Edini llorenski jjp»»nik < ▼ žfdinjenih dretah :-
Velja sa vse leto .. $3.00 Za pol leta......$L50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELETOH PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21,1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879.
IB	The only Shftenian Daily	1
eji	in the United States. &	iji
jfj	Issued iwj daj except Sutiji	M
III —: aid Legal Bofidaya. s-	Iff
|	50.000 Reader«. >
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.
NO. 156. — ŠTEV. 166.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 5, 1916. — SREDA, 5. JULIJA, 1916.
VOLUME XXIV. - UTOK XXIV.
Zavezniške čete imajo na zahodni fronti velike uspehe.
FRANCOZI SO PREDRLI NEMŠKO GLAVNO ČRTO; ZDAJ IMAJO PRED SEBOJ PROSTO RAVNINO. — IZGUBE SO NA OBEH STRANEH VELIKANSKE. — POROČA SE, DA JE SOMME PREKOP POPOLNO MA RDEČ OD ČLOVEŠKE KRVI. — VJELI SO ŽE NAD 14,000 NEMCEV. — V BOJU JE DVA MILJONA MOŽ IN 10,000 TOPOV. — ZAVEZNIKI PRIPOZNA-JO, DA JE ZDAJ MALO TEŽJE NAPREDOVATI.
London« Anglija, 4. julija. — Velika zavezniška ofenziva v Franciji ima južno od Somme velike uspehe.
Kot se glasi francosko porodilo, so zavezniške čete napredovale dve milji z včerajšnjih pozicij.
(ilasom iM>ro<"il generala Mauriee-a, angleškega štabnega častnika, so Francozi južno od Somme prodrli nemško tretjo utrjeno črto in imajo zdaj pred seboj malone prosto ravno polje.
1'radno nočno ]>oročilo francoskega vojnega urada so glasi:
—	Na severnem delu doline Som me je vladal v okraju, katerega so zavzeli Francozi v bojih prejšnjih dni, {»opolen mir.
Na južnem delu dolino smo pa vprizarjali napade proti jugu in vzhodu, kljub temu, da je naše operacije oviralo vreme.
Zavzeli smo gozdove v bližini Assevillers in vasi Ba-Icus in Bellov en-Santere, katere smo tudi obdržali. Vas K stress je ludi skoro cela v naših rokah, le manjši del imajo še Nemci zaseden. V tej vasi smo zajeli 500 nemških vojakov. —
Popoldansko poročilo se glasi: . —- Na jugu in na severu reke Somnie je bilo celo noč skoro pojM»lnoma mirno; le sovražnik je poskusil enkrat uprizoriti napad in menda osvojiti izgubljeno ozemlje.
V nekem zakopu smo našli štirideset nemških tru-)H*1. Severno od Asservillers in severozahodno od Herbe-courta so imeli Nem<*i grozovite izgube.
Severno <hI Frise je nek naš zrakoplovec zažgal enega izmed nemških balonov, ki so se pojavili nad našimi postojankami.
Med rekami A vre in Aisne je sovražnik poskušal večkrat napadati, toda v nobenem slučaju se mu ni posrečilo. Malone ob vsaki taki priliki smo zajeli precejšnje število nemških vojakov.
Angleško uradno poročilo se glasi:
—	Na južnem delu naše fronte se boji neprenehoma nadaljujejo.
Ostanek nekega celega nemškega bataljona se je brezpogojno udal, ko smo vprizorili nanj napad pri Fri-eourtu.
■V La Boissollo fie nadaljujejo boji, zlasti bombardira-nje je trajalo skoro celih zadnjih štiriindvajset ur. Naše čete so zdaj vas popolnolha zavzele.
Nemci so s hudim bombardiranjem napadli naše nove postojanke pri Thiepv&lu, toda vse napade smo z lahkoto odbili in jim povzročili ogromne izgube.
Naši zrakoplovci so včeraj metali bombe na železniško postaje v Comines, Combles in St. Quentin. Ko so se pojavili sovražni zrakoplovci, se je razvil hud boj, v katerem spravili na tla štiri nemške stroje.
Naše izgube so v primeri s sovražnimi malenkostno.
Berlin, Nemčija, 4 julija. — Preko dva miljona Vojakov in več kot 10,000 vsakovrstnih topov je v boju na zahodni fronti.
Nemške čete so pred Verdunom porabile sedemintrideset železniških voz munieije, zdaj pa popolnoma gotovo trikrat toliko.
Boji v Somme dolini izgledajo, kot da so Angleži in Francozi sklenili prodreti trdijo nemško steno.
Kot je razvidno iz nemških uradnih poročil, so nemške čete malone na vseh frontah v defenzivi.
Paris, Francija, 4. julija. — Časnikarski poročevalci različnih pariških časopisov naznanja jo/da so življenske izgube na obeh straneh velikanske.
Pravijo, da je Somme prekop popolnoma rdeč od človeške krvi.
Nemci dobivajo danzadnem velika ojačenja in ni dvoma, da se bodo prihodnje dni bili najljutejši boji, ki bodo odl^pcevali.
Zavezniki imajo na razpolago še veliko boljše topove kot so nemški Kruppovega izdelka.
Korespodenti poročajo, da so razni častniki izjavili, da je bilo prvo nemško črto lahko zavzeti, kajti skoro vsi zakopi so bili popolnoma razdejani od angleškega ognja. Zdaj je napredovanje malo težje. -O lasom porodil iz glavnega stanu je razvidno, da fco Angleži in Francozi dozdaj vjeli že nad 14,000 nemških vo-in zaplenili veliko množino vojnega materiala.
Avstrijci in Italijani.
Italijani poročajo, da so na več mestih napredovali in vjeli par sto avstrijskih vojakov.
Rim, Italija. 4. julija. — O dogodkih na avstrijski fronti je bilo danes izdano sledeče poročilo:
Z raznih strani se poroča, da so se vršili 2. julija na severnem obronku pore Pasubio vroči boji med našimi in avstrijskimi vojaki. Ker je naši infanteriji pomagala arti-lerija, se ji je posrečilo odbiti vse sovražniške napade. Zatem so naši pešci sami vprizorili bajonetni napad in pognali sovražnika v beg. Avstrijci imajo iz van redno velike izglibe.
Na fronti med Adižo in Brento se vrše vroči artilerijski spopadi. V dolini reke Posina smo zasedli goro Calgari ter vjeli IS2 mož in zaplenili precej vojnega materi-jala.
NTa Asiago planoti smo zasedli severni rob doline Assa in pognali sovražnika z velikimi izgubami v
beg.
V	dolini Oampelle smo vjeli preko sto avstrijskih vojakov. — Sovražnik se na celi črti umika.
V	gorenjem delu doline But igra glavno ulogo artilerija. Pri Tržiču smo zavzeli nekaj sovražniskih strelnih jarkov ter vjeli preko osemsto mož in sedem častnikov.
Na Asiago planoti smo izstrelili nek sovražniški zrakoplov. Letalca, ki sta padla nepoškodovana na zemljo, smo vjeli.
Nevrjetno, toda resnično.
Berlin, Nemčija, 1. julija. — Danes je vstopil v nemško armado princ Viljem, desetletni sin nemškega prestolonaslednika. Takoj po vstopu je bil imenovan poročnikom prvega gardnega polka. Z vstopom v armado je postal princ tudi pokrovitelj drugega gardnega domobranskega polka.
Zastrupljenje krvi
Včeraj je umrl v St. Marys Hospital, Jamaica. 45-letni John Scales. Pred dvema tednoma si je bil zadri v nogo rjast žebelj. Ker ga je takoj izdrl in ker ga ni bolelo, se sploh ni nič menil za rano. Ko je pred par dnevi začutil v nogi silne bolečine, so ga prepeljali v bolnišnico. — Umrl je vsled za-strupljenja krvi.
"Četrti julij"
Veliki narodni praznik se je praznovalo po vseh delih Združenih držav na veličanstven način.
V J{ew Yorku se je včeraj praznovalo veliki narodni praznik "Proglašenje neodvisnosti" na naspodobnejši način.
Opažati ni bilo običajnih neumnosti in nemirov, kot je bilo to v navadi prejšnja leta, temveč vse se je vršilo v najlepšem redu.
Zadnja leta ni bilo skoro "četrtega", da ne bi bilo kakih trideset oseb mrtvih in par sto ranjenih.
Vsa javna poslopja so bila zvečer razsvetljena z električnimi lu-čimi in na večer se je spuščalo v zrak umeten ogenj, ki pa ni bil nikakor nevaren.
Malone iz vsake hiše je vihrala ameriška zastava, kar priča, da je v ameriškem ljudstvu kot tudi v tujerodeih čut za patriotizem in svobodo.
Poročila iz drugih mest se tudi glase, da so 140. obletnico 4'Proglašen j a neodvisnosti% praznovali nad vse veličanstven način.
Zastave so obesile tudi nemške ladje, ki leže internirane v ameriških pristaniščih.
Pariz, Francija, 4. julija. — Tukajšnja ameriška kolonija je praznovala praznik "Neodvisnosti" v ameriški cerkvi, kjer se je vršila služba božja za padlega ameriškega zrakoplovea Chapmana.
