; šele zdaj je opazil, da nekaj ni v redu z njim. »Je doma kaj narobe?« je vprašal zaskrbljeno. Klep je dvignil glavo. »Kaj naj bi bilo narobe?« »Prav, če ni,« si je Obran oddahnil, »mislil sem, da se je Ančka skujala. No, daj, vstani, pojdiva! Nimaš malice? Ne skrbi zaradi tega! Marjeta me je z vsem oskrbela za tri dni. »Odprl je torbo in pokazal, kaj ima v njej. »Poglej, dve steklenici vina, zagozda kruha pa sir in slanina. Za oba bo dovolj. Prvi šiht sva opravila skupaj, tudi zadnjega bova. Za južino te bom poiskal. Ne, v odmoru bom šel naokoli, da se poslovim od ljudi in rovov, Na, tu imaš vina, kru- ha, slanine in sira! Na, vzemi!« V levi žep Klepove vrhnje suknje je potisnil steklenico, v desnega pa zavitek z malico. Sele tedaj je opazil obvezo na Klepovi roki. »Kaj imaš na roki?« »Nič, nič, z dlanjo sem potegnil po črgpmiOtU'- je z brbljal Klep, ko je ptej skril-levico pod mizo. »No, vstani, da ne zamudiva!« Klepu ni preostalo nič drugega, kakor da se je dvignil. Vendar ne toliko zaradi Obranove ljubeznive vsiljivosti, kolikor zaradi rudarjev, samih znancev, deloma celo rojakov, R i so še vedno prihajali in odhajali. Zunaj se je začuden ozrl: je bilo nebo nad Le Brie-uxom kdaj tako jasno in čisto? Iz vsake druge, tretje hiše je stopil rudar, tudi po dva, oče in sin, celo po trije, oče in dva sinova ali tast in dva zeta, priletni in še mladi možje, tudi fantje. Drugih ljudi še ni bilo na ulici. Iznad rudniških zgradb, ki pa niso bile tako umazane in črne kakor navadno, se je dvigalo krvavo rdeče sonce. »Poglejte, Obran: sonce!« je zaklical Klep, kakor da ga res še nikoli ni videl. »Sonce, francosko sonce!« se je Obran nasmehnil. »Čez nekaj dni vam bo sijalo naše. Slovensko je še ljubez-nivejše. Seveda dol v jamo ne prodre, spodaj je tudi pri nas temno, ampak ko si zu- 77 naj, ko sedeš na klop pred hišo, ko... Ej, Klep, proslavili bomo vrnitev, najprej tu, potem še doma!« Klep je brez volje stopal ob zgovornem Obranu, vendar so mu oči venomer begale naokoli, videle niso samo tega, kar se je dogajalo okoli njega, marveč tudi to, kar se 'je]'prejšrifo1 noč' zgodilo na cesti tam pred rudniškimi garažami, in ker je bilo zjutraj pri njem doma, a tudi to, kar se bo v kratkem zgodilo z njim. Kljub temu je stopal dalje s svojim počasnim, težkim korakom in zdaj pa zdaj poki-mal ali se celo medlo nasmehnil staremu Obranu, ki je že bolj živel doma v Topoli kot v Le Brieuxu. Toda ko je zagledal vhod v Fosse trois, se •je zdrznil. Ali naj res vzame svetilko, stopi v dvigalo in se spusti tisoč metrov pod zemljo, kakor da se tu zgoraj ni nič zgodilo? Ustavil se je. Toda Obran ga je zgrabil za ramena. »No, Klep, pojdi, pojdi!« Obran je! potegnil Klepa za seboj, potegnili so ga tudi rudarji, ki so stopali pred njim, a tisti, ki so šli za njim, mu niso dali, da bi se ustavljal. Dvigalo se je spustilo navzdol, preden sta se z Obranom pretila do njega. Morala sta čakati, da se vrne. Medtem so prišli novi rudarji s svetilkami in torbami. Večinoma med seboj ni- so govorili, le Obran je bil še vedno glasen. Pripovedoval je kako je pred enaindvajsetimi leti stopil prvič v tole sajasto lopo in je tudi tedaj moral čakati na dvigalo. V njegovo pripovedovanje je segel Vinko, ki je prihjtel z gručo mlajših lju-tdxfoaiq upu iU il. utu^hi »Sta slišala? Zunaj Le Bri-euxa se je sinoči zgodila huda nesreča.