Hafolisk cerkven list.
Danica ikIihjk 1., 10. in 20. dn«; vsaceea mesca na celi poli, in vt-ljji po pošti /a celo let«* A eld.. /n pol let.* I ti«. M« ki * lo-karm«! sprejemanj na leto 2 siti. t>0 kr. in na pol leta 1 gld. 3(1 kr., ako uni dnevi zadenejo \ nedeljo .«!• praznik, i/idr baru«-a «;an pepn-j
Teii\i XIX.
V Ljubljani 10. num-ji t S(>t>.
lAnt K
V 150(1
mmi>& ura
Pozdravljena, ki sta prižgala Slovanom svete vere luč, Pozdravlja ua. ki sta prinesla i lo /nanstev jim blaživnili ključ! V jeziku narodu umevnem ličila 'ik sta brezi zmot, hi pa slovesnosti kazala Kdinopravo , gladko jiot.
<i skeibui dušni vi pastirji, /neoni vam slovenski rod Vodit.' . kakor ga je zvesto S Cirilom vodil brat Metod! Saj narodnost in s v »»t a cerkev Se v je mate tako lepo: Iu vaš" dela Bog nebeški
trotovo blagoslovil bo.	Kr. L.
po Božjem usmiljenji in po milosti papeževi s kol' ljubljanski,
vmui vernim ljubljanske školijc z\cličniijc in Mago*!«)* >
(■ospodu!
(Konec, i
Nikdar tetin j tudi sami na se ne zaupajmo, ker smo tudi mi sami le ljudje. Dobro si zapomnimo besede svetiga Avguština, ki pravi: ,,Ce na druziga človeka zaupaš, so bolj ponižuješ, kakor je prav; če pa na se zaupaš, j«- tvojo napihovanje silno nevarno." Obo-jiga se moramo varovati. Kdor se preveč ponižuje, ne bo povišan; kdor >toji na nevarni visočini, bo z nje pahnjen. De se tedaj napčno ne ponižujemo in se vse prevzetnosti obvarujemo in so vselej deržimo praviga pota, ki je Kristus, si prav radi k sercu jemljimo be sede prerokovc: .,Služite Gospodu v strahu, in veselite >e ga s trepetam." Sej so te besede tudi besede svetiga aposteljna Pavla, kteri, desiravno je smel reči, da je za sveti evangeli več delal kakor drugi, vender sam sebe in verne opominja, rekoč: „Delajte s s t rabam in trepetam za svoje zveličanje."
Ta ali uni, ki sliši to opominjanje, si bo pa morebiti vender le mislil: ,,( emu bi v strahu in trepetu delal za svoje zveličanje, sej je vendar samo moje dobre
de treba, da storim, kar je prav, in opustim, kar jc o. V moji moči je, da delam za svoje zveličanje." Kdor bi se prederznil tako govoriti, naj posluša besede svetiga Pavla, ki jih je pisal Filiplj mam: „Delajte s straham in trepetam za svoje zveličanje. Bog je namreč, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri
volji." Glejte, s temi besedami je povedano, zakaj de lajino s straham in trepetam za svoj«- /v«dieai k«r !•• Bog po svoji milosti v nas dela. da to. kar je dobro, hočemo in v djanji spolnim«*. T«» milost pa Bog I«- po nižuim daje, prevzetnim pa jo jemlje. Kar p »nižni prejme, zgubi pr«-vz«tni. Čeravno s«- moramo pa «k«*rhno varovati vsiga zaupanja v se iu tedaj vsiga napuha, ko delamo za svojo zveličanje, bi s«- vendar ravno tako motili, ko bi hotli v<e le gnatli Božji prepustiti. brez lastniga truda, brez lastniga prizadevanja, kor sv«-t<« pismo pravi: „Delajte za svoje zveličanja." Skrivnost je v tem, <ln B«»g v človeku z gnado svojo tak«« tlela, da tudi človek z gnado Božjo dela. Bog j. naš p«, močnik. Bog daj«* d<«bro volj««, mi čutimo \ <.« hi d«> padaj en j«- nad dobrim, želj«' po dobrim. < e to «|««pa dajenje v sebi ohranimo, če Boga pr«»simo. «la bi sc t.. «lopadajcnjc v nas ohranilo, č«- p«» «i««brih /.'djali svojiga serea ravnamo in delam«« in jiui tak«« v«-. i m««č dajem««: dela Bog v nas, in mi delamo z Bogam. Mi »i mii« bili deleč «nl Boga, segel j«- p • nas z usmiljeno roko in sprejel nas je i/. v«><l.i g«»toviga p««gubl j.-nju \ r* sivin« barko, namreč v svojo sveto eerkev, v «lru/.bo svojiga Sina, uašiga Gospoda .Iczusa Kristusa: t«»r«*j sm«« mi vsi pervi prejeli, iu v tem nikdar m* moreni«« sami s« b« hvaliti, ampak v-«l»j j«- treba l»»«gu. »hliveu vsili «l«» brili darov, čast in hvalo »lajati , «la lunini vredni u«« vili darov.
V začetku štird«*>etd:tiiskig;i p«»sta s« v cerkvah vernim čelo pep« li, «la bi >e s|M«miiijali, kakošna kaz«'ii je zadela grešnika /. besedami: ..Prah si, in v prah s« boš povernil." Prah biti in v prah s«* v« i uiti, - kaj bi uas v teh besedah iiaganjal«« k lastni hvali . k napuhu V Človek! da -i iz prahu oživel, j«> «lar Božji; da se tnoraš v prah poverniti, si sam kriv. j« kriv tv««i napuh, j«* kriva tvoj i nep<»k««ršiua. Ilog pa lioc« v svojim neskončnim usinilj« nji ta prah z«»p< t v življenj« obuditi, da s«- v«dičaiistva Božjiga v«-k««ma v«l« I« žuje^, vendar pa !<• pod tem, tla se vs«- sv«»j«- žive dni tukaj na zemlji iicpreneh««ma k Bogu spnrobračiij«'-. ..Spre obernite sc k nuni iz vsiga >v««jiga -. na'" nam klič« Gospod po svojih pn-rokih. K«laj sin«« s«* iz v-iga sen-a sjin obernili ? <'e smo en duh z Gospodam: zakaj sveti Pavi d piše Koriučatiam : ,,Kd««r s«- pa G««spoda «l«rži, jc en duh ž njim." Gospod pa jc svet, iu grtdi nc svet. Dokler ima te«laj greh v človeku kak«« moč, bodi si ta moč š«' tak«» majhna, človek ni en duh z <!««sp«i dam. Po rojstvu je človek grešnik, zato m««ra človek vse to, kar je po rojstvu, namreč sv««j«« grešno nat««n« spreobračevati, slabiti, in temu delu s«- pravi: pokor«« delati. Od tod tudi izhaja, da mora človek vse sv««j«-življenje pokoro delati, ker ima človek še zmiram kaj nad sabo, kar potrebuje popravljanja, poboljševauja.
Ce tedaj človek začetek svojiga življenja primerja njegovimi« koncu, mora iz tega premišljevanja razviditi, da je zdaj ves drugi človek v njem, ki se po nauku sv. evangelija novi človek imenuje, ki smo ga oblekli po milosti Božji in po zasluženji Jezusa Kristusa. To spre-obračevanje stariga, grešniga človeka v noviga, svetiga človeka jo daritev, ki ie Bogu dopadljiva, je daritev, ki -mo jo dolžni Bogu tlarovati.
Mod daritvami, ktere je bil Bog po Mojzesu zapo-vedal izraelskima ljudstvu, so bile žgavne daritve nar imenitnimi, ker se je moglo vse, kar je bilo v dar pri-neseniga,' bodi si žival ali poljski pridelek, na altarji popolnoma sežgati. Te daritve so bile nar lepši podoba tiste daritve, ki jo človek sam v sebi Bogu daruje. Kakor pri žgavni daritvi ni nič ostalo, kar bi bilo človeku \ jed ali v kak drugi prid služilo: ravno tako sc mora v človeku vso grešno pokončati, vse nečisto požgali, vse misli, vse besede, vse dela se morejo po pravičnosti, po volji Božji obravnavati.
l*o>tni čas naj nas posebno opominja, da jo daritev potrebna. Kristus je mogel terpeti in umreti in tako kakor Bog iu človek iti v veličastvo svojiga nebeškiga Očeta; tudi v nas mora grešni človek umreti, tako rekoč zgoroti, da s Kristusam k novimu življenju vstanemo. Vsak pametni človek si želi stanovitniga notra-njiga mirti. Ta notranji mir bi si nar ložej obranili, ko bi nas sprciuiidjivost vnanjib. časnih reči ne motila, ko bi >e nam nt; bilo nobene zgube bati, ko bi po nobenim blagu preveč nc hrepeneli. Ta srečni dušni stan si pa tr h-/.ej pridobimo in ohranimo s premišljevanjem, tla nas Bog lahko vsak trenutek na uni svet pokliče. S človekovim življenjem neha tudi vsa pozemeljska skerb in v>e pozemeljsko upanje. Kdor je ziniram za smert pripravljen . si bo nar ložej ohranil mirno serce. Kdor tako misli, bo pa ravno zavolj tega, ker ve, tla je vsi' na z«inlji minljivo, tolikanj bolj si prizadeval svojo voljo popolnama skleniti z Božjo voljo, ker si tako zagotovi večno zveličanje: zakaj ..kdor stori voljo Božjo, • •■»tali«- vekomaj." Kolikor bolj tedaj človek svetu umira, kolikor bolj namreč svoje meso zatira, kolikor bolj mu hrepeie n j** po časnem blagu i/, serca zginja, toliko bolj s.- člo\ek v svojim notranjim prenavlja.
