Sped. in abbon. postale - 11 Gruppo
letni
talij'
:: Ar L do
vstri
K»
1 p«
D.M
:dski
us.l
■irarJ
birtf
po* ;r it jlat H S pra' 'ečd ord’ >, *
ntin
vai
'rol*
0; P
5.1
smf-
rrs(;
jeg^
4
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r I z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	L 2.000 1
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T rieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVII. - Štev. 52 (877)
Gorica - četrtek, 23. dec. 1965 - Trst
Posamezna številka L 80
Pojdimo v Betlehem in poglejmo
ti
va
Malo manj kot eno miljo vzhodno od Betlehema pri današnjem naselju Beth-Sachur se raztezajo poljane in pašniki, ki so takoj po prvem zimskem dežju nudili ovčjim čredam svežo pašo. Vsako noč »so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi«. Tako tudi ono sveto noč, ko se je dopolnil čas, ki ga je Vsemogočni določil za prihod obljubljenega Odrešenika. Deviška Mati je rodila Sina božjega v človeški naravi, dete povila v plenice in — ker ni bilo ne zibelke, ne košare, ne vozička ali posteljice — ga položila v prazne jasli.
Pastirjem, ki so tisto noč stražili črede, je angel Gospodov v božji svetlobi, ki je vse obsvetila, oznanil »veliko veselje«, da se je v mestu Davidovem, Betlehemu, rodil »Zveličar, ki je Kristus Gospod«. Evangelist Luka še dostavlja, — da so se pastirji »silno prestrašili«. Najprej prestrašeni, potem ob besedah angela začudeni in zavzeti, nato pa med petjem »množice nebeške vojske« Slava Bogu na višavah... vsi zamaknjeni so pastirji po odhodu angelov rekli drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod.« Pri teh besedah, ki se \berejo pri drugi božični maši, se malo pomudimo.
Pojdimo, so si rekli pastirji. Grška originalna beseda evangelisto-ya in njen točen prevod v latinščino pomeni nekaj več kakor naš »pojdimo«. »Transeamus« je v latinskem jeziku rečeno. — Trans Pomeni čez, preko, onstran. Pastirji so si torej rekli: Od tu, kjer ?mo, pojdimo tja preko pašnikov m čez kamenite ograje, ki obdajalo njive, tja do mesta in poglejmo, kje je prazen hlev, votlina z jasli-•ni, v katere je položen novorojenček.
Pojdimo tja preko, velja tudi fiam jn vsako leto se ponavlja: ftranseamus!« Resničen Božič, to Je, prihod učlovečenega Boga-Zve-ličarja bomo doživeli, ako se od točke, kjer duhovno smo, podamo tja, kjer je Bog, ki nas čaka kot dete, ves majhen, ponižen, odvisen od materine nege. Odtod, kjer smo, naj gremo. Kje smo? Ali ne vse preveč »v sebi«? Naš lastni »jaz« je osrednja točka, okrog katere se vse drugo suče. Pretirano samoljubje in premišljena sebičnost, ki misli, da ji mora vse drugo služiti, iz objema miselnosti, ki Postavlja sebe vsemu za središče (egocentričen kompleks), moramo yen, streti vezi ozkosrčnosti in svoje središče preložiti v Boga. Kdor to stori in v ljubezni Bogu služi, ta doživi, da mu tudi vse drugo v dobro služi, česar sebičnež'nikdar fie doživi. »Tistim, ki Boga ljubijo, ^se pripomore k dobremu« (Sv. Pavel Rimljanom). Ven moramo •z materialistične miselnosti, ki v tvarnih minljivih dobrinah vidi plavni ali celo edini smisel življenja, ven iz mehkužnosti in leni-Ve neodločnosti, ven iz bojazni Pred žrtvami, ki jih krščanstvo Malaga. Ven, tja preko teh nečastnih slabosti v svetlobo pristnega 111 lepega krščanskega življenja, da ?aidemo Marijo in Jožefa in Dete “ožje.
Pot tja čez do jaslic je pot ke-s^nja in zadoščevanja. Kdor se ne Pdloči stopiti na to pot, ne bo na-.e' Zveličarja, ne v tem življenju J® v onostranskem. To pot Ma-iJja sama priporoča. Vse svoje Oljenje je hodila po poti odpori in zadoščevanja za naše gre-
he; svojih grehov ni imela in zase ni potrebovala ne kesanja in ne zadoščevanja. Nad sto let že v prikazovanjih naroča pokoro in zvesto izpolnjevanje zapovedi božjih kot rešitev človeštva iz še večjih stisk, katerim gre po grešnih potih naproti.
Pastirji so takoj »pohiteli«, tako pravi evangelist, tja proti Betlehemu. Brez odlašanja in obotavljanja so šli tisto miljo tako vneti in brzi, da so vsi zasopli vstopili v hlev pred božje Dete. Ni bila le naravna radovednost, ki jih je gnala; svetloba Gospodova, ki jih je bila obsvetila, jim je močno vzbudila vero v Zveličarja, ki so jo tudi ti preprosti sinovi izvoljenega ljudstva nosili globoko v duši. Vzbujena vera jim je ogrela srca, da so se podvizali gledati tistega, ki je »Kristus Gospod«.
Vsem sodelavcem, naročnikom, podpornikom in bravcem našega lista ter vsem prijateljem katoliškega tiska na Tržaškem in Goriškem želimo, da bi jim svetonočni zvonovi prinesli obilje Kristusovega miru in jih pospremili v novo leto polno vedrosti, zdravja ter čistega veselja.
Uredništvo in uprava
TUGOMIR
JOoL
tVCrCtVCCfr
V oboke svetišča ort melodija:
Hozana Mesiji in mir vsem ljudem...
Vse orgle bučijo, spremljajo jih spevi in pesmi božične, ki s srcem jih vsem
moj narod jih pel je
— še danes jih poje zavzet v Detinstvo
— s solzo v očeh
se spomni rta dobo viharjev, trpljenja, ko s trnjem bil kronan
— v temnih nočeh
je skoraj omahnil
— zagledal je zvezdo, ki Detecu božjemu
v hlevčku blesti...
Je predenj pokleknil, se Njemu zaupal:
Smo Eve otroci,
— glej, Tvoji smo vsi..
Ort jo pozavne, v nebeških višavah se dvigajo pesmi v vijolični svod:
Se radujte, zemljani! Rodil se je Kristus! Kralj večne ljubezni in mira Gospod!
BOŽIČNA SKRIVNOST
Ta beseda morda nam ne pove toliko, kolikor je pomenila vernemu Izraelcu. Kristus, po naše Maziljenec, je tisti, katerega Bog mazili za kralja, duhovnika, preroka. Prvi in pred vsemi od Boga maziljeni pa bo obljubljeni Odrešenik, ki bo prišel osvobodit grešni rod.
Brez odlašanja hitimo tudi mi tja k Zveličarju. Vera nam mora oči odpreti in ljubezen nas gnati. Če ni vere v nas, ne ljubezni, ne navdušenja in zamaknjenja, bo le telo pri jaslicah, duša pa hladna kje drugod. Pripravimo se torej, da nam Božič ne bo samo tisti praznik v letu, ki nam nalaga stroške za darila in voščila, ampak pravi pristni Gospodov dan, ki nas duhovno obogati za vse leto.
Naj vsem Gospod da milosti polne božične praznike in srečno novo leto !	G.	R.
Beseda »božič« je koncem adventa slehernemu človeku v ustih. Toda kako čudno pojmuje svet božič in njegovo skrivnost! Mogli bi reči: kolikor ljudi, toliko nazi-ranj o božiču, ali z drugo besedo: ljudje pojmujejo ali praznujejo božič tako, kakršni so pač sami. Posvetno, materialistično. Zato je treba vrniti božičnemu praznovanju zopet njegovo krščansko vsebino in krščanskega duha!
Sv. Cerkev ga praznuje kot skrivnost Kristusovega učlovečenja. »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoroje-nega Sina« (Jan 3, 16). Sprava padlega človeštva z razžaljenim Bogom se je mogla izvršiti le po bitju, ki je v eni osebi Bog in človek, in to je naš Gospod Jezus Kristus.
O božiču torej radostno slavimo tako imenovana »sacrosanta comercia« — sveto izmeno, izmeno med Bogom in človekom. Večna božja Beseda, druga božja oseba sprejme po Devici Mariji našo slabotno človeško naravo, se s to osebno naravo združi in postane pravi človek.
Najbližji namen učlovečenja je naše zveličanje. Bog zato postane človek, da bi mogel nase vzeti dolge sveta, za naše grehe zadostiti in nas s svojim ponižanjem ozdraviti od grešne gobavosti. Poleg tega nam daje Jezusovo učlovečenje pravico, da postanemo otroci božji (Jan 1, 11-12) in Jezusovi bratje.
PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA ROJSTVA
Prvi kristjani so se na velike praznike redno pripravljali skupno: z bedenjem, molitvijo in sv. mašo. Noč so prečuli v sveti zbranosti, radostno pričakujoč prazničnega jutra. To nočno bedenje so imenovali vigilijo, nočno stražo.
Umljivo torej, da so se zlasti na božični dan pripravljali s slovesno vigilijo. Saj se je ponoči narodil naš Odrešenik. In tako so dan pred božičem imeli slovesno bogoslužje z mašo, ki se je končala popoldne ob tretji uri. Po sončnem zahodu so se zbrali k vsenočnemu bedenju, ki mu je po polnoči ob prvem petelinjem petju sledila slovesna polnočna sv. maša, ob zori je bila druga sv. maša, in tretja, glavna, ob deveti uri. Nekako uvodno mašo v božično slavje so sčasoma z večera prestavili že v jutro sv. večera, kakor jo imamo še danes. Ta maša je v nasprotju s spokornim značajem drugih vlgilij polna radosti, da je božji Odrešenik že tik pred vrati.
Polnočno mašo je rimska krščanska občina doživljala v najslavnejšem Marijinem svetišču »Marije Velike« na eskvilinskem griču. Pri tej maši se zopet oglasi »Slava Bogu na višavah«, ki so jo prvi peli angeli na betlehemskih poljanah. Ta »angelska« polnočna maša je mogočen slavospev božjemu veličastvu. Prikazuje nam božje in večno rojstvo iz naročja Boga Očeta, kaže na rojstvo v ponižanju in nizkosti iz Device Marije in na zmagoslavno vstajenje iz naročja zemlje na veliko noč.
Zorna sv. maša je bila v cerkvi svete Anastazije. Sladka nebeška zarja božičnega dne je prisijala. In ta nova luč Je Kristus. Učlovečeni božji Sin je prišel, da bi svet razsvetlil s svojo božjo lučjo, lučjo vzvišenih verskih resnic, ki jih moramo ne samo verovati, marveč jih tudi v svojem vsakdanjem življenju uresničevati (mašna prošnja).
Tretja božična maša, tudi včlika maša imenovana, je bila v srednjem veku posebno slovesna. S papežem je hkrati maševalo kar sedem kardinalov-škofov in sedem kardinalov-duhovnikov. Po papeški maši je kardinalski zbor z vso ostalo duhovščino papežu izrekel božično voščilo.
Tretja božična maša slovi kot vsebinsko najgloblja. To malo Dete, ki leži v jaslicah, je Sin večnega Boga, stvarnik in Kralj vesoljstva, vzvišen nad angele, ki padajo pred njim na kolena v največji spoštljivosti.
BOŽIČNA OSMINA
Velike skrivnosti učlovečenega Sina božjega ni mogoče zajeti v vsej njeni bogati
vsebini z enim samim dnem. Krščansko srce, ki se je skozi ves advent za božično skrivnost z vso vnemo pripravljalo, se hoče v tej skrivnosti tudi več dni duhovno radostiti.
Božična osmina, ki ji je sv. Cerkev vanjo vključila nekatere za krščansko bla-govest prevažne »svete pričevavce« (mar-tyres) in krščanskemu ljudstvu najdražje godove svetnikov, tej notranji potrebi lepo odgovarja.
26. decembra se spominjamo prvega mučenca mlade Cerkve sv. Štefana. V mestu mučencev je bil sv. Štefan močna duhovna opora tolikokrat in tako kruto preganjanim rimskim vernikom. Kako se je rimsko ljudstvo res z ljubeznijo oklenilo sv. Štefana, najlepše priča toliko njemu posvečenih cerkva, ki so v srednjem veku dosegle število 35. — Mašne molitve vzpodbujajo krščanske vernike, naj posnemajo, kar častijo in se pri slavnem mučencu sv. Štefanu učijo sovražnike ljubiti in jim zaradi Jezusa odpuščati. Drugače pa mašno bogoslužje ne očituje nikake notranje zveze s krivnostjo Jezusovega rojstva. Je pa lepa zveza v tem, da so se kakor proti Kristusu tudi proti sv. Štefanu dvignili judovski prvaki, čeprav je bil neomadeževanega življenja in ves goreč za božjo slavo, ter zavrgli njegovo besedo.
Najbližji božjemu Srcu Odrešenikovemu je bil brez dvoma sv. apostol Janez (27. decembra). On edini mu je ostal zvest do križa in pod križem tudi sprejel v varstvo Mater božjo Marijo. Razlogov torej dovolj, da je sv. Cerkev postavila tudi njegov god v bližino s praznikom Kristusovega rojstva.
Mašno bogoslužje vsepovsod naglaša Janezovo odliko, izredno deleženje Jezusove ljubezni in posebno spoznanje božje skrivnosti. Njegov evangelij je najgloblji, saj je v božji luči zrl notranje življenje presvete Trojice in ljubezen učlovečene Besede. Zato sv. Cerkev z vso upravičenostjo v mašnem berilu navaja besede iz Pridigat ja (15, 5), da ga je Gospod napolnil z duhom modrosti in razumnosti in ga obdal s slavo.
V božično radost pa je primešano tudi nekaj pelina. Je to spomin na pomor n e-dolžnih betlehemskih otrok (28. decembra), kateri so postali v zvezi s Kristusom žrtev krvoločnega Heroda, ki je hotel v betlehemskih nedolžnih otrocih ugonobiti Kristusa, a je Bog njegovo namero prestregel in zlo obrnil v dobro, kajti ti mali mučenci so se v lastni krvi rešili za večnost, njih v krstu krvi oprane duše pa so se »kakor ptičke rešile iz zanke lovčeve« (stopinjski spev). Tako so postali ti nedolžni otroci, kot pravi mašno berilo, »prvenci za Boga in Jagnje, ki sedaj spremljajo Jagnje, kamor gre.«
Zadnji dan leta praznujemo sv. papeža Silvestra, ki mu je bilo dano doživeti po treh stoletjih krvavih preganjanj svobodo sv. Cerkve. Naj bi bilo tudi nam enkrat dano, da ob koncu življenja zmagoslavno zaključimo svojo življenjsko borbo in doživimo svobodo otrok božjih v družbi nebeški prebivavcev!
* * *
Praznovanje božiča je često navzlic njegovi vzvišenosti in lepoti zelo posvetno. Celo mnoge dobre krščanske družine že močno zapadajo materialistično-veseljaške-mu duhu časa.
Veselja o božiču hočemo in potrebujemo tudi mi, saj je to že utemeljeno v sami naravi praznikov. Toda naše krščansko veselje mora skrbno ohraniti svojski pečat duhovnosti.
Le čisto srce se more v Bogu resnično veseliti. Zato moramo za božič v sveti spovedi svojo dušo očistiti in vanjo sprejeti nebeškega gosta Kristusa. Zavest, da ga nosimo v sebi, nas bo napolnjevala z radostjo in varovala posvetnih želja.
Če je le mogoče, se na božič udeležimo tudi vseh treh sv. maš! In postavimo sl jaslice, ki naj ne bodo samo v okras stanovanju, temveč tudi opomin, da so božični dnevi čas veselja, hvaležnosti in molitve, ki se ne smejo skruniti z grehom in posvetno zabavo. JO?E JURAK
Božično voščilo goriškega g. nadškofa
Predragim slovenskim duhovnikom in vernikom pošiljam naj- ) lepša voščila za svete božične praznike in novo leto.
Božični prazniki so nam kristjanom tako dragi, saj si ob njih izražamo voščita, več molimo, pojemo svoje božične pesmi, obnov- \ Ijamo navade svojih prednikov. Ob njih vstajajo spomini na pre- ) tekle dni, včasih morda tudi na, težke čase.	j
V teh svetih dneh vam kličem kot višji pastir in oče: Poživite vero ob molitvi in petju! Ne preslišite Kristusovega klica, ki vam nudi milost, veselje in mir.
Kristus naj prinese v vse vaše domove zavest, da je krščansko Življenje nekaj lepega! Iz te zavesti bodo rastle vse kreposti, zlasti pa dobrota.
Kristus naj vsadi v vaše duhovnije zavest krščanske skupnosti, ki vas bo priganjala, da boste odprli srca bratski ljubezni.
Kristus naj vam da živo zavest, da ste člani njegove Cerkve in naj vam vlije v srca apostolskega duha, da boste Slovenci sklepe vesoljnega cerkvenega zbora velikodušno izvedli.
Gospod Jezus naj vam vsem nakloni obilo božjih darov in duhovne tolažbe!
Prisrčno vas vse blagoslavljam	j
+ Andrej, nadškof \
Gorica, 20. decembra 1965
Poljski in nemški škofje so si medsebojna odpustili
18. novembra so poljski škofje, ki so se udeleževali koncila, poslali iz Rima nemškim škofom posebno poslanico. Z njo so nemške škofe povabili, naj bi se udeležili 1. 1966 proslav v zyezi s tisočletnico pokristjanjenja Poljske. Te proslave bodo dosegle svoj višek na božji poti v Čenstohovi v začetku maja prihodnjega leta.
Istočasno so poljski škofje izrazili željo, da bi končno le prišlo do sprave med poljskim in nemškim narodom, kljub velikim žrtvam zadnje vojne in sprememb državnih meja.