« »Kakšna nesreča?« je vprašal Obran, čeprav se vest o nesreči njegovih svetlih misli niti dotaknila ni. Klep je obrnil glavo proti Obranovemu sinu, ki je bil prav tak hrust kakor oče in se ga je bil očitno tudi že nalezel. »Malo dalje od rudniških garaž, pri ovinku,« je pripovedoval mlajši Obran tako glasno, da bi ga čuli tudi drugi, čeprav ni bilo v bližini rudarja, ki bi razumel slovensko, »so na gmajni našli preobrnjen avtomobil in v njem mrtvega človeka.« »Nesreča praviš?!« je zategnil Klep. »Cesta je bila gladka in mokra, ovinek oster, vozač pa je gotovo divje vozil,« je Vinko pripovedoval kot izvedenec, »in nasproti je prihajal tovornjak. Noga je z.vso silo pritisnila na zavore in avto je obležal obrnjen na gmajni. Voznik je zadel v okvir in konec je bilo z njim.« IV danes stojijo dokazi njihove kulture na sončnem otoku Kreti. Njihov izvor in poreklo še sedaj nista znana. Gotovo je, da niso bili ne Evropejci in ne Semiti, verjetno so pripadali neki posebni skupini ljudstev, ki je ie zdavnaj izumrla. V to cvetočo deželo so vpadli Grki in jo zavzeli in Iz te dobe izhaja tudi zgodba o Trojanski bitki in Odisejevlh blodnjah. Ahajcl so se kmalu navzeli kulture, a,niso samo povzemali. Njihovo življenje je bilo podobno življenju v zgodnjem irednjem veku v Evropi. Pokrajino so varovali ogromni in močno utrjeni gradovi kot sla bila Tyris in Mikenai. V njih so živeli Imezl, ki jim je bil glavni smoter bojevanje, ropanje in lov. Cenili so zvijačo ln junaštvo. Vse to nam veje iz Ilijade in Odiseje, čeprav je živel Homer mnogo pozneje kot so pa potekali dogodki, ki jih je opeval. Vendar so se časi spremenili. Prišlo je novo jrško pleme ln ti so zasužnjili Ahajce. Za Piše: BORUT KORUN takrat (okoli 1000 let pred našim štetjem) » bile Mykene in Tyris razvaline, a rob časa |lh še do danes ni pokončal. Sklenili smo, da si bomo nazaj grede ogledali se Mykene. Dali smo torbe na hrbte in i« odpravili proti nekaj kilometrov oddaljenemu morju. Stopali smo hitro, kajti srčno smo si že-kil kopeli. Tembolj smo bili razočarani, ko smo prispeli do vode. Obala se je končala z umazanim In blatnim močvirjem. Kaj smo hoteli, odšli smo ob morju proti Nafplionu, a usoda nam je namenila še druge nevšečnosti. Na nesrečo so si meščani mesta kamor smo bili namenjeni izbrali že tako pusto — umazano skalo za smetišče. V nos nam je udaril strašni smrad, okoli in okoli pa so se gnnadili kupi kozerv, cunj, gnijočih kož in druge nesnage. Najhujše pa so bile muhe, ki so se v celem roju vsedale na nas. Bolj smo se jih otepali več jih je bilo in tako smo bili dobesedno pokriti z drobnimi nagnusnimi bitji, še več pa jih je bilo v zraku okoli nas. K sreči smo čez kake četrt ure le dospeli v mesto in se umaknili golazni. Mesto je izredno slikovito in spominja na kraje v našem Prlmorju. Hiše so strnjene med hrib in morje vmes pa so ozke tlakovane ulice. V šoli so nas učili, da srečaš povsod ob Sredozemlju isti tip hiš in mest, a to bi držalo od krajev, ki smo jih mi videli, za Nafplion. Druga mesta pa se od naših zelo razlikujejo. Nad mestecem se je dvigala dve sto metrov visoka skala in na vrhu je kraljevala ogromna benečanska trdnjava, Nas pa je v tistem času zanimalo le kopanje. Prečkali smo mestece ter prišli zopet do obale, ki pa se je od prejšnje zelo razlikovala. Brez obotavljanja smo se slekli in se pognali v