tVsar Konstantin Veliki vitli eniga svojih imenit-nikov /. veliko željo si nabirati pozemoljskih zakladov, prime ga tedaj o priliki za roko ter mu reče: ,,Kako deleč bo vender se naša želja segala Na to meri ee.s.ti s sulico, ki jo je v mki deržal, velikost člove--kiga telesa, dene >ulico na tla iu govori daljo:	si
tudi v s.- |»../.ni«lj-k<- zaklade pridobiš, če tudi vse dežel- in kraljestva pod >vojo oblast spraviš, vender po-slediijie nie več za nc boš ohranil, kakor ta kratki prostor, ki sim ga ravno odmeril, če boš le še ta mali pro>to|-i <-k dobil." Kratko življenje iu deleč segajoče zelje, kako to vjeniaV
Babilonski kralj ji iim-l sanje. V teh sanjah je vidil prav v«-liko pothdio. t i lava te podobe je bila iz nar bo|j-iga zlata, persi pa in roke i/, srebra, dalje trebuh in stegna iz brona, pišali pa i/, železa; en del pa i/, i I a. lako j« vidi! kralj podobo, dokler se ni utergi! kamen z gore brez človeških rok: in je zadel podobo \ j.-ne /elezue in ilnate nogo, in jih jo razdrobil. Takrat je bilo tudi zeh-zo, il, bron. srebro in zlato la/diobljeno, in razineto kakor pleve na gumnu p«» l»-tu . ki jih veter odnese. Tej podobi enaka je vsa po/.eiiieljsk s|-«-ča, vsa pozemeljska blišoba. v-a po-' e ■ m* I j - U i \--iiko,i bogastvo, lepota, moč. -lava. čast. 10 »g..čiiost. prijatli. služabniki, vse stoji na iltntih nogah. >m« i'i i kann-ii zadene _»v in v-r veličastvo \ ••ter edt: ' -e
Človek! s čim se ponašaš, prah in pepel? Uči se tedaj zaklade poznati in nabirati, ki ne priaejo iz prahu in se ne povračujejo v prah. Uči se prave ljubezni, ki iz Boga izvira in te k Bogu pelje. Uči se umreti, da se prebudiš k večnimu življenju, in da bo tvoje živ ljenjo ie tukaj na zemlji nebeško življenje, in da že tukaj^ nad sabo nosiš podobo svojiga apremenjeniga Zve ličarja. Vse je nečimurnost razun Boga ljubiti in njemu samimu služiti. Amen.
Hc*e<1a,
ktero je govoril bogoslov svojim verstnikom 1. ts'»3. •)
„Tu quis os V" Kdo si? — Bogo s lov som. -Bog je moj s lt> v, v Bogu slujem ali slovim. Boga, Bogov ali Božji slov sem jaz, njegov sloveč glas, slovim ali slovstvujem od Boga in njegovih razodevanj. Da pa moreni biti slov Božji, mi je treba Boga prav poznati, in da bode Bog moj slov, moram sam sebe dobro poznati. Domine, no ver i m te, nove rim me! vzdiha slednji pravi bogoslovec iz dna svojega sorca. -Poglavitna in skorej edina naloga naša je, bogoslovja se učiti iz vsih moči. Kdor to zamudi, bogoslov ni, in ko bi tudi s svojim drugim znanjem čudovite roči po čenjal, mu je pa ime bogoslov v pogin. Krasna svetinja na persih, plačilo množili zaslug, veličanska raka ali narodski spominek na grobu, slavno z zlatimi pismeni v narodovih letnikih zazuaiunjano itne - vse to bi bilo le teža njegovemu duhu.
Da bomo torej mogli spodobno bodisi ustiucno bo disi pismeno sloviti Boga in njegovo razodonja, nam je potrebno znanje množili jezikov. ..Blagoslovite (ros p o d a vsi jeziki!" Ali nar potrebniše brez dvoma nam je znanje jezika, v ktcreiu mislimo kdej delati v prid in blagor človeštva; z njim se nam je popolnoma soznaniti, z njegovimi zalogami in bogatimi zakladi, z njegovimi lastnostmi, z njegovim duhom, — zakaj bla zega pastirja sveta dolžnost jo, umeti na tanko glasove svojih vernih evčic in jih strinjati iu stapljati v Bogu prijetni spev. .Blagoslovite tj o s po da posvečeni t» os podu! Benedicite saeerdotos Domini Domino!" Znanje slovenskega jezika jc nam Slovencem sveta dolžnost, če hočemo sicer biti kdej dobri in verli pastirji in pravi duhovni svojih rojakov.
Kazim dolžnosti so mi pa zdi duhovski stan tudi naj pripravniši, svoje rodoljubje v djanji pokazati. V no bonom druzem stanu no more človek toliko časa posvetiti vednostim in v nobenem druzem stanu nima tolikanj lepo priložnosti, jih v blagor svojih rojakov razodevati in obra čati. Duhoven ima prav za prav s prostim narodom opraviti; do duhovnov ima Slovenec Šc zmiraj naj večo zaupanje; oni so mu pravi učeniki in prijatli, nad njimi sc zgle tluje, in slednja beseda, ki pride iz njihovih ust, mu je draga in veljavna. Duhoven tedaj, komur je dušno poblaženje in umsko razvitje naroda mar , prime tudi za poro in v hladu lipe slovensko se sveti cena njego vega uma i Koseški i. In res, komu ne poskoči radostno sercc v tesnih persih in koga ne prešine sladko čutilo pri spominu, da so bili ravno iz kolobarja vorle d n h o v š i n e pervi, ki -o jeli sc truditi in poganjati za slovenšine ohraujcnje in povzdigo, ki so ji ros tudi na
*) Po t. in naj m tinli ta, - in ti-r tj« živa b.-seda s.'..|i, |>am.» jo j.a z.laj {•••Daniti na /nanje zato, k-r m.-.l nj.niini <"astitimi ilo|>i*ov.tvri, meil kterimi -•> s t a r <• i i <1 u Ii o v n i, ii • il n h o v n i, IH-I-IH i. ei-lo i okoi|.-|i-i il«l.. Zrlo pogre.;aim> mlaj.-iib »I a liovnov, kteri -o sieer /m>>/.ni vi-leziiani pisat« Iji. Kako to.' Ali ni r... .i«• \ kat '.iik. in rrrkvinim li-tu njihov pravi lilio •I u t J Ali bi n«- l<iio prav in tr« ' i, «la l»i -« /.» bo;>ux|«iv»:i k ti mu g«.t«iVo bl i«r<mu »Ij.-aiju |jrimeriio builili in nagibovali V
Vrinili.
noge pomogli? — In kdo so tisti verli in umetni možje, ki ji sedaj sprelepe vence pleto in na glavo pokladajo? Mar ne tudi duhovni? —
Vesel in tolažljiv je ta spomin; ali nasproti je pa tižaljivo spoznanje, da tudi vsled napačnega delanja duhov no v, se ve ne tolikanj iz lastnega zadolženja, zadnjega, zdelo se je, bila bo ura Slovenca (Koseski)! — Prederzno bi se komu dozdevalo to očitanje; pa — če se prav in dobro premisli, se skorej tajiti ne more. Poterjena resnica je, da, kar kdo prebira, po onem se tudi izobrazi in olika, in se, časin colo nevede in nehote, navzame njegovega duha. Ali se je po tem takem mar čuditi, da so slovenski duhovni, vse svoje znanje, vso svojo učenost in prebrisnost zajemavši iz tujega vira, ga naposled napeljali tudi na slovenske poljane? da so, nezmožni v tujem jeziku prisvojene uko Slovencem po domače umevno oznanovati in razglasovati, kva rili in pokvarili narodov jezik? da so, sami poptujeni, poptujevali tudi narod? -
Ali se jo mar čuditi, da se tudi sedanje dni človeku, ki vso svojo učenost dobiva v tujih jezikih, vnanji in tuji pismarji m modrijanje prikupijo; da marsikteri po tem više ceni in bolj čisla bodisi kakoršui koli spis v tujem jeziku memo enaeoga ali celo krepko jega spisa v domačem maternem jeziku? Ali se ne zgodi rado, da so bistre in prebrisane glave slovenskega rodu preokorne v govorjenji in pisanji svojega matcruega jezika? — glave, kterih bo narod omilovaje pogrešal! Ker se pa slednji naj raji kaže tacega, kakoršen je, tudi oni po tem prebrisani in izobraženi, spoznavši svojo nezmožnost, ne marajo slovenšine govoriti ali pisati, ker jih silno težko stane in ker v nji svoje spretnosti razviti in razodeti ne morejo. ('e so pa vendar le prinujeni pisati ali govoriti, bi radi vsako napako opravičili, kakor da bi se ravno v slovenskem smelo dovoliti, kar je v druzih jezikih znamnje nevednosti; ali pa vseskozi tožijo čez ubožnost in poman jkljivost slovenskega jezika. Je ubožiti je in pomanjkljiv — v njihovih glavah, ker si nekaj ni-o mogli nekaj niso prizadjali si ga prilastiti. — Ker se torej pri njih . ki so že svoje poti vajeni in je kar popustiti ne morejo, boljega uadjati ni; je očitno, »la bolj-e iu vesolejše prihodnosti tudi upati ne sinemo, dokler -e mladost za dom in na:od ne pridobi. Ker pa sedaj ni .-»• v naši moči, jima z orožjem uma in duha k vzdigi iu boljšemu stanu pomoči; si uam je vendar le prizadevati, da jima bomo kib-j z boljim slovenienjem sv. pisma in l»ožj»' vede v prid in čast.