Zvečer se je vršil v Palais d'Or-say hotelu velik ameriški banket, katerega se je vdeležil tudi ministrski predsednik Briand in več drugih odličnih Francozov. Briand je imel primeren govor.
cmiiMjKozaki so baje na Ogrskem.
Vroč boj pri Baranovičih.
Carranza se je uklonil. — Nanj je' vplival zadnji Wilsonov govor. — Kakšno stališče bodo zdaj zavzele Združene države?
Wilson pred delavci.
Govor predsednika Wilsona je delavstvo navdušeno pozdravljalo. Delavska parada.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj y zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
Gene:
I
.90 1.00 S.30 S.00 S. 70 4 40 6-10 6.80 0.60 7.90 7. iS 8.85 9.36
K
S... 10... II.... SO.... M*... 90.... 96.... 40.... 46.... 60.... 66.... 60.... W»»»» 70.... 76.... 80..., 96.... 90.... 100.... 110....
9.96 10.66 11.96 13.06 13.76 14.00 16.40
K
190
190 — 140 -
160 ... 160 ... 170 ... 180 ... 190.... 900.... 360«. 900.... 960....
400.___
460____
600.___
900.._ 700 ... 8C0 ... 900... 1000
t
16.80 18.30 19.60 31.00 33.4i 39.80 36.30 36.60 28.0t 36.00 42.00 49.00 66.00 63.00
70.00
84.001 99.00
119.00 136.00 139.00
Ker se sdaj eens denarju skoraj dan majajo, smo prtmorasi momk ta
Včasih se ko ggodOo, de dobi a* ■Umrik kaj v**, vfosifc po todi kaj
Angle jmkov
Iw3*m* tehllji SmiS
j ko dobi aaator^^vrotoe. ee
j~TVT**KA FBANK Mim> j 8$ Ovuisil l^i Hio ST. T*
Washington, D. C., 4. julija. — Danes je predsednik Wilson govoril pred desettisoeimi delavci ob priliki otvorjenja novega poslopja Ameriškega združenja delavstva.
V svojem govoru se je zahvalje-vel za izkazano čast, da so ga izbrali za otvoritelja njihovega poslopja, dalje je povdarjal, da je on to z veseljem storil, kajti on ne pozna nikake razlike med temi in onimi krogi. Množica delavcev ga je zvesto poslušala in odobravala njegove besede.
Sredi govoru ga je prekinila Miss Vernon, neka sufragetka, z besedami:
"Gospod predsednik, ako res ne delate nikake razlike med različnimi krogi iu ako res vsem enako služite, zakaj se ne zavzamete za sufragetsko vprašanje t''
Predsednik Wilson je prenehal z govorom in ostal popolnoma miren ter pripomnil, da se bo tozadevno drugje govorilo.
Sufragetko je policija odstranila.
Po govoru je predsednik Wilson opazoval parado, katere se je vdeležilo mogoče ne veliko manj kot 10,000 delavcev.
Washington, D. C., 4. julija. — Carranzov odgovor, katerega je vlada Združenih držav že dva tedna pričakovala, je zdaj že v rokah poslanika Arredonda, ki ga bo jutri zjutraj dostavil državnemu tajniku Lansingu.
Kot navadno Carranza tudi zdaj ni dal v javnost kak odgovor je dal, kakor tudi poslanik Arredon-do noče ničesar omeniti, toda nek uradnik poslaništva je napravil par opazk, iz katerih se da sklepati, da je Carranza zoper vsako vojno z Združenimi državami. Dalje baje Carranza zahteva, da se rajše prične "boj z besedami, namesto z orožjem"; s tem namreč misli, da bi se diplomatičnira potom dogovorili.
Z ozirom na odpoklieanpje ameriških čet se Carranza ne izraža odločno, temveč le želi, da se jih odpokliče, oziroma, da se mu pojasni kdaj jih mislijo Združene dr žave odpoklicati.
Carranza baje predlaga, da bi se Združene države in Mehika podvrgle posredovanju južno-ameri ških držav.
Dotični uradnik poslaništva se je izrazil, da je Carranza sam spisal noto, potem ko je bral govor predsednika Wilsona, katerega je držal v Philadelphiji.
Kakšno stališče bo zavzela vlada v Washingtonu, se zdaj še ne da povedati, ker dozdaj še ni nihče izrazil kako mnenje.
Najbrže se bo pa tudi predsednik Wilson toliko uklonil, da bo odpoklical čete.
Državni department bo dal noto v javnost jutri ali pa v četrtek.
Vojna s podmorskimi čolni.
Kodanj, Dansko, 4. julija. — Mornariški izvedenec " Berliner Tageblatta", kapitan I. Persius, pravi, da bo Nemčija v kratkem začela novo vojno s podmorskimi čolni. Nemška vlada hoče na vsak način prisiliti Anglijo do tega, da bo začela izpolnjevati določbe ljudskega prava.
Persius pravi, da ima zdaj Nemčija na razpolago toliko podmorskih čolnov, da bo lahko prizadela Angliji občutno škodo.
Bumunija je zaplenila avstrijske železniške vozove.
London, Anglija, 5. julija. — Rumunska vlada je zaplenila 250 avstripjskih železniških vozov in šest lokomotiv.
To so storili baje radi tega, ker Rusi, kot se poroča, že prodirajo v ogrsko nižino.
Rumunska vlada je že baje vstavila ves izvoz v Bolgarijo.
Praznovanje "četrtega" v Vera Cruzi.
Vera Cruz, Mehika, 4. julija. — Tudi v Vera Cruz je bilo razobeše-nih veliko zastav na čast ameriškemu prazniku "Proglešenja neodvisnosti". Ameriški vojni parniki, ki se nahajajo v mehiškem vodovju, so izstrelili več strelov.
Bryan v Sing Singu.
Včeraj je dospel v kaznilnico Sing Sing bivši ameriški državni tajnik Bryan in govoril pred petsto kaznjenci o "skrivnosti življenja", o "božji moči" in o "poteh Gospodovih". Proti večeru se je vrnil v New York.
90 milj v 41 minutah.
Norfolk, Va., 4. julija. — Včeraj je poletel zrakoplovec Viktor Vernon v svojem zrakoplovu iz Newport News v Elizabeth City, N. C. — Pot, ki je dolga devetdeset milj, je preletel v 41 minutah. — Pri sebi je imel dva pasažirja.
DENAB SE LAHKO ODPO&LJE V STABO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BBZOJAVU.
Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju.
To svrto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati : pošlje naj se po brezžičnem brzojavu.
FBANK 8AK8SB, 82 Gortiaadt St, Hew York, N. Y.
IZ BUKAREŠTA JE DOSPELA V LONDON BREZŽIČNA BRZOJAVKA, DA SO KOZAŠKE PATRULJE PREKORAČILE KARPATE TER VDRLE V OGRSKO NIŽINO. — KO SO NEMŠKE ČETE HOTELE PREKORAČITI REKO STYR, SO JIH RUSI ZAPODILI V BEG. — NEMCI POROČAJO, DA SO SE MORALI RUSI V GALICIJI UMAKNITI ZA SEDEM KILOMETROV. — BITKA PRI KOLOBCEJL
Rusija se je dolgo, dolgo časa pripravljala na ofenzivo, katero je uvedla pred dobrim mescem. Na fronto jo spravila ogromno množino vojakov in jih preskrbela z najboljšim vojnim materialom. Vojaki so samo čakali ugodnega trenutka, da zopet napadejo in si osvoje ono ozemlje, katerega so že dvakrat izgubili
Nemčija je imela večino svojih vojakov pred Verdunom, Avstrija je pa uporabila vse svoje sile, da je zamo-gla stopiti v ofenzivo proti Italjanom. Ko se je to zgodilo, so začeli Rusi napadati in so v kratkem času dosegli nevrjetno velike uspehe.
Rusi imajo na avstrijsko-nem.ški fronti tri armade. Prva se bori z armado nemškega generala Hindenburga, druga z armado generala Linsingena, naloga tretje, kateri poveljuje ruski general Lešicki, je pa prodreti v Ogrsko nižino.
Ta tretja ruska armada je primeroma največ napredovala. Prej nego v treh tednih je osvojila celo Bukovi-no. Ko je padlo zadnje bukovinsko mesto Kimpolung, so se zaceli Rusi pripravljati na pohod v Ogrsko nižino.
Med Bukovino in Ogrsko je Karpatko pogorje, preko katerega vodi nekaj zelo visokih prelazov.
Avstrijci so te prelaze močno zastražili, toda kot je razvidno iz zadnjih poročil, se ruski premoči niso mogli vstavljati.
.» * t ■ r..

• - i&M

London, Anglija, 5. julija. — Neka brezžična brzojavka iz Bukarešta poroča, da so kozaške patrulje vdrle preko Karpatov v Ogrsko nižino. Kozaki so prodirali iz Kim-polunga. Prerezali so skoraj vso brzojavno in telefonsko zvezo ter uničili nekaj lnunicijskih skladišč.
Petrograd, Rusija, 4. julija. — Uradna poročilo o bojih na zapadni fronti se glasi:
— Jugozapadno od jezera Naroč so začeli Nemci z vso silo napadati naše postojanke. Bitka se je vršila cel dan in celo noč.