tople sredozemske valove. Kakšen užitek je bil po tako vročem in napornem popotovanju spraii s sebe prah ln znoj ln se osvežiti. Redki kopalci, ki so bili še na obali, so začudeno gledali, saj verjetno še nikoli niso videli ko- ga, ki bi s takšno prtljago prišel na plažo, Nas pa to ni nič motilo, saj smo se zavedali, da smo turisti, ki pa so tako v vsaki deželi nekoliko prismuknjeni. Sele mrak, ki se je začel spuščati na zemljo nas je opomnil, da si bo treba poiskati prenočišče. Hitro smo se oblekli ln se lotili pripravljanja prenočišča. Visoko nad morjem, tik ob navpični steni, smo našli prostor, ki nam j&.še kar ustrezal. Tla so bila ravna in poraščena s suho travo, ugajalo pa nam je tudi zato, ker smo bili pred ljudmi skriti s celim gozdičkom cipres in borovcev. Ležišče smo si naredili tako, da smo nalomlli vej in si jih polagali na tla. Ko smo na vrh dali še odeje, se nam je zdelo vse tako udobno, da si nismo mogli želeti nič drugega. Prišlo je še zadnje in najbolj pričakovano opravilo vsakdanjega dne, namreč večerja. Posedli smo po odeji in razložili pred seboj svoje dobrote. Po moji predstavi se naše večerje v ničemer niso razlikovale od zajtrkov ali kosil, le tokrat smo imeli za priboljšek še nekaj svežega sadja zahvaljujoč se gostoljubnosti fanta, ki smo ga dopoldne srečali j Po večerji smo kot po navadi še malo poklepetali, potem pa sta Jože in Rupreht kmalu postajala redkobesednejša in končno obmolknila. Meni pa kljub utrujenosti ni bilo do spanja. Doživetja in vtisi tega dne so mi rojili po glavi. V mislih sem podoživi jal vsak trenutek naše poti, obenem pa že premišljeval, kaj bomo doživeli naslednji dan. Vsedel sem se na bližnjo skalo in se zatopil v razmišljanje. Ali sta Odiseja in Hlada le povzetek Iz mitologije prežet z bujno fantazijo največjega pesnika vseh časov — Homerja. Ce je tako, zakaj je potem slavni Scliliman odkril Trojo le na osnovi opisov, ki jih je črpal iz Ilijade. Zapis o legi tega mesta je skoraj natančno ustrezal legi današnjih razvalin. Torej je bilo v vsem le nekaj, če ne precej resnice. Troja je tu, Mykene so tu — spomin na slavne boje. Ilijada in Odiseja nam bolj kot vse razvaline in druge arheološke najdbe pričata o življenju, mišljenju, čustvovanju in navdahu ljudi tiste dobe, / Minile so ure, meni pa ni zmanjkalo takih in podobnih misli. Mesec je bil že precej visoko, ko so se začele tudi meni zapirati oči. Zlezel sem na ležišče in kmalu je zame zmanjkalo Homerja ter stare in nove Grčije. Zbudilo nas je sonce, ki je bilo zjutraj že kar toplo. Sinje morje in klicanje prvih kopalcev nam je spet vzbudilo željo po kopeli. Po kratkem posietu smo sklenili, da bomo ta dan počivali in se kopali. Pospravili smo spet vse v naše potovalke in se namenili proti obali. Na plaži je že bilo nekaj kopalcev, še več pa klobučnjakov. To je bilo prvič, da sem te živali videl izven for-malina. Na Jadranu nisem imel nikoli priložnosti se z njimi srečati, tu pa jih je kar mrgolelo. En klobučnjak je bival na kamenju, mogoče so ga vrgli sem valovi ali pa kopalci. Pod vplivom toplih valov se je skoraj vidno sušil in zvečer ni od njega skoraj nič ostalo. Sprva nam je bilo zaradi teh »ljubkih« živalic malo neprijetno v vodi, potem pa smo spoznali, da so popolnoma nenevarne. Sklenili smo, da si bomo ta dan tudi ogledali mesto ln trdnjavo nad njim. Najprej sem šel sam in