Sicer se pravi, ako se kteri zlasti mlajših slovstva ali kake druge vede terdo poprime, da ima ljubezen do one reči, iu vsakdo ima dopadonje nad njim ter ga prehvaliti ne more; kdor se pa učenja slovenšine ali druzih slovanskih jezikov resnobno loti, se mu pa le rada neka strast nos t podtika, in taki S lo ve u e i pravijo, so tudi slabi bogoslovei! — Ali je mar res? se li res bogoslovstvo in slovenstvo kar ue strinja, tla Slovence, čigar serce ljubezen do domovine iu do naroda navdaja, ne more biti pravi bogoslovce? Ko bi bilo to res, nikoli bi ne hotel biti Slovenec, ko bi kar ne mogel biti dober bogoslovce! Pa — sej ni res! Da ob kratkem skaženi - živ in djansk zgled, koliko blago •»lova nad svojo ovčicc premore z J »ožjo pomočjo priklicati, kdor se zave duha časovega in ga ve v prid obračati, nam je presvitli labudski knez Slomšek, mož po volji Božji in svojega naroda. On nam je porok, da Slovence moro biti tudi bogoslov v polnem pomenu tega imena. Iu sicer blago djanje množili iu množili duhovnih pastirjev, iskrenih rodoljubov, nam jasno priča napačnost in krivičnost unega očitanja, in te sumljivosti vir bi utegnilo biti spoznanje iu skrivanje lastne nezmožnosti?
S tem svojim besedovanjem pa nikakor nc želim v sercu tega ali unega kake narodske vrelosti vneti in vžgati; ne želim, da bi komu zmed vas, spni juhi v Gospodu! vnetost do slovenšine na licu se iskrala ali pa mu vedno po jeziku plesala; tudi oterpnosti do druzih jezikov in ved nc kanim v kterega serce zaseti, — Bog obari! strast gotova propast!*) —le na rodsko svest bi hotel, če ne v vsih, saj v nekterih vzbuditi, — svest ali zavest, da smo Slovenci in Slo venci biti smemo brez sramu in brez strahu; in da s«' sklenemo iz blazega nagibljeja in v blagi namen, ter svoje pravo rodoljubje v djanji pokažemo.
('asi, ljubi moji! so se spremenili iu znati je, da večni Vladar tudi Slovence kliče na delo in zove na pozoriše sveta; znati je, da tudi Slnvenov mil« ja ui slaja doba nahaja. — V dcželskein ali deržavijskcin slov stvu vse kliče: naprej, naprej! pa tudi vs«> dela iu se giblje; bomo li mi cerkveno slovstvo vn«* mar pustili? bomo li samo rok«' križem «lcržali in s .r|„', gledali, kako si posvetno slovstvo ve«ln<« l«««|j iu bolj vzmaga? Sedaj, sedaj na noge, slovenski čuvaji Si«>uski ! ko slovensko slovstvo klije iu s«« ra/.cvita, da -«• nam v kali ali v cvetu ne ostrupi in ne pokvari. — Duhoven, zlasti duhoven more iz pravega obzira p««ducati iu likati svoj rod; ako «m zamudi, in ak<» ga dobe prekani jivi učeniki na vajet, - kolika nevarnost, da hod«' -|ov-tvciio in dušno napredovanje »>b resnično, k«'i v «• č n o cen««. Posvetili deželski napredujejo, mi pa bi zastajali? Tu«li z njimi bomo kdej imeli opraviti: če jim pa njihovi na-rodovski prebrisn««sti priinerjeuega živeža \ lepi, olikani besedi dajati u«; boino znali, j«* naša vnanja ča-t iu v« ljavnost «»b tla.
Itazuu svesti, «la smo S|ov«-mi. bi h««t<*l pa tudi v vas vzbuditi svest, tla sin«« Slovani. Ncpr« m-hania leti hitrokrilni čas, iu v njem vstajajo narodje. cvetijo, odeveto iu zginejo. Pravi j« t, «la jutro imajo -«'daj Sjo vani v svojem slovstvu, iu ali niso ravno jutranje zeli iu cvetke uaj lepše iu krasiicjš«-Ni li -aua ura z I a t a u r a ? - -
Vzbuditi bi h««tel. k«« bi me moja u«'/.iiio/.in>-t ue strašila, željo, z n« kt< rimi slovanskimi ■«/:ki . p«« selui«! pa z veličanim slovau-kiin navcijem . /. \i-okim govor«»iii ali - s|«»v«'iišitio >v. pi-ma kolikor toliko -ozii.i niti zlasti, k«-r se po ii«'iitrudiiem pri/.ad«*v tuji -lavnega labiidskega kneza in \*s|«'il blage bratom«- pod obrambo slovan-kih blag <v. .-tuikov, >.-. t'i rila in M« toda. ««ei iskrenih rodoljubov ve«ln«» pr««ti vzhodu obračajo hrepeii« po svetli zarji novega dne, ki bi razkol med narodnimi Slovani poravnala iu njihov«- serca steruila v hvalo iu slavo Božjo. Blagoslovite t i o.-poda v>i jeziki' B 1 a g«> s 1 o v i t e t i«»s p o «1 a v-i blagi, tio-p«»du po s večen i Slovan je! Fiat!
Mori rev pa at por vrtni k
t(V-ki -pisal V.i. Siui«-; |» -I«.v« »lil I •••/. lai,- v
Leta 17«».; se je zg»»«lil v Dubliuu ču«lcn umor. l»liz»» ob eni po polnoči j«- straža na uli» i na-la neeega človeka v kervi. Bil j«- s«; mladeneč iu, k.tk« i j«- po obleki bila podoba, sin premožnih star-ev. < Mr«« orožj« je ubozeiuu prederlo p«-r.-i ua dveh krajih. M« rli« j«- bil že merzel, kri ok»»li njega sescdcua iu p»--ti j»- imel st i -njene. Straža mu po-veti v obraz, pa prec« j j«- spoznala sina premožnega kupca v široki ulici. St razni na«'-cbiik je še zv« čer bil z njim v neki gostilnici. Zelo s»- j»-prestrašil in nikakor uiu ui uioglo v glavo, kd»« iu kako
* i tk It \ <luv«. ii!>ini, tudi v Detlišilti, tidij;m-ini. uia«lj«r
►ini itil.	Vrnili-
*
bi si bil ohladil jezo v kervi ran j toga znanca. Da ni pal v dvoboji, to jc bilo očitno, zato kor meč je imel v nožnici čist, nič kcrvavega ne. Tudi na lupežnika ali roparja ni bilo mogoče misliti. Merlič je imel suknjo sicer razpeto in telovnik razgaljen, pa našli so pri njem .-e dve uri: mošnja z novci je bila na svojem kraji, listnica s papirji tudi — s kratka, vso je pričalo, da rao-rivec ni bil - - lupežnik. Ali kdo neki bi bil ta pre-grozni bivzvestnik, ki je vpilmil jasno luč radostnega življenja živahnemu mladenču? Temu vorašanju celo v takovih dogodkih izkušeni častnik ni vedil nikukoršnoga odgovora: h- to je mislil, da je v sovraštvu kalilo in v maščevanji dozorelo tolovajsko 'mdodojstvo.