Na to poslanico so v začetku decembra odgovorili nemški škofje s pismom, ki ga je podpisalo 42 škofov, med njimi trije kardinali, Frings, Dopfner in Jager. V njem so se zahvalili za vabilo in izrazili željo, da bi se pogovor, na ta način začet, nadaljeval v skupno dobro obeh narodov.
Besede poljskih škofov: »Mi prožimo svoje roke proti vam, vam odpuščamo in prosimo, da se nam odpusti,« so nemške škofe globoko ganile. Radi sprejemajo ponudeno roko, zlasti ker se zavedajo, da so bile nad poljskim narodom s strani Nemcev storjene grozovite stvari. Doba nemške okupacije je pustila na poljskem narodnem telesu težko rano, ki se bo le počasi zacelila. Nemški škofje so pa hvaležni, da se poljski škofje spomi-njejo tudi tistih, ki so se med Nemci upirali narodnemu socializmu. Še posebej pa so hvaležni, ker je v poslanici poljskih škofov brati besede sočutja s tistimi Nemci, ki so po končani vojni postali begunci ali bili izgnani. Nemški škofje se zavedajo, kolikega pomena je ozemlje, ki je bilo nekdaj nemško, za sedanjo Poljsko. Toda za tiste Nemce, ki so morali to ozemlje zapustiti, bo ta zemlja vedno ostala domovina, saj so na njej živeli njih predniki in oni sami. Jasno je, da nova poljska generacija, ki sedaj v bivših nemških pokrajinah živi, le-te prav tako smatra za svojo domovino kot izgnani Nemci. Zato se bo mogel ta težki problem rešiti le v duhu krščanske ljubezni, ki je nasprotna sovraštvu in želji po maščevanju.
Med tem ko je v svetovni javnosti odgovor nemških škofov na vse napravil dober vtis, je pa na Poljskem v uradnih krogih vzbudil val protestov in nevolje.
Za komunistično Poljsko je poslanica poljskih škofov vmešavanje v politično področje, ki je pridržano edino državi. Poslanica pomeni ponižanje Poljakov pred Nemci, saj jih prosi odpuščanja in nudi odpuščanje. »Le v čigavem imenu so si drznili — piše list Zycie Warszawy — škofje to storiti? Kdo jih je za to naprosil? Morda milijoni tistih, ki so bili žrtvovani v Auschwitzu ali milijoni tistih, ki so pokopani pod pepelom razrušene Varšave?« List zameri tudi škofom, da niso zavzeli nobenega stališča do novih poljskih mej na Odri in Nisi, ko je vendar jasno, da je bilo priključeno ozemlje nekdaj poljsko,
pa potem ponemčeno, večinoma s silo, pri čemer je imel nemški vi-težki red glavno zaslugo; zato je bila samo stvar pravice, če so Poljaki na podlagi potsdamskih- dogovorov to ozemlje prejeli nazaj.
Poljski škofje so se ob povratku s koncila zavili v moder molk, saj bi vsaka izjava ves problem lahko zapeljala v drugo smer in dala komunističnemu režimu priliko, da udari po Cerkvi. Indirektno je vladi odgovoril le kardinal Wyszynski, ko je 11. decembra v stolnici sv. Janeza zbranim kemikom dejal: »Na koncilu ni Poljska doživela nobenega ponižani a; prepričan sem, da smo bili koristni tako Cerkvi kot domovini.« Illllllllllllllltllt!ittlilll!lllll!llllllll!llllllllltllllllllll!llllllltlltllllltllllllllllllllllllllltllllltllllllllllllllllllllllllllllll:!lll]!i]!l!ll!l!lllllll!!llllltllllllll!liuittlllllltll!ll!llllllllllllll
Dvanajsto zasedanje mednarodnega odbora v Beogradu
POPOLN USPEH
ameriških astronavtov
Severnoameriški vesoljski ladji »Gemini 6« in »Gemini 7« sta se pretekli teden srečno vrnili s svojega krožnega potovanja okrog zemlje.
Ladja »Gemini 6« je prejšnjo sredo, 15. t. m. brez težav vstopila v vsemirje. Zaradi pospešnega leta je kmalu dohitela svojo sestrsko kabino. Nato sta pet ur in 18 minut leteli skupaj ter skupaj napravili okrog 160.000 km. Razdalja med njima je znašala od poldrugega metra do 20 cm. Nato sta se obe ladji spet oddaljili druga od druge na razdaljo 48 km. Ponovno sta se približali naslednji dan, t. j. v četrtek, nato pa se je »Gemini 6« vrnila na zemljo. Ob 17,36 sta bila oba astronavta, Schirra in Stafford, že na ladji »Wasp« in si slekla vesoljsko obleko.
Ladja »Gemini 7« pa je letela naprej. Pri tem je nastala okvara na stranskih raketah. Že se je zdelo, da bosta morala Borman in Lovvel en dan pred določenim datumom zaključiti svoj polet, toda uspelo jima je, da sta okvaro popravila. S tem sta dokazala, da si človek lahko tudi sam pomaga, ko leta po vesolju in da ne za-visi le od instrumentov.
Tako sta ta dva kozmonavta v celoti izvedla načrt, kj jima je bil zaupan, da namreč ostaneta, v vesolju 330 ur, 35 minut in 26 sekund (nekaj manj kot 14 dni). S tem sta dokazala, da bo na vesoljskih postajah lahko bivala človeška posadka. Ameriški astronavti sedaj krepko vodijo pred sovjetskimi, kar se tiče vesoljskih potovanj s človeško posadko. Razmerje je 1326 ur proti 507.
Letalca Borman in Lowell sta pristala z izredno natančnostjo, vsekakor z večjo kot Schirra in Stafford. Na morje sta se spustila preteklo soboto ob 15,05 po italijanskem času 165 milj jugozahodno od Bermudskih otokov. Ob vstopu na ladjo »Wasp« sta bila videti čvrsta in sveža. Zdravniki so ju našli pri najboljšem zdravju.
Upajmo, da bodo vsi ti poleti tudi v bodoče služili namenom miru in zbližanja med narodi, v dobro vsemu človeštvu.
16. t. m. je bilo v Beogradu zaključeno 12. zasedanje jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Od tega zasedanja smo Slovenci v Italiji, zlasti pa na Tržaškem, mnogo pričakovali, saj se je vršilo po Morovem potovanju v Jugoslavijo, kjer je bilo prav z Morove strani poudarjeno, da je treba z manjšinami ravnati tako, da to ne ustreza le črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov.
Zdi se pa, da zadnje zasedanje v Beogradu ni zadovoljilo niti črke, kaj šele duha statutov londonskega memoranduma. Iz poročila sledi:
1. Odbor je proučil predvsem šolsko vprašanje zlasti v zvezi s programom kulturne izmenjave in poročili obeh pedagoških svetovavcev ter sklenil, da se ustanov; posebna skupina strokovnjakov, ki bo proučila možnosti izboljšanja položaja šolstva.
2. Odbor je razpravljal nato še o nadaljnjih pobudah na področju kulturne izmenjave in sklenil ustanoviti posebno študijsko skupino, ki bo v ta namen izdelala zadevni program.
Objavljeno poročilo torej ne vsebuje nobenega konkretnega sklepa o tem, da bi se zakon o slovenskem 'šolstvu končno res začel v celoti izvajati in da bodo slovenski šolniki končno imeli urejen položaj. Nasprotno. Po enajstih letih se govori v tem poročilu o skupini strokovnjakov, ki bodo šele proučili možnost zboljšanja položaja našeka šolstva. Ker je že sam mešani odbor posvetovalni organ obeh vlad, postane ta nova skupina posvetovalni odbor starega posvetovalnega odbora, od katerih bodo prvi šele pričeli proučevati možnosti!
Tako ravnanje s slovenskim šolstvom 'je klofuta za slovensko manjšino, je neresno in za vse naše šolnike skrajno žaljivo. Dokazuje le eno: Italiji ne gre, ko je treba urediti slovensko šolstvo, ne za črko, še manj pa za duha. Res sreča, da so nam dali šole že zavezniki! Ce bi jih morali terjati od Italije, bi verjetno doživljali isto kot Beneški Slovenci: še danes bi šol ne imeli!
ki bi jih utegnili razdvajati, so se pa skrbno izognili.
Francoski zunanji minister Couve de Murville se je izjavil proti, da bi smele zapadno nemške oblasti soodločati pri jedrski strategiji Atlantskega pakta. Opisal je svoje vtise iz Moskve in dejal, da je sovjetska vlada prej ko slej nasprotna vsakršni nemški udeležbi pri jedrskih poskusih.
Ameriški zunanji minister Dean Rusk je pa govoril zlasti o vojni, ki jo ZDA bijejo v Vietnamu. Po njegovem mnenju naj bj bila vietnamska vojna tudi vojna vseh držav, ki so vključene v NATO. Toda francoski zunanji minister mu je tudi v tem ugovarjal. Dejal je: »Dejstvo, da je v vojno v Vietnamu zapletena le ena članica NATO, drugim narekuje določeno zadržanost.«
Berlinski zid ponovno odprt za božične praznike
Preteklo soboto so oblasti vzhodnega Berlina znova dovolile Berlinčanom prehod iz zapadnega v vzhodni sektor. Nepregledne kolone avtomobilov in ljudi so so že pred odprtjem prehodov čakale, da pojdejo k svojcem in prijateljem v vzhodni Berlin. Že takoj prvi dan je nad 10.000 avtomobilov prekoračilo zid sramote. Ostati pa smejo v vzhodnem Berlinu le 24 ur.
Neprepričljiva
zmaga De Gaulla
General De Gaulle bo vladal v Franciji kot predsednik še sedem let. Tako so odločili volivci, ki so mu pri ponovnih volitvah preteklo nedeljo dali 55% svojih glasov. Večina ni ravno velika niti prepričljiva, toda v demokratičnih državah zmaga pač tisti, ki dobi večino glasov.
Seveda pa so bile zadnje volitve za De Gaulla vse prej kot zmagoslavje. Pokazale so, da so ga mnogi volili le zato, ker jim je bila odvratna misel, da bi prišel na oblast Mitterand, za katerega so se zavzeli komunisti.
Lecanuet, predsedniški kandidat v prvem turnu, kj je dobil 16% glasov ter predstavlja mlajšo generacijo ter francosko krščansko demokracijo, je De Gaullovo zmago takole označil:
»Dejstvo je, da je bil De Gaulle izvoljen šele na drugih volitvah in da je dobil do sedaj najnižji odstotek glasov, kar nastopa na politični areni. Leta 1959 mu je referendum dal 79% glasov, drugi referendum leta 1963 62% glasov. To pot je prejel v prvem turnu volitev 45% in nato 55%. To pomeni, da so se Francozi izrekli zoper osebno oblast in da hočejo sprememb, ki se bodo zlasti izrazile v zvestobi do ideje o združeni Evropi ter v zvestobi sklenjenim zavezništvom. De Gaulle bi naredil najhujšo napako, če bi še naprej vztrajal v svojih političnih nazorih ter bil neobčutljiv za novo realnost, ki so jo izrazile zadnje predsedniške volitve.«
RAZNO
Sv. oče za mir v Vietnamu
Preteklo nedeljo je sv. oče Pavel VI. v svojem nagovoru ob priliki običajnega blagoslova vernikom vsem navzočim zažčlel srečen božič, ki naj bi bil miru poln > tudi za vso Cerkev in ves svet. Žal pa je trenutno narod na zemlji, ki tega miru ne uživa: Vietnam. Tam iz dneva v dan narašča število tistih, ki so zapleteni v boje, raste število beguncev, vedno več je žrtev tega neusmiljenega klanja. Slišali smo, je dejal sv. oče, da se pripravlja premirje za blagoslovljeni božični dan. Tudi smo zvedeli, da se mnogi trudijo za ureditev tega zapletenega konflikta. Blagoslovljeni naj bodo vsi napori! Naj pride najprej vsaj do božičnega premirja! In temu naj potem sledijo pogajanja, sporazum in končno mir.
Nadškof Pellegrino se vedno bolj uveljavlja
Kakor je zadnji govoril na koncilu, tako je tudi zadnji govoril pri tiskovni konferenci o koncilskih zadevah novi turinski nadškof msgr. Pellegrino. Govoril je o Cerkvi in njenem zadržanju do kulture, v kolikor se to omenja v koncilski shemi o odnosu Cerkve do problemov modernega sveta. V razgovoru, ki je sledil predavanju, je nadškof povedal, da želi, naj mu njegovi verniki rečejo »padre« in ne »eccel-lenza«. Novi škof, kakor smo že omenili, je bil univerzitetni profesor, je zelo razgledan, pogumen in izobražen mož in bo med italijanskimi škofi prav gotovo zavzel odlično mesto. Namesto kovinastega križa nosi na prsih lesenega, kajti zdi se mu neprimerno, da bi se škofje postavljali s križi, ki le malo spominjajo na Kristusov križ.	________________
Časopisi ob praznikih
Ne na dan božiča ne na dan sv. Štefana ne bo izšel noben časopis. Tudi kioski bodo ostali zaprti. Enako bo na dan no-
RADIO
TRST A
vega leta.
IIIHIIIIIIIIIIllllllllllllHIIIIIMIIIIIHMlllllllllillllllMIIIIIIIII"iiillllll|lllll|||||||||)|||||||||||||||||||||||l||||i|||||||||||||||||lll||lillllIMllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIHIIIIIIIIIII
LJUBKA ŠORLI
Sestanek NATO držav
Prejšnji teden so se zbrali v Parizu kot vsako leto zunanji in obrambni ministri držav Atlantskega pakta (NATO). Novih sklepov niso sprejeli, kočljivih primerov,
v-v
(TJ oj lc na
mtiel
Noč božična polna je lepote, vsepovsod nje skrivna moč prodira. Božja milost vrata src odpira, vabi k Luči v svete jih samote.
Le verujmo v milost odrešenja:
Bog nebeški se je učlovečil, da za večnost duše bi osrečil.
V Njem se vse konča in vse začenja.
Drzno človek si prihodnost snuje, do svetov si novih pot utira ...
Li propast si ali blagor kuje?
Božji Sin iz jaslic se ozira, v blagoslov ročico povzdiguje .. . Srečen, kogar z Njim pobrati vera!
Spored od 26. 12.1965 do 1. 1.1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu.
— 11.15 Oddaja za najmlajše: »Božič na Divjem Zapadu«. Napisal Karl May, dramatizacija Dušan Pertot. Četrti in zadnji del. — 12.00 Božič s Slovenskim oktetom.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi.
— 15.00 Revija popevk. — 15.30 »Cvrček za pečjo«, igra v treh dejanjih. — 17.10 Koncerti v Trstu. — 18.30 »Svet se veseli rojstva Gospodovega« - napisal Franc Orožen. —• 19.00 Felix Mendelssohn-Bartholdy: Meerstille und Gliickliche Fahrt, uvertura op. 27. — 20.30 Iz slovenske folklore: Le-lja Rehar: »V starih časih: Pr jaselcah«.
Ponedeljek: 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Valentin Stanič«, napisal Franc Orožen. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Manj znane skladbe Antonina Dvoraka: Asrael, simfonija za orkester, oip. 27 - »Angel smrti«. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (12) »Lju-domili in delavni Fran Erjavec«. — 21.00 Gian Francesco Malipiero: »La bottega del caffe« - »Sior Todaro Brontolon« - Le ba-ruffe chiozzotte« - tri Goldonijeve komedije.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »V starih časih: Pr jaselcah«. —
19.00 Plošče za vas. — 19.30 Romantične melodije. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. Šesta oddaja. Poudarek prosvet-Ijenske in narodnopolitične ideje v slovenski drami: »V Ljubljano jo dajmo« Josipa Ogrinca ter Janka Kersnika: »Berite Novice!«. — 23.00 Krzisztof Penderecki: Sta-bat Mater za zbor a cappella. Izvaja komorni zbor Filharmonije iz Krakova.
Sreda: 11.45 Tržaški motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Klavirska glasba. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Pevski zbori Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Vodi Valentin Hartman. — 20.30 Igor Tuta: »Otrokov božični večer« - Delo nagrajeno na natečaju RAI 1965 za izvirne slovenske novele. — 21. Simfonični koncert, katerega smo registrirali v občinskem gledališču »Giuseppe Verdi« v Trstu dne 7. aprila 1965. V odmoru (približno ob 21.50) Socialne vede.
četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo.
— 18.30 Zoltan Kodžily: Psalmus hunga-ricus, op. 13, psalm 55 za tenor, zbor in orkester. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Don Juan«, igra v petih dejanjih. Napisal G. B. Moličre, prevedel Josip Vidmar. — 22.30 Slovenski solisti.
Petek: 11.45 Pevci in ansambli. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.30 Arcan-gelo Corelli: Concerto grosso v g-molu. op. 6 št. 8 »Napisan za božično noč«. —
19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Antonio Illersberg«. — 19.15 »Novo leto in rimski bog Januš« - napisal Franc Orožen. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 »Silvestrovanje«, napisal Danilo Lovrečič. — 22. Silvestrov pleš. —
24.00 Voščilo.
Sobota: 8.30 Pesmi, ki opevajo božič in novo leto. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.20 Ludwig van Beethoven: II momento glorioso, kantata za mir. — 11.30 »Pozdravljeno, Novo leto!« Mladinska igra. — 12.15 Mendelssohnove in Griegove lirske skladbe. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.30 »Hudi stric«, dramatizirana novela Josipa Stritarja. — 19.15 Družinski obzornik: 1. oddaja - ureja Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 »Stare vraže, novi časi« - pripravila Lelja Rehar. — 22.30 Tomaso Albinom: Koncerti za oboo in orkester.
Svojevrstna zamenjava
Med Nemčijo in Italijo se je te dni 'z' j vršila svojevrstna zamenjava. V Paviji sO naložili na tovornjake 100 sodov, vsakega po sto litrov z 10 milijoni mravelj vrst® 1 »Lugubris«, medtem ko jo v Italijo prišel enak tovor mravelj vrste »Politecna«. S 1° zamenjavo skušajo strokovnjaki rešiti i0' zdove, ki jih žuželke neizprosno uničujej0 in proti katerim so prav te vrste mravelj najbolj učinkovite. Mravlje uničujejo fi* želke z mravljinčno kislino in jih nato uporabljajo kot hrano. Ta zamenjava se r izvršila na pobudo delovne skupine medna' rodne Organizacije za biološko borbo, Prl kateri sodelujejo gozdarski izvedenci entomologi 15 držav. Učinek te zamenja'5 pa bo viden šele čez 20 let in je odvis^1 predvsem od prilagoditve mravelj v nov0 okolje.