sta tovariša čuvala prtljago, potem pa smo zamenjali. Izbral sem precej nepravi čas, saj se je nagibal dan že k poldnevu. Ko sem se sprehodil po mestu ln kupil nekaj razglednic sem se odpravil po kamnitih stopnicah na trdnjavo. Tu sem krepko občutil, da opoldanske ure niso primerne za take izlete, a vrniti se kljub temu nisem hotel. Vzpenjal sem se v potu svojega obraza in mislil na lep razgled, ki me čaka na vrhu, obenem pa sem upal dobiti si kmalu požirek vode. Mlačna deževnica, ki sem jo iztaknil na vrhu ml je prijala kot le kaj, razgled pa tudi ni bil slab. Ce sem se obrnil proti kopnemu sem lahko občudoval ravnino, ki se je širila do Myken in Argosa in je bila pokrita s pomarančnimi nasadi. Okoli in okoli pa so bili hribi, pusti in goli. Na nasprotni strani je bil zaliv in takoj za njim so se vzdigovaii vrhovi pogorja Parnon. Zdelo se mi je, da se vzdigu-jejo naravnost iz morja in to jih je delalo še bolj mogočne. Hodil sem po obzidju, preganjal martinčke in gledal na morje, ki je menda še bolj plavo kot Jadran. Potem pa ml je prišlo na um, da smo ta dan določili za kopanje lil tej misli se ni dalo upirati, še en pogled — proti obzorju in začel sem se spuščati. Zgrešil sem pravo pot in zašel v podzemeljske prostore, kjer so po vsej verjetnosti bili včasih zapori. Tu je bilo hladno, mračno, le nekaj sončnih žarkov je skozi luknje prodrlo notri in napolnjevalo prostore z medlo svetlobo. Ko sem šel še globlje ml je pot zaprla voda. Bliža se čas obiranja hmelja lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllIIltlMIlIlllIlllIlIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllilllllllllllltlllllftllllllllUlIlIIIIIIIIIIIIlIMIIIIIlItKIl »KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ« razpisuje I.?JAVNO DRAŽBO za prodajo spodaj navedenih osnovnih sredstev, dne 15. 8. 1966 ob 9. uri dopoldne na proizvodnem okolišu v Velenju, Celjska cesta št. 89 (Golovo). Na prodaj bo: 9 več dvoosnih traktorskih prikolic, od teh ena za prevoz lesa, vse v voznem stanju % tridelni kozolec na Lomu (Drašnikovem) $ mesarski stroji znamke WOLF In BLITZ in še drugi stroji za predelavo mesa % več bočnih Fergusonovih kosilnic, tri popolnoma brezhibne 0 kompletna trgovska oprema primerna za zelenjavno trgovino 0 mlatilnica znamke ROHLAND ter električni računski stroj znamke EVEREST 0 razna kmetijska oprema in inventar Ogled za prodajo pripravljenih osnovnih sredstev bo možen od 11. 8. 1966 dalje v dopoldanskih urah na kraju dražbe. Vsa ostala pojasnila pa daje uprava Kmetijske zdruge v Šoštanju. Kupci socialističnega sektorja morajo imeti pooblastila. Ce bodo kupili večje količine morajo predložiti tudi ček za kritje kavcije, 10 % od izklicne cene. Komisija za prodajo OS KZ šoštanj minimum........i.....m........................................umi.....i.......milil................................. Le kvalitetna in čistopasemska živina ima perspektivo Kmetijska zadruga šoštanj si na vse načine prizadeva, da bi izboljšala stanje v živinoreji? v privatnem sektorju. Po grobi oceni imamo na našem področju ca. 25—28% čisto-pasemske sivorjave živine, vse ostalo so pa križanci, ki se v nobenem primeru ne morejo meriti s produktivnostjo čistopasemske sivorjave. Do takega prepričanja je lahko prišel vsakdo, ki si je nabavil v zadnjem času kako kravo ali plemensko telico sivorjave pasme. Ta preobrat