Proti jutru drugega dne so se približali našim pozicijam, nakar so se pa morali takoj umakniti.
Pri Smorgonu smo vjeli več nemških vojakov ter zaplenili nekaj strojnih pušk.
Severozapadno od Baranovičev se bije že več dni silno vroča bitka, v kateri igra glavno ulogo artilerija. Pri neki priliki smo vjeli 50 častnikov in 150 mož.
Ob dolenjem teku reke Lipe se boji nadaljujejo. Med Dubnom in Sokulom smo pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg. Vjeli smo skoraj tisoč vojakov in zaplenili pet strojnih pušk.
Sovražnik je poskušal pri vasi Lipi prekoračiti reko Stvr, kar se mu pa ni posrečilo. Severovzhodno od Baranovičev smo zavzeli dve vrsti nemških jarkov.
Pri včerajšnjih spopadih sta padla polkovnika Fedo-rov in Sokolov. Polkovnik Adjev je umrl na zadobljenih ranah.
Dunaj, Avstrija, 4. julija. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade naznanja, da bitka, ki se vrši pri Kolo-meji, ne bo še tako hitro končana. Avstrijci uspešno prodirajo pri Tlumaču.
Berlin, Nemčija, 4. julija. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da so Nemci v Galiciji slavno zmagali. Rusi so se morali na šestnajst kilometrov dolgi fronti pri Tlumaču za sedem kilometrov umakniti. Tozadevno poročilo se glasi:
Armadna skupina generala Hindenburga: Po vročem artilerijskem obstreljevanju so začeli Rusi napadati naše pozicije pri jezeru Naroč in pri Smorgonu. Kljub vsestranskemu prizadevanju so bili njihovi uspehi zelo malenkostni. Imeli so j ako velike izgube.
Armadna skupina princa Leopolda: Rusi so napadli na par točkah našo fronto. Napade smo z lahkoto odbili ter vjeli 13 častnikov in 1,800 mož.
Armadna skupina generala Linsingena: Rusi so poslali na našo fronto ogromno množino vojaštva. Vnela se je vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Sovražnika smo pognali v beg in si osvojili nekaj ozemlja.
Armadna skupina generala Bothmera: Jugovzhodno od Tlumača smo pognali Ruse na šestnajst kilometrov | dolgi fronti za sedem kilometrov nazaj. ' V Galiciji je položaj neizpremenjen.
Mi se pripravljamo na splošno ofenzivo, katere naloga bo pregnati Ruse iz Bukovine.
, k ▲
"GLASfNAJWDA"
(flfov^e Da«*.) 4 f * Owned ud PtMikM hy'tMl SLOVSMIO PUBUBMINI OO.
(a oorpormtioBL ) rHi«K SAKSEH, PiLHllM*
LOUIS BEXEDIK. Tremirer.
PUtce of BustoPM of the corpora tiou
and address« of a bore officer«: ■2 Cortlauadt Street. Borough of baton, New York City, N. T.
Ea celo leto relja list u Ameriko In Cacado	Sa.00
a pol leta..................~ 1-50
b celo leto ca mesto New York« 4.00 i, pol leta sa mesto New York— 2.00
m Evropo ca ra leto......... 4.50
m m m pol leta........ M 2.53
„ a m Mit leta........ 1.70
"GLAS NARODA" Izhaja raak dan
lzTE^mSl nedelj ln pramlkos.
"QLAS NARODA*
f"Voice of the People") f—f fl every day except Sucdaye and
Holidays. i _Subscription yearly >3.00._
Advertisement on igrniinut.
Dopisi bres podpisa in oaeb osti as ne
prioMnJeJo. Denar aaj se blagovoli poSUJati pa f=-
Moeey Order. Pri spremembi kraja naroCnikor prosimo, da as nam todl prejinje U> bivaliMe naznani, da hitreje najdemo nasloTnlka.
Dopisom in poSHJatram naredita ta naslov:
"GLAS NARODA"
*2 Cortland t St.,_New York City.
Telefon 4687 Cortland t.
I	t _•
26. julij se bliža.
Rojaki, mesec julij je nastopil. Ozrimo se malo nazaj, kako je bilo pred d verni leti meseca julija.
Na dan svete Ane, dne 26. julija >.<• iandarji začeli goniti ljudi iz cerkva.	1
Na vprašanj«', zakaj vse to in s kakšno pravico, so dobili odgovor. 4 ki je vse petresel: — Vojna je. — : t ast države se mora rešiti! — Dr- 1 žuva je v nevarnosti.
In šli so. kar je tr-ko veleval naj -višji ukaz. — I>onia so pustili ma- i t ere, žene, otroke, dozorevajoča ' polja, živiuo v Idevo. in sploh vse, j na kar je bilo s tako zelo veliko silo mtaezano vse njihovo življenje.
Sli so žalost iti, do skrajnosti potrti. vendar j«' v njihovih sreih 5*''Vi I /ur.-k upanja : kmalo se bomo vrnili ovenčani s slavo in častjo in 1 zopet bomo živeli ravno tako zadovoljno življenje kot smo pa prej. : Boljše bi bilo, če bi ne imeli te- 4 t::' upanja. Zakaj najstrašnejše je, { če človeku v hipu razblinejo sa- ' nje, m če ga poči kruta istina z 1 \ so sih» v obraz.
Sli mi in ni jih več nazaj. — O- ' tri tuii i število jih je umrlo nasil- ' i!»* -mrti. Njihovi grolnivi so sko- 1 raj po vsej vzhodni Evropi.
S\-.j<, kri so prelivali in ppelili 1
\ Sr bi ji, <iali«-iji in na Ilusko-Polj-. -t, .... < sk. m v severni r ranči ji in v rod-
ni zemlji .slovenski. Ne na stotine, , na tisoče je teh grobov. In čim dalj*" j<" yrob, t. tubolj je bre|tene] po domov mi oni, kateri zdaj počiva ^
Vrnilo se jih je malo. — Pohab- j Ijetii so. bolni, nezmožni za delo. Premislite žalost očeta-delavca, ki [ je izgubil roko. — Prepričani smo J pa. da mu ni za izgubo roke tako težka, kot mu je težko, ko vidi svoj<» < I rape v lakoti in revščini, pa jim ne more pomagati.
Ne /anašajmo se na obljube zavezniških držav, ne /anašajmo se na o »ljube Avstrije in Nemčije.
Niti zavezniki, niti Avstrija in j Nemčija, nam niso napravili v tem j easu ničesar dobre pa.
\ zeli so in jemali so. kar je bilo 1 za vzeti, v povračilo nam ni pa nik-<lo ničesar dal,	j
Naloga vseh je bila; izpolnjevati dolžnosti. In dolžnosti so iz- j po! ml i Slovenci v polni meri.
Žrtvovali so dovolj, skoraj hi i i !:li. da več ko tprevee. V dveh letih j«- bila uničena polovica slo- j venskepa naroda, polovica naroda t pa strada. In še ta polovica bo u- £ Btčeita, če ji ne priskočimo na po-
m(M> . i Ne pričakujmo pomoči od one- t pa, kateri nas je poslal v klavnico. 1 Ne pričakujmo iK>moči od onih, i kateri nas je klal.	j
Predstavljajmo si viharno morje. V tem morju je čoln, kateremu t preti vsak trenutek nevarnost, da s *»«, !M»prem v globočino.	\
Mi stojimo na obrežja, ker smo i veliko preslabi in ker nas je veli-ko premalo.	s
Poskušajmo rešiti čoln. — Nap- t juhm> vse bile in pomagajmo.	r
A o pa rešuno, bo nam v nai- <3
I večje zadoščenje. — Ako ga ne rešimo, kljub temu, da napnemo vse moči in uporabimo vse sile, ne bo naša krivda.
Poskušati pa moramo, zato, ker
i
smo ljudje, Slovenci in bratje naj-' večjih trpinov.
Na delo, ameriški Slovenci!
Na delo, 26. julij se bliža!
V pojasnilo.
V	»i. 152. G. N. pod naslovom t4Na*a pesem'' naznanja Franc Penko, da se je v Par'k Hillu, Pa., ustanovilo pevsko društvo. Da pa ne bodo cenjeni bralci O. N. napačno inform i m ni, hočem stvar pojasnit i.
V	Park Hillu pevskega društva ni. .lakob Kos ima svojo hišo, ne pa dvorano; jaz sem bil že v nje-j povem stanovanju, pa nisei n videl, nobene dvorane. Resnica ni, daj sta pri omenjenem društvu An-j drej Vidrih ter K veder, kajti, ako ni društva, tudi zraven ne moreta? biti: kolikor je meni znano. AL K veder še pevec ni.
Neumnost je javnost slepa rit i, da bo -društvo nastopilo it. se-pt. v. .Johnstownu, Pa., na koncertu slo-! venskih pevskih društev.
Kdor koiičkaj pomisli, bi morali prelepo idejo pozdravljati, ne pa' si iz j.jv norca briti.
Josip Sladki, da si je Hrvat, več dehije za slovenski napredek v Conemaughu, k (rt pa prismojeni dopisnifk.