Ta žalostna in grozna prigodha se je precej oznanila vradu in ubogim staršem, ki so izgubili svojega cdinca iu dediča. Drugi »lan se jc že po vsem mestu raznesla vest o kervaveni umoru. Policija si je na vso moč prizadevala, priti na sled morivcu. Iu res, ni bil minul šc dan, /e se je zdelo zvitim slediveent, da so hudod. jnikn za petami. Izvodili so za gotovo, da jo ranjki imel ravno tisti večer, ko je bil umorjen, hudo ruvanko z nekim častnikom, ki je služil v francoski vojski. Ta prepir ni bil pervi, že večkrat prej sta so biia zgrabila do hudega, tako da večkrat ni bilo daleč do dvoboja. Vzrok sovraštvu med njima je bil znan. Bogati miadcueč, sin premožnega meščana si je izbral nežno, dobroserčno hčer nekega bogatega sukiiurju in prosil ju je roditeljev za ženo. Nedolžna dekle ni še poznala ljubezni in gotovo bi se bil počasi priljubil jej sposobni mladeneč, ki si je toliko prizadeval, da bi si naklonil njeno ljubezen. V tem času pu začne k njenemu očetu zahajati neki francoski častnik, rojen Irec, Ni hotel služiti zastavi kervave republike i ljudovlude i, zato jc raji vernil v domovino, na svoj dom. Bil j> ino/ moškega pa milega obličja, olikanega nravja, iz-govoren , priljuden in priljubljen v drušini, lahkomiseln sicer, ali vendar dobrega serca. Dobro si je znal pridobiti 1 juhe/cn in zaupljivost pri ljudeh. Tudi njemu je dopadala mila hčerka bogatega siikiiarja in on je dosti veljal njej iu njenim roditeljem. lo jc v»o nado v/e|o pervemn napadnikii. Ko je vidil ognjeni mladeneč, da so vsi- nje^i.\e namere ol» tla, prisegel je častniku >incrtii<> > »\ra-t\o, čegar plamen je pridno napihoval v svojem sercu. Kar očitno je kazal o mno/.ih prilikah, kakovega pcklciisčcka redi v >vojih persib. Tako je bilo tudi tisti večer v go>tilnici. Ku sta se bila do do brega skavsala, kmali eden za drugim odideta iz kerčine. Te okohiosti so i/.bndile »um - njega so obdo Izili. 1 "ii-cija >c je deržala sledu iu prišla k njemu na dom. Preiskali .vi njegu\t» orožje in na-li, da je bodalo njegovega <n«*ca zlomljeno. l'o j.- poterdilo sum, v/.la>ti pa, ker častnik i.i vedil po.cdati, kje in kako se je puhaliila ost. \ rai1 je moral i/.polniti svojo dolžnost, prijeli >o častnika in za p« rli. dokler >e ni po /akunu sošla porota.
Velik vriše je vstal v Dublinu, ko so bili zaperli stotnika. ker da si ne i/, bogate, bil je vendar iz po-tenc hiše doma. Imel jr mnogo znancev, brat njegov pa je bil pob«»žrii duhovnik, čegar pobožno življenje, gorečnost v dubovski službi iu posebno gladka beseda na Irci je <la|rč shila. Kar pa se tiče častnika, ta je imel mnogo sovražnikov, da	ga krasile mnoge prednosti,
ki jih je izviševala gladka izgovornost in olikano ohna-sanje. D kler je služil v vojski, ves čas je bil vajen redni d !a\n..>ti in gotovi kazni: v Dublinu pa ni bilo niti ene niti druge, zato sr jr poleuil in začel pohajati jio go-tilnic ih: iskal >i je zabav in kratkega časa. Tako i>ohajk< \ .Ulje brc/, opravka ga }•• mnogokrat zaplelo v i »zpertij« /. razu"\iTstniini osrbami. ' > takovih prilikah nt je bil \ sidej prenagel: ni umrl ni hotel spoznati ■»voj • hibe.
Mati je bila vdova; iskreno je ljubila edina svoja sina. Mlajši, vojak, ta je bil nekdaj njen ljubljenec, zdaj pa je vendar bolj cenila častitega duhovnika, da si ni nehala ljubiti častnika. Toliko bolj pa je tergalo jej serce, ker ga mnogokrat ves dan ni vidila (lomu. Pohajal je, delal dolgove, in razžalil zdaj tega, zdaj tega. Prosila gaje sama prosil brat, naj bi varoral samega sebe, naj iii opustil nečimurno vlačugarstvo in pazil na se iu na svoje dobro ime, s kterim se je smela ponašati ta rodovina. Častnik je bil sicer jako mehkega serca. Materine tožbe in prošnje so mu segale v serce in ginile ga časi do solz. Takrat je vselej obetal, da se hoče poboljšati. Njegov duh je bil zmirom pripravljen, meso je bilo pa navadno bolno. Mile materine in bratovo besedo so dokajkrat tako pobilo ga, da si jo laso pulil iz glave, toda kmali se je zopet spozabil. Tako je šlo dan na dan. D&! njegov kes in njegova žalost nad seboj je bila časi tolika, da si je mnogokrat hotel življenje vzeti, lo da ne bi skerbi delal dobri materi in blazemu bratu. Pa take obupljive misli niso imele stalosti v njegovem norcu, saj je vendar imel vero in, da-si jo mnogokrat v življenji pozabil nanjo, vendar se jo terdno deržal jo in želel si, da bi si jo ohranil do zadnjega dno.
Zelo se jc zavzel, ko jc zvedil, da mu jo umorjen soljuhnik: to ga je močno ginilo. Ko pa so na-nj začeli imeti sum, skoro bi se mil bilo zmešalo. Moral jo biti v ječi, dokler je bil v preiskavi in to mu jo čisto uničilo duha. Ves pobit revež še govoriti ni hotel. Mnoge okolnosti so govorilo zoper njega; zato so je sploh sodilo, da ni nihče drugi umoril mladonča nego on: prirojena nagla jeza, pravilo se jo, ta bi mu bil« dala morilno orožje v roke. Sani brat, duhovnik, ni si upal terditi, da jo brat nedolžen, ko je provdaril vse, kar se jo bilo zgodilo, kajti poznal jo bratov značaj in njegovo obnašanje o enačili slučajnih prigodhah. Lo sama mati ni verjela strašni govorici, ki se je raznašala o njenem sinu, imela ga je vedno za nedolžnega. J)a, ko jo je bil drugi sin, duhovnik, ojiominjal po svoji dolžnosti in razlagal jej, kakovo okolnosti ga težko dolže, takrat se je skoro razjezilo na-nj njeno ubogo materino serce, ki je pokalo v bolečinah. Njen« dobrota, njena ljubezen ni dala jej. da bi bila mogl« svojega sina šteti med hiidodcjnike.
Kolikor je dovolila gosposka, ohiskaval je duhovnik dan na dan svojega brata v joči. Prirojena ljubezen, nad to pa še skerb za dušo pobitega v obupljivosti vtop lj enega brata ni dala mu miru, dokler ni l»il pri njem. Blagi duhovnik mil je hotol pomoči in želel je, naj bi mu obstal, ali jo res svoje roko oskrunil » tujo korvijo. Pa častnik se je od začetka hudo razjezil na-nj, da celo on si upa kaj tacoga pozvediti od njega. Klical je Boga na pričo in rotil se, da jo nedolžen. Koko si jo vil, ko jo vidil, da ne bi bil tako groznega suma nikoli niti sebi nakopal na glavo, niti materi in vsej rodovini napravil tolike sramoto, ko bi se bil varoval nopotreb nih vlačugarij.
Serčno besede in svete resnico, s kterimi jo brat duhovnik podpiral svojega brata, da mu ni obupal, niso bile brezi sadu. Lahkomiselno/, in še vedno stari po željivec je postal rosen, tih in začel je premišljevati. Sveto pismo in zlata knjiga o Kristoveni nasledovanji, ki jo jo bil spisal Tomaž Kcmpčait, ta je bila pozdaj vir sladke tolažbo in moči njegovi duši. Premislil je vso svoje minulo življenje, pa spoznal jo očitno, kako mnogo in čem o pregrobe mu teže vest. Ves ponižen jo spoznal, da Bog modro in pravično ravna, ker ga tako hudo kaznuje, da-si je vedno tordil, da so njegove roko čisto tuje kervi <'asi se jr sicer izbudil stari lov v njegovem sereu . pa čem die, tem bolj je znal krotiti ga in pre inagovati svojo -«irovn*t in prirojeno hudobnost. Napo-
sled jo vendar - bilo je na Svečničin dan — prosil, naj bi ran šli po duhovnika, da bi se »povedal. Cesar si je želel, to se je tudi zgodilo. Častitljiv starček je prišel spovedat ga. Dal mu je sveto odvezo in nokrepčal mu dušo s svetim Kešnjim Telesom. Zdaj, ko se jo bil spravil z Hogom, začel je tako živeti v ječi, da se je vidilo na njem, kako odkritoserčno in spokorno se pripravlja na težko pot v večnost. Izginila je vsa ob-upljivost in hudobnost. Tihe solze, globoki izdihljeji in goreče molitve so mu dajale moč v boji, kedar so mu je hotela prejšnja spačenost vcrniti v seree. Ta spre nminba je nepopisljivo veselila njegovega brata. \ sak dan je bil pri njeni v ječi; pa čem večkrat je prišel, tem bolj se jo prepričal, da je brat nedolžen. Ali kaj jo to pomagalo? Vselej, ko je premišljeval žalostne okolnosti, ki so tožile brata, vselej mu jo upadlo seree in zgubil jo nado, da bi so mogli tudi sodniki prepričati, da je zatoženee nedolžen. „Kaj pa, ko bi bil moj brat," to je ubogemu duhovniku nekdaj šinilo v glavo, „na vso svoje prejšnje napake in pregrehe postal še potuhnjenec? Kaj, ko bi bila eolo njegova spoved Božji rop? Kaj, ko bi se le hlinil v vsem svojem početji?"