od križancev k čistopasemski živini pa gre prepočasi. Naša zadruga si je v ta namen, da bi pospešila ta prehod zadala nalogo, da uvede v nižinskem predelu mlečno kontrolo (kontrola A) ta da s pomočjo subvencije, ki jo daje za nakup sivorjave živine omogoča hitrejši in boljši nakup sivorjave rodovniške živine. Kontrola mlečnosti je v polnem teku (največ na področju proizvodnega okoliša Velenje), za subvencioniranje krav in tolpe sivorjave pasme pa smo tudi že prispevali preko 2 milijona starih din. Kljub vsem tem posegom pa opažamo, da pri rejcih še ni pravega zanimanja za nabavo kvalitetne živine. V mlečno kontrolo se jih vključuje vedno več, žal so pa rejci take žjvine raz-skropljeni po celotnem ;terenu, tako da zadrugi ni mogoče organizirati rednega odkupa mleka po zbiralnicah. Prav tako je za sodobnejšo proizvodnjo mleka treba nabaviti molzne stroje, hladilne naprave in podobno, kar se še le izplača pri masovni proizvodnji'!. V večjem obsegu pride torej v po-štev reja telet, plemenskih telic in pitancev. Ravno v tem primeru pa pride v poštev čistopasemska živina, ki dosega boljšo kvaliteto in odraz tega je tudi boljša cena. Le s kvaliteto bomo lahko konkurenčni na svetovnem trgu, v katerega se vključujemo v vedno večj|i meri. Kakor vemo, Jugoslavija izvaža veliko govejega mesa v države s konvertibilno valuto, in to največ v Italijo (ca. 80' ...... ! ____:__.... 1__1 „ " _ 1„L1. . —_Z vedati. Vsem hmeljarjem je znan rek, da avgust hmelj da ali pa vzame. Tega reka ne smemo dobesedno jemati, ker hmeljišč, ki so bila vse leto zanemarjena in dela opravljena nepravočasno, ne more popraviti še tako vremensko ugoden avgust, kajti vemo, da od vremena v avgustu zavisi le ali bo storžek pravilno oblikovan, ali bo teža večja ali manjša, ali se bo hmelj na trti sušil in podobno. V večini primerov je v zgodaj rezanih hmeljiščih stanje najslabše, spet je slabo v hmeljiščih, rezanih po 20. aprilu. Zgodaj rezana hmeljišča so se sicer normalno razvila v višino, odgnala pa so kratke panoge z redkimi cveti oziroma storžki. Na teh hmeljiščih je vse polno preraš-čencev, katerih ne smemo obirati, ker 'kvarijo 'kvaliteto. Pozno obrezana hmeljišča niso dorasla, imajo pa sicer goste strožke na kratkih panogah. Kot vedno, so najlepša tista hmeljišča, ki so rezana v optimalnem času, to je med 10. in 15. aprilom, v nekaterih legah in težkih tleh tudi tista, ki so rezana po 5. aprilu. Vse delo hmeljarjev v avgustu bo v prvi polovici meseca osredotočeno na priprave za obiranje. Zadostno število obiralcev je pogoj za normalen potek obiranja. Hmelj naj bi bil obran v štirinajstih dneh. Koliko bomo imeli obiralcev, zavisi od predvidene količine hmelja in zmogljivosti sušilnice. Uskladiti trajanje obiranja s številom obiralcev je sposoben vsak hmeljar, teže pa je uskla- svoj primer, kdaj bo lahko pričel z obiranjem. V zadnjih letih kvaliteta obiranja pada. Vnema za čim večjim zaslužkom, izgovori, da stroj obira enako, in neodgovornost obiralcev so pripomogli k temu. Poudariti moramo, da stroj ne obira nič slabše, ampak boljše kot slab obiralec. Obiralce moramo poučiti, da ne sme biti v obranem hmelju listja in ne večjih skupkov od treh kobul, da s slabim obi- primerna višina sušilnic, slabo odvajanje vlažnega zraka, neprimerna temperatura sušenja, preveč ali premalo posušen hmelj, vsi ti in še drugi faktorji