S;
b
A
ri
E
Vi
Čl
h
Pl
It
Je
b<
St
In
Pi
tc
IJi
»J
Ža
P<
Ul
•p
hi
ftc
»ti
Je
»n
Sli
Božji sklepi odrešenja
la^iice v deielt brez Božiča
rt
T
V krogu božičnih praznikov se srečujemo vsako leto s tolažljivo skrivnostjo našega odrešenja. Je to skrivnost božje usmiljene ljubezni, ki je bila po besedi sv. Pavla skrita od vekov in v vseh ve-kovih, pa jo je Bog s Kristusovim rojstvom razodel in oznanil njeno bogastvo in njeno veličino med narodi.
Veliki apostol samo to želi, da bi vsi ljudje, ki so blage volje, to skrivnost odrešenja, ki je v svojem bistvu sam Kristus, vedno bolj spoznali in bi se njih srca utrdila in združila v ljubezni do Kristusa in do Boga Očeta, ki je naše odrešenje od vekomaj sklenil in ga je po svojem edinorojenem in učlovečenem Sinu v času dopolnil. Da bi vsakega človeka napravil popolnega v Kristusu, zato se apostol bori in trudi, opominja in poučuje, zakaj v Kristusu, tako pravi, so skriti vsi zakladi modrosti in vednosti (Prim. Kol. 1 in 2).
Po Svetem Duhu navdihnjene besede apostola Pavla veljajo pač kot nezmotljiva smernica tudi za naše čase in razmere. Nič višjega, nič koristnejšega, nič zveli-čavnejšega ne more biti za kristjana, kot premišljevanje življenja Jezusa Kristusa. Tomaž Kempčan pravi v Hoji za Kristusom, naj bi bila to naša prva skrb in naša najvišja učenost (I, 1). Ljudem, ki posvečajo svoje zanimanje le posvetnim stvarem in skrbem, sv. Avguštin opominjajoče kliče: »Kaj pomaga, če vse znaš, če pa Kristusa ne poznaš!«
POD POSTAVO GREHA
življenje v svobodnem svetu se razvija z nepojmljivo naglico, z velikanskimi tehničnimi uspehi. Človek vstopa vedno globlje v skrivnosti narave in njenih sil, ne-dogledna so obzorja, kamor prodira njegov razum in skuša najti pot njegova sposobnost.
Kakor je ta človeška iznajdljivost in dejavnost vredna občudovanja, nas vendar moti dejstvo, da na svetu kljub tolikemu tehničnemu napredku ni nič prave sreče In resničnega notranjega zadovoljstva, da človeštvo ne more priti do resničnega trajnega miru. So tudi v katoliških krogih znanstveniki mnenja, da je treba svetovni napredek le pozdravljati in pri njem Z vsemi silami sodelovati, ker da po zakonu stalnega razvoja nujno vodi v spo-Polnjevanje in dovršenje človeške družbe, ki naj enkrat združena s Kristusom doseže svoj končni cilj.
O našem sodelovanju pri svetovnem razvoju ni pomislekov, saj nas k temu življenje samo kliče in sili, pa tudi sveta Cerkev tako stališče svojih vernikov pozdravlja in celo naroča. Težko pa se nam je vživeti v optimizem tistih, ki vidijo v zunanjem svetovnem napredku pot do končnega spopolnjevanja in do popolne sreče. V borbah in bridkostih življenja V svetu, v njegovih nevarnostih in skušnjavah se kristjanom vedno znova po-Vrača misel k besedam sv. Janeza, ki od Boga razsvetljen piše, da »ves svet tiči v zlu« (I, 5, 19).
Odkod pač to zlo, ki se ga svet ne more otresti? Kristjanom je odgovor na to Vprašanje lahek. Zlo v svetu je posledica Izvirnega greha, ki sta ga v začetku človeške zgodovine zagrešila Adam in Eva, Prva roditelja človeškega rodu.
Naj že razlagavci razlagajo ta greh na-kih prvih staršev tako ali drugače, gotovo Je, da je bil ta greh velik, po besedi sv. Avguština neizrekljivo velik, in to z ozirom na prednosti, v katerih sta Adam in Eva živela v raju in na položaj in odgovornost, ki ju je imel Adam kot glava človeškega rodu. Sveta Cerkev glede tega nezmotljivo uči, da sta Adam in Eva po Prestopu božje zapovedi izgubila svetost hi pravičnost, v katerih sta bila ustvarjena, in sta s svojo nepokorščino zapadla kož ji jezi In kazni. Zaslužila sta smrt in sta prišla pod oblast kneza teme, katerega Zapeljevanju sta sledila, ter sta na duši Ih na telesu utrpela veliko škodo. To vse Pa ne le zase, ampak tudi za svoje potomstvo, to Je za ves človeški rod. Vsi ljudje podedujejo od Adama in Eve ta PJun greh, ki se imenuje izvirni ali podedovani greh, z njim pa tudi vse njegove Žalostne posledice, to je trpljenje, grešno Poželenje ln smrt. (Trld. zbor.)
Ta nauk o Izvirnem grehu spada k temeljnim resnicam krščanstva. Kdor ga no sprejme ali gre preko njega, ne bo mogel nikoli razumeti ne krščanske vere ne nje-“ega poslanstva, pa tudi ne samega žlv-'Jenja na tem svetu. Sveti Avguštin pomenljivo pravi: »Vsa krščanska vera ob-8,aja v spoznanju dveh ljudi: Adama ln Jezusa Kristusa; Adama, ki je početnlk "mrtt, in Jezusa Kristusa, ki Je začetnik Oljenja; Adama, ki nas Je s svojim gre-
hom pogubil, in Jezusa Kristusa, ki nas je s svojo krvjo in milostjo odrešil.«
Človeški rod je padel tedaj po Adamu pod postavo greha in posledice tega greha se čutijo v življenju sveta tudi po odrešenju. Za zveličane bodo dokončno prenehale ob koncu sveta. Sanje o zemeljskem raju in o končni spopolnitvi človeštva se na tem svetu ne bodo nikoli uresničile.
RAZODELA SE JE LJUDOMILOST BOŽJA
Prijateljske vezi ljubezni in zaupanja, ki so v začetku obstajale med Bogom in človekom, so se po grehu pretrgale. Kdo naj jih na novo upostavi? Človek sam gotovo ne. S čim naj bi tudi nagnil Boga do tega, da mu zopet podari svojo ljubezen, potem ko ga je tako nehvaležno izdal? Obnovitev prvotnega družinskega razmerja je mogla priti le od Boga samega. Le Bog sam je mogel popraviti nesrečo greha in človeštvu vrniti čast in pravico božjih otrok. Vsi človeški poskusi samoodrešenja, ki se tekom zgodovine vedno ponavljajo, so obsojeni na neuspeh. Rešitev človeštva iz sužnosti greha in pekla je le v Bogu.
In res se je dobri Bog usmiljeno ozrl na izgubljeni človeški rod in sklenil, da ga odreši. Sv. Ciril Jeruzalemski lepo o tem pravi: »Bog, ki pozna vso bodočnost, je vedel pred ustvarjenjem sveta, kaj se bo o njem zgodilo, pa naj si bo še tako daleč. Zato ni začel misliti na nas šele tedaj, ko smo že bili, ampak mnogo, mnogo prej; prej, ko sta začela bivati zemlja in svet, je mislil na vse one stvari, ki se nas tičejo. V vsej svoji previdnosti je postavil svojega Sina za temeljni kamen, na katerem naj se vse naše življenje na novo zgradi; po njem smo morali biti na novo ustvarjeni za nesmrtnost, potem ko smo po lastni krivdi postali umrljivi.«
Bog bi bil sicer lahko odrešil človeka na različne načine, pa je izbral tistega, ki njegovo usmiljenje in ljubezen, pa tudi njegovo pravičnost in svetost na najpopolnejši način razodeva: njegov lastni, edinorojeni Sin naj stopi na zemljo in postane človek, v vsem enak ljudem, razen v grehu.
Angele, ki so se mu uprli iz golega napuha in skrajne hudobije, je takoj in za večno zavrgel. Človeku, ki je grešil zapeljan po hudobnem duhu, čigar skrajne zlobe ni zmožen, Bog milostno prizanese in mu Odrešenika obljubi že na samem pragu raja. Njegov prihod pripravlja po očakih stare zaveze, po izvoljenem ljudstvu in po prerokih, ki jih temu pošilja. Ko se dopolnijo časi, ki jih je Bog od vekomaj predvidel in določil, se božji Sin učloveči v Devici Mariji po Svetem Duhu in se v sveti noči v Betlehemu kot ponižen in ljubezniv otrok na svet rodi.
Tedaj »se je razodela dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika, ki prinaša zveličanje vsem ljudem« (Tit 2
in 3). Ves svet naj spozna v svojo tolažbo in upanje, kar je Gospod Jezus sam v začetku svojega javnega življenja dejal Ni-kodemu: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje, Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, marveč da bi se svet po njem zveličal« (Jan 3, 16-17).
ZAKAJ TAKO POZNO
Verne ljudi od nekdaj muči vprašanje, zakaj je Bog z uresničenjem svojega odrešilnega načrta tako dolgo odlašal. Stara zaveza je trajala mnogo tisoč, morda sto in sto tisoč let. V tej dolgi dobi pa se je greh silno razbohotil, oblast pekla je postala kakor vsemogočna. Kako naj si to božje ravnanje razložimo?
Kakor v neštetih drugih stvareh, ki se tičejo Boga, moramo tudi glede tega reči, da je to globoka božja skrivnost. Sveti očetje in teologi iščejo razloge, ki naj to dolgo božje odlašanje vsaj delno utemeljijo in pojasnijo. Pravijo: Bog je hotel, da človeštvo okusi grenke sadove greha v vseh njegovih posledicah. Božja pravičnost in svetost sta se svetu razodeli prav po tem odlašanju odrešenja v vsej neskončni vzvišenosti. Dostojanstvo božjega Odrešenika, čigar prihod na svet predstavlja največji in najpomembnejši dogodek človeške zgodovine, je zahtevalo dolgotrajno in skrbno pripravo. Končno je človeško hrepenenje po Odrešeniku postajalo tem bolj živo in globoko, čim bolj so narodi zemlje spoznavali svojo nemoč in nezadostnost, da bi se z lastnimi močmi rešili oblasti greha in pekla.
Ne smemo pa ob tem težkem vprašanju pozabiti, da je bilo tudi v dolgih tisočletjih pred Kristusovim rojstvom zveličanje ljudi omogočeno. Od vekomaj »Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice« (1 Tim 2, 4). Nihče se ne pogubi, razen po lastni krivdi. Kristusovo odrešenje sega s svojim neskončnim zasluženjem nazaj do začetka sveta. Ce so milosti odrešenja v novi zavezi obilnejše, je seveda tudi odgovornost vseh, ki v njej živimo, večja. Pred Kristusovim prihodom je bila odgovornost ljudi pred Bogom manjša in je v tem pogledu značilno, da stara zaveza ne govori toliko o peklu kot nova. Božje usmiljenje Je pač v vseh časih na delu, da se morejo zveličati vsi ljudje, ki napram božji milosti ne ostanejo gluhi in nedostopni.
* * *
Naj nas te preproste misli spremljajo v ponovnem vernem doživljanju božičnih skrivnosti. Za zaključek naj bodo navedene lepe besede 1. Lipperta, ki v svoji knjigi o katoliškem svetovnem nazoru piše: »Kjer in kadarkoli človeška dobra volja dviga k usmiljenemu Bogu svoj klic iz globočine svoje moralne in verske stiske, povsod tam prihaja iz nebes božja milost, milost "obilnega odrešenja" (Ps 129)«.	ALOJZIJ	KOŠMERLJ
%
IIIIIII!I!IIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III!IIIIIIIIIIIIIIIIIII!III1IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIINIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!II
Na pisalni mizi, kjer imam učne knjige, kjer popravljam šolske zvezke, kjer mislim in pišem, kjer so z menoj vsi dragi ljudje, s katerimi živim, na pisalni mizi imam letos svoje jaslice. Drugačne so od drugih. Moji spomini, moja ljubezen je v njih.
V adventno jutro mi je prinesla drobna učenka petega razreda smrečico. Nekje blizu njenega doma je rastla. Deklica jo je prinesla za božično drevesce. Doma nismo nikoli krasili božičnih drevesc.
Imeli smo jaslice v bohkovem kotu, tako domače preproste, da jih do danes nisem pozabila. Vedno jih je postavljal naš ata. Moj ata je bil namreč cerkovnik Joža. Takrat je bil še mlad in je znal biti z nami, svojimi osmimi otroki otrok in betlehemski pastir. Ko vsako leto postavljam v svoji samotni sobici jaslice, mislim z najlepšim spominom nanj, na našega ata.
Vse, kar sestavlja moje jaslice, je zlat spomin, so nevidne srebrne nitke in biserni okraski, katere vidi in boža moja duša. Na zeleni smrečici vise čisto navadni storži, ki mi jih je že v jeseni prinesla učenka Zdenka. Nabrala jih je v gozdovih pod Sveto goro. Letos je bila s starši prvikrat pri Mariji na Sveti gori. Pod smrečico počiva moj Jezušček. Dolgo ga že imam.
Kjerkoli sem, ga nosim s seboj.
Davno so ge že izdelale poduhovljene roke pobožne karmeličanke na Selu pri Ljubljani.
Moj Jezušček je betlehemsko ljubezniv, je kakor živ. Spominjam se, da je pred leti moj triletni nečak Jožko sam od sebe sklenil ročici in pokleknil pred mizo, kjer smo imeli jaslice. Vsi smo račudeni obstali. Otrok je komaj znal moliti k angelu varuhu. Nismo mu še pripovedovali svete božične zgodbe.
Minilo je nekaj let. Jožko ni pozabil na mojega Jezuščka. In predlanski božič me je preprosto vprašal: »Teta, komu boste pa dali vašega Jezuščka, ko boste umrli?«
Še nikoli nisem mislila na to.
Jezuščka v grob res ne bom mogla vzeti s seboj. Le komu ga bom podarila. Nisem razmišljala, ko sem ljubemu otroku odgovorila:
»Dala ga bom tistemu, ki ga bo imel vsaj toliko rad, kakor ga imam jaz...« Saj ne vem, morda ga je imel dobri otrok raje od mene. Da bi ga imel vsak božič raje, bolj globoko, bolj iskreno, da bi postal njegov duhovnik, sem zaprosila v tisti uri. Potem bo Jezušček njegov.
Ob mojem Jezuščku ni pastircev. Samo iz lesa izrezljan ljubek angelček s kitaro v rokah. Angelček je spomin na tirolsko deklico Frici Mullerjevo, ki sem jo spoznala na kroničnem oddelku velike bolnišnice v Beljaku. Po usodni paralizi sključeno dekletce, s čudovitimi očmi in mehkim gla-
som je kakor njen angelček zapela : Ich pfeife auf di ganze Welt. Protestantsko dekle je v dolgi bolezni spoznala katoliško vero in resnično živela iz nje. Razgovor s sključeno deklico me je več naučil kot mnoge učene pridige brez dobrote in ljubezni. Frici je bila vesel, svetniški božji otrok, ki je zorel za nebesa v popolni odpovedi in velikem trpljenju. Tudi ona je že v nebesih.
Še voščena sveča in šopek neraz-cvelih telohov je ob mojih jaslicah in drobna roža lončnica, kateri ne vem imena. Rada jo imam zato, ker je tako nenavadno zvesta in z vsem zadovoljna. Nič ne cvete, samo drobne, drobcene listke širi in daljša. In vsak zelen listič je kakor drobno otroško srce ob jaslicah. Koliko sto in sto otroškim srcem sem smela povedati sveto božično zgodbo, kolikim sto in sto je nisem smela. Ob jaslicah pa imam zbrane vse in z vsemi sem nocoj pokleknila pred moje jaslice in zapela Sveta noč, blažena noč.
V moji samotni sobici je božič, v mojem srcu tudi. Jutri pojdem z njim v šolo. Sveti dan bo, jaz pa bom imela pet ur pouka.
D. K.
TUGOMIR
V\n sveti vecei
Krilatci prižigajo lučke na nebu z lestenci ozvezdij krasijo nebo, ko v luninem svitu utrinke trosijo, slava Mesiji! — Ljudem mir pojo...
Glasijo zvonovi veselo novico:
Rodil se je Kristus — k nam prišel na svet. S tem rojstvom se nova je doba začela, in vsemu človeštvu — je mrak bil odvzet...
Po svetu krščanskem množice pobožne k polnočni Daritvi vesele hite...
Otroci doma v prisrčni molitvi v Detece v jaslih zavzeti strme...
Mežika, miglja na vijoličnem nebu zvezda nepreglednih draguljev nebroj... Na temnem baržunu svetilke krilatcev odsevajo v Soči — Mesiji nocoj.
Nista dala lepega zgleda
Na obmejnem prehodu je bilo. Veselo razpoložen orožnik (carabiniere) je vstopil v avtobus in vprašal po potnih listih. Medtem ko je pregledoval datume, je deklamiral odlomek neke pesnitve. Na sedežu pred mano je sedel mladenič. Naglas je izdajal Gorenjca. Ko je orožnik pregledoval njegov potni list, je prenehal deklamirati in resno dejal v italijanščini: »Izstopiti morate. Vaš vizum je zapadel pred dvema dnevoma.«
,»Ne razumem,« je bil odgovor.
»Ne razume, ne razume,« je ponavljal orožnik v slabi slovenščini. »Pridite! Ne morete potovati dalje.«
Mladenič je razumel in izustil nesramno italijansko kletvino proti Materi božji.