Ta ure grozna misel mu je kervavo ranila žalostno seree. Tako so je vstrašil je ubogi duhovnik , kakor peklenske prikazni. Ljubezen mu ni dala misliti, da bi brat kaj taeega mogel storiti — ljubezen ga je navdihovala, naj bi tem gorečnejao molil za ubozega jetnika.
(Dalj<- nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi*
Iz Ijllliljaiie. Danes je slovesen pogreb dveh visokočastitih gospodov Jožefov 1' o k 1 u k a r j e v, kterega vodijo, kakor je bilo namenjeno, s sloveč i m spremstvom prečastiti gospod stolni prošt Anton Kos. Providnosti Božji jc dopadlo v sedmih urah v starosti le sedem let razločena služabnika svoja poklicati k sebi iz tega sveta. Pervi, donui iz spodnjih (iorjan, jo bil bogoslovni profesor nravne iu pastirske vede , in korar stolno cerkve, in je bolehal že mnogo let. Drugi, doma iz gornjih t iorjan, je bil prej fajmošter na Dobrovi, zdaj pa skoraj 1(1 let v Šentvidu pri Zatičini, in se jo pripeljal pred nekterimi dnomi zdravit se v Ljubljano k svojemu ljubljenemu bratu, proč. gosp, korar ju Jan. Pok lu kar ju. Kmali eden za drugim sta zaspala v Gospodu, in Bog daj, da bi se v kratkem veselila v nebesih pri svojem patronu sv, Jožef ti. Tukaj pa bo dita znancem in pnjatloui, pervi posebno svojim nekdanjim učencem, drugi svojim furmanom živo priporočena v spomin in pobožno molitev!
Iz Ljllliljnile. Včeraj jo bil god slovanskih blago vestnikov, ss, Cirila iu Metoda, torej tudi blagovite bratovšine, ktero so bili vstanovili rnnjki Slomšek. Svesti smo si , da bratje in sestro le te bratovšine na tanko spolnujejo njene dolžnosti in se tako vdcležujejo obilnih dobrot. Dokler so preblugi vatanovnik živeli, so nam po Danici slednje loto poslali veselo ali žalostno pismo t, j. sporočilo, kako se godi bratovšini sami in prizadetim Slovanom, Prav radi bi, da bi častito vodstvo tolikanj dobrotne in potrebne bratovšine blagovolilo tudi v prihodnjo nam dajati enake sporočila, česar gotovo vsi bogoljubni Slovenci želijo. - Pri tej priliki povemo, da se spominek, ki so ga nekteri slovenski rodoljubi spi sali bili I, 1 Hii.l v spomin tisučnico slovanske - - Zlati Vek , kterega je še dokaj, dobiva odslej po znižani ceni t. j. po i gld. a. \\ pri Gor barji in druzih bukvarjih.
Na telogratfčno naznanilo, da je mostni odbor poklonil deržavnemu ministru častno meščanstvo, jc g. minister iz Hudima fOfon) tclegratično odgovoril ljub-
ljanskemu županu: „Serčna hvala za naznanilo od 27. svečana" Bel k redi.
—	Od 20. t. m. bo izhajnl časnik ,,Zukunff na Dunaji v veči obliki po dosedanji ceni. Ker se dosti dobro derži in kor nam je Slovanom velikega taeega časopisa živo treba, podpirajte ga, kteri koli uterpitc in vam je mar slovanska reč.
—	(i os p, L. Jeran jo šel na Božjo pot 2. sušca v Terst, kjer je imel vravnati še nektere reči. Z njim vred je šel poslednji zamurec njegov Jurček II or m i na. Bil je že jeseni nekaj časa v Te rs tu, in koj se mu je vidilo, da mu južno podnebje l»olje služi. Prišel je bil zdaj ponj naprošen celo v Ljubljano čast. g. mis. Verri. Iz Tersta ga je vzel seboj v Gorico, namenjen potem v Padvo in Benedke itd., kjer ga misli oddati. Da bode g. vredniku, kterega v Tcrnovem, razun gg. bogoslov cev, v spovednici, postnih pridigali itd. verlo namestiljc križauski gospod K. Maj h en »č, Danica vse skozi v čislih, kaže koj pervi dopis njegov.
Iz Terala, 4. sušca. — Predragi bravec! Kanjki dvakrat naš gosp. prošt M. Verno je rekel pred šestimi leti: ,,Zamc je ni veče radosti, ko potovati po ptujih. zlasti zgodovinsko zanimivih krajih. Že od mladih nog som iskreno želel viditi in ogledati tisto majhno , toda v zgodovinskem obziru čez vse druge zanimivo okra jino unkraj sredzemeljskoga morja proti jugo izhodu." Popotval je bil namreč v Sveto deželo in dal je bil na svitlo to potovanje, kakor je znano. Ker je letos tudi vrednik ,.Zgodnje Danice** postal Peregrin , naj včasi kaj malega pove s svoje poti za častite bravce : pravim le kaj malega sem ter tje , ker rednega pot«« pisa pričakujemo iz roko verlega gosp. A. M. iz Sta jer>kcga, ki so bili lani v Jeruzalemu.
Za letošnjo pot so se oglasili ti-1«* gospodje, ki danes do malega skupaj: Dragotiu baron K beri, konzi storialni svetnik v Lincu, ki bode naš predsednik in vodnik; Ant. Neuiik irclier, iiadfajmošter v Cahnn (Aachenui: Jan. Lauterbacher fajm. iz Parskega: Matija Albrecht, duhov, pomočnik iz Parskega; Ant. Večera, duh. pom. i/. Dunajske nadskotije, prihodnji drugi vodja v avstrijanski romarski hiši v Jeruzalemu ii popotni naznanovec za tiste na Dunaju, ki so to popot vanje napravili; Stanislav S rane, duh. pomočnik na Brezovici pri Ljubljani; Frančišk Verlič, duh. pom. pri Mariboru: Jan. Krti, duh. pom. v Kivni>-u: O. Vacslav Neterda frančiškan iz Moravije, ki gr«: zopet v misijon v Kgipt, ki je že 1 1 let miaijouaril po Kgiptn iu Sveti deželi: Ludevik llauner, bogoslovec ."». let.-, ua Parskem: Jan. Konižek, dunajski mestjan. »ionu uičar; Jan. F ridman, Pražan; Kr. Fiirst, i/, baden ske vojvodine; Frančišk Iravski. insstnjan iz llerco genburga: L. Jeran, duhoven iz Ljubljane. Skupaj pel najst. — .1 uter namreč ."». sušca je napovedana sv. raa>.i za romarje, ktero bode imel duh. pomočnik in nemški pridigar g. Schiitz. t »b 1 <». dopoldne j«* odhod iz Terst:« na parohrodu ,,Avstrija."
Po Tcratu so zdaj postne pobožnosti, izp««stavIjenj«-s\. llešnjega Telesa zverstonia p«» cerkvah, p««stiu* pri dige itd. Pri sv. Jitstit pridiga p«« laško neki «liili«tvcu iz Verone, ki ga hvalijo, pa ga tudi močil«« iš«»j«»; pra vijo, da že za seih ni let naprej j«« naprosil. To in* delj«. je razlagal, kaj j«' ,,lil»eri:f ali sv«d»«n|a in j«-silno sekal ter iiajber/.e marsikoga pivpričal, «la ni svo bodeu, ki se morebiti s svobodo nru>ti. Pa tudi s|<» venski govorniki se mošk«« obnašajo iu cerkve so na polnjeno pri njih pridigali. „Priim»rjan," kakor pravij«. |e po Terstu precej razširjen. To mest«« bi p«»trebovalo lista, kteri bi jih dan na «lau budil iu jim v spomin klical, da .so res naj veči «lel t«», kar njih «»tr«»k popa čene imena po tako imenovanih ..perjohih" kažejo.