Kar se tiče moje osebe, povem, da. se m se predel i 1 iz Frugality, Pa., v Conemaii<gh, Pa.; naj mi vsi tisti, kateri so mi pisali, da bi jih veselilo, da bi jaz k njim prišel, oprostijo, kajti denarne razmere mi niso dopustile, da bi tako daleč šel. da.z sem tukaj pri slov. pevskem društvu "Bled*' kot o-' skrbnik.
Nisem pa noben pevovodja v Park Hillu, ampak le večletni pevec. Povem pa tudi, da ako bi jaz! šel tja, odkoder so mi pisali, ozi-' roma me vabili, bi pazil, da ne bi' delal razdora kot ga dela dopisnik. Za dokaz naj služi pevski od-' sek društva '"Vihar" v Dunlo, Pa., kateremu nisem bil pevovodja, ampak le predsednik in kot predsednik sem tudi pazil, da ni bilo pri društvu nobenega spora ali pridnšanja, kar člani -danes lahko povedo.
I.ažnjivemu dopisniku tudi po-i vem, da ni po*rcl>a njem« društev! opozarjat zaradi koncerta; mi bomo že skrbeli, da bode prav ter da se bo stvar lepo za vršil a.
Ker s«1 mi pa dozdeva, da Franc; Perko ni pravi dopisnik, rečem to, • da ako ni on pisal, potem upam. da bo toliko moža. da bo enkrat; za vselej v«tavH izrabo svojega imena.
Nadalje povem in obljnbim, da! ostanem zvest član in pevec slov.I pev. izohr. društva "Bled", če se' prav oni dopisnik — in vsa njegova eventuelua laži in nesloge pol-j na banda — na glavo postavi.
Se dobijo ljudje, ki imajo pač slabo vest!
Avg. Samee,
.126 R. R. St., Conemaugh, Pa.
• ^ ^
Opomba uredništva: — Rojake prosimo, da ne delajo takrh nesla-' nooti. To vendar niso sniešnosti,; temveč čisto resne stvari. — One-j ga dopisnika iz Park II ill a opozarjamo, da se v bodoče prej premisli, predno zopet kaj takega na-!
merava.
« ———■^———■
Ji Sa Ki Ji
(.'a« je, da se začnemo resno pripravljati za našo konveaeijo. De-? legat je, ki ste bili izvoljeni, da bo-j ste zastopali svoja društva, pero j v roke in povejte svoje mnenje!,
Jaz sem se namenil, da se neko-'-liko izrazim.
Nisem bogve kakšen mojster v pisanju, toda povedal bom vseeno,i kaj mislim, če prav nisem sign-j ren. ako bo kdo odobraval ali ne.
J. S. K. J. je bdla pred časom najbolj razaevitajoča se Jedncrta ;j to v finam-ne?H oziru, kot tudi z1 oziram na članstvo.
Zdaj so pa rojaki skoro popol- j noma prenehali pristopatL Vzrok \ temu bo menda prekinjeno nase-j: lje\ anje iz stare domovine, drugič' pa tudi — to je moje mnenje —< je premalo agitacije.	j
Za agitacijo je neobhodno po-j trctfmo, da ae vrtano vi lastno gia-j] silo; saj zdaj imafmo že menda do-j volj članov, da bi ga m tug] i vzdr-j zevati.	r
Dalje sem (tudi za to, da stane centralizacija. Pomisliti je-treba, da je nam bolniška podpo-ra zasrigtirnna, kajti posamezna :
je društvo anajhno, da ne ho moglo shajati, ako bo kar naenkrat cel kup bolnikov. .
Če ostane pa cemtralrzaeija. bo ^pa 7-avno na<!prtvtno; čimbolj bomo delovali eden za drugega in se d ni g za drugega žrtvovali, tembolj sigurni smo si.
Pač pa je nekaj drugih stvari, katere je treba prej malo bolj natančno premisliti.
Poškodbe in odpravnine odplačuje naša .Jedriot a previsoke.
Odpravnino naj bi se plačevalo i7. usmrtninskega sklada, ako to postave dopuščajo, kajii jaz ne vem, ali dopuščajo a!i ne.
Bolniška podpora naj ostane
$1.00 na dan. Dobro bi bilo. da hi se uvedlo tri razrede; tako. tla bi se lahko član zavaroval za .00, $2.00 in $3.00. Razume se. da bo moral član, ki ho opravičen do i $2.00 ali $.1.00 bolniške podpore, ! več plačevati.
1-stnrtnina se naj — po mojem j mnenju tudi — uvede v tri razre-I de. namreč $250j00, $500.00 in
J -t1000.00.
Veliko je še drugih l^k, ki bodo morali biti rešene preja!is!ej.
Ena izmed teh je tudi ona glede članov v stari domovini. Do danes j se ni še noben tozadevno izrazil. jZatoraj bi jaz brate prosil, da se kaj lovadevuo izrazijo, j Povejte, kaj mislite, naše sedaj-iio glasilo bo gotovo vse priobčilo; s tem si bomo olajšali zborovanje.
Frank Fort una,
delegat dr. sv. Alojzija št. 28.
Amerikanci napram Nemcem.
Gottlieb von Jagow, nemški dr-žavni tajnik za z una j ne zadeve, je | nekemu a meriskemu časnikarskemu poročevalcu podal sledečo izjavo:
! "Vsak zastopnik ameriških časopisov je še nain povedal, da je ameriška javnost zelo željna zvedeti čisto resnico o vojni in dobiti iz vseli dežel poročila, ki bi popolnoma odgovarjala resnici.
"Nemška vlada je takoj pričet-kom vojne obljubila, da bo dala na razpolago svoj kabel, katerega se bodo lahko ameriški časnikarji posluževali in pošiljali v A-meriko necenzurirana poročila, i Toda pozneje je bila zveza potoni kablja pretrgana, nakar je nemška vlada ponudila Amerikancem, da bo ona na svoje stroške popravila kabel in da bo predsednik ;Wilson na onem koncu lahko nastavil cenzorje, ki bodo prej pregledali vsako poročilo.
"Amerikanci niso smatrali za vredno, da bi se na to našo ponudbo ozirali.
"Ko so naši Zeppelin i napadli London, ki je utrjeno mesto, polno vojaštva, topov in različnih j >rot i - zej »peli n s k i h sredstev, je ameriško časopisje prinašalo članke. v katerih je nas nazivalo "Hune7' itd.	j
"Vdrugem slučaju pa, če kak zavezniški zrakoplovec napade z zraka kako neutrjeno vasico ali mesto, v katerem ni nit i enega vojaka, niti enega topa in pobija otroke, žene in stare inoize, je ameriško časopisje tiho ali kvečjem prinest' majhne notice; o kakem kritiziranju še ni govora.
"V ameriških listih berem pri-občena pisma raznih čitateljev. v J katerih se zgražajo nad vojeva-n jem Nemčije, nikdar pa še nisem I čital, da bi se kdo zgražal nad an-j gleškim, francoskim ali ruskim vojevanjem. Ne vrjamem, da do-tični časopisi ne dobe nič takih ipi-sem, iz česar morem seveda sklepati, da vržejo ameriški uredniki taka pisma v koš.
"Nedavno se je pričela v Združenih državah človekoljubna akcija, da bi se poslalo iz Amerike y Nemčijo mleka za nemške otroke, česar pa Anglija ni dovolila. Ameriško časopisje se ni nad tem popolnoma nič zgražalo, pač pa je bilo še iz nekaterih člankov razvidno, da jim je to po voljL
"V ameriškem časopisju še nisem čital, ali pa vsaj redkokdaj, da bi se ameriški časnikarji 2igru-žali nad postopanjem Anglije, ki zaiplenjuje pasto z nevtralnih par-, nikov.
"Navedel bi še lahko številne dru,ge slučaje, toda naj to zadostuje.
"Vse, kar mi hočemo, je, da se piše o nas, kar je res in da se naS| pravično sodi.	.
"Naj ameriški listi prinesejo vse novice, kakršne so; dajo naj eitaleljem dejstva.
"To je vse, česar mi hočemo. Mi želimo, da se nas sodi pravično in nepristransko.''	|
■ ....	r . . i
Tako toži Jagow.
Ako je opravičen do tega tože-nja,.naj pa vsak sam presodi.
f^eveda, predno bo pričel presojati. naj s? spomni na '; laisitani-jo" in dr n ge take slučaje, potem se naj spomni na Dumbo, Papna, jHov-Kda itd.
' Pomisli naj. kaj so nemške ideje. kaj so nemške težnje, kdo je , povzročil vojno, zakaj je bilo končanih toliko in toliko miljonov J mladih življenj itd. Ako bo vsak na to pomislil in potem pravično sodil, mora pri poznat i. da mora vsak civiliziran človek sinrpatizi-j rati s sovražniki Nemčije, ki so si nadeli na lopo. da hočejo uničiti njene ideje in njene težnje, j Mogoče ho kdo rekel: Zakaj se pa tudi Angliji odločno ne stopi na prste, ki zn plen ju je pošto?
Amerikanci so civiliziran narml, ki želi, da ho civilizacija napredovala. <ia bi se svet nt zvijal v SVfi-( hodi in miru, in kot tak tudi ne mote dol -nikom, ki hočejo vni-či?i one ideje, ki nasprot n jejo svo-j hodi ln miru. od\i<eti sredstev. ka-» (tera sicer niso povsem postavna, jlmla st1 nikakor ne morejo prinnT-jati z uep<*ntavnostmi, ki s<* jih jt ' posluževala Nemčija.