»Santa Maria!« je vzkliknil orožnik. »Pravi, da ne razume, pa preklinja po italijansko. Santa Maria! Santa Maria!«
Izstopila sta. Mene pa je zaskelelo v duši: »Jesenice!« — Mladenič je bil iz Jesenic. — »Do kam se je razširila grda italijanska kletvina, ki bi je naši ljudje v svojem jeziku ne mogli izustiti!«
Bilo je v delavnik v neki cerkvi v Trstu. V prezbiteriju je bil na tleh po-
grnjen črn prt. Nanj je ljubeča roka položila šopek rdečih nageljnov. Pristopil je duhovnik v črnem plašču (sveta maša se bo darovala za nekega pokojnika). Ljudje so se vsuli k obhajilni mizi... nekateri iz navade, mnogim pa se je res mudilo in ne bi mogli čakati obhajila med sv. mašo.
Tedaj me je spet zaskelelo v duši: Duhovnik drži nad ciborijem sv. hostijo. »Glejte, Jagnje božje...« Ljudje se trkajo na prsa in odgovarjajo: »Gospod, nisem vreden...« Tudi mežnar odgovarja, a njegove misli so drugje; v tem svetem trenutku pobira na prtu ležeči šopek, ga razvezuje in trosi cvetje po njem...
»Ubogi Jezus!« se je utrgalo v moji duši, »mežnar bi moral dati lep zgled ljudem, pa namesto tega skrbi, kako bi lepše razporedil cvetje po črnem prtu... Zares, prav je imel tisti protestantski angleški visokošolec, ki je pisal p. Marianu v Rim nekako takole:
»Vi katoličani trdite, da je v vaših cerkvah navzoč živi Bog, toda vaše obnašanje v cerkvi tega ne potrjuje.«
Presodimo sami in obnašajmo se v cerkvi tako, da drugoverci ne bodo izrekali o nas tako poraznih obsodb!
Dr. METOD TURNŠEK	fg	op ■■■■	B	Vl v ■	v
ŠOPEK NA GROB VELIKEGA SLOVENCA 6ospe Emil|le bozicni vecer
Gospa Emilija vzdihuje v naslonjaču,
SLOVO OD BEOGRADA
Naglo so se zbrali ob mrtvaški postelji ljubljenega voditelja njegovi najožji politični sodelavci, usmiljenke in šolske sestre in zmolili prve molitve za dušni pokoj velikega pokojnika.
Za njimi so začeli prihajati ministri in politiki, da izkažejo odličnemu preminulemu državniku poslednjo čast in izrazijo sožalje njegovim najbližjim in slovenskemu narodu. Prihitel je osebno predsednik vlade, ki je takoj odredil, da se bo pogreb vršil na državne stroške in v ta namen imenoval poseben državni odbor.
Mrtvega voditelja slovenskega naroda so nato oblekli v duhovniški ornat, njegovo posteljo pa posuli z rdečimi nageljni, ki jih je pokojni dr. Korošec imel tako rad.
Ob 11“ je prišel na dr. Koroščevo stanovanje, ki je bilo v preprosti hiši, knez namestnik Pavle. V globokem molku je obstal ob njegovi postelji več minut in vidno ginjen pokropil mrtvo truplo. Pri slovesu je dejal slovenskemu senatorju Smodeju: »Njegova smrt je velika izguba. Z njim sem izgubil ne samo velikega državnika, marveč tudi dobrega osebnega prijatelja.«
Opoldne so mrtvega dr. Korošca prepeljali v prosekuro državne bolnišnice, kjer so ga balzamirali, nato pa odpeljali v poslopje državnega senata in ga v veliki sejni dvorani položili na mrtvaški oder, saj je veliki državnik umrl kot državni funkcionar, kot predsednik senata in hkrati prosvetni minister. V tej veliki dvorani so se pokojnemu voditelju slovenskega naroda prišli poklonit vsi diplomati, akreditirani na dvoru, številni generali in politični veljaki. Od 15h dalje so že prihajale velike množice Beograjčanov in okoličanov, da rajnemu ministru - duhovniku izkažejo zadnjo čast. Bila je nepretrgana množica ne samo izobražencev vseh poklicev in raznih ver, marveč tudi dotga vrsta preprostega ljudstva, zlasti tistih, za katere je rajni dr. Korošec imel največ srca, revežev in siromakov.
Naslednji dan je bila nedelja, 3. adventna. Ob 10h dopoldne je senator Smodej v neposredni bližini mrtvaškega odra v senatni palači opravil žalne molitve. Ob 2h popoldne so se začele pogrebne slovesnosti in slovo od prestolnice. Po molitvah duhovščine se je v imenu senata poslovil od mrtvega predsednika eden ministrov, nato pa se je razvil žalni sprevod na beograjski glavni kolodvor. Takšnega pogreba še noben sin slovenske matere ni imel. Med gorami cvetja in vencev, v spremstvu paradnega polka, dolge čete uniformiranih »slovenskih fantov«, dolge vrste usmiljenk in katoliških organizacij, ob udeležbi kraljevega namestništva, vlade, generalitete, diplomatskega zbora in nepregledne vrste udeležencev v sprevodu in ob straneh je drsela topovska lafeta s krsto pokojnega državnika, voditetja slovenskega naroda. Kljub decembrskemu mrazu je ljudstvo po vseh ulicah vztrajalo cele ure, samo da je moglo videti poslednjo pot voditelja Slovencev.
Slovo od velikega državnika se je izvršilo še pred palačo predsedništva vlade in na peronu beograjskega kolodvora. Šele ob 4“ popoldne se je posebni vlak z mrtvim dr. Korošcem začel pomikati proti zahodu, v smeri, v kateri se je pokojnik tako rad vozil domov v rodno Slovenijo. S solznimi očmi in z izproženimi rokami se je zbrana oblast in ljudska množica poslavljala od dragega ji človeka, ki je z duhovniško častjo združeval tudi izreden poklic velikega, modrega in dobrega državnika, človeka s srcem za ljudi.
TVOREC JUGOSLAVIJE
Kdo je bil dr. Anton Korošec, da mu je celo pravoslavni Beograd izkazal toliko posmrtno čast? Po rodu je bil Panonec, rojen dne 12. maja 1872 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, iz dežele, ki je slovenskemu narodu dala že velike može: jezikoslovca Miklošiča, kardinala Missia, pisatelja Meška in druge. V preprosti kmečki hiši rojen je nadarjeni dečko imel veliko »uka žejo«. Mladostna pot ga je preko nižje gimnazije v Ptuju vodila v
Maribor, kjer je po maturi vstopil v bogoslovje, da bi v duhovniškem poklicu za dragi mu slovenski narod mogel čim več storiti. Kot predsednik društva mariborskih bogoslovcev z imenom »Slomšek« je imel pred očmi svetle Slomškove vzore za dvig slovenskega naroda na vseh področjih.
Leta 1895 je kot 23-letni novomašnik zapel prvič glorijo v domači cerkvi. Kot kaplan je služboval po eno leto na Sladki gori pri Ponikvi ter v obmejnem Maren-bergu. Leta 1898 se je vrnit v Maribor kot prefekt dijaškega semenišča, kjer je ostal cela 4 leta. V tem času je izpopolnjeval svoje bogoslovne študije in se pripravljal na doktorat. Za doktorja bogoslovja je promoviral na univerzi v Gradcu 1905.
Nadarjeni dr. Korošec se je že kot bogoslovec seznanil s slovenskim sociologom in politikom dr. Janezom Evangelistom Krekom. Po njegovem zgledu je Že v bogoslovju in v kaplanski službi stal sredi narodnoprosvetnega deta in zanimanja za politiko. Ker je bil narodnoorganizatoren duh in talent, hkrati pa sposoben in borben urednik štajerskih listov, je kmalu z obema nogama stal v politiki. Že 29. maja 1906 je bil izvoljen za poslanca v avstrijski državni parlament, v katerem je ostal do konca avstroogrske monarhije. Med slovenskimi in hrvatskimi poslanci je bil tako agilen, da je kmalu postal najprej podpredsednik, potem pa predsednik »Hr-vatsko-slovenske zajednice« in nato 1917. celo predsednik »Jugoslovanskega kluba« poslancev. Kot tak je navezal tudi tesnejše sodelovanje s češkimi poslanci v dunajskem parlamentu.
Dr. Korošec je zaslovel preko mej Avstroogrske, ko je 30. maja 1917 v avstrijskem parlamentu kot predsednik »Jugoslovanskega kluba« prebral tako imenovano »Majniško deklaracijo«, slovesno izjavo, katera zahteva združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v dvojni avstroogrski monarhiji v eno državno celoto, prosto tujega vpliva, vendar v sklopu države pod Habsburžani. Ta deklaracija je postala temelj velikemu narodnemu gibanju za združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako imenovani avstrijski okvir majniške deklaracije 1917. so pa vojni dogodki na frontah in jugoslovanski emigranti, politiki v tujini, zavrgli odnosno ga raztegnili doli do Bitolja v Makedoniji. Narodno Viječe (Narodni svet) Slo\’encev, Hrvatm’ in Srbov, _ bivajočih v razpadajoči Avstriji, je dr. Korošca izvolil 17. oktobra 1918 za svojega
predsednika in tako je dr. Korošec postal prvi suvereni predstavnik južnih slovanskih narodov v Avstriji pred mednarodnim svetom.
Bil je deležen izredno velikega zaupanja, a prevzel je tudi izredno veliko odgovornost. Odpotoval je v Švico, kjer je dne 4. novembra 1918 zavezniškim vladam izročil noto, v kateri je zahteval, naj priznajo Narodno Viječe v Zagrebu pod njegovim predsedstvom kot zakonito vlado za Jugoslovane bivše monarhije, nje same pa za zavezniški narod. Srbska vlada je prva priznala Narodno Viječe kot zakonito vlado. Iz Ženeve v Švici je dr. Korošec odpotoval še v Pariz, kjer je iskal stikov s francosko vlado in ostalimi zavezniki in skušal doseči priznanje nove, že izven Avstrije razširjene jugoslovanske države. Umljivo, da je dr. Korošec kot nekak tvorec velike države imel velik ugled do svoje smrti, pa čeprav je kasneje v državi doživel tudi marsikatero razočaranje... Toda ljudstvo mu je zaupalo, ga ljubilo in častilo, zlasti ker je bil pošten v politiki in čistih rok.
POKOP V LJUBLJANI
ker jo vse boli in jo muči dolgočasje. Revije in časopisi so vsi enaki, v vseh se ponavljajo iste zgodbe. Še naslovi si sli-čijo drug drugemu. Samo večno in iz dneva v dan ponavljajoče se dolgočasje. Nobenega cilja nima njeno življenje. Zdravnik pravi, da mora postati njen cilj zdravje za vsako ceno.
Če pa se predolgo zazre v strop, ali pa se loti enakomernega žvenkljanja s pletilkami, ostane njen duh nezaposlen in druga za drugo prihajajo v gosti vedno mučnejše misli in se oklepajo dna duše s krčevitimi prijemki. Oglašajo se vedno močneje, kot stroji, ki drdrajo tem močneje in bolj razbijajo, čim bolj se jim bližaš, dokler te ne povsem oglušijo, da si moraš zatisniti ušesa.
»Gospa, jaz prav ne morem več čakati.«
Skoraj bi bila planila kvišku, tako se je prestrašila. Z roko se je oprijela srca, ki ji je burno udarjalo.
»Tolikokrat sem vas prosila, Mora, da bi se ne prikazali tako naenkrat in me prestrašili. Oh, moje srce! Prosim vas, prinesite mi malo vode in pomirjevalne kroglice.«
»Naj bo še to,« godrnja služkinja, »ali potem grem. Kaj si le izmišlja še to in ono, samo da me zadržuje. Čudna in zmešana ženska.«
Gospa Emilija ne razloči besed, izgovorjenih samih zase, k; se izgubljajo med drsanjem nog, glasnim odpiranjem in zapiranjem omarice. Tudi ne ve, da so Moro brezobzirni sosedje poučili o vsem, brž
Ljubljana je sprejela mrtvo truplo narodnega voditelja v ponedeljek, 16. decembra zjutraj v veliki žalosti. V stekleni dvorani banske (vladne) palače so okovano rakev položili na katafalk. Zasuli so jo z venci. Od najvišjih dostojanstvenikov do najpreprostejših ljudi je mimo nje romal ves narod. Zvečer ob 8h so škofje blagoslovili krsto in opravili pogrebne molitve. Od voditelja naroda se je poslovil ban dr. Marko Natlačen. Nato se je razvil nočni sprevod mimo univerze v stolnico, kjer so krsto položili na poseben katafalk.
Vso noč so ob pokojniku molili, zjutraj pa so se darovale svete maše. Naslednji dan, v torek, 17. decembra se ie vršil pogreb z najvišjo častjo ob udeležbi vsega naroda. Slovo na Navju je bilo bridko. Spregovorili so velikemu državniku v poslednji pozdrav ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, mariborski škof dr. Jožef Tomažič, voditelj hrvatskega naroda dr. Vladko Maček in še mnogi odličniki.
Pokojni dr. Anton Korošec je z veliko ljubeznijo ljubil vse slovenske rojake, doma, v zamejstvu in po svetu. Za vse je imel vedro in vzpodbudno besedo. Vsem je veljalo, kar je naglašal: »Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, v vero v Boga in v samega sebe!«
ko se je pred par tedni ponudila v službo. Pazite, — so ji rekli — pri njej nihče ne ostane. To je zelo čudaška in napol nora ženska. Tako se je izpremenila od lanskega Božiča! To je vendar tista gospa, ki je pustila otroke same doma, da so prižigali svečke na božičnem drevescu, dokler se ni vse vnelo in so vsi umrli na opeklinah.
Ko se Mora povrne z vodo in kroglicami, jo gospa proseče pogleda.
»Ali res ne morete ostati še četrt, pol ure? Potem se vrne mož in vam vse poplača. Samo nocoj, Mora...«
»Prav nocoj ne morem,« se brani Mora. »Otroci me čakajo.«
»Otroci? Otroci? hlastno sprašuje. »Saj jih ni, otrok.«
»Vaših ni, ampak moji so in me čakajo,« se upira v mislih Mora in čudno tesno ji je pri srcu.
»Saj ni to,« popravlja glasno, »v trgovino še moram. Toliko stvari moram še nakupiti.« In srečna otipava v žepu listek, ki sta ga z okorno, osnovnošolsko pisavo popisala njena dva najmlajša. Pa ne pozabi, mama — sta prosila. — Drugače ne bo Božiča.
»Ne hodite v trgovino, Mora. Saj niso potrebni vsi tisti nakupi. Ljudje so vseeno srečni za božični večer. Če jih le nekaj ne peče na duši kot žerjavica. Kot je peklo moje otroke...«
Zgodovinski roman, ki veže Goriško in Koroško
Dr. Metod Turnšek mi je izročil knjigo »Stoji na rebri grad«. Izšla je kot druga knjiga Slomškove založbe v Gorici.
Ze po sliki na platnicah sem uganila, da bo povest obravnavala zgodovinsko snov ob rebrškem gradu in razmerah v Podjuni in na Koroškem v prvi polovici 14. stoletja. Pisatelj je uporabil za snov romanje koroških in drugih romarjev v Oglej, kjer je bila v čudovito lepi stolnici sloveča božja pot. Vračajoč se so romarji pripeljali s seboj na Koroško gori-škega umetnika Mihaela Požarela. Ta je imel nalogo povečati in olepšati rebrško cerkev. Svetoval je tudi, naj bi puščavni-ka Tinaca s Sv. Donata v Benečiji naprosili, da bi izrezljal Marijin kip za novo kapelo. Tinac je naročilo izvršil.
Pisatelj se je zelo natanko vživel v raz-
mere tistega časa, preštudiral je plemiške ženitve in možitve v okolici, prikazal tudi kulturne in politične prilike tiste dobe ter nas seznanil celo z razmerami v Reziji in na Goriškem. Knjiga je zrcalo temeljitega študija raziskavanja in znanja dr. Turnška, ki je že skoro deset let komendator (dušni pastir) na Rebrci. S to knjigo je ovekovečil rebrški Pusti grad, pa tudi gradove v bližnji okolici. Ljubitelji zgodovinske domače povesti se bodo z veseljem zatopili v branje knjige »Stoji na rebri grad«.
Prof. Marija Inzko na celovškem radiu dne 18. novembra 1965.
* * *
Metod Turnšek nas je spet presenetil. Objavil je zgodovinski roman »Stoji na rebri grad«. Večina knjige je posvečena prikazovanju življenja grofovske družine
To zadnje že bolj sama zase spregovori, medtem ko si Mora oblači plašč in natika rokavice.
»Ne bom šla, bodite gotovi,« jo prepričuje Mora in skrivaj pogleduje na vrata. »Moj Bog,« se ji misli križajo, »pravijo, da je najbolj previdno ji dati vedno prav. Kako ji trepetajo roke in so čudne njene oči. Menda je zadnjo služkinjo skoraj ubila. Po Božiču ne pridem več, prisegam, da na pridem več.« Na glas pa: »Vesel Božič, gospa, in nasvidenje.«
In že je ni več.
Sobe dihajo tako čudno samotnost, kot bi žalovale za kom. Vesel Božič, gospa, in nasvidenje — to ji šumi po ušesih. Samota pritiska vedno močneje nanjo. Oni, kje so oni, ki jih je bilo toliko, da je bila hiša premajhna? Vse sobe so jih bile polne, kričali so, se prerekali in tožili drug drugega. Sedaj pa je vse tiho, brez glasu in brez življenja, ker jih ni več. Oh, saj ni mogoče, da jih ni več. Kako bi to moglo biti mogoče. Sanjala je grozne, nečloveške sanje in te so jo vso omrežile kot velikanski, gnusni pajek. Mora se očistiti te lepljive, umazane pajčevine, kajti Vanček prihaja in se je oklepa okoli vratu z drobcenima ročicama. Tako lahek kot ptiček je Vanček in njegovo ljubko jecljanje sliči ptičjemu ščebetartju. »Mamica, jaz bom vedno ostal majčken. Vedno bom tvoj najmanjši Vanček.«
Tam pri velikem zrcalu pa si Verena razčesuje svetle, valovite lase. Potem bo prišla k meni in ji spletem kite, si misli gospa Emilija.