vplivajo na to, da je kvaliteta sicer lepo obranega in pridelanega hmelja slabša. Takoj z njive pripeljan hmelj bi moral praviloma tudi takoj v sušil nico. Ce to ni mogoče, je to že eden od vzrokov za poslabšanje kvalitete. Da škodo čimbolj omilimo skrbimo, da se hmelj ne vname, zato ga tanko nasujemo na pod čimbolj vstran od vlažnega in toplega zraka. Povečini ga je bolje puščati zunaj na hladnem zraku in ga večkrat zračiti $ presipanjem. Vlažen hmelj se na sušilnici hitreje kvari kot suh. Pri tem moramo posebej paziti na to, da ga, dokler je vlažen, ne ogrejemo preveč. Zato ranjenv,ne škodujejo samo proizva- pol ure pred nasipanjem na zeleno etažo ne nakladamo v peč, tudi kasneje s kurjenjem ne pretiravamo Temperatura v tem času, merjena vrsto odkupnih cen za teleta iin pitance, da bodo pač tisti rejci, ki i-majo kvalitetno blago, dobro in v redu stimulirani. Ravno ta bolje plačana kvaliteta bo dober kažipot tistim živinorejcem, ki imajo v svojih hlevih slabo in nekvalitetno živino. Naša zadruga je zaradi vseh teh momentov pripravila za pitance štiri vrste odkupnih cen z namenom, . da bi kvaliteta prišla do izraza. Cene, ki jih uporabljamo od 25. julija naprej so naslednje: Kategorija živine: Cena: I.a — izvoz 6.30 ND I — izvoz 6.00 ND II — domači trg 5.40 ND III — predelava 4.90 ND Pod kvaliteto Ia (prima izvozna) se štejejo mladi bikci in teljice (stari največ do 18 mesecev) in ne pretežki. Morajo biti izredni po obliki, posebno morajo biti nabita in polna zadnja stegna. Pod kvaliteto I se štejejo prav tako mladi pitanci, ki po oblikah še vedno odgovarjajo izvozu, niso pa posebna kvaliteta. Pod kvaliteto II so mišljeni pitanci, ki prav tako niso starejši od 18 mesecev, so pa malo manj zbiiih stegenj, to so v glavnem pitanci — križanci, ki nimajo odgovarjajočih oblik, drugače so pa dobro pitani. Pod kvaliteto III se pa Štejejo mladi pitanci, ki ne pridejo v poštev za domači trg, gredo v predelavo za posebne izdelke. Po vsem nove cene pa veljajo prav tako za teleta in sicer: po te-žinskih kategorijah so cene za vse vrste telet naslednje: Kategorija: Cena: I. Teleta do 70 kg 6.80 ND II. Teleta od 71 kg do 100 kg 7.10 ND III. Teleta od 101 do 120 kg 7.20 ND IV. Teleta nad 120 kg 7.40 ND Za vsa čistopasemska sivorjava teleta, ki so dana v zakol, se odkupna cena poviša za 0,30 ND za vse kategorije. Za vsa čistopasemska teleta, ki gredo v pitališče, pa se odkupna cena zviša za 0.50 ND za vse kategorije. Ravno iz te pestrosti v cenah se skuša na nek način stimulirati tiste rejce, ki' že imajo kvalitetno sivorja-vo živino, ostalim pa naj bo dober kažipot, da si v čimkrajšem času nabavijo odgovarjajočo živino sami ali pa s pomočjo kmetijske zadruge. jalcu, pač pa tudi ugledu našega izvoženega zelenega zlata. Bodimo - • ... - -. ...■do slabih obiralcev bolj strogi — -----r„------ . JP _ ^.j«. diti gornje se z zmogljivostjo susii- siaba kvaliteta, slaba mera, v skraj- pod predali, kjer imamo toplomer niče. V primeru, da to ni mogoče, nem primeru pa se poslužimo naj ne presega 45° C kasneje je lah- se bomo pač morali odločiti za po- »plahte«! ko višja, in sicer od 53 do 55» C Mera za pravilno obran hmelj je Pravilno nakladanje v peč in s tem trideset litrski škaf ah »mera za stalno enaka temperatura je pogoj hmelj«. Ce bi se posluževali ravnila, za nemoteno sušenje. Debelina na- s katerim bi poravnali nivo hmelja sutega sloja zavisi od zračnega pre- v škafu z robom škafa, bi bila mera tqk£|Jp. od višine.predala..