Prav bi bilo. da bi pričel cel svet Nemčijo pravično sodili!
Nemški diplomat o "vojni po vojni".
Mr. Krcbs. nek ameriški trgovec I in podjetnik, se je, ko je bil v Ber-ilinu, oglasil pri dru. Karlu Ilelffe-I riehu, nemškemu državnemu za-| kladničarju. kateremu je st avil več j vprašanj gle<le bodoče nemške finance in trgovine ter takozvane "vojne po vojni", katero vsi prerokujejo. Dobil je zelo zanimive odgovore.
•
Prvo vprašanje, na katero je dr. HellTerich odgovoril je bilo: "Kak pomen ima za Nemčijo in Avstro-, Ogrsko prosta pot preko Balkana (do Carigrada; in kak pomen ima j to za Turč ijo in Bolgarijo?" w
Dr. Helfferieh je bil svoječasnol ravnatelj "Deutsche Bank" in kot tak je moral tudi svoje zmožnosti posvetiti turškim finančnim in ekonomičnim vprašanjem. Odgovoril J>:
"Poleg velike vojaške vrednosti, katero upam, da vsak vidi na prvi pogled, je tudi te velike vrednosti. da je s tem združen Zahod z Daljnim vzhodom. Najprej to o-mogoči direktno zvezo po Donavi do Črnega morja; to se pravi, da je tako nastala dobra zveza med Nemčijo, Turčijo in Bolgarijo, vsled česar ne bo mopla nobena sovražna država ovirati trgovine med temi državami. Na ta način so odstranjene vse težkoče z ozirom na izvoz iz Nemčije in Avstro-Ogrske v Turčijo in Bolgarijo ter nasprotno iz Turčije in Bolgarije v Nemčijo in AvstroOgrsko.
Gotovo boste saniiodsebe razumeli, da je ta zveza zlasti za Nemčijo velike in neprecenljive vrednosti. Zdaj bodo nemški trgovci lahko dobivali surovo blago iz Turčije in Bolgarije; in sicer iz Bolgarije žito, iz Turčije pa bombaž, sadje, baker, tobak in volno.
Vsi trgi so takorekoč drug zraven drugega, poleg tega ima to tudi precej vpliva na politične od-nošaje med temi deželami.
V večjih ozirih bo vsled tega veliko pridobila Turčija, kajti upe-Ijala bo naše metode in se tako boljše razvijala, zlasti v pol jedel j-skem oziru.
Bolgarski in turški eksporti so se zadnje mesece zelo povečali, vsled česar se veča tudi finančna moč Turčije in Bolgarije".
Drugo vprašanje, na katero je odgovoril, se je plašilo: "Kako stoje nemške hranilnice?" Odgovoril je:
"Ulogc v nemških %hranilnicah so zdaj ravnotako velike kot so bile takrat, ko je bilo razpisano pr-VO vojno posojilo. Razume se, da je to pripisovati patriotizmu nemškega ljudstva".
Vprašanje: "Kako je to, da je Nemeija izdala železen denar?'' tudi ni spravilo Helfericha v zadrego.
Njegov odgovor se je glasil:
"Nemški denar je zdaj v prometu tudi v onem ozemlju, kate- : rega so nemške čete tekom vojne
i
osvojile, vsled česar ga je pričelo seveda primanjkovati, kajti nikelj smo potrebovali za vojaške svrhe, f radi tega smo se morali poslužiti ' železa".	v
Potem je prišlo vprašanje: "Za- 1 kaj je cena markam v nevtralnih 1 deželah tako -padlaf"	J
"Ker smO odrezani od ostalega s
sveta in torej ne moremo blaga izvažati", je odgovoril, "smo morali vse kupljeno blago iz drugih dežel plačati v gotovini. Vendar naše rezerve zlata smo obdržali na preeej dobri stopinji in tako tudi obdržali našo finančno moč; seveda pri tem je moral nemški narod marsikaj žrtvovati."
Na vprašanje: "Ali se tudi socialistične mase strinjajo z osvoje-valno vojno 1 ■' je dr. Helfferieh odgovoril:
"Pri nas sploh ni nikakih nasprotujočih se mnenj. Nemški narod je danes združen v eno samo enolo, ki je cela za to, dn se z vojno nadaljuje, dokler ne bo prišla končna zmaga".
11 lede bodoče mednarodne trpo-vinc je nemški finančnik rekel:
"Trgovske zveze med Nemčijo in Združenimi državami so bile pred vojno tesne in prepričan sem. da bodo po vojni ravno take. ali pa še tesnejše. Po vojni bo imela Nemčija na svojem tr»n tako blago, da bo Amerika brez dvoma naša najboljša odjemateljica.
In vsled tepa bodo tudi naši prijateljski od noša j i še iskrenejši kot so bili dozdaj.
Prepričan sem, da za Anglijo ne bo polja v Ameriki, kajti našemu blagu ne bo mogla konkurirati; konkurirati nam tudi ne bo mogel nihče drugi. Po vojni nameravamo v naših bankah npeljati ameriški sistem, kar bo popolnoma gotovo velikega pomena za nas in za Amerika nee".
'Veleizdajaiec' Kramar.
Poročalo se je že, da je bil v Avstriji obsojen na smrt dr. Kramar, znani voditelj mladočeške stranke.
Takrat se ni poročalo kaj je vzrok, da je tega češkega politika doletela la usoda.
Ravnokar so pa došla preko Lon dona sledeča poročila :
Dr. Kramar je bil v aprilu 191;j aretiran v Pragi pod obtožbo, da je veleizdajaiec.
Veleizdajstva se ga je obdolžilo, ker je javno že pred vojno in tekom vojne govoril in pisal proti avstrijsko-nemški zvezi ter vedno delal na to, da bi Avstro-Ogrska stopila v zvezo z Rusijo.
Z drupo besedo, on je na vso moč nasprotoval politikom habsburške monarhije; in bil je tudi eden največjih in najmočnejših opozicionalcev.
Pariški korespondent londonskega "Timesa" j-^ dobil i/, zanesljivega vira naznanilo, da so avstrijske oblasti našle med njegovimi papirji kopijo nekega pisma, ki ga je pisal prinru Thunu. predno je izbruhnila vojan, v katerem je obsojal avstrijsko politiko napram Slovanom.
Kramarjev« politična kariera se prične, ko je leta 1*79 pričela mla-doeeška stranka z lojalno in ustavno politiko napram Avstriji.
Leta 1870 je cesar Frane. Jožef obljubil Češki popolno amnestijo z namenom, da bi bil potem kronan za češkega kralja, kljub temu, da ■io se Bismarck, Beust, (tedanji državni kaneelar) in Andrassy (tedanji ogrski ministrski predsednik) na vso moč prizadevali, da bi cesarja odvrnili od tega sklepa oziroma obljube.
Staročeška stranka, katero je vodil dr. Rieger, je takrat sklenila temu protestirati na ta način, la ne bodo več pošiljali svojih poslancev v državni parlament.
Toda leta 1870 je cesarjev privrženec grof Taaffe,p tedanji avstrijski ministrski predsednik, je prijel vplivati na mladočeško stranico, da bi zopet stopila v politično življenje.
Dr. Kramar je bil eden glavnih roditeljev te stranke.
Od leta 1880 do izbruha vojne je kramar igral važno ulogo v avstro->prski politiki; za nekaj časa je >il celo podpredsednik zbornice.
Dasi je on navdušen slovanofil, ie bil vedno velik avstrijski pa-riot, in zahteval, da se notranjo avstrijsko politiko spremeni nam-•eč, da se da Slovanom iste pravi-;e in da bodo v avstrijski politiki meli tudi Slovani svoj glas.
Ob neki priliki, menda na ne-cem kongresu v Rusiji, je baje po-:val zborovalee, da so zaklicali tri- ! eratno slavo cesarju Francu Jože-"u.--
Njegova politika je bila vedno trogo ustavna, toda nikdar revo- i ueionarna.	|
Vsi so prepričani, v Avstriji kot < udi drugod, da Kramarja ne bo l loletela smrt, temveč se bo ž njim ' godilo tako kot leta 1894 z Albertom Dreyfussom v Franciji. I
Neva epidemija,
V New Yorku je izbruhnila neka nova bolezen, ki zahteva med otroci zelo veliko žrtev.
Tekom zadnjih tednov se je pojavila v New Yorku neka dozdaj še popolnoma neznana bolezen, namreč otroci postanejo kot mr-tvoudni.
Zdravstvenemu departmentu je bilo dozdaj priglašenih blizu šliri-sto slučajev te bolezni, ki se pojavi le pri otrocih do štirinajstega leta.
Zdravniki se trudijo na vso moč, »la bi dognali, kje ima ta bolezen izvor, toda dozdaj še niso imeli uspeha.
Bolezen je nadvse nalezljiva in vse mestne oblasti se trudijo na vso moč. da bi razširjenje preprečili.
Tekom zadnjega tetina je umrlo vsled te bolezni ."iS otrok, izmed teh jih je največ v Brooklvnu. — Vseh smrtnih slučajev je bilo 7ti.