»Kakšen norček pa si, Vanček! Vsi moramo zrasti. Poglej mene!« pravi Verena in se zavrti na prstih, »jaz bom slavna plesalka ali pa filmska igralka in vsi bodo govorili o meni.«
— Vse to se bo zgodilo, — mrmra gospa Emilija, — saj ostanem vedno z vami. Nikoli vas ne bom pustila same.
»Samo vrtela b; se,« modruje suhljati Igor. Na tleh je kot vedno in skuša graditi vedno drugačna poslopja in mesta z v ta namen pripravljenimi kockami. »Ali ni bolje postati inženir? Graditi ceste, m*, stove, hiše? Treba je koristiti ljudem, pravi učitelj. Jaz bom koristil ljudem, ko...«
»Toliko krat sem ti že rekel, da je bolje postati gasilec,« se prereka najstarejši. »Reševati ljudi iz plamenov, se pripeljati na gasilskem vozu, na katerem tuli sirena in se mu vsi umikajo.«
— Ne, gasilec ne, — prosi gospa Emilija. — Saj ni nikjer ljudi v plamenih, ljudje so vendar previdni. Ne igrajo se z ognjem. Pridi . sem, poljubi mamico in pozabi na gasilce.
A kaj je to, ki se ji bliža? To ni otroški
SI
ved i u im
ia ]
ovr
d<
aj
ago
ka
ebr
ter
Ki
Ktlil
la ;
Seb
tali
ans
loto
dati
lani
rilo
ista
Ivet
lobi
tisti
Ni
tlel
ara
isti
lad
Ifot
kli
a
Pr
itev
tav
Zt
teuj
»saj
te j tko
tudi * k
dov,
l^uio
ALEKSIJ MARKUZA
v v	1
aŽLC V tLllLHL
d
Nocoj, tam daleč doma,
se Dete rodi.
D,
drži
lahi
*ad(
Hm
ktdi
U
friz
kuhi
to
Nebo
se sklonilo do tal
v mehkih snežinkah.
Ta večer, slovenski otrok, kot vedno za nami je Bog.
na Rebrci in njenih sosedov, med katerimi so še slovenski plemiči. Opiše tudi obisk v Gorici pri takratni grofici in njeni hčeri.
Turnšek zna zgodovinsko snov poživiti z bogastvom svoje fantazije in ožariti z milino svoje pripovedi, ki je ponekod krepko epska, drugod močno lirična, vedno pa prikupna, tako da se knjiga zelo prijetno bere. To je tudi zasluga zelo lepega, pesniškega jezika, ki je marsikje arhaiziran, kar pa mu daje samo še večjo plastičnost.
Dr. Turnšek je pokazal, da nudi slovenska zgodovina obilo izredno zanimive snovi tudi za zgodovinski roman. Njegova knjiga je vredna, da jo vzame v roke vsak slovenski bravec, tembolj ker jo preveva globoka ljubezen do slovenstva.
V Trstu, II. novembra 1965	E.	Z.
On
nas zmagujoče bo vodil
v svetle domove.
Uen
taki
cev,
tod
h
ba i Obl; odti j'oVs T, 'len 1 k; tlele le o •e
ton
*člt
D
obraz. To je strašna maska. Ni ust, 31 oči, ni mehkih las, vse je strašno iztri' kaženo in ožgano. Tudi ni več VanČk? razvajenčka, ne Verene plesalke, ne Igori3 inženirja. Sami ožgani in brezživljenjsl3 obrazi, ki silijo vanjo. Gospa Emilija tež^3 hrope in lovi sapo.
— Ne preganjajte me. Pustite me živet ’ Usmilite se me. Na pomoč, ljudje božj1' na pomoč!
Plane iz naslonjača in prividi se raz? šijo. V vratih rožlja ključ. Gospa se g'3" boko oddahne. Mož se vrača domov. Tak3 bo samote in prividov za nekaj ča$3 konec.	.
PERIC JOZlC*
kra
N
dr.
D
"n
>o
k»r
L
dot
dri;
ka}
dra
Ste
‘h
'ta
V6t
%
ki,
«1;
do
(Ob 25-letnici smrti doktorja Antona Korošca)
14. december 1940 pomeni žalosten dan za slovenski narod. Zadet od srčne kapi je umrl njegov narodni voditelj dr. Anton Korošec, prosvetni minister in predsednik državnega senata. Na njegovem stanovanju v ulici kralja Milutina v Beogradu so ga Zjutraj našli mrtvega. Vsa država, zlasti slovenska domovina, se je zdrznila in onemela, zadrhtela in zajokala.
Bela opojnost pri cerkvi sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru
r Dežela in Slovenci Nasa skupna dolžnost
(Ob izidu letošnjih knjig Goriške Mohorjeve družbe)
Slovenci v Italiji smo bili veseli, ko smo Vedeli, da se je vlada leta 1962 odločila i ustanovitev avtonomne dežele s poseben statutom Furlanije-Julijske Benečije, 'a podlagi raznih obljub od pariških mi-tovnih pogajanj dalje smo upali, da bomo deželi končno dobili primerno zaščito, so merodajni krogi doma in v tujini Ugotavljali, da bo dežela Furlanija-Julij-ta Benečija avtonomna ter bo imela po-fcbni statut prav zato, ker na njenem Mmlju živimo Slovenci.
RAZBLINJENO UPANJE
C
It;
Ko je vlada pripravljala besedilo poseb-tega statuta, so se sestali tudi slovenski ^litični predstavniki. Sestavili so podrobna zaščitna določila, ki naj bi jih statut Seboval. Takrat so tržaški predstavniki talijanske komunistične partije ter Itali-*nske socialistične stranke slovesno za-'°tovili, da ne bodo glasovali za odobritev '•atuta, če vlada ne sprejme vanj predlaganih slovenskih zahtev. Njihovo zagotovo je bilo važno, ker je deželni statut stavni zakon, za katerega je potrebna ^tretjinska večina in te vlada ni mogla fobiti brez glasov socialističnih in komu-Etičnih parlamentarcev.
Naše upanje je bilo torej veliko in utemeljeno. še večje pa je bilo naše razo-aranje, ko smo slišali, da so tudi socia-isti m komunisti v parlamentu odobrili 'ladni osnutek deželnega statuta brez podobnih zaščitnih določil za slovensko na->dno skupnost v Italiji.
Prav tako ni bila sprejeta naša zahteva, a bi morali s statutom omogočiti izvo-ltev določenega odstotka slovenskih pred-avnikov v deželni svet.
Zdaj je deželni svet takšen, kot je. Kljub leugodnemu statutu smo Slovenci izvolili ,saj enega predstavnika v deželni svet. ^ svetu sta sicer še dva Slovenca, ki pa ■e predstavljata manjšine, ampak Italijanko komunistično partijo, od katere sta todi odvisna. Italijanske stranke pa lahko
*	kdo ve kakšne strankarske potrebe od-tovedo in pustijo slovensko narodno manjšo na cedilu, kakor se je zgodilo v par-^tnentu pri glasovanju o našem deželnem 8tHutu.
NI PRAVEGA RAZUMEVANJA S STRANI VEČINE
Deželna uprava pomeni decentralizacijo državne uprave. Deželna zbornica in vlada khko hitreje in bolje rešujeta krajevne **deve, ker jih bolj poznata. V deželi ži-'teio tudi Slovenci. O naših specifičnih ^devah pa dežela po mnenju rimske vlade ustavnega sodišča ne bi smela odločati. Priznati moramo, da je deželna vlada podala nekaj dobre volje in sprejela več ^htev slovenskega predstavnika, toda vse *° Je vlada izpodbijala ali izročila ustav-he*>iu sodišču, ki je razveljavilo celo nekaj takšnih zakonskih določil v korist Sloven-Cev< ki nimajo nič opraviti z zaščito na-r°dnih pravic slovenske skupnosti.
Ugodilo se je celo, da moramo še čakati tla izpolnitev nekaterih resolucij in drugih katere je deželna vlada sprejela Vnosno dala na predlog slovenskega sve-!(°Vavca dr. škerka.
To vprašanje je bilo precej ostro postav-teno niecj razpravo o deželnem zakonu, 1 katerim prevzema dežela nadzorstvo nad
fti
%
*U«k,
Sl;
skanjem v izolacijo.
Slovenski predstavnik je v deželnem svetu pokazal dobro voljo, če je bilo le možno, želimo in upamo, da bodo odgovorni deželni in vladni krogi odpravili pravno nejasnost in politično negotovost glede državne in deželne pristojnosti za zaščito slovenske narodne skupnosti in da bosta v sodelovanju z zastopniki slovenskih političnih strank ter predstavniških organizacij res kmalu kaj otipljivega naredili za Slovence v Italiji.
TUGOMIR
OS cžič
V ozračju je nekaj, li kaj se dogaja?
Kaj to vse pomeni, vsa ta veselost? Božični se čudež spet danes ponavlja, ki upe nam vzbuja in v srcih radost.
V revnem hlevčku se Dete rodilo,
ki v nežnih ročicah prinaša nam mir in spravo med nami, mržnje pozabo ter srčno toplino — današnji večer.
Odlika človeka, ki ga imenujemo krono stvarstva, je prav v njegovi duhovnosti. Ta pa se izraža ter se posreduje sočloveku Z besedo, bodisi govorjeno kakor tudi pisano. Večjo vrednost ima v nekem oziru še pisana beseda, ker more svojo misel nuditi vse obsežnejšemu številu ljudi kot pa govorjena in ker ima zagotovljeno vse daljšo časovno trajnost.
S knjigo posreduje posameznik duhovne vrednote narodu; s knjigo si isto med sabo posredujejo tudi narodi sveta.
Pojem narodnosti ima svojo bistveno pomembnost in oznako vprav v duhovnosti.
Narodnost, čut narodne skupnosti se pričenja porajati v tistem trenutku, ko se občestvo skupaj živečih, enako mislečih, enako čutečih, enako govorečih ljudi tega svojega skupnostnega življenja zave in si ga z voljo privzame kot nekaj edinstvenega, samosvojega.
KNJIGA JE OGLEDALO NARODA
In vse to duhovno doživljanje, ta samobitna afirmacija lastnega »narodnega« Življenja pride na dan, pride »do izraza«, živi, se veča, raste in bogati vprav v pisani besedi — v knjigi.
Zato je knjiga veren izraz narodovega Življenjskega obstoja in njegove duhovne, kulturne stopnje. Pesniki, pisatelji in znan-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
kovanjem krajevnih ustanov. Dr. škerk I* ob tej priliki tudi opozoril, da manjkajo ^ vladne izvršilne določbe k tistim čle-Join deželnega statuta, ki omenjajo za-^*to Slovencev.
DEMOKRATIČEN DIALOG ŠE NI VSE!
dr. škerk je dobil odgovor, da bomo lovenci lahko kaj dosegli preko demoničnega dialoga. K temu je treba prisliniti dvoje, kakor je pravilno naredil r> škerk:
demokratičen dialog je možen med rankami in je lahko koristen, toda obsuje samo prizadete stranke, medtem ko ^ zaščitna določila, ki jih vsebujejo za-°n*i obvezna za vsako deželno vlado, dialog sam je nekaj pozitivnega in sobnega. V našem primeru predpostavlja
'nanje slovenske narodne skupnosti, za-
J dialog je možen le med dvema cnako-rayniina partnerjema ne glede na njuno evilčno moč. V našem primeru je spričo Ankarskega ustroja v Italiji možen med političnimi predstavniki slo-
Ve«skc
manjšine in političnimi predstav-italijanske večine. Takšen dialog pokljamo, ker ob priznanju enakoprav-
ni obeh partnerjev in zaradi omejitvo
Vrh obeh skupnosti izključuje asimila-e skušnjave, hkrati pa nas varuje pred
Nov slovenski duhovnik
V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu (Buenos Aires) je opravil svojo novo mašo salezijanski duhovnik Franc Barle. To je bila že tretja nova maša v kratkem razdobju enega leta, ki se je pela v tem svetišču.
G. novomašnik se je rodil v fari Brdo pri Domžalah na Gorenjskem. Kot otrok je zapustil s svojimi starši leta 1945 svojo rodno zemljo, da v resnični svobodi, dasi na tujem, razvije svoje zmožnosti v zvestobi do Boga in slovenske besede. Že v zgodnji mladosti je vstopil v salezijansko družbo v Argentini, kjer je prejel potrebno izobrazbo in dozorel za Kristusovo duhovništvo.
»Korotan« pod streho
»Korotan« je ime visokošolskega doma za slovenske akademike s Koroške, ki študirajo na Dunaju in ki so do sedaj živeli razpršeni po vsem velemestu, stanujoč v vse prej kot primernih okoliščinah. Novi dom bo imel 90 sob in bo odprt, kot se predvideva prihodnjo jesen. Letos je bil dograjen do strehe in bil prekrit, da bo tako dočakal nadaljevanje gradnje prihodnjo pomlad.
V ponedeljek, 29. novembra je pobudnik in bodoč; rektor doma p. Ivan Tomažič priredil majhen »likof« kot se spodobi, kadar pride na stavbo ostrešno ogrodje. Na slavnost je prišel med drugimi tudi zastopnik prosvetnega ministra dr. Franc Reisenberger.
V nagovoru se je p. Tomažič zahvalil dunajskemu nadškofu kardinalu dr. Francu Konigu, ki je bil prvi, kateri je misel novega doma podprl in s svojo podporo omogočil nakup gradbenega zemljišča. Nadalje se je p. Tomažič zahvalil za izkazano pomoč avstrijskemu prosvetnemu ministrstvu ter dunajski občini. V kratkih besedah je razložil pomen besede »Korotan« ter poslanstvo celovške Mohorjeve družbe za koroške Slovence. Ta družba je tudi tista, ki je najbolj podprla p. Tomažiča v njegovih prizadevanjih, da koroški slovenski akademiki dobijo lasten dom na Dunaju.
V bodoče bo tako slovenskim staršem dana vsa možnost, da pošljejo svoje otroke brez skrbi na Dunaj — v slovenski visokošolski dom.
Odklonjen dvojezični napis
V Šmihelu v Podjuni na slovenskem Koroškem so pretekli mesec slovesno izročili svojemu namenu novo občinsko hišo. Občina, ki je pretežno slovenska, je v rokah socialistov. Ti se radi postavljajo, da so pristaši narodne strpnosti in zagovorniki sožitja obeh narodov na Koroškem. Toda ko je bil stavljen predlog, naj dobi nova občinska hiša dvojezični napis, so socialisti, ki so večinska stranka in imajo sedem odbornikov, strnjeno glasovali le za nemški napis. Za dvojezični napis so glasovali 4 zastopniki Slovenske skupnosti, župan (socialist) ter dva odbornika avstrij-
ske ljudske stranke (nekaki krščanski demokrati) so se pa glasovanja vzdržali.
Tako so avstrijski socialisti dali vsem svojim slovenskim volivcem krepko klofuto in dokazali, da so polni narodne nestrpnosti in mržnje do Slovencev. Morda bo to naravnost izzivalno postopanje socialističnih odbornikov tamošnjim Slovencem odprlo oči, da ne smejo od teh avstrijskih levičarjev pričakovati razumevanja, še manj pa pravičnosti.
Dve prireditvi slov. izseljencev
Decembrska številka mesečnika Naša luč, ki izhaja pri Mohorjevi družbi v Celovcu ter je namenjena našim izseljencem po svetu, zlasti v zapadni in severni Evropi, poroča, da sta slovenski dan v Belgiji ter vseslovenska prireditev v Holandiji odlično uspela. Obe prireditvi sta bili v oktobru.
Oddaja »Cerkev in svet« na celovškem radiu
Celovška radijska postaja je pred dvema mesecema uvedla oddajo »Cerkev in svet«, ki se vrši mesečno. Pri prvi oddaji v oktobru je govoril dr. Janko Polanc v zvezi z vatikanskim cerkvenim zborom o izjavi glede verske svobode, ki jo je koncil uzakonil na svojem zadnjem zasedanju in kako je treba to izjavo umeti. Novembra meseca je govoril dr. Metod Turnšek o tisočletnici samostanov na gori Athos v Grčiji. Isti je ta mesec predaval o Mariji, materi Cerkve, o Slomškovem grobu v Marijini baziliki v Mariboru ter o verskem življenju v srbski pravoslavni Cerkvi. Četrta oddaja v januarju bo posvečena tisočletnemu jubileju krščanstva na Poljskem.
Rebrška papirnica propadla
Na cesti med Sinčo vesjo in Železno kaplo stoji ob reki Beli kraj Rebrca, kjer že dolgo vrsto let obratuje papirnica, ki daje zaposlitev večji skupini delavcev, v večini slovenskega rodu. Sedaj je prišla vest, da misli podjetje Arland papirnico opustiti, češ da ni donosna. Domačini so prepričani, da leži krivda pri avstrijski papirni industriji, ki je kupila tovarno Rebrco zato, da jo je lahko zaprla.
To je dalo povod delavcem tovarne, da so se odpeljali v Celovec z dvema avtobusoma in 40 osebnimi avtomobili ter tam demonstrirali pred palačo koroške deželne vlade. Nosili so napise kot: »Spada dolina Bele še h Koroški?« in »Ali naj propade edino podjetje doline Bele?«
Vendar so izgledi za rešitev papirnice le majhni. Sam deželni glavar je zastopstvu delavcev, ki ga je obiskalo, priznal, da bodo delo v rebrški papirnici morali ustaviti. Edino, kar se da storiti, bo pomagati delavcem, da dobijo novo zaposlitev.
stveniki so tako priče in glasniki samobitnosti in kulturne stopnje naroda, kateremu pripadajo.