Nezedinjeni greki tukaj kaj zalo cerkev zidajo; škoda, škoda cfa no Slovani — kakor v jeziku in slovstvu, tako hudo v veri razkosani. Lepo nalogo bi imel slovansk časnik, kteri bi znal Slovane ediuosti prav učiti. Nekdo je Italijanom dokazal, zakaj da je italijansko slovstvo propadlo, — zato namreč, ker se je tako močno izneverilo. To naj bi si tudi Slovenci in Slovani sploh za ušesa zapisali. Egipt in druge dežele so se skorej v pušavo spremenile, odkar jih jo keršanstvo zapustilo. Toržaški gospodje duhovni, kolikor smo vidili in skusili, so lepa podoba edinosti mod seboj, pa tudi keršansko gostoljubnosti. V spodbudo romarske edinosti nam je komisarijat za Sveto deželo poslal prav prijazne svilnato tračičke > križem in trojnimi slovanskimi barvami , — ker je pa tudi več nemških popotnikov, je tudi černa — nemška vmes. t M dvalizina ali dvalizuna no bo tukaj ne duha in ne shiha, kakor je čutiti, zakaj Slovan nikomur vode ne kali. in pošteni Nemec tudi ne uo; .Madjar«»v pa tako nobenega ni, in ko bi tudi kteri bil, bi no bil dvalist. ker tacega, ki bi mislil ubogo Slovake ručati, bi nihče v Jeruzalemu ne mogel njegovega groba odvezati.*) Vreme v Terstu jc- te dni deževno in kislo, toliko bolj veseli iu dobre voljo so pa prebivavci. Vse je živo iu glasno po ulicah, ob večerih iu v noč grede prepevajo, kakor bi bila Velika noč, iu ne štirdcsetdun»ki post, iu kakor otroci pred hišami žubori«'-, so jini le teruovski iu krakovski nekoliko enaki, t hI Nabn ziue naprej proti Terstu ob morju je kaj prijazno gledati gošave zelenih oljk iu pa belo-evoteče mandeljne; pa tudi marsikaj druzega zelenja je /e viditi. Morje je zdaj mirno; vendar pa so nekteri pravili, da >o veliko delfinov blizo kraja vidili, kar vedoževavci za napoved viharjev razglusujejo. K -reči z morjem ima gospodovati kdo drugi kakor delfini.
Se naj pristavim, da jo po Terstu veliko sočutje za verlega starčka, očeta mil. škofa, ki je na smortni postelji, iu so mu /e Njih milost sami podelili apostol, blagoslov.
Iz Maribora, v Veselo znumnjo, kako dobri dušni pastirji poznajo edino pravo in gotovo zdravilo velikim du-iiim nadlogam diiešnjega časa, so duhovne vajo ali e k sere i je in misij«.ni, ki -e obhajajo sem ter tje po naši bi.skopiji. Drugo nedeljo v postil so končane bile duhovno vaje za moško iu žensko mladost pri sv. Križu na Slatini. Te kakor tudi prejšnje za može in /ene so vodili častiti gospodje lazaristi iz Celja. Vseskozi so bile spovednico ohlo/.euo, in menda je ni verne dušice, ki bi se ne bila vdeložovula veliko milosti duhovnih vaj. To je j»a še posebne važnosti za duhovnim, kakoršna j«- pri svetim Križu Mizo kisle vodo, kjer je po letu toliko gospodo, iu toraj tudi treba veliko postrežbe. Le čversti kri-tijaiiski značaj, v milosti liozji uterjena volja zamore v takih krajih mladost, posebno žensko, ohraniti dušne pogube, kteri so mlačno kristijaiisko serce nikakor ubranilo ne bode. Kdor jo že ua Slatini bil, iu opazoval žensko osehstvo pri studoneu kisle vode, ali v veliki delavnici, kjer st- steklenice s ki-lo vodo iiapohmjejo, je gotovo veselega serca >aiu pri sebi djal: Hvala Hogu, tukaj je še poštenje in ljuba sramo/ljivost dom;i. Kavno zat«i pa imajo duhovne vaje tukaj tako važen pomen, iu želeti bi le bilo, da sc povsod , kjer mladost v tovarnah ali tabrikah potrebni
Naj l«-jiii • ■liiioKt n.iiit i<- dane* .*•. stisfj; zjutraj) j• i ij>..|i., al rast. p<>s|km| Srfiiit/ v uavd>i-<-i» m n i^ .v-ru . <<lin -st v v t-r i, upanji in ljuhe/ui ter nar«.eal tu«li, <la naj iii«»|int<• na "Vi t. in iiieKtu /a • «1 i n •• - t k- i ranskih jMij»|nvari«v <>li sedanjih ea*ih, k.i j. veliko	!• v.-lik.. več j.a irr« hu. ]*rij»o-
ročil j«- tudi in..liti /a *V"je sk> »•• iu /la-ti /a ter|iin«iu« Očeta k« r-aii'tva. ki pa neko jner-k.vanje nadik.-ta Mnla-hija |«» |>ra>i«i ..L'ms de fruee4* im* nujo.
kruhek si služiti mora, čudorednost na tako krepko noge postavlja, kakor pri sv. Križu: eksercije pa misijoni so edini z dat ni pomočki za to.
V Priliovi bode v kratkem misijon, ki ga bodo obhajali častiti gospodje jezuiti. Pač veselo je, da si jc ova družba tudi Slovencev pridobila, da more tudi med nami svete misijonske opravila zverševati. — Kakor smo ravno zvedili, je umori '2. sušca prečast. gosp. opat benediktinski v sv, Pavlu na Koroškem.
H<\) Je Hej novega po širokem nveht f
AtMrija. Med nar važniše prigodbe poslednjih dni se sme prištevati cesarski odgovor na adrese obeh oger-skih zbornic in hervaškega deželnega zbora. Kakor jo odgovor na adreso ogerskih poslancev osupnil Magjarone, ker ni vso tako izrekel, kakor so si ti že domišljevali, tako jo nas vtolažil, kor vidimo, da se svitli cesar krepko in nepremakljivo derži pravil, ki so bile izročeno v prostolncm govoru, in nikakor noče kratiti pravic, ki gredo tudi drugim deželam in narodom. In tako se ni gotov tako nevarni dualizem, kterega so so poslednji čas sosebno nenemski in ueinugjurski narodi bali. Zato slava svitlemu cesarju za toliko krepko stanovitnost, v kteri ga podpirati so vsi drugi narodi dolžni.
Odgovor do Horvatov sicer več odreče, kakor dovoli; vendar tudi s tim Horvati in sploh Slovani smejo biti zadovoljni. Se se namreč ponuja Horvatom mnogotero zaslužena avtonomija, naj bi se saj zdaj zvesto in zodinjono poprijeli, iu tako samostojni k združenju z Ogri pristopili. Tudi zaželjeno zodiujeuje Dalmacije s 1 h rvaško - Slavonskim ni popolnoma odrečeno; le tako dolgo se no more dovoliti, dokler ui gotova zadeva Horvaške do Ogerske, iu Ogersko do vsega cesarstva. Dokler poglavitno zidovjo ui dogimno, se manjši zidovi ue morejo izdelovati. Lo to je naravnost odrečeno, da bi vojaška meja nehala, iu so civilna vlada vpeljala, kar bi bilo potrebam iu duhu našega časa bolj primer-jeno. Vendar jo tudi tukaj potrebno polujšanjo obljub lično. Sicer pa ustmeni in pismeni cesarjev odgovor do Ogrov iu do Horvatov očitno kaže, da si je vlada še svesta svoje krepke moči, in da hoče pravična biti lo pravičnim zahtevam, —
Iz Itimn. Sv. Oče Pij IX, so v čedalje bitjih stiskali, in napadi nasprotnikov našo sv, cerkve dan na dan siloviteji iu prederznojši. Zdaj dojile Kristusovemu namestniku naznanilo, kako je luška brezbožna vlada prisvojila, oropala ali ruzdjala ta samostan ali uno cerkev, zdaj, da so prepodili revne menihe, nii pobožne, lio hU •vne nune iz tihih njihovih stanovnlišč, ktero so edino pribežališče stradajočim revežem. Zopet pride druga novica, da so v ječo vtaknili ali pregnali toga ali unoga škofu, ki se ni vdati hotel krivičnim zahtevam vladinim. Dan mi dan morajo slišati, kako se ropončijo po francoskih, angleških in drugih zborih brozbožuiki in gor-duui zoper namestnika Kristusovega, ali kako s strupenim peresom v blato teptajo večne resnico iu vse sveto nesramni pisarji. Tudi na Uuskom grozno ravnajo s katoliki in vso kaže na to, da misli car tudi ua Poljskem vse katoliško /.utreti ali vsaj prisiliti jih, da njega tudi za cerkvenega glavarja spoznajo. Vendar pri vsem tem sv. Oče terdno zaupajo v Božjo pomoč in nobeno še tako naznanilo jih ne vznemiri, tako da se jim vse čudi. Iu ravno sedaj, ko so vse peklensko moči zaganjaj«! in butajo ob skalo Petrovo, so sklonili, da se slovesno praznuje !*<»<» letnica, kar sta ss, aposteljna Peter in Pavel svojo kri prelilu za večno resnico — in biti ima tu proimonitna godovnioa prihodnje leto. Takrat žolč vse škofe okoli sebe zbrati in proiiuonitni dan tudi s tem slaviti, da bodo 10 zveličanih za svetnike oklieali.