Vsi najboljši zdravniki so imeli včeraj posvetovanje kako bi to bolezen zatrli.
Dr. Emerson, zdravstveni ko-mišner, je predlagal, da bi se vsem starišem ukazalo, da bi otroke ne pustili na kraje, kjer se ponavadi zbirajo velike množine ljudi, zlasti otrok. To bo zdaj lahko izpelji-vo, kajti prelečeni teden se je rav-rif i* zaključilo šolsko lete
Rokoborba.
Los Angeles, Ca!.. 4. julija. — Danes se je tukaj boril Bert Coffev s Franeisom Dalenom. — Dalen ga je s tako silo sunil v brado, da je omahnil po tleh in par trenutkov pozneje umrl. — Dalena so aretirali in ga obdolžili uboja.
Nesreča pri igri.
. Ko je gledal včeraj v Richmond Hill devetletni John Ryan baseball igro. mu je priletela žoga s tako silo v plavo, tla mu je prebila čre-pinjo. — Dečka, so prepeljali v bolnišnico. — Zdravniki .imajo le malo upanja, da bi ozdravel.
Kako se različne narodnosti obnašajo v vojni.
Zanimivo je, kako nemški častniki karakterizirajo svoje sovražnike.
O Francozih pravijo:
—	Francoski vojak je galanten, nervozen in nadvse hraber, vendar težko ga je spraviti vtretjič \ isti boj.
O Angležih:
—	Anglež je v boju prekanjen in prevdaren.
O Italijanih pravijo avstrijski
častniki:
—	Italijan, tlasi je pri prvem napadu zelo Ijut in besen, je. ako se mu prvi poskus ponesreči, ob ves pogum.
O Rusih :
—	Rus je grozovit, toda ne vsak. 0 grozo vi tost i posameznega Rusa se ne more govoriti pač pa o ruskih masah, Rus gre, kamor se <r,i pošlje in gre v boj petkrat ali pa desetkrat za isto stvar; skoro ravnotako, kot bi se ne bal samega zlo-! dja. Edino, s čemer se more na-1 prani Rusu braniti, je vzdržnost in vračati napade ter upati, da bo do-j volj municije. V slučaju pa, da je Rus brez obrambnih sredstev, se brezpogojno uda.
Rad hi izvedel, kje fie nahaja moja sestra HELENA ISKRA, sedaj omožena ČAR? Doma je iz Podgrada pri Ilirski Biiriei. Pred dvema letoma sem dobil od nje zadnje pismo iz Chicage,
111.	Prosim cenjene rojake, ako' kateri ve za njen naslov, da mi javi, ali pa naj se sama oglasi svojemu bratu: Ivan Iskra, Box
112,	St. Marys, Pa. (3-5—7)
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusijljn Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo ▼ ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetnikn, pošljite ga takoj, ko sprejmite njegov naslov, ker ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli nroditi denarja.
TVRDKA FRANK SAXSEB, 82 Cortlandt St., Hew York, H, T.
f, 11 , ■■■,,.
Ne kaznujte svojega otroka, če joka.
Vaš otrok ne bo jokal brez vzroka. Bolj gotovo je vzrok, tla o-trok ne more spati radi krčev, griže, zaprtija ali drugih otročjih bolezni, kakor rast zob itd.
Dajte detetu Kopp's Baby's Friendki je rešil življenje miljon otrok zadnjih 40 let.
"Kopp's Baby's Friend" za-morete kupiti v steklenicah po ali .10 c. v vsaki lekarni. Če tega n>* doh«*te v vašem kraju, ali ako lekarnar hoče dati nekaj drugega. potem pošljite nam svoto za stekleuieo kakoršiio hočete in poslali jo vam bomo takoj.
Kopp's Baby's Friend Co. York,	Penna,
SLOVANSKI NASELJENCI!
20 tisoč akrov zemlje na prodaj v Taylor, Lincoln, Eau Claire in Forest okrajih, Wisconsin. Že j* na tisoče Slovanov, ki so kupil farme. Cena zemlji je $7.50, $10 $12..'0 do $jr> za aker. Zemlja s t računa med rodovitne farme. Pi site ali pa pridite sami! Slovenian Colonization Agency,
Marochnich & Co., 124 —5th St., Milwaukee, Wis Zastopamo Soo Line Ry. Land Co
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Po jasnila, kako poslati državljan it o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Ncwyorski urad: 2:10 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
INDIJANSKA REZERVACIJA
v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zem-lja za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom i poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako 'naznanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash. _(12-6—17-7)
t
NAZNANILO.
Titžmin srcem naznanjam žil lost no vest prijateljem in znancem. da je d n" junija za vedno .zaspal nepozabljeni soprog ozir. jpi ijatelj
j	JANEZ OBLAK.
Ranjki je bil rojen pred 3:3 leti j v Št. Rupert n pri Celju na Štajerskem. Kil je blag mož in pov-jsod priljiubljen. Bival je svoje-j časno v Vandlingu, Forest. City in Brow n d ale. Pa., ter je bil član društva Št. 124 S. N. P. J. Rati i slabega zdravja se je preselil na Montville. N. J., toda nič ni po gado, moral je iti v bolnišnico v Sommerville, N. .J., od kjer se. ni več vrnil.
Ostane naj vsem v dobrem spominu in Tebi, preljubi, naj bode lahka tuja zemlja!
Žalujoči: Josipina Oblak, soproga. Feliks in Leopoldina Zavnik,
prijatelja. Montville, X. J.
t Dr. L OR EN Z, |[
| Specialist moških bolezni. |
Jaz sem e«llni hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v i Pittsburgh u. Pa.
DR. LGRBNZ. 64! Penn A v. II. n&dst. nauliro. Uradne ure: dnevno od 9. do-j powine do 8. ure zvečer. V petkih od O. dopnlne do i popoldne.
Xedeljo od 10. dop. do 2. popol. ■VStBiSi i^s ■. • ' • ■ -: ■ ' i-......

GLAS NAROTVA. 5 4TTL. ^16.
fSpisal dr. Janko Lokar.
(Nadaljevanje).
Žive se Belokranjci od poljedelstva, živinoreje in vinarstva, ki se pa kljub ugodni legi in zemlji ne more razviti zavoljo slabega izvoza. Dosti ne potrebujejo, ker so skromni. Meso jedo le ob večjih praznikih in kvečemu še ob nedeljah. Zar-injujejo si z mastjo in lojem, a t tuli br«'7. zabele jedo. Izjemo delajo zopet Poljanei, ki si privoščijo mesa tudi ob delavnikih. Priča tejra je razmeroma veliko število njihovih mesarjev. Razva-dila jih je trgovina po Nemškem. Sicer je Belokranjec zadovoljen, če ima polič vina in kos ovsenega kruha. Njegova navadna hrana je krompir, zelje, korenje in debelač-ni žganei. Neki osebenik v Kotu ob Kolpi je izrekel nekoč zelo značilne besede: "Ko bi bil jaz t esar, bi jedel Ramo slanino in ajdovo povit ieo".
Kakor sem že omenil, si služijo v zadnjem času kruh precej v A-merikL Nekateri hodijo tudi na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino tesat in hiše stavit ; drugi so zopet neinškurji. to se pravi: s košem na hrbtu prodajajo po vaseh od hiše do hiš«- razno drobnarijo, kakor rolwe, nogavice, nože, vrvice za čevlje, sladkor, vžigalice, niti, ši vanke, glavnike, ogledalca, orglice in podobno. Neraškarijo pa po go ratih krajih Koroškega (tu so prodajali prej na steklo slikane podobe), Zgor. Štajerskega, Solnogra-akega, Dolenjega in Gorenjega Avstrijskega, Češkega----, a največ
belokranjskih nemška rje v zahaja na Bavarsko in v Švico. Kruh je trd in zaslužek zavisen od tega, kako se preživlja nemškar. C i m več strada in čim bolje si ume poiskati brezplačnih prenočišč pri dobili ljudeh, tem več denarja prinese domov. Nemškarji odhajajo z doma na jesen, po končanem de lu, in s«- vračajo na pomlad, tesar ji so pa pozimi doma. Ker nosijo nemškarji težke koše, dobe vsi neko posebno hojo. po kateri se lahko takoj spoznajo.
Tesarjenje prinaša manj kot nemškarjenje, dasi slove nekatere belokranjske vasi po spretnih tesarjih, tako na primer Grič, Dob-Ijiči, Jerneja vas, Dragovanja vas, zlasti pa Finki in Tanča gora.