Zelo pomembna in globoka je bila v tem oziru miselnost starih Grkov, ki so Že pred 2500 leti gledali v umetnikih, v pesnikih celo ljudi, navdahnjene z božjim duhom. Za pesnika so celo imeli ime vedež — prerok.
In o poslanstvu umetnika, pesnika tudi naš Zupančič prelepo poje:
Sredi vsega razprostrl- peroti kot dve zarji, in v viharji harpa boš, ki jo prebira Gospod.
In zopet mi v tem trenutku prihaja na misel beseda pokojnega prof. dr. Ehrlicha na Sv. Višarjah: »Dokler bo slovenski narod v svojem jeziku Boga častil in v njem svoje pesmi prepeval, vse dotlej ne bo umrl.«
Da, dokler bo naš narod svojo besedo v knjigi gojil, toliko časa bo vsemu svetu izpričeval, da živi svoje lastno duhovno, kulturno, svoje lastno narodno življenje.
Dokler bo naš človek slovensko knjigo ljubil in spoštoval; dokler bo čutil v sebi živo srčno potrebo, da slovenski knjigi odpira pot v vsako našo hišo; da njeno bogastvo izlije v dušo in srce vsakega brata in sestre: vse dotlej bo slovenskemu narodu zagotovljen njegov življenjski obstanek.
Narod živi svoje narodno življenje iz duhovnosti, iz kulture. Izobrazba in gojitev duhovnih vrednot mu dajeta življenjski obstanek in življenjsko rast. Izraz te duhovnosti, posrednik izobrazbe pa mu je vprav — knjiga.
Slovenci v zamejstvu smo tudi bistveni del slovenskega narodnega organizma, čeravno nas od njegove celine ločijo meje in krajevne razdalje.
NAŠE DOLŽNOSTI DO SLOVENSKE KNJIGE
Vsi smo udje slovenskega narodnega telesa! Vsi smo dolžni skrbeti za življenjsko ohranitev in obstanek, za duhovno, kulturno rast našega naroda; vsakdo kot iiiiiiiiimiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiii
posameznik in mi vsi, med seboj povezani v domovinski zavednosti ter ljubezni v enovito narodno skupnost.
Veže nas narodna dolžnost, da vse kulturno, duhovno udejstvovanje po svojih močeh podpremo. Svojo narodno dolžnost kot narodna manjšina bomo izvrševali, če in v kolikor bomo vse naše življenje postavili na temelje naše verske in narodne tradicije.
Steber tega našega življenja pa je in bo ostal naš slovenski tisk — je in bo ostala naša slovenska knjiga!
Nobena žrtev se nam ne sme zdeti prevelika ali pretežka za vzdrževanje naše slovenske knjige!
Dva stožerja, na katerih se suče vse naše narodno, kulturno življenje: naša verska in naša kulturna tradicija.
In kakor v nobenem našem slovenskem domu ne sme manjkati Bogkov kot — simbol našega osnovnega življenjskega načela: tako ne sme manjkati pod nobenim našim slovenskim krovom domača knjižnica, kjer kot našo najdražjo narodno svetinjo hranimo našo slovensko knjigo — našo tiskano materino besedo, poglavitno duševno hrano nam in zanamcem!
Iz teh kratkih misli spoznamo, kako neprecenljivo veliko in vzvišeno poslanstvo vršijo naše prosvetne in kulturne ustanove v zdomstvu z zalaganjem in izdajanjem slovenskih knjig.
Pa vendar je s tem njihovim apostolatom storjen šele in samo prvi korak pri poslanstvu, ki ga knjiga ima!
Drugi in tretji korak ostaneta tebi in meni, vsem nam posameznikom. Drugi: naši knjigi morava ti in jaz dati dostop v našo družino, v naš dom, v našo domačo, družinsko knjižnico!
Pa tudi s tem poslanstvo knjige še ni dopolnjeno, še tretji, zadnji korak manjka! Knjiga ne sme ostati zaprašena na knjižni polici ali pozabljena v knjižni omari. Poskrbeti morava ti in jaz, da bo njena vsebina našla odprto pot v naša srca, da jih bo s svojim bogastvom obogatila, oplemenitila, navdušila, poživila.
Bb.
DELOVNI ODSEKI
KI JIH JE POSTAVIL KONCIL
Medverski odbor v Luksemburgu
V	Luksemburgu so ustanovili odbor katoliških, protestantskih in judovskih teologov, ki bo pospeševal ekumenski razgovor med temi verstvi v duhu II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.
V	teku koncila je bilo ustanovljenih več delovnih odsekov (organismi), ki naj bi dejansko pripomogli k uresničitvi koncilskim določbam, trije drugi pa so predvideni v potrjenih določbah.
OBSTOJEČI DELOVNI ODSEKI
1. Komisija za reformo cerkvenega zakonika.
2. Tajništvo za zedinjenje kristjanov.
3. Svet za izpeljavo liturgične konstitucije.
4. Papeška komisija za obveščevalna sredstva.
5. Tajništvo za brezverce.
6. škofovska sinoda, ki se bo prvič zbrala verjetno leta 1967.
SEZNAM KONCILSKIH TEKSTOV Od 16 koncilskih tekstov, 4 so konstitucije (dokumenti z večjo doktrinal-no vrednostjo), 9 je dekretov (bolj praktičnega značaja), 3 so deklaracije.
II.	zasedanje Konstitucija o liturgiji (4.12.1963). Dekret o družbenih obveščevalnih sredstvih (4.12.1965).
III. zasedanje
Konstitucija o Cerkvi (21.11.1964).
Dekret o ekumenizmu (21.11.1964).
Dekret o vzhodnih katoliških Cerkvah (21.11.1964).
IV. zasedanje
Dekret o pastoralnih dolžnostih škofov (28.10.1965).
Dekret o prenovitvi redovniškega življenja (28.10.1965).
Dekret o semeniščih (28.10.1965).
Izjava o odnosih Cerkve z drugimi nekrščanskimi verami (28.10.1965).
Izjava o krščanski vzgoji (28.10.1965).
Konstitucija o božjem razodetju (18. decembra 1965).
Dekret o apostolatu laikov (18. novembra 1965).
Dekret o misijonskem delovanju Cerkve (7.12.1965).
Izjava o verski svobodi (7.12.1965).
Dekret o poslanstvu in življenju duhovnikov (7.12.1965).
Konstitucija o Cerkvi v sodobnem svetu (7.12.1965).
Bazilika sv. Petra je prenehala biti koncilska dvorana. Prazni sedeži pričajo, da
se je koncil zaključil
ČETRTO MEDNARODNO PEVSKO
Iz Benetke Slovenije
tekmovanje „Seghizzi“ v Gorici Obisk dveh škofov in še kaj
V dneh 11. in 12. t. m. se je vršilo, kot smo že poročali v zadnji številki našega lista, pod okriljem pevskega zbora »C. A. Seghizzi« v Gorici četrto mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Prireditev sama ni sicer mednarodna v tako širokem smislu kot n. pr. podobno, ki se vsako poletje vršj v Arezzu, pač pa združuje predvsem pevske zbore obmejnih dežel treh držav: Italije, Jugoslavije in Avstrije.
Po številu so letos nedvomno prevladali italijanski zbori. Slednji so prišli tudi iz notranjosti dežel Italije, saj so nastopali pevci iz Padove, Ravenne in Busto Arsi-zio ter iz Treh Benečij (TridenL Belluno, Treviso). Dva zbora nemške manjšine iz Bočna sta zadnji trenutek svojo udeležbo odpovedala. Manjkala sta tudi dva dobra zbora iz Slovenije, »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane ter »Slava Klavora« iz Maribora. Zanimivo je še dejstvo, da so bili prisotni slovenski zbori iz treh držav, čeprav je italijanski tisk za koroški zbor to hote ali nehote zamolčal.
Prvi dan tekmovanja so bili na sporedu zbori s folklornim programom, naslednji dan pa je bil posvečen kategoriji mešanih in moških zborov v polifoniji (nastopil je tudi en ženski zbor iz Padove). Vsi nastopi so imeli tekmovalni značaj, ki ga je ocenjevala naslednja komisija: prof. Li-pizer kot predsednik ter člani profesorji Simoniti iz Ljubljane, Pezze iz Vidma, Viozzi iz Trsta ter p. Miolli iz Gorice.
V folklorni skupini smo lahko poslušali več zborov iz Italije ter Slovenije. Italijanski zbori so predstavili zlasti furlansko ali alpsko narodno pesem ter pesmi raznih svojih dialektov. Morda je bilo glede na to preveč enoličnosti v programih in tudi izvedba ni dosegla višje stopnje. Pravo pesem smo slišali šele iz grl slovenskih pevcev, ki so si tudi osvojili prve lovorike.
Po vrstnem redu so v tej skupini zmagali »Komorni moški zbor« iz Celja ter akademski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Prvi so predstavili IX. rukovet Mokranjca »Oj, le prebudi se« in Mihel-čičevo »Dil, dil, duda««. Pri Ljubljančanih pa smo zlasti občudovali Maroltovo »Venci bejli«. Tretjo nagrado je odnesel moški zbor »Illersberg« iz Trsta. Celovški zbor »Gallus-iPetelin« si je priboril sedmo mesto in zlasti mehko izvedel koroško narodno pesem.
Glavno pričakovanje in težo nastopa je povsem razumljivo predstavljalo nedeljsko tekmovanje v polifoniji. Tu smo poslušali predvsem obvezno pesem ter dve skladbi proste izbire. Mešani zbori so predstavili štiriglasni motet »Christe adora-mus Te« Bruna Coltra, s petglasnim zaključkom. Moški zbori pa so odpeli Miol-lijev motet »Ecce quam bonurn«. Obe skladbi sta strogo polifonskega značaja z bogato kontrapunktistično zgradbo, izbrano tehniko in tudi globokim navdihom. Seveda je težko strniti v nekaj vrsticah odlike oz. napake nastopajočih zborov. Zato se bomo omejili samo na nekatere splošne zaključke.
Umetniška raven je bila v glavnem povprečno dobra z nadpovprečnim izstopom dveh ansamblov, slovenskih zborov »Tone Tomšič« in Komorni zbor iz Celja. Prvi je pod vodstvom dirigenta Marka Muniha poleg Coltrovega moteta odpel z izredno lahkotnostjo Gallusov »Livide quare« ter Pahorjev »Očenaš hlapca Jerneja«, pretresljivo globoko ter impozantno molitev na Cankarjev tekst. Prav gotovo je slednja skladba v perfektni interpretaciji od-
ločila ljubljanskim pevcem prvo nagrado.
V isti kategoriji je odnesel drugo nagrado tržaški zbor »Jacopus Gallus« pod vodstvom Ubalda Vrabca, ki je zapel Vrab-čevo »Veter« in »Kolo« B. Papandopula.
Na zaključnem koncertu je ta zbor silno navdušil polnoštevilno dvorano z izvedbo heroične Vrabčeve »Slovenske pesmi«.
Med mešanimi zbori naj omenimo prijetno izvedbo koroškega slovenskega zbora »Jacopus Gallu - Petelin« pod vodstvom dr. Cigana, ki je zapel Gallusovo »Adolescen-tulus« ter Ciganovo »Kristus je vstal«. Resno pripravljen je bil goriški zbor sv. Ignacija, kf ga vodi g. Stanko Jericijo. Ta je odpel poleg obvezne pesmi živahno Gallusovo »En ego campana« ter čudovit motet »Estote fortes« Luca Marenzia. Glede na precizno in fino podajanje polifon-skih skladb bi ta zbor gotovo zaslužil boljše mesto, kot mu ga je dodelila žirija.
V moških zborih je triumfiral celjski Komorni zbor pod vodstvom Egona Kuneja. Zbor se je že uveljavil s prvo nagrado
v	Arezzu ter lani v Gorici. Uradno je prejel drugo nagrado, a je pokazal nedvomno ■večje izrazne sposobnosti. Dovolj, da spomnimo na mogočno jn dovršeno izvedbo Gallusovega osemglasnega moteta »Laus et perennis gloria« za dva zbora na zaključnem koncertu. Brezhibno je zbor podal tudi Gallusovo »Currit parvus lepulus« in lirično Srebotnjakovo »Bori«. Prvo nagrado je žirija podelila zboru »Illersberg«, kateremu je bolj blizu folklora kot pa polifonija. Vsekakor pa je bila zelo neokusna izbira pesmi istega zbora na zaključnem koncertu.
Med ostalimi zbori so se uveljavili še zbor CRDA iz Tržiča, Montasio in S. Maria Maggiore iz Trsta. Med slovenskimi zbori je nastopil tudi moški zbor Prosek-Kontovel.
K temu bi dodal še nekaj pripomb. Ne zdi se mi umestno, da sedi v žiriji avtor ene izmed obveznih pesmi (kot se je že zgodilo prejšnje leto). Kaj podobnega n. pr. ne srečamo na polifonskem konkur-zu v Arezzu. Tu je predvsem žirija res mednarodna, sestavljena iz glasbenih strokovnjakov s področja vokalne glasbe. Čeprav imajo tam navadno na sporedu za obvezne pesmi klasične polifonske sklab-be (po dve za vsako kategorijo), pa ni napačna zamisel goriških organizatorjev, da predstavijo zborom in publiki nova, originalna, neizdana polifonska dela (četudi ne moremo o vseh reči, da so po stilu moderna). Po možnosti naj bi v prihodnje organizatorji še poskrbeli, da dobijo prizadeti zbori obvezne skladbe mnogo prej, ne šele v poletnih mesecih. V ostalem bi pripomnil, naj bi razni zbori ne ponavljali istih skladb — tudi če v različnih jezikih.
Goriško pevsko tekmovanje je tako pokazalo, da se zanimanje za pevsko kulturo vedno bolj širi in da tudi polifonična glasba, kljub večstoletni tradiciji lahko s svojo globino še vedno zajame tudi modernega človeka in ga tako duhovno o-bogati.
Andrej Bratuž
Črni vrh
V	fari Črni vrh (Montefosco) deluje že vrsto let kot župnik g. Evgen Ošnjak. Preteklo poletje se je mudil dva meseca v Osrednji Afriki, kjer je obiskal kar tri svoje bratrance misijonarje in sicer p. Lovrenca Ošnjaka v Mozambiku, p. Emila Čuka v Tanganjiki (sedaj država Malawi) ter p. Ivana Oballa, ki misijonari v kraju Frola, država Tanzania.
Ta gospod, zida novo cerkev, ki je bila zelo potrebna. Da bi zbral potrebna materialna sredstva, se je potom »Katoliškega glasa« obrnil tudi na naše bravce, da bi pomagali kupiti potrebne vreče cementa. Dejal je, da vsaka stane okrog 1000 lir. Naši ljudje so se prošnji v izredno velikem številu odzvali in darovali za kar 175 vreč cementa! Denar bomo te dni odposlali na naslovljenca. Po g. Ošnjaku, ki je sam videl, kako se nova cerkev gradi, se p. Oballa vsem neznanim dobrotnikom iskreno zahvaljuje.
Gospod župnik Evgen Ošnjak je ostal pri p. Oballi nekaj dni. Doživel je lep trenutek, ko je krstil dve zamorski deklici. Obiskal je tudi šole in hiše domačinov. Te so zelo revne in le napol pokrite, a ljudje so zelo prijazni ter do duhovnika zelo spoštljivi. Žene, ko se z njim pogovarjajo, ves čas ostanejo na kolenih.
Deklice, ki prejemajo na misijonski postaji pouk in hrano ter stanovanje, so g. Ošnjaku 25. julija naredile izredno presenečenje. Povabile so ga v veliko dvorano, kjer so mu prepevale domače pesmi in pri tem udarjale na boben, ki je glavno glasbilo med zamorci. Nato so ga s pesmijo in rajanjem spremile na njegovo stanovanje.
G. Ošnjak pravi, da bi nastala debela knjiga, če bi hotel opisati vse svoje doživljaje. Vera se zlasti med pogani hitro širi; težje je seveda z mohamedanci. No-
vi	kristjani so zelo goreči. K maš; prihajajo po več ur daleč. Mnogi pridejo že v soboto zvečer in na misijonu prenočijo v kaki dvorani ali kar pod milim nebom.
Mednarodni kongres za nabožno glasbo
V	ZDA se bo vršil od 21. do 28. avgusta prihodnjega leta peti mednarodni kongres za nabožno glasbo. Kongres bo posebej važen zato, ker bo prvi po drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru.
III! I
IIlil 1
Birma v Reziji
Videmski nadškof msgr. Zaffonato je zadnje čase opravil več birmovanj po rezijski dolini. Najprej je podelil zakrament sv. birme v Stolbici, nekaj dni nato v Osejanih, 11. decembra pa še v Ravenci. Otrok na birmi je bilo kar precej, mnogo več kot se je pričakovalo. V Stolbici so našteli 55 birmancev, v Osejanih 70 in v Ravenci kar 115! Med birmanskimi botri je bilo tudi precej emigrantov, ki so se na zimo že vrnili domov.
' Vernike je zanimalo, ali bodo odločbe zadnjega koncila glede uporabe ljudskega jezika v bogoslužju ob priliki zadnjega bir-movanja že prodrle morda tudi v rezijski kot. Saj je znano, da je videmski g. nadškof vsepovsod po svoji škofiji do nedavnega strogo zahteval samo latinsko oz. italijansko petje in molitve. Pa je ostalo vse po starem, ker je domači župnik don Fu-caro mnenja, da rezijsko slovensko narečje ni tak jezik, ki se bj ga lahko uporabljalo pri mašni liturgiji. Gotovo! Kdor jezika ne zna, bo zmeraj trdil, da je za bogoslužje neuporaben.
Obmejni promet v Beneški Sloveniji
Gotovo se mednarodni prehod pri Stupici v Nadiški dolini ne more primerjati s tistimi na Tržaškem ali v Gorici. Je pa kljub temu živahen, zadnje čase še bolj z italijanske strani kot s slovenske. V novembru je znašal 40.667 oseb. S potnimi listi je šlo preko meje 10.514 potnikov, od njih 9818 italijanskih ter 696 državljanov drugih narodnosti. S prepustnicami pa je prekoračilo mejo 33.489 ljudi, od teh 20.686 italijanskih in 12.803 jugoslovanskih državljanov.