Da bi pa svet ne mislil, da a v. Očetu ni mar za svoje ovčice, in da se ne potegnejo dostojno za svoje podložne, bodo neki očitno pred vso Evropo protestirali zopor tiransko ravnanje ruske vlade a katoličani na Poljskem in v Litvi. Že jo neki novoizvoljeni škof pozenski grof Lodohowski v Kimu, da bo pisanje sostavil in v njem odkril gerdo rusko ravnanje s katoličani. To pisanje bodo potem sv. Oče poslali vsem katoliškim vladam, da se tudi one potegnejo za zatirane kat. vernike.
Iz vsega toga se vidi, da je naša sv. Cerkev sedaj zares podobna čolničku na genezarskem jezeru, kukor so tudi sv. Oče ob novem letu rekli, čolničku, kterega silovito valovje preganja, ob kterega od vsih strani butajo peneči hudi valovi. Ali ni so nam bati nič hudega, kajti v čolničku sedi naš Zveličat* sam, kakor jc nek daj med učenci sedel ob nevihti — le naših prošenj je treba in iskrenih molitev, da ga zbudimo iz spanja. Le krepkejSo toraj še molilno pa tudi živimo po njegovih zapovedih, in zbudili ga bomo - Gospoda morskih valov — le mignil bo, iu ves šum in liritm bo potihnil na morji.
—' Ko je umeri laškemu kralju Viktor Emanuelu njegov tretji sin Oton, pisali so sv. Oče Pij IX svojemu preganiavcu lastnoročno pouiilovavno pismo, naznanivši mu tudi, da so sami eno sv. mašo brali za dušo umer-loga njegovega sina. Tako ravnanje je kralja tako gi nilo, da se je koj v lastnem pismu, polnem sladkih besed. zalivani s\. Očetu« jih zagotovil ponižne vdanosti in rekel: Če me tudi časih politika prisili v djanja, ktero žalijo sv. Očeta, vendar pri vsem tem vedno ostanem dober katoličan in zvest sin kat. cerkve. — Ko hi se pač vodilo, kaj si jo kralj mislil, ko je te besede pisal?!
- - Vojake za papeža bojo nabirali v mestu Antibos-u na Francoskem in kolikor se bo oglasilo ptujili in domačih, jih bodo v to mesto pošiljali. Kakor hitro se jih nabere 12011, se bo nabira ustavila, in le papo ževa vlada bo sprejemala tiste, kteri se bodo šo oglašali. Francoski poveljniki sinejo jemati le popolnoma zdrave ljudi.
Po nasvetu papeževem je Napoleon izvolil za po veljnika teh vojakov polkovnika v pokoji d Argv, kteri bo v papeževi službi, d' Argv okoli :V> let star je bil ranjen pred Rimom in v Krimu, Napoleon in cesarica Evgenija ga dobro poznata, visok«« ga čislata, dasiravno je za staro kraljevo rodovino. Cesarja prav zanimiva osnova iu oprava teh vojakov. Na oblekah bodo nosili ti vojaki francoski gorb poleg papeževega. Njih ban dero bo papeževo, na kterem bo vezen ali vpleten francoski gorb.
Iz Amerike. Rojaku našemu g. And. S ko pen sije primerila velika nesreča, kakor pripoveduje 2">, prosenca amerikanski kat. cerkven list (kath, Kirchenztg.u 11. grudna	pravi, "e je podal misijonar v PitN-
burg, kjer si jo naročil nov zvon za svojo cerkev. Ko je I»i I nazaj gredo le še samo 11 milj od doma, sklene peš domu hiteti iu jo mahne po zamerznjcuih potih. Blizo Sehippeuvilla so mu spodersne in pade tako no srečno, da si prelomi levo nogo. Skuša in skuša, da bi se priplazil do kake koče, ali neizrečene bolečine mu ne pripusti'-: vh-že se na gole tla, potegne ranjeno nogo pod zdravo in jo pokrije s svojo suknjo. Tako je ležal celih sedem ur na hudem mrazu: pač je klical na pomoč, ali žive dušo ui bilo blizo. Slednjič je Hog uslišal iskreno njegovo molitev, ob devetih zjutraj pride memo neki ptujec, najde duhovna in hiti ljudi na po nioč klicat, Neso «;u v pervo vas, kjer mu j«- zdravnik mod hudimi bolečinami zopet vravnal ranjeno nogo. Drugi dan pa ga peljajo na njegov dom. Druge tožbo
ni bilo slišati iz njegovih ust razun te, da ue moro skerbeti za svojo ovčice. — Bog jim ga kmali ozdravi in še dolgo ohrani skerbnega pastirja!
Ii Amerike. V Mehiki je bil 2. pros, t. 1, zvečer v nekterih krajih kaj hud potres. Zlasti v mestu Ori zabi je silno nesrečo napravil. Blizo 14 ure se je tresla zemlja; večina poslopij je podertih, nepoškodovana pa ni ostala ne ena hiša ne. Cesar Maks s cesarico vred sta bila tačas ravno v cerkvi v Coehimilki. Ko se za čno tla gibati, se verže vse na kolena, ravno tako tudi cesar in cesarica, in glasno prosi Boga za odvernite\ strašne nesreče — iu glej! Bog jc uslišal njih prošnje: cerkev jo ostala nepoškodovana in vsa zbrana množica rešena, med tem ko »o se v ravno tistem mestu po slopja podirale in tudi v bližnjih treh krajih cerkve zrušile,
— Da se zlasti v Ameriki časih ženske vdeležijo vseučiliškega učenja in da jih postavijo za dohtarice zdra vilstva ali pravništva, to ni kaj novega: vendar kaj ta cega se ni še slišalo, kar sedaj pripovedujejo aiueri kančki listi. V Massaehusetti jo namreč izvolila prote stanška soseska neko ž e n s k o i listi jo imenujejo t Mvmpia Browm za svojega pastorja < pastorkiu jo i z vsemi pravicami tega stanu. Amerika je zares na vsako stran originalna!
Meti 9 brinom.
„Ker je duhoven, mora tako govoriti." S temi besedami svet po navadi svojo nejevero izgovarja. Jaz pa pravim: ,,K«-r je ,,katoličanmora tako govo riti. iu ti moraš to verovati, kar on kakor duhoven g«i vori, če so hočeš zveličati." ,,Ker je duhoven, mora tako učiti:'4 H»»g pa bo tebe no ravno teh naukih sodil, ktere on uči , in po kterih bo tudi njega sodil. „Kei je duhoven, zato tako govori: ti pa moraš vse ravno tako govoriti iu torditi, ,,ker si katoličan ,** če ne. nisi katoličan, ampak odpadnik. Dosti je neslanih iz govorov, pa tak«« neslanega, kakor je ta. ni blez«« no beucga. Meni se ravno tako ztli. kakor bi rekel: ..Kei je kdo pek, zato mora kruh jesti: ker jo tergovec, zato mora suknjo nositi: k«*r je očjalar, zato mora gledati. ,le>ti, obleko nositi, gledati mora vsak. ker jo človek, in verovati mora vsak , kdor jo k a t o I i e a u.
Kak«- daleč loterija človeka pripravi, prepriča >e sleherni, kteri hoče nekoliko okoli sebe pogledati. Ko bi življenje vseli tistih poznali, ki sede po jeini-nicah, bi vidili, da jo mur»iktoroga loterija djala v ječ • Ni še davno tega. kar jo narodno liauko na Dunaji vradnik za več ti*ue ogoljufal iu zopet se /.ve, da j--pri zaupnici t kreditni banki» vradnik tist«» pot nastopil zmanjkalo je 1.*i>».ihm» gold,; v loteriji pa je zaigral 1,2'hm H mi. Nar hujši zlog m«*« 1 ljudstvom pa napravi jajo male loterijo in tisto srečke iu sivčkice, ki s.- po štacuuah, po kerčinah in na vseli očitnih krajih proda jajo. Odkar j«- v Ljubljani uekd«» na malo srečk«• ali obetnico pr««uiessenlosi več tisiič dobil , h« »če vsakdo srečo vloviti. Hudo je, če moramo ljudstvo prod tein svariti, kar se cel«« očitno podpira: a — i I • • potrebno je glede žalostnih nasledkov igranja.
Loterija tudi \ r a z o podpira. Sanja s.- kter«-iuii od soseda: berz poišče hisiio številk«« njegovo, rojstni dan iu ^«»«1 njegov, temu pridem- ««■ številko s\«»j«- I i-«-iu liajd* \ loterijo. P" loterijah imajo tako iiueiio\.ne ..Traumbiiolielne,** iz kterih se daj«« srečke «l«»l»iii. Ali ni t«» vraža in prazna vera.''
Bratci v prepiru. Dunajski Pav liha „Figaro" jc lani pisal od viteza „Klcšinana" iZwick von der Raub-federt, in pripovedoval nektere prigodbe iz njegovega življenja. Pravi, da mu je ime „rsikolisit" in da )e njegova prislovica denar in pa sjiet denar. Dalje pri poveduje ondi od lista ,,Umazani koštrun" kteri ima na Dunaji izhajati.