Tudi amerikauski kruh je trd. Po mojem mnenju Amerika Beli Krajini več škodi kakor koristi, in veseli me, d:i so istih misli i nekateri preprosti Belokranjci, zlasti bivši Amerikanei. Brez ozira na to, kar sem že povedal, da se namreč belokranjski Amerikanei nera d i popri mej o poljskega dela, ka dar se vrnejo, — nekateri se ga vsled pohabljenosti sploh ne morejo poprijeti, — jim tudi sicer ne zaleže tuji denar, kar jim ga še o stne, še odštejejo stroške za vožnjo tja in nazaj. Ker odidejo najboljše moči, primanjkuje doma delavcev, ki so zaradi tega zelo posko čili v ceni. Polje se obdeluje slabo in postaja nerodovitno. Nekaterim se ga celo nje ljubi obdelovati. č'lo veku je kar težko pri srcu, ko vidi tuintam sredi poletja najlepše njive prazne. Še celo toliko se ne po trudijo, da bi pokosili travo, ki je zrasla sama od sebe. Rajši kupujejo živež zase in za živino. Krivo je temu edino to, da se zanašajo * več na Ameriko. V tej lenobi, bodisi veliki ali majhni, pa trpi nrav-no življenje, zlasti zakonska sreča. Moški puščajo žene same doma, cesto že teden po poroki, in žive tudi sami v daljnem svetu. 0-troci nimajo brez očeta pravega nadzorstva ,ker se mater ne boje. V mladih letih začno pohajkovati, kaditi in piti. Za delo jim ni, saj je Amerika. Večkrat jim dajejo pri pijači potuho celo matere same, ki se vdajajo v svoji brezskrb-nosti alkoholu. Za delo jim ni, saj je Amerika. Večkrat jim dajejo pri pijači potuho celo matere same, ki se vdajajo v svoji brezskrb-nosti alkoholu. Neredko naletiš na 6—10-letne otroke, ki pijo rakijo skoro kakor vodo. Matere se jim cesto le smeje, čea to bodo korenjaki, saj daje rakija moč.... Iste zapravljajo na najlahkomiselnejši način denar, ki jim ga pošilja mož »a poplačilo dolgov. Ta pride domov, najde oskrunjeno zakonsko posteljo, denarja nič, .dolg pa stari.... Cesto se vrne nazaj v Ameriko s namenom, da pozabi domačijo, cesto se vda sam udobnemu življenju, le malokdaj porabi vso moč za to, da se vzdigne.
V bahavosti, ki si jo prirvoje Belokranjci večjidel v Ameriki, tudi gospodarijo slabo, domov pri-iediL Lične lesene hiše podirajo in stavijo namesto njih pro-zidane, eesto brez preudar-, jih je, ki spravijo ko-
maj golo zidovje pod streho, pa
morajo že zopet iti čez morje, ker
jim je zidanje izpraznilo žepe. — Včasih se kmalu vrnejo in dokončajo pričeto delo, včasih pa puste, la razje neurje zidovje, in potegnejo vso rodbino z seboj, odkoder jih ni nikdar več.
Žalostna je ta slika, pa bi jo lahko še povečal.
Ko bi ne poznali Belokranjci A-merike, bi rekel, da je njihovo nravno življenje vzorno, ker se ne nagibljejo po naravi prehudo k nobeni vrsti strasti. Niso niti spolno razuzdani, niti ne pijančujejo, igrajo itd. Nezakonske matere imajo pri njih precej težko stališče. 1'boja, ropa ali velike tatvine ne pozna Belokranjec, izvzeti so Po-Ijenei prejšnih let. Versko prepričanje je pri lijem globoko ukoreninjeno. Za prvega gospoda mu velja duhovnik. Vendar je pri tem toliko razsoden, da ne odreče podpore sinu, ki je dovršil srednje šole in se ni hotel posvetiti duhov-skemu stanu, dasi hiša, ki šteje med svoje svečenika, uživa na Be lokranjskem spoštovanje.
Tudi pozablja rad belokranjski seljak nad cerkvenimi razmerami, a njegova kritika se ne nanaša nikdar na vero samo. Najbolj pobožni so Šokci in Poljei, t. j. prebivalci semiške in podzomeljsko-metliške okoliee. Sploh prekaša metliški sodni okraj črnomaljskega v pobožnosti. Po navadi Belokranjec lie koine. Če ga prime jeza, ne zaostaja v tem oziru za bra toni Hrvatom in ti zarobi take kletvice, da se ti kar tema dela pred očmi. V kletvah so posebno iznajd I ji vi Poljanei, ki znajo prekleti vsak del telesa na najoriginalnejši način in se ne boje niti carja, niti Boga. kadar kolnejo.
Vraže so razširjene po Beli Krajini še zdaj. Pogostokrat vidijo co prniee, zlasti odkar rodi zopet trta. Zastorjeno je še vedno marsikomu, oziroma njegovim živalim. Videl sem sledeči slučaj : neki prašič se je držal žalostno. Mimo je prišla soseda, šest desetletna starka, in potolažila gospodinjo: "Ne bojte se! Prašiču ne bo hudega, vi dele so ga samo zločeste oči". Na to je potegnila z notranjim delom svojega krila trikrat po prašičevem hrbtu, govoreč nekaj, česar ni bilo mogoče razumeti. Pri vsakem potegljaju je pljunila črez svoje rame.
Nekateri Belokranjci, oziroma nekatere Belokranjice slove med svojimi rojaki kot dobri zagovorniki urokov. Hodijo jih klicat na pomor celo iz tujih vasi. Pri živalih pomagajo zagovori le, če so nad deset kron vredne. Zagovorov ne zaupajo oni, ki jih vedo, niti najboljšim prijateljem, ker izgube na svoji moči. Če bi jih povedali petim, bi bili zagovori popolnoma brez moči. V moji domači vasi, v Dobljičih, je bil Cičin Matel, neki kočevski črednik s Tople rebri (Warmberg, Belokranjeem znan kot Blmperk), na glasu kot najboljši zagovornik kačjih pikov. — Mož je že mrtev. Njegovo slavo u-živa zdaj Ilrela iz Jelševnika, ki zagovarja uroke in bolezni, zlasti pri živini.
Tudi otroci imajo svoje vraže. Za ptičja gnezda si ne povedo nikdar pod streho, ker pridno sic nad mladiče mravljinci. Kdor pa gre na Gregorjevo pred solnčnim vzhodom nabirat na tnalo tresek, najde vsa gnezda.
Zdravijo se Belokranjci tudi na lastne načine. č'e se n. pr. kdo pre-tegne, mu poveznejo na popek ali v njegovi bližini na trebuh navadno kupico. Da se prime bolje kože, nakapajo nanjo nekoliko goreče svečiee, ki jo postavijo pod kozarec. Ker zadnja porabi kisik, je zunanji zračni pritisk tolik, da tlači trebušino v kupico. Te ne odtrgajo, ampak jo puste stati, dokler se ne prevrne sama. Včasih traja to pol dneva.
Za uspešno sredstvo zoper jeti-ko smatrajo mast zaklanih psov. To si svro in jo pijo. Kaj raai hodijo k nekaterim babam, ki so na glasu kot zdravnice ali vedežice. Najostudnejša vraža je ta, da je treba odreti žival na živem, ako hočemo dobiti od nje uspešnega leka. Jako dobro pa poznajo zdravilno moč posameznih rastlin.
Izmed belokranjskih praznih ver omenim še sledeče: na badnik ne sme priti prva v tujo hišo ženska ampak moški, ki dobi rakije. Nekatere hiše naprosijo kakega moškega, naj ne pozabi priti rano k njim. Če bi prestopila ženska prva prag tuje hiše, bi ne nesle kokoši. Na pust je pa narobe. Tu mora priti ženska prva in plesati v hiši. Potem je repa debela. Na badnik se tudi ne sme sedeti na mizi, ker dobiš potem na sedalu preveč tvorov.
Moški so na Belokranjskem žilave, vitke, visoke, redkeje, sred-njevelikf postave. V ravnini (Polj-
lei
ci) so za spoznanje nižji od onih, na hribovitem svetil. V obraz niso pravi Belokranjci debeli, ampak imajo izrazito koščeno obličje. — Izvecine so zarjavelih, ne rdečih lic. Oči so temnorjavih, prav redko sivih; lasje so jim črne ali kostanjeve barve. Brade ne nosijo kakor sosednji Kočevarji, pae pa brke, katerih si nikdar ne brijejo. I ženske so visoke, zelo krepke rasti, temnorjavih oči in polnih prsi Lase imajo temno-kostanjeve, pogosto čisto črne. Nekoliko svetlejših las so nekateri otroci, ki pa dobe z leti večinoma temnejšo barvo. Belokranjice imajo kot dekleta še precej okrogla, tudi rdeča, ne samo zarjavela lica. kot žene pa o-blednjo in ovenejo po navadi na £rlo. 1'ničuje jih pač težko delo.
Rod je torej zdrav in postaven Nekoč mi je rekel neki Tančan: :\Slab mož, ki ne more izpiti 'fer-klja' (l1/-* litra) vina, stoječ bos na snegu". Največji belokranjski korenjak zadnjih let je Zapujec Lovretič (po domače Brele), kovač po poklicu, ki še pusti za polič sladke kapljice suvati z žrdjo v trebuh in skoči za isto ceno črez široke in globoke prepadnice.
Če so Belokranjci v družbi, so radi veseli. Zdravie in drugih pesmi znajo polno. Tudi sami radi pojejo. Poleg mehkih, pogosto sentimentalnih liričnih pesmi imajo tudi junaške o kraljeviču Marku, o carju Lazarju, o hajdukih in drugih osebnostih. Pa te pesmi že izginjajo. Mladi ženski svet, ki bi jih moral peti svojim otrokom, jih ne pozna več in poje namesto njih z navdušenostjo razue cerkvene oli vsaj pobožne.