Prizor iz spevoigre Naceta Hladnika »Za prazen nič«, ki jo je podala mladina iz Podgore za letošnje pustovanje v Kat. domu v Gorici
Nov generalni vikar frančiškanskega reda
Generalni definitorji frančiškanskega reda so izvolili za generalnega vikarja reda p. Konstantina Koserja. Volitev so morali izvesti, ker je bil dosedanji vrhovni predstojnik p. Sepinskl imenovan za apostolskega delegata Jeruzalema in Palestine. Pater Koser pripada brazilski provinci in bo vodil red do generalnega kapitlja, ki bo leta 1967. Novi vikar je bil rojen v Braziliji leta 1918. Doktorat iz teologije je napravil v Frieburgu v Nemčiji. Sedaj je bil generalni definitor reda za Latinsko Ameriko.
FUM
May fair Lady
Spovedovanja je toliko, da so ob nedeljah misijonarji prosti šele ob dveh popoldne, čisto zmučen; od hudega napora. Tako sedaj afriški kristjani nas Evropejce u-čijo, kako je treba moliti in krščansko živeti.
•K
h
G
Argentinski škof obiskal Rezijo
Rezijanska dolina je imela letos slovesnost nove maše, ki jo je opravil domačin iz Stolbice Renato Quaglia. Zal omenjeni gospod ne bo ostal v pastirski službi v Reziji, ki si tako želi duhovnikov, ki bi znali govoriti, moliti in peti v jeziku rezijanskih vernikov. Odločil se je za misijone in tako ga bodo predstojniki poslal v argentinski Chako (izg. Cako). Tam je v mestu Resistencia za škofa msgr. Juan Jose Iriarte. Ta argentinski škof je izrabil čas svojega bivanja v Rimu tudi za to, da je prišel v Stolbico in si ogledal domovino svojega bodočega duhovnika. Res lepa pozornost, ki zasluži, da jo omenimo tudi v našem listu!
Od filma, ki je prejel kar osem Oskal jev, bi pričakovali najmanj to, da bon* ob njem uživali lepoto sedme umetnosl Seveda pa moramo vzeti v obzir dejstvi da je ista stvar lahko enemu zelo všeč drugemu pa niti najmanj. Nič ni absotez; lutno, še manj pa lepota nekega deliftd katerega koli si bodi. Vsekakor pa lahki kak rečemo o tem filmu, da je razočaral prterr čakovanje večine gledavcev. Za njegov Sta izdelavo so potrošili milijarde; reklafflSPta: ki ga je spremljala skozi ves čas snerntlo, nja, nas je razpoložila, da smo si od filn? veliko obetali.
Toda skoro vedno se zgodi, da je ri
košen in tehnično popoln film na splošrfftei
Sui
V
tišč
precej prazen in ne prodre do globi® naše duše. Res je, da ne moremo pričakovati od takih filmov kot je »M Fair Lady«, ki je predvsem razstava, i1 se pravi, da imajo glavno vlogo boga® oblačila, saj je tako že okolje, v katere* se dejanje odigrava. Ker je ta revija tffeli broadwayskih gledališčih doživela ogrom^Sub uspeh, je bilo pričakovati, da jo boifoi prej ali slej prenesli na filmsko platn« ho Morda bi film veliko pridobil, ako ^ C bil malo krajši: na nekaterih mestih jfkol prav dolgočasen. Kar pa zelo moti P1 filmu, je to, da so vse pesmi prevet *io< v italijanščino. Zdi se nam, da besedi*1 hen pesmi res ni tolike važnosti, da bi ptfKJVi vodu žrtvovali originalni jezik. Pesmi P ameriške in to se tudi pozna. Zakaj j® niso torej pustili v tem jeziku?	I	v
Audrey Hepburn je kot vedno zelo Ij^fNi ka, le v začetku nas precej moti njd* ittpi napolitanščina. Rex Harrison je seveč* lešl v svoji vlogi doma, saj nastopa v nj^ive že leta. Pesmi so lepe (toda ne v it*lajt lijanščini!), obleke razkošne, prizori n14 čsaj gočni, barve prepričljive. Vidi se, da l bi štedili s sredstvi. Vse je preštudirano ^k> podtankosti. Lepo je prikazan London bo^Mn še družbe. Na splošno lahko rečemo, je film kar lepo delo, a nič posebnež Zato se nam zdi pretirano, da je prejel ^ osem Oskarjev. Po tem delu sodeč bi f kli, da se te nagrade podeljujejo v Hol^i vvoodu precej širokogrudno.
Film je primeren za odrasle.
iti
ročj
Veliko splavov v Zasavju
si le frlU zi Vi 1] fr II
V(
Hi
A Z'
R
b
Pod tem naslovom beremo v ljublj^ skem Delu od 14. decembra, da je bilo Zasavju (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) le*
1960 454' registriranih splavov, leta $ pa že 576. Stroški zaradi nasilno prfi*! njene nosečnosti, nadaljnjega zdravIjeflA A in izgubljenih dni znašajo v Zasavju let"
40 milijonov dinarjev. Trbovlje je tv edina občina v Sloveniji, kjer je na ^ novorojenčkov 110 splavov.
Vzrokov za toliko splavov je po mnefll* lista več: nezadostna poučitev žensk1 škodljivih posledicah splava, v nezadost" in pomanjkljivi spolni vzgoji mladine, $ ugodne stanovanjske ali družinske ra
V( H fr P
G h ši n fr S: S
re, neurejeno otroško varstvo, social bi gospodarske težave. Vendar teh ni prf ki ravati, kajti dejstvo je, tako ugota" fr list, da se je z izboljšanjem družinski g in družbenega standarda število spla'0! v Zasavju zvečalo in ne zmanjšalo, ko! ** kdo pričakoval. Z drugo besedo: ljudje" otresajo novih otrok ne zato, ker jih ^ bi mogli vzdrževati, temveč ker so )'l< v breme in bi radi čim bolj neomeje<|t uživali.
   ..................................................................................................................         mu....................................    mn..................................    milili...milnim................................    imunimi........mu............................  umnimi........*
ANTON VAN DE VELDE
Srce zma
2
Nekdo trka na vrata. Greeta sunkoma sede. Spet trka. Jon se obrne in spi naprej.
»Hej, ali ni nikogar doma? Prinesel sem mizo od gospe Schiittersove 1«
Bog pomagaj, tetina kuhinjska miza!
»Jon! Jon!«	,
Greeta skoči s postelje, prižge svečo in odpre vrata.
Bumbarabum...
»Nate jo,« pravi možak. Sjarel je, fak-totum iz Patrovske ulice.
Jon se je od strahu prebudil, vidi, da Greete ni v postelji, misli — kajpak — takoj, da se je zgodila nesreča in skoči z žimnice, ko da ga je osa pičila. V kuhinji se mu smejeta Sjarel in Greeta.
»Gospod Jon,« pravi Sjarel, »bilo je...«
»Fant,« se hihita Greeta, »videti si kakor maček, ki se je nekam zatekel...«
»Ha?« vzdihne Jon.
»Saj,« pravi Sjarel.
»In kaj sem dolžna?« vpraša Greeta.
»Daj nama kozarček žganega,« meni Jon. »Kar zares sem se ustrašil!«
Iz kota v omari se pokaže steklenica ruma.
»Lepa omara,« pravi Sjarel in gleda pri tem steklenico.
»Od moje matere,« pravi Greeta.
»Krasna omara,« kima Sjarel. Njegov kozarček' je poln.
»Prosit!« gode Jon.
»Zdravje!« pravi Sjarel.
Greeta še enkrat natoči.
»Lepo pohištvo,« pravi Sjarel. »Hvala, mlada gospa!« Klok! »Pa naj bo še tretji za mojo revmo. Prav imenitno sta si uredila. In če bi še kaj potrebovala« — ali bj še četrti kozarček? — »no, lahko noč...« In Sjarel odštorklja po stopnicah.
»Zdaj pa le pojdi brž spet v posteljo,« pravi Greeta.
»Že, otrok, toda s spancem ne bo nič več in mizo je treba spraviti najprej na mesto!«
»Sveča bo vsak hip dogorela!«
»Saj bo koj opravljeno.«
Jon —pograbi mizo in gre z njo do vmesnih vrat. »Preteto! Ne gre skozi, čak, po strani! Tako, prav počasi. Kaj, noga manjka?«
»Morda je spotoma odletela,« pravi Greeta.
»Ali pa jo je črv...«
Po strani miza tudi ne mara naprej. Jon poskusi drugače. Kaj pa je spet? Miza ne mara nazaj. Jon suje in vleče.
»Miza je trmasta kakor nuna,« pravi Jon.
Plamen sveče nenadoma zaplapola. Ustrašita se svetlobe, potem pa nenadna črna tema. Greeta se zasmeje.
»Zdaj sva pa tukaj,« godrnja Jon. »Vrata so zadelana. Prideš lahko skozi?«
Tiplje za nogami mize. »Pazi, otrok, nevarno je!«
»Spodaj bova zlezla skozi,« pravi Greeta.
»Genijalno!« Jon išče njene roke. Kakor dva Indijanca rijeta po vseh štirih v svoj vigvam.
Posteljnjak škriplje.
»Dobro spi,« pravi Greeta potihem.
»Srce moje!« vzdihne Jon.
Proti slemenu opletata oknici. Trgovina spodaj je zaprta. Gospa sopiha po stopnicah kvišku.
»Dobro spite, mlada gospa!«
Toda Jonove roke so se tesno oklenile Greete, njej pa se zdi hudomušno in nagajivo, da ji ne odgovori. Debelušna taplja više, v drugo nadstropje.
Od Svetega Luke udari ura še enkrat, potem je prvo nadstropje zaspalo. V drugem nadstropju prešteva gospodinja blagajno. Bil je dober dan. Jutri mora naročiti sod zelenega mila in pet zabojev piva in v treh tednih dobi od mladih zakoncev najemnino. Dva mlada golobčka v golobnjaku! Večerna molitev: »Moj Gospod in moj Bog...« V daljavi sirena na Scheldi. »Zdrava, Marija... toda z žolčnimi kamni je križ... prosi za nas, grešnike... jaz pa le ne grem v bolnišnico.«
ki ni fr G ši 8\ ni
fr 8]
11
setimi leti in rdečim odlikovanjskim tr®	ni
cem v gumbnici še prav dostojanstv^ hi
fr*,
po svetu. Stric Jodo je dokaj močno ^ ležen pri Kalifornijski paroplovni drU^ tako da je njegov prijatelj, ravnatelj, ^ pravljen sprejeti njegovega varovanca ’ poskušnjo v službo. Dobil bo mesto knjigovodstvu.
v
Spodaj je stopil neki gospod z njih1 dvigalo:
»Je vais vous conduire, prosim, poj^ z menoj...«
Ko dospeta gor, vodnik izgine in ^ stoji v hrupnem prostoru, kjer diši P° '■ pirju in prahu in kjer petindvajset ^ . bantov izrablja trenutno odsotnost sV°-\ tj predstojnika. Prav kakor šolarčki, si n1’!.
Jon, učitelj je zginil. Režč se in si ogledujejo, čudnega novega ptiča.
narašča.
stop"
JON IN FINANCE
Stric Jodo, brat tete Karoline, je našel Jonu službo. Stric stopa s svojimi šestde-
Nenadoma tišina: predstojnik je vSl Jon se predstavi.
At
»Prenez plače, monsieur... Prevzeli ^ tekoče račune.« Gospod Lunders ga uvedel.
(se nadidi^
fr S' V
K(
h
tl
b,
Hi
b,
ZA ZAKLJUČEK BOŽIČNIH PRAZNIKOV VABI ZVEZA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
OR
tvi Dispenza od petkovega posta
šei Goriški nadškof msgr. Pangrazio je od-bso fezal vernike svoje nadškofije od posta in el»(zdržka od mesa na dan 24. decembra, M kakor tudi od vzdržka od mesa 31. de-piitembra. Ker padeta oba dneva na petek in P^ta že v zvezi z božičnimi oz. novoletnimi nflfrazniki, je smatral g. nadškof za primerni* 10, da letos svoje vernike odveže dolžno-lrtfiti petkovega posta. Pač pa toplo pripona vsem vernikom, da prostovoljno pre-raf^vijo v postu in vzdržku od mesa dan »sD1 Pred božično vigilijo, t. j. v četrtek, 23. ;)iJ t. m. tej.
Subdiakonat štirim , s semeniščnikom
p) V cerkvi Brezmadežne v malem seme-re^Mšču je g. nadškof v soboto popoldne po-, i» telil red subdiakonata 4 semeniščnikom. m«1 Stibdiakonat so prejeli: Enrico Corazza iz (0$ Pordenona, Valeriano Lepre iz Rude, Matu* So Malpera iz Tržiča in Iginio Pasquali j & * Gradeža. Ob evangeliju je imel g. nad-l Jikof pomenljiv nagovor. Navzoči so bili f 'oleg rektorja dr. Fabbra in ravnatelja dodata še podravnatelj videmskega se-Senišča ter številni svojci in prijatelji pi* 'Ovo posvečenih subdiakonov. i *
jJpožična duhovna obnova v Rajblju
Na kvatrno soboto 18. t. m. je rajbeljski kipnik g. Peter Tomasino, po materi be-leški Slovenec, pripravil za Slovence, ki ij® ive v Rajblju, božično duhovno obnovo. itHajbelj ima sedaj okrog 1200 prebivavcev. ;aj desetina teh so Slovenci, večinoma
bo" *vi
n>’ /s
n& Z bovškega in kobariškega kota. Nekateri
J K>
v Rajblju, kjer je znan rudnik za 'inec in cink, že nad 30 let. Duhovno ob-
I5KE IMOVICE
novo je vodil g. Jože Jurak iz Gorice, pri spovedovanju sta pa poleg domačega gospoda sodelovala še župnika iz Ukev in Zabnic. Po pridigi za žene in dekleta ter drugi za može je sledila občestvena sveta maša v slovenskem jeziku, med katero so skoro vsi navzoči prejeli sv. obhajilo.
Asfaltiranje pokrajinske ceste med Gorico in Zagrajem
Na javni dražbi so bila oddana gradbena dela za razširitev in asfaltiranje pokrajinske ceste Gorica-Sovodnje-Zagraj. V gradnjo je štet tudi nov most čez Vipavo, ki bo odpravil sedanje vijuge na cesti proti Rubiji. Stroški gradnje bodo znašali 270 milijonov lir.
*	VODSTVO SDZ V GORICI vošči ob božičnih praznikih vsem Slovencem na Goriškem, da bi v teh svetih dneh uživali mnogo sreče in notranjega veselja. Obenem iskreno želi, da bi novo leto 1966 prineslo Slovencem v Italiji uresničenje vseh upravičenih zahtev in pravic, ki jim gredo po božjih in naravnih zakonih.
V	NEDELJO 2. JANUARJA bo v goriški stolnici ob 15,30 božičnica za Slovence iz goriške nadškofije, ki ji bo prisostvoval sam g. nadškof msgr. Andrej Pangrazio.
*	PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PRIŠTET-JE K BLAŽENIM SLUŽABNIKA BOŽJEGA A. M. SLOMŠKA V RIMU želi vsem, ki se mu priporočajo, blagoslovljen božič in srečno novo leto, bolnikom pa še posebej okrevanja in zdravja. - Dr. Fr. Šegula, postulator.
NA KONCERT BOŽIČNIH PESMI
KI BO DNE 9. JANUARJA 1966 OB 16. URI V CERKVI SV. ANTONA NOVEGA V TRSTU
Požar v Avditoriju
V	soboto, 18. t. m. je v poznih popoldanskih urah izbruhnil požar na odru Avditorija v palači glavne kvesture. Bližina močnega reflektorja je povzročila plamen na bližnji zavesi, ki se je naglo raztegnil na zgornji del scenerije ter ostalo ogrodje. Treba je bilo poldruge ure, da so gasilci požar najprej omejili in nato pogasili. Računajo, da je požar povzročil milijon in pol lir škode.
Zaradi tega je odpadla svečana otvoritev letošnje gledališke sezone, ki naj bi se v soboto zvečer pričela z Ruzzantijevim delom »El poaro soldato« (Ubogi vojak). Ker pa scenerija ni utrpela prevelike škode, upajo, da bo otvoritvena predstava še ta teden.
Stavka slovenskih šolnikov
»Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu ugotavlja, da je stavka osebja na slovenskih šolah, napovedana na občnem zboru dne 12. t. m., uspela blizu 100%. Udeležba pri stavki kaže, kako močno je osebje prizadeto zaradi zavlačevanja nerešenih vprašanj v slovenskem šolstvu in kako ogorčeno je bilo zaradi žalitve, o kateri je izvedelo na občnem zboru.
Odbor je vesel, da je prejel ob stavki solidarnostno brzojavko slovenskih šolnikov iz Gorice, Slovenske skupnosti in poslanke Marine Bernetičeve, ki se poleg tega obvezuje, da se bo zanimala za čim prejšnjo in čim boljšo rešitev problemov slovenskih šol.
Odbor se obvezuje, da bo ponovno poslal pismene zahteve o nerešenih vprašanjih Ministrstvu za vzgojo v Rimu in krajevnim šolskim oblastem.«
$ S K P D »M. FILEJ« - GORICA želi vsem prijateljskim društvom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem blago-slovljen božič in uspeha polno novo leto.
* Marijina družba v gorici pozdravlja vse članice tu in po svetu ter vošči njim in njihovim družinam mir
j i| ta božji blagoslov v novem letu.
> * lil. red SV. FRANČIŠKA V GORICI vošči vsem udom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. leA ZVEZA DEKLIŠKIH KROŽKOV V GOBICI želi članicam vseh krožkov obilo božjega veselja in miru. iei# APOSTOLSTVO MOLITVE vošči svoji Veliki družini obilo božjega veselja in •niru.