To je obernil vrednik stare ,,Presso" na se in tožil jc vrednika ,, Figuro vega4, zavoljo razžaljenja časti. Kdo Iii si mislil! l'T. p. iu. je bila na Dunaji o tej reči očitna obravnava. „Figaro" se j«- zagovarjal, češ, da je od umazanega kostruua le v pripodobi govoril, ker je ..Presso4* donašala sostavke iz nekega lista ,,Wiener < i schichten ,'4 kterega so ljudje po navadi imenovali le ,,umazanega koštruna.*' V takem smislu je govoril tudi od ..Klcšmana," ker je mislil le na tiste osebe, ktere so umazane ter le na denar gledajo, t e jc tedaj stare ,,1'resse vredovavec te podobe na se obračal, kaj more on za to. Pri teli besedah je bil po dvorani občni smeli.) Figaro je bil za nedolžnega spoznan, Presse pa in njen besednik s to razsodbo nista bila zadovoljna in sta rekla, da hočeta se oglasiti na višjo sodnijo.
Ko se to v dvoranah godi, poda Pnvlihec „Kikireki-jev4' vrednik predsedniku pritožbo zoper „Figarota,4< da je list, kterega je on vrodoval, imenoval ..Schmutzha-uielna." Predsednik se za to ne zmeni , ter mu reče, naj se posebej pritoži.
Ljudje pravijo da se hud josih sam nje. Tako se godi dunajskim listom, kterih eni tako hudo vdclujejo zoper vero in nravnost, da jc drugih bolj poštenih vred niko\ . dasiravno -e ne prištevajo cerkvenim listom, vendar le sram, da >c tai;ošue reči pišejo in ljudstvu prodajajo.
Slovanom preljubeznjiva ,,Presse'4 domina v svojem ..Lokal Anzeiger44 prav gotovo iu zanesljivo, koliko ljudi da se j»- na Dunaji obesilo, ustrelilo, utopilo, koliko konj sc j«- spla>ilo. Ker si je pa enakopravnost ua čelo zapisala, pa tudi donaša v kratkem vse govore iz katoliških društev in zlasti postnih pridig. Sporočilo od pridig pa toliko velja, kakor n. p. sporočilo od splaše-nega konja ali steklega psa. - Si je skorej katoliške naprave, da t»i je ta skerbna obrekovavka'4 s svojim jezikom ne ogerdila. in kjer k<»li kakošen časnik pove kaj slabega - bodici zlagamga ali izmišljenega ..Presse44 gotovo pobere. In na takošen časopis so Nemci in žali P»og! tudi mnogi Slovani prisegli. Tako je unkrat grozno usmiljeno popisovala, kako neusmiljeno v papeževi deželi vojake topo. Francoski in dunajski listi so vraduo preklicali to obrekovanje, ker o tem vlada v Kimu tista postava, kakor ua Francoskem.
Vendar te dolžnosti..Press..•• m-pozna llrovaški ..Pozor4
pravi na t<>. kilaj boile pač Dunajčanka povedati mogla, daje v tiraniei naši ..hatinanje** ustavljeno? — Mlajša pa hujša sestra njena ..licite treie Presse*4 je na P rusovskem p repo ve ilana. <'ujete ..liberalci V" —
Neki dunajski li-t, k« r vidi Prusovo počenjanje in njegovo nekako čudno prijaznost do Avstrije, zavija blezo na to, da naj Avstrija v svojem /.notranjem sama oserči, ker govori •» prijaznem postopanji do l'n-gari je in <l«> 'nemških» narodnost. Toliko jc gotovo, da raznih narodnost, kakor se zdaj zavedajo, nobena sila zatreti ne more, razun ko bi se narodi sami iztrebili, in pa da oviranje v narodovni oliki nar veče razdvoje dela. Modra politika zedinva narode, odkritoserčno po-speševaje njihovo pravo oliko.
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Craerla sta prečastita gg.: Jožef Poklukar, korar stolne cerkve v Ljubljani, 7. t. in.; .Jožef Poklukar, fajmošter v Šentvidu pri Zatičini, s, t. m. H. I. P.
V	kerški skolli pa sta umerla g. Jan. F in s ter. duh. svetovavee in farni vikar v Brežah, in v. č. g. t Ferdinand Steinringer, benediktinski opat v sv Pavlu itd., 2. t. m. v Celovcu. R. I. P.
Dobrotni rtnrovi.
Dohodki in stroški in Slomšekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa 14»» gold. IU kr. in 1 <•< sarsk zlat. -Gospodje: Kaupcl Janez, dekan v lielaku "» gold.. Lnsjak Val., kaplan v Uelaku 1 gold., Jiiger Greg., kaplan v Bedaku 1 gld., Puael Anton, »kolnik v Uelaku 1 gold., Serajuik Lovro, župnik na Žili 1 gold., Allcs Miklaž , župnik v I .očali 1 gold., SUokcl Simon, kaplan pri sv. Lenartu '2 gold., Jurkobič.-r Jožef, župnik pri sv. Martinu 2 gold., Mur»iu Jožef, kaplan v Stel.nu t gld., Stuhec A., podueitelj v slov. Histriei 1 gold., šinkovič Jožef, župnik pri sv. Muni I gold., Poprej Matija, dekan v Braslov eah 5 gold., 1'ornie Boštjan, kaplau v Braslovcah *> gld., Sil.al Anton, župnik pri sv. Andražu .r» gold., Filo» Andrej, Župnik na Paki 4 gold., Klančnik Juri, kaplan ua Paki gold., /i šker Anton, kaplau na Vranskem 2 gold., Juvančič Frane, dekan pri Novleerkvl tO gold., Guzaj Arnej , kaplan pri Novi-cerkvi 2 gold., ČornoAa Simon, župnik v C're»encah *. gold., I.ali Matija v 1'ojniku •". gold., liatnik Blaže v Pojuiku .'. gold.. Jazbec Anton v 1'ojniku 2 gold., Mak France, župnik v Kožni dolini 1 gold., PirkoviČ v Kožni dolini I gold., Mikua France. Župnik v Dobrnski 5 gold., Palmi Anton, kaplau v Dohcrnski 5 gold., gospodje člani mariborske čitavniee so podarili !• gld. Skupnina dohodkov 100 gold. — Cela skupnimi 54»'» gold. IM kraje, in 1 zlat. — Za poštnino se je porabilo gld. ;t2 kr.. tedaj »e ostane čistih dohodkov "j4»'» gold ;*.'.» kr. iu t ces. /.lat V Mariboru t. marca 1*<>G.
lir. Matija Prelog, denarni« ar Za sv. Očeta Pija IX. 1*. S. in M. S. tolar /a 2 gld. st. dn. «• prošnjo: Sv. Oče, blagoslovite nuji. iu sprosite nama staiio vitnost v dobrem iu sreču«. zadnjo uro! — Helena K. 1 gld. n dn. za srečno zadnjo ur«>. — f;. M. Z. 7o kr., da Gospod usliši ne*j< molitev!
Za Slomšekov sponi. ti. And. Ibdiiric, fajmošter . Cerk
Ijab t tolar za 2 gld. st. dn. — <». Ant. Klemen 2 gld. — ........
novan 1 gl. — M. M. 2. gld. st. dn.
Za T o lun z i nov mis. Miea Sk. 1. tol. Za reveže ua 1 > o l e n s k e in. Neimenovan 3 gld.
Prošnja. Hlagorestnik slovenski lo nam je pi, l hi niči gospod l. u k n Je r a n že /.» let — je na morji, na poti r sreto deželo. r Jeruzalem. Menda vsem zre stim brarcem Zg. Danice iz serca rečem, ako prarim: ..Angelj Gospodov naj ga spremlja tje. varuje tam in pripelje srečno nam spet nazaj!" — Dodal se je tje, da bi si i »počil nekoliko in se pokrepcal duhovno pa tudi telesno. — ,, Ve bom ga mogel dolgo reč nositi obojnega bremena — kit planske službe pa credocauja Zg. Danice.' je tu in tam rečkrat potožil. Ze je hotel pustiti vred-ništro. \a prigovarjanje nekterih prijatlor si je zdaj rendar namenil, ako Hog drugač ne odloči, darovati se Danici. I' ta namen ima to-le edino željo, da bi mu r sa k t e r i n a r o č n i k Z g. D a niče bi a g or o lil pr i-d obit i enega ali tudi dr a nova naročnika. Tedaj bi bil rrednik sam za-se brez skerbt. in Danica bi izhajala po tem vsaki teden. Daničarji! ali mu hočete spolniti to željo ¥ \e vem, ali se drugim tudi tako godi ali ne; jaz vsaj si r našem sedanjem stanu — Danice brez J er a n a in Jeran a brez Danice -skoraj misliti ne morem. Zdi se mi pa tudi, da je častita naša slovenska duhovšina, dokler Danica nima 1000 naročnikov, še rse premalo narodna. Mar ni res ¥
J. M a r n.