(slab.piči daljšanje delovnega dne v zgodnje jutranje ure, seveda v škodo kvalitete. merjmo Vsak škaf z blagim ali izdelamo sami nove. Pripravimo vrhom, prj. tem pa robovi niso nik- si križe za polaganje hmeljevk v ^ar zopolnjeni. Praznine ob robu najugodnejši položaj. V žičnicah škafa nadomesti blagi vrh. Eviden- gre tudi brez njih, imeti pa moramo ca nabranih škafov je stvar vsakega zadostno število kavljev, da trte, ki posameznega proizvajalca (balete, jih obiramo, obesimo na še stoječe zapisniki). tok zraka — tanjša plast hmelja). Trajanje sušenja zavisi od temperature in se giblje med 6 in 8 urami. Hmelj je suh, ko se vsi peclji gladko odlomijo, vretenca drobnih storžkov se morajo zdrobiti ob rahlem stisku, vretenca najdebelejših storžkov pa se ne smejo zlomiti, če jih svaljkamo med prsti. Dati morajo občutek voljnosti, a ne mokrote Merjeno z vlagomerom, pomeni to 5 — 6% vlage. V praksi se poslužujemo tipanja različnih velikosti storžkov in značilnega šuma. Tipamo na več mestih, preden se odločimo za praznjenje, ker nekatere sušilnice ne sušijio v vseh zonah enako. Ko to ugotovimo, kontroliramo vedno le tisti kot sušilnifce, ki naj slabše suši. PPI VI Hpi S suhim hmeljem ravnamo, kar moramo imeti posebne sanitarije, ki ostane vlažen hmelj ravno na dnu se da previdno. Cim manj presipa- ! t L. X i t I .v-, /-. i •-» fnV:ir/l11AmA 1,n irroi^o fii/ll rl / \ (?ti,lMno i cit» lina l " . _____------ ».„ .. T/".. rastline. Pripravimo si vrečke za rjavi hmelj. Pravočasno si pripravimo prostore za bivanje obiralcev! Dobro ležišče v primernem prostoru je za obiralca, ki stoji ves dan na vročem soncu na njivi ali če obira v dežju, nujno, da se lahko zvečer posuši in odpočije za naslednji dan. Okusna in količinsko bogata hrana in pravilen odnos do obiralcev zagotavljata pravočasno in nemoteno spravilo Obiralec je dolžan zaradi kakršnega 'koli vzroka na tleh ležeče storžke pobrati, trto pa obrati do zadnjega storžka. »Smukanje« hmeljevk ali povijanje trt v sveženj je delo obiralcev, vračunano v vsak skaf obranega hmelja. Odvoz obranega hmelja z njive si organiziramo tako, da ga dnevno odvažamo z njive štirikrat. Prvo merjenje naj bo takrat, ko hmelj ni t___r |_____več vlažen. Prezgodnja prva mera pridelka. Za večje skupine obiralcev se lahko ikruto maščuje, saj lahko 1___- i -__„1, .. n-. I f rt VI t/-\ 1- 1 .v.,\ rt irlnri /vm 1-. rvi rtll * Mn^Ttl rv A /I 1 1 jih redno čistimo in razkužujemo in posebno ambulantno omarico z najnujnejšimi mazili, zdravili in povoji. Pripravi in popravilu sušilnice posvetimo posebno skrb. Poglejmo, če so rebra na kurišču in ogrevalne cevi nepoškodovane! Ce so, jih popravimo ali nadomestimo z novimi, očistimo dimnike in ogrevalne cevi, očistimo notranjost sušilne komore, mreže in predale! Zakrpajmo poškodovane mreže, popravimo most za izvlačenje predalov! Vse prostore, ki nam služijo za manipulacijo s hmeljem, temeljito očistimo posebno skrbno uredimo skladišče za suhi hmelj (izoliramo stene, pod in strop in zatemnimo). Pred obiranjem poskusno zakurimo. Razsvetljavo, elektromotorje, dvigala naj pregledajo in popravijo strokovnjaki. KDAJ BOMO PRIČELI Z OBIRANJEM HMELJA? Praviloma takrat, ko je storžek trgovsko zrel. To je običajno