*PEVSKI ZBOR »LOJZE BRATUŽ« IZ GORICE vošči vsem prijateljskim zborom na Goriškem, Tržaškem in Koroškem vesel božič in uspeha polno novo leto.
* SLOVENSKO KATOLIŠKO	AKADEM-
li"r/	sKo DRUŠTVO V GORICI	želi vesele
'a	božl£ne praznike in srečno	novo leto
pIJjt	kolegom in vsem zamejskim Slovencem,
t# ^ KaTolišKO TISKOVNO DRUŠTVO -
GORICA vošči vsem članom in roja-
★ SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO ŠTEVERJAN vošči vsem članom, prijateljem in znancem doma in po svetu vesele božične praznike in srečno novo leto.
★ KMEČKA DELAVSKA ZVEZA ŠTEVERJAN želi vsem članom, prijateljem in znancem vesel božič in srečno novo leto.
Op. ured.: Čudimo se kratkovidnosti višjih šolskih oblasti, ki se ne znajo ali nočejo, kdo ve, vključiti v splošno politiko mirnega sožitja v naši deželi in postopajo s slovenskim šolstvom po svojih trenutnih kapricah. S tem dajejo sebi slabo izpričevalo nezmožnosti demokratičnega upravljanja javnih zadev, med manjšino po vzbujajo nezadovoljstvo. Kdo ima korist od tega? Samo poslanka Marina Bemetičeva, to je KPI.
RZASKE
NOVICE
....
tr»!' o 9 > :» ;to
kom obilo božjega blagoslova v božičnih dneh in novem letu 1965.
Goriška Mohorjeva družba vošči
vsem svojim bravcem, tu in po svetu, blagoslovljen božič in sreče polno novo leto.
*	ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIJA že-vsem članom, prijateljem in dobrotnikom blagoslovljene praznike in uspehov polno novo leto.
^AVOD SV. DRUŽINE V GORICI vo-blagoslovljen božič, v Kristusu pre-■I | živete praznike ter uspehov polno novo
*eto vsem, ki v zavodu prebivajo, svo-Itai gojencem In gojenkam, njih svojem, zlasti pa želi obilje božjega varstva Vsein svojim plemenitim dobrotnikom, ki so ga skozi vse preteklo leto tako nesebično podpirali. Naj bi ga ne zapustili tudi v prihodnjem letu!
Slovensko alojzijevišce - go
Kica vošči vsem dobrotnikom, seda-**Jtai in bivšim gojencem in njihovim 8larSem blagoslovljene praznike in J' f ^ Srečno novo leto.
jliilf STarsj GOJENCEV ALOJZIJEVIŠCA ^ GORICI voščijo predstojnikom blagoslovljene božične praznike in se Jim ^ Zahvaljujejo za trud in požrtvovalnost. ^PNIJSKI URAD SV. MARTINA V ^OBERDOBU želi vsem bravcem Kato-**Škega glasa ter vsem župljanom obilo
lifl1
i/
, J*
■O*
jfli1
stop'1
bo*1' bo *
°zJega blagoslova.
Slovenska polnočnica pri Sv. Jakobu
Za slovenske vernike bo tudi letos božična polnočnica na sveti večer ob 9. uri pri Sv. Jakobu v Trstu.
Vsako leto je to polnočnica za nas posebno doživetje. Vera v novorojenega Odrešenika nas združi v bratski ljubezni in skupni molitvi. Letos bo božično doživetje še bolj prisrčno. To bo prva polnočnica, pri kateri bomo z mašnikom molili v slovenskem jeziku. Skupno petje božičnih pesmi pa bo naša srca še bolj napolnilo s svetim veseljem.
Vsi prisrčno vabljeni!
Sv. Ivan
Kakor lansko zimo, tako je tudi. letos naša župnijska cerkev v popravilu. Lani so delali centralno kurjavo in delo se je v veliko nevoljo vernikov zavleklo od začetka septembra prav do svečnice. Kljub temu se je v "cerkvi redno vršila božja služba.
Letos je to drugače. V teku so nova popravila: cerkev so prebelili, napravili bodo tudi nov tlak in prenovili lurško votlino. Podrli so obhajilno mizo, ki jo bodo morda restavrirali. Od štirih stranskih oltarjev so odstranili oltar Sv. križa; ostal pa je od oltarja slovenski napis »Spomin sv. misijona« z letnico. Izginiti je imel tudi oltar rožnovenske Matere božje in sv. Jožefa, toda načrt so spremenili in ta dva oltarja ostaneta. Podrli pa so prižnico. Z delom so pričeli 12. oktobra in bo trajalo tudi letos verjetno vsaj do svečnice. V cerkvi se ne vrši več služba božja. Nedeljska dopoldanska sveta opravila so v župnijski kino dvorani,; italijanski verniki imajo ostalo službo božjo v begunskem taborišču, slovenski pa v cer-
Avtomati za listke na progi št. 29
Od 20. decembra dalje imajo avtobusi na progi št. 29 (Largo Giardino - Skedenj) avtomate, kjer si bodo potniki sami oskrbeli listke. Vsak potnik bo moral imeti pri sebi kovance za 50 ali 100 lir (v tem zadnjem primeru jim bo avtomat vrnil 50 lir). Zeleni povratni listki, katerih se poslužujejo potniki na progah z dvema uslužbencema, na progi št. 29 niso več veljavni.
kvi provincialnega sedeža čč. šolskih sester v ulici delle Doccie, 34. Ondi smo imeli tudi zomice z večerno mašo, dočim smo imeli oktobrsko pobožnost v »stari cerkvi«. Za vse svete so nekaj dni delo prekinili in smo se vrnili v cerkev, prav tako bo delo počivalo za božične praznike. Tako bomo te dni spet v cerkvi.
Verniki seveda s tako počasnim delom v cerkvi niso zadovoljni in precej godrnjajo nad podjetjem, ki bi lahko nekoliko hitreje končalo s popravili.
V	župniji se je tudi ustanovila dobrodelna organizacija »FAC«. Toda slovenski verniki bomo zbirali za novi Marijin dom, dokler ne bo dokončan. Lani na praznik Brezmadežne smo blagoslovili in vložili temeljni kamen temu poslopju. Upamo, da bomo s pomočjo požrtvovalnih dobrotnikov mogli kmalu delo dovršiti. Vsem, ki nas v tem delu podpirajo, prisrčna hvala, vesel božič in srečno novo leto!
Slovesna otvoritev akademskega leta na tržaški univerzi
Prejšnjo sredo, 15. decembra je bilo na tržaški univerzi slovesno otvorjeno novo akademsko leto 1965-66. Je to istočasno 28. akademsko leto, odkar tržaška univerza deluje. Otvoritveni govor je imel rektor univerze prof. Origone. Orisal je tudi njeno finančno stanje, ki je slej ko prej resno, saj primanjkuje vsako leto 150 milijonov lir.
Letos bo obiskovalo tržaško univerzo 5010 študentov. Ima sedem fakultet. Med zadnjimi je bila medicinska, za katero bi furlanski študentje radi videli, da bi bila v Vidmu. Lani so akademiki šli na 13.504 izpite in zdelali na 12.179 izpitih. 272 slušateljev je lani promoviralo za doktorje.
Namizni tenis, ki je bil na programu tekmovanj za Memorial M. Filej, je tudi končan. Preteklo soboto so igrala moštva tretje skupine (Doberdob, Jamlje in Štan-drež B). Zmagala je doberdobska ekipa (Gergolet M. in Peric G.) ter se tako uvrstila v finale.
Za pokal in prvo mesto so se pomerili zmagovavci skupin, to je Dijaškega doma A, Doberdob in Alojzijevišče. Po lepi in do zadnjega udarca negotovi odločitvi je moštvo Dijaškega doma A (Cotič B. in Cemic L.) premagalo Doberdobce. Rezultat je bil 3:2; zadnji odločitveni set se je končal s 23 : 21.
Odbojka. V tekmovanju za pokal »Friu-li-Venezia Giulia« in za napredovanje v višjo skupino je 01ympija zasedla drugo mesto. Premagal jo je Kras iz Trsta. Ne da bi hoteli zmanjšati odlike zmagovavca, je treba povedati, da je Kras igral v svoji dvorani; da se je morala 01ympija pomeriti pred tekmo s Krasom še z moštvom Centro Giovanile Studentesco, ki je zelo močno. Tako so bili igravci 01ympije utrujeni in zlasti Prinčič, glavni tolkač, je bil izčrpan, tako da je moral celo zapustiti igro. Sreča je torej precej pomagala Krasu do zmage.
SVET SLOV. SKUPNOSTI V TRSTU
želi vsem Slovencem na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini vesel božič in veliko uspehov v letu 1966.
★ SLOVENSKA MARIJINA DRUŽBA V ROJANU vošči vernikom rojanske župnije, vsem dobrotnikom Marijinega doma in vsem oblskovavcem predstav v Marijinem domu mnogo božičnega veselja in božje varstvo v novem letu.
★ SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU želi vsem članicam, dobrotnikom in podpirancem srečne božične praznike.
★ ZVEZA SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU pozdravlja ob priliki božičnih praznikov vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi blagoslovljen božič ter uspešno novo leto 1966.
★ ZVEZA TRŽAŠKIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vošči vsem pevkam in pevcem vesel božič in srečno novo leto.
★ DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse sobrate in vse rojake — naročnike in prijatelje katoliškega tiska. V duhu koncila postanimo in bodimo »božje ljudstvo«!
★ SVETOIVANSKA MARIJINA DRUŽBA
V	TRSTU ter stavbni odbor voščita vsem dobrotnikom vesel božič in srečno novo leto.
★ ŠOLSKE SESTRE, PROVINCIALNI DOM V TRSTU, ul. delle Doccie 34 želijo vsem, ki ta dom obiskujejo, v njem živijo ali ga podpirajo, blagoslovljene praznike ter srečno novo leto.
★ MARIJANIŠCE NA OPČINAH želi vsem številnim rednim in izrednim dobrotnikom blagoslovljene praznike in uspeha polno novo leto. — Hvaležni salezijanci In gojenci.
if VSEM ROJAKOM, dobrotnikom za naš oltar na Vejni, vsem rojakom, ki se stalno udeležujejo naših velikih skupnih romanj, želimo duhovniki-sodelavcl lep božič ter sreče In dobrih del polno novo leto.
if KNJIŽICE, ki jih izdajajo salezijanci v Marijanišču na Opčinah, se ob lepih božičnih praznikih zahvaljujejo vsem sodelavcem, poverjenikom in bravcem. Želijo jim srečne praznike, v novem letu pa v korist vseh dragih rojakov z dobro voljo naprej! (V januarju izide nova knjižica NARAVA GOVORI.)
OBVESTILA
V	CERKVI SV. IVANA V GORICI bo
za slovenske vernike polnočnica, na dan sv. Štefana 26. decembra pa bo v isti cerkvi ob 7. zvečer opravi^ svojo srebrno mašo p. Fidelis Kraner.
Občni zbor SKPD »Prof. Mirko Filej« v Gorici bo v sredo, 12. januarja 1966 ob 20,30 v Katoliškem domu v Gorici z običajnim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. volitve; 3. slučajnosti. Člani društva so vabljeni, da se občnega zbora udeležijo v čim večjem številu.
Iz Argentine smo prejeli nekaj izvodov šmarnic, ki jih je napisal univ. prof. dr. Vilko Fajdiga iz Ljubljane pod naslovom »Marija v življenju Cerkve«. Knjiga ima 160 strani in je tiskana na lepem papirju in s prijetnimi črkami. Cena 1000 lir. Dobite jo lahko na upravi našega lista, dokler traja zaloga, ki pa je zelo omejena.
Iz uprave: Uprava Katoliškega glasa ima nekaj izvodov knjige z naslovom »Nevidna fronta«; napisal jo je polkovnik Vladimir Vauhnik, ki je bil pred zadnjo vojno jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. V teh spominih odkriva nešteto zanimivosti iz politike tretjega rajha in iz vojnih let. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 3100 lir.
LISTNICA UPRAVE
Ker so se za prihodnje leto občutno zvišali poleg že omenjenega zvišanja poštnine tudi tiskarski stroški, bo znašala celoletna naročnina s pričetkom leta 1966 za »Katoliški glas«: za Italijo 2.500 lir, za inozemstvo pa 3500 lir.
Za inozemstvo veljajo sledeče cene: Argentina protivrednost 5 in pol USA dolarjev; Avstralija dva funta in pol; Avstrija 140 šilingov; Belgija 300 frankov; Kanada 6 kanadskih dolarjev; USA 5 in pol dolarjev; Francija 30 NF; Nemčija 25 DM; Anglija 2 funta; Švica 25 frankov; švedska 30 kron. Povsod drugod protivrednost USA dolarjev.
DAROVI:
Za Marijanišče: M. M., mesečni prispevek, 2.000; neznani moški 5.000; druž. Škabar z Opčin za božičnico, 2.500; Š. J., Trst, 2.000; v spomin pok. moža vdova z Opčin 3.000; salezijanski župnik iz Neaplja dijakom v Marijanišču za Miklavža 20.000; dobrotnica iz Trsta 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Fabijan 3.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 10.000; N. N. ob smrti Alojzija Sanaborja 5.000; N. N. 5.000; Geržina Marija 10.000; N. N. 2.000; Filipič 1.500; Natali 1.000; Lija Stopar 1.000; Antiči 1.000; Amalija Z. 5.000; Renar 1.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 5.000; R. P. 2.000; N. N. 1.000; Dobrodelno društvo v Gorici 30.000 lir.
Za Katoliški dom: V počastitev spomina pok. g. Josipa Koršič daruje dr. Nikolaj Tonkli 5.000; I. M., Gorica, 1.000; Velikonja Milka, Follonica, 1.500; B. L., Gorica, 5.000; hčerka v spomin pok. mame Kristine Peršolja 1.000; Marijina družba 12.000; Komic V. 1.000; ob 1. obletnici smrti pok. dekana O. Pahorja Štefanija Brumat 2.000; U. Z. 3.000; Kodelja V. 1.000; N. N. 10.000 N. N., Štmaver, 1.000; N. N. 10.000; N. N. 1.000; Tinta 1.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; Munih Katarina 1.000; Humar Zofija 1.000; Novak Leopoldina 1.000; N. N. 1.500; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; družbenica R. M. ob 1. obletnici smrti mame pok. g. voditelja 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N.N. 1.000; Bremec Štefanija 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.0000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog ptačaj!
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage nepozabne
KRALJ MARIJANE roj. ČUK
Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v bolezni, požrtvovalnemu zdravniku dr. Lovenati-ju, darovavcem cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba.
žalujoči: mož,
hčere in sin z družinami
ter ostalo sorodstvo
Trebče, 12. decembra 1965
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 1% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ODBOR IN ČLANI USTANOVE
Katoliški
dom
V GORICI
voščijo srečne božične praznike in blagoslova polno novo leto vsem dobrotnikom, sodelavcem in prijateljem tu in posvetu.
Obenem se jim zahvaljujejo za dosedanjo pomoč v upanju, da bodo še naprej podpirali to našo tako važno ustanovo.
Klanjšček Venceslav
GOSPODINJSKI ELEKTRIČNI STROJI RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI APARATI
GORICA - ULICA DUCA D’AOSTA 35 - TEL. 2258
Mladinski Krožek “
IZ DOLINE
vsem dobrotnikom in prijateljem
TRGOVINA ČEVLJEV
AND. ČOTAR
GORICA - UL. RASTELLO 34 - TEL. 36-67
TRGOVINA ČEVLJEV
ALPINA
GORICA - CORSO VERDI 34 - TEL. 25-17
Kmečka Sanka
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiniimmiiiiii
GORICA - UL. MORELLI 14 - TEL. 224)6
URARNA IN ZLATARNA
Vižintin Jožef
GORICA - UL. MONACHE 9
TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM IN SANITARNIM MATERIALOM
GORICA - UL. MATTIOLI 11 - TEL. 32-71
Veselo rojstvo Zveličarja in blagoslova polno leto 1966 vošči in želi vsem sorodnikom, gostom, prijateljem in vsem zamejskim rojakom
Hotel ,,BLED“ in Penzion „DAIilLA(<
ROMA
Via S. Croce in Gerusalemme, 44	Tel.	777-102
TVRDKA
KOŠIČ
BENEDIKT
Obutev - ulica Rastello 1
Usnjeni izdelki in dežniki - ulica Rastello 4
Trgovina pohištva »Pri sedmih palčkih« - ulica Oberdan 3
Tel. 34-89
praznikom-
v v / /
vosct j o
0 0 >
gorica
KLOBUČARNA
Moški in otroški klobuki, čepice in dežniki
GORICA
ul. Rastello, 54 tel. 39-07
Za zimske večere priporočamo lepe str novske knjižice:
ZALOG DRV IN PREMOGA
IVAN	VE
GORICA - UL. LANTIERI 5 - TEL. 25-27
DROGERIJA
VIDA
GORICA - UL. SEMINARIO 10 - TEL. 28-87
— Mladi materi
— Kdo nam bo povedal resnico
— Ti in tvoj fant
— Naša družina
— Da jih boste razumeli
— Da boš vedela odgovor
— Ti in tvoje dekle Knjižice dobite v knjigarnah, v župni
ščih in v Marijanišču na Opčinah. Ob Sf dovih in praznikih izbirajte lepo in k* ristno darilo tudi med KNJIŽICAMI! Pri poročamo zlasti stanovske knjižice. W mi — beri — podari drugim!
če želite uživati pristno mleko z dež^ j in biti gotovi, da ni v njem ničesar, 1 bi mu jemalo njegovo hranilno moč, lahko naročite na naši upravi, ki bo P^l tem posredovala, da dobite mleko na doB1]
Veletrgovina
GORICA
CORSO VERDI 92 - TEL. 29.68
KONFEKCIJA - OBLAČILA - ŠPORTNE PO TREBŠCINE - PLATNENI IZDELKI - ODEJE PERILO - SRAJCE itd. CENE USTALJENE DARILNI PREDMETI - TEPIHI - IGRAČE -PROST VHOD