okrog 20. do 22. avgusta. Obirati po navadi pričnemo že prej, to je okrog 15. avgusta, da se izognemo poslabšanju kvalitete, ki se s prezorelostjo hitro kvari. S tem, da obiramo pred zrelostjo, oberemo kvalitetnejši hmelj, izgubljamo pa na teži. Zato prehitevanje s pričet-kom obiranja ni umestno, zlasti ne za tiste hmeljarje, ki hmelj oberejo in posuše v 7 do 10 dneh. Veliki obrati družbenega sektorja prično razumljivo že prej obirati, saj se jim sezona obiranja še tako zavleče v prve dni septembra. Kljub zgodnji letini priporočamo hmeljarjem previdnost, da ne bi vsi slepo sledili enemu, zlasti še, ker vemo, da so zgodaj rezana hmeljišča bolj razvita vreče tudi do štirinajste ure, ko je pripeka najhujša. Ob jutranji in večerni meritvi oziroma odvozu z njive moramo posebej paziti, da bodo vreče res prazne do dna. Kako pa bomo kvalitetno pridelan in kvalitetno obran hmelj sušili? Nenehno je tarnanje hmeljarjev, češ, da so ob prevzemu storili krivico, ko je hmelj za razred slabši od sosedovega, s katerim sta ga enako pridelovala, obirala in negovala, v košu sta bila oba enaka in podobno. Še tako lep hmelj lahko z nepravilnim sušenjem, kakor tudi skladišče-, njem in basanjem kaj hitro pokvarimo. nja, tlačenje pa je nedopustno. Kupi naj bodo čim nižji, da se spodnje plasti zaradi lastne teže ne drobijo Ko je hmelj ohlajen in že delno od volgnjen, ga je možno nasuti v višje kupe, ki pa naj ne bodo nikoli višji od 1 do 1,2 m. Skladiščimo v prostorih, ki so izolirani od betona in čim dlje od gnojišč. Skladišča nad svinjaki in nad hlevi, če pod ni dvojen in izoliran, ne pridejo v poštev. Okna, kot sem že omenil, zatemnimo, vrata skrbno zapiramo. Teh nekaj napotkov bodo hmeljarji prilagajali svojim prilikam primemo. Pri delu v tej najodgovornejši sezoni si vsi skupaj želimo čim Nekateri hmeljarji nimajo urejenega zračnega toka v sušilnici. Ne- boljši pridelek in nesporno kvalite-pravilno postavljeni »dušniki«, ne- to. DOM NAROČITE kvalitetno žgano apno PRI PODJETJU »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI - pismeno ali telefonično -Šmartno ob Paki 8 - dostava na dom od 3.000 kg naprej - cena za kg fco. Šmartno ob Paki - 21 starih dinarjev ZA KVALITETO JAMČIMO! PROIZVODNO GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI atictad upr. odborafi w115 lil i nk »rudar« NEUREJENO FINANSIRANJE TELESNE KULTURE KAKOR TUDI DRUGIH DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI V NAŠI OBČINI MOČNO OVIRA DELO ALI PA GA V CELOTI PARALIZIRA. UREDNIŠTVO NAŠEGA LISTA JE DOBILO PISMO OD NOGOMETNEGA KLUBA »RUDAR« VELENJE, KI SO GA POSLALI OBČINSKI SKUPŠČINI, OBČINSKEMU ODBORU SZDL IN SINDIKALNI PODRUŽNICI RUDNIKA LIGNITA VELENJE. KER SO TUDI DRUGA DRUŠTVA V VEC ALI MANJ PODOBNEM STANJU, ZATO PISMO O ODSTOPU UPRAVNEGA ODBORA NK \ »RUDAR« VELENJE OBJAVLJAMO V CELOTI. Na svoji redni seji dne 21. 7. 1966 smo člani UO našega kluba prišli do zaključka, da kolektivno odstopimo. Prosimo vas, da imenujete komisijo, ki bo izvedla likvidacijo društva. V sedanjem času je nemogoče izvesti program celotne športne vzgoje mladih ljudi našega kluba zato, ker v naši občini ni urejeno finan-siranje športne dejavnosti, tako da bi društva, ki so jih občani izbrali da obstojajo, redno dobivala sredstva v taki višini, ki bi zagotavljala celotno vzgojno in športno dejavnost naših aktivnih članov. 1