(Dalje prihodnjič).
Načrt za trajen svetoven mir.
Vsak, kdor misli, da so sanje apostoljnov za svetoven mir, le prazne sanje in nič drugega, naj bere knjigo "Prelevi jen je Evrope*', ki jo je spisal dr. Alfred H. Fried iz Avstrije.
On je knjigu spisal v nemškem jeziku, ki je bila pa nedavno prestavljena na angleščino in jo založila neka knjigarna v New Yorku.
Dr. Fried je eden najznamenitejših in najuglednejših mirovnih aposteljnov. ki je dobil 1. 1911 Nobelovo mirnovno nagra do.
On pravi, da je ta vojna pri nesla možnost, da bo enkrat nastal trajen svetoven mir; pravi da niso imeli pacifisti še nikdar toliko upanja, da se bodo njilio vi ideali uresničili, kot ga imajo ravno zdaj, ko vojna z vso lju tostjo besni in zahteva tako veli kanske žrtve.
—	Velika ura za paeifizem je prišla, — piše Fried in slika Ev ropo, kot očiščeno in na novo po stavljeno zemljo, sezidano na trdnih podlagah itd.
Dr. Fried polaga največ interesa za svoje ideale na Združene države; pravi, da bodo Združene države igrale veliko ulogo v tej stvari.
Združene države, pravi avstrijski pacitfst, so za svetoven mir že veliko storile. To svojo izjavo po laga na panameriško Zavezo, ki je po njegovi sodbi zasluga Združenih držav, ki je napravila med ameriškimi republikami veliko medsebojno sporazumljenje in tako preprečila vse mogoče vojne, ki bi sicer popolnoma lahko izbruhnile med eno ali drugo južno sredn.i ali severo-ameriško državo.
—	Evropa — pravi Fried — si bo morala vzeti za vzgled panameriško Unijo.
"Panevropska-Unija"	sa-
nje dr. FriathfT
—	V tem ni mogoče kako prazna fantaziranje, — on odločno izjavlja. — Pravi, da je popolnoma prepričan, da se njegove in baronice Suttnerjeve ideje popolnoma lahko vresničijo. (Baronica Suttner je pisateljica knjige "Doli 7. orožjem", kot je čitate-Ijem gotovo še znano.)
Dr. Fried ne misli mogoče, da se bo ta panevropska unija vres-ničila takoj po končani vojni.
On pravi, da se bo moralo — med zamirajoeimi odmevi grome-nja topov in med prihajanjem trajnega svetovnega miru — še marsikaj drugega storiti.
On ni bil ^ikdar in tudi zdaj ni za nemške ideje, istotako tudi ni za zavezniške; on pravi, da se mora odpraviti vse, kar je bilo v preteklosti, kar je v sedajnosti in si zasnovati nove načrte za bodočnost.
On navaja sedem točk, ki so
predpogoj za* vresničenje panev-ropske Unije in za njen obstoj
ter da se ne bo moglo v bodoče več delati takih grozovitih napak, ki so povzročile že toliko in toliko vojn. Te so:
1.	— Predragačenje evropske diplomacije.
2.	— Odpraviti se bo moralo starodobne vlade.
3.	— Premeniti se bo moralo sedajni sistem mednarodnih zavez in pogodb.
4.	— Splošno razoroženje; vojaške ali kake druge moči se bo moralo držati le toliko, kolikor zahteva vzdrževanje domačega miru.
5.	— "Natakniti se bo moralo nagobičnike" raznim kričačem in podpihovalcem. zlasti pa gotove mu časopisju.
6.	— Odstraniti se bo moralo vse "moralne smeti", katere bo pustila za seboj vojna.
7.	— Vstanoviti se bo moralo mednarodno justico.
Sedajna diplomacija je proklestvo za človeštvo.
Glede predrugačenja evropske diplomacije piše dr. Fried:
"Sedajna diplomacije je največje zlo za človeštvo. Izbruh seda jne vojne je postavil svetu pred oči, kaj je vse diplomacija povzročila. Vsak človek mora vi deti in tudi zahtevati, da se diplomacijo predrugači od nog do glave.
"Nikdo, ki more misliti s svo jiini možgani, ne more reči, da je to prav, da pet ali deset oseb odloči, če bo prišlo pet ali deset miljonov ljudi ob življenje.
"Tak sistem danajšnje diplo macije ni več primeren današnje mu času in današnjemu člove štvu.
"Človek bi mislil, da ga ni človeka, ki bi mogel tako odgovornost sprejeti na svoje rame, toda zdaj imamo dokaz, da se dobe še ljudje, ki so pripravljeni razpolagati z glavami miljonov in mi ljonov.
"Vse diplomatične spletke so se do danes vršile tajno; in do tičniki, ki imajo to v rokah, pra vi jo, da je ta tajnost v interesu države itd.
"Toda ljudje nikakor ne lju bimo te tajnosti, ker vemo, da dotičniki vsako minuto riskirajo z našimi življenji..
"Toda diplomatične tajnosti niso edina nevarnost. Velika nevarnost jo tudi tista staroveška diplomatična čast, katero se ne može obdržati in rešiti le s preli vanjem krvi.
"Kdor je bral različne "bele papirje", v katerih se diplomati posameznih držav perejo, je videl. da je bila usoda narodov, ki so živeli zadovoljno in srečno, odgnali ljudi v boj za puhlo in ne-visna od diplomatov, ki so gledali le na svojo čast, na svoj ponos in na svoj ugled. Smehljaje so zavrnili vsa posredovanja in pognali ljudi v boj za puhlo in ne-osnovano stvar."
Staromodne vlade so zaveznice sedajne diplomacije.
Glede druge točke, namreč glede staromodnih vlad, - pa pravi, da so sedajne vlade najboljše zaveznice sedajne diplomacije.
Pacifisti — večkrat ponavlja dr. Fried — so možje sedajnega časa, ki bi morali voditi svetovno diplomacijo.
Mednarodne zaveze.
Glede sedajnih mednarodnih zavez in pogodb pravi dr. Fried sledeče trezne besede :
"Takozvane mednarodne zaveze se ne more odpraviti na kak priprost in lahko umeven način. Niti po vojni ne bo sile, ki bi z lahkoto odpravile te zaveze. — Med naredi bo težko odpraviti to zlo, kajti samo kaka mogočna država mora izhajati, ne da bi bila v kakršnikoli zavezi z kako drugo državo ali državami.
"Vendar navsezadnje tudi ne bi bilo tako zelo težko, ako bi bila to splošna volja.
"Ako bi se najprej odpravilo in prenaredilo vse ono, kar je o-menjeno v prvi in drugi točki, potem bi se dalo tudi tretjo popolnoma lahko izvesti.
"To bi bilo čisto priprosto: — Zaveza, v kateri so Anglija, Rusija, Francija itd., ter Zaveza, v kateri so Nemčija, Avstrija itd., bi se kratkomalo spojili v evropsko Zavezo.
"Nikdo naj na to moje izvajanje takoj ne zavpije, češ, da je zdaj med tema dvema Zavezama tako sovraštvo, da je kaj takega vsaka vojn« čisto nemogoča.'' "Pomisliti je treba, da so te
Zaveze le izrodki današnje diplomacije.
"Spomniti se je treba, da so sedajni 'sovražniki' bili v vojnah prejšnjega stoletja večkrat zavezniki. Danes pa nekdajni — sovražniki — stoje skupaj in u-ničujejo svoje svoječasne zaveznike.
"Že zdaj se sliši v Nemčiji govorjenje, da se bo Nemčija po sedajni vojni takoj združila z nekim svojim sedajnim sovražnikom in pričela kljubovati onemu, ki je zdaj z dotičnim nemškim sovražnikom zaveznik.
"Ako se zgodi, kar je navedeno v prvih dveh točkah, potem ni skoro ničesar, xar bi nasprotovalo tretji točki.
"Nekaj faktičnega je, da bi ne bilo treba, da bi bila vseevrop-ska Unija, politična, kajti ne bilo bi najmanjšega vzroka, da bi bila taka.
"Ako bi bili vsi narodi zdru-zeni, ne bi bilo nobenemu dane prilike, da bi drug proti drugemu rovali. Politika bi. kar bi bilo posledica take Unije, popolnoma izginila in vsled tega bi bila vsaka vojna čsto nemogoča.
Vesoljna evropska Zaveza bi imela brezdvoma ugodne posledice na ekonomično in socialno živ ljenje.
lTaki Zaveza bi napravila nekako ugodno ozračje za vse one 'naredbe', ki se jih je napravilo v Haagu in bi postale v resnici tisto, kar bi morale biti.
"Konference v Haagu, ki so se že vršile, bi postale končno upoštevanja vredne in organiziran svet bi jih podpiral ?? svojim odobravanjem".
Militarizem.
Z ozirom na razoroženje Fried piše:
"Oborožen je je posledica — mednarodnega nereda. Oborože-nje narodov je isto kot je bilo nošenje orožja pri posameznikih v dobi brezpostavnosti pri posameznih narodih.
"Kot so posamezni člani posameznih narodov odložili orožje, ko je zavladal v poedinih narodih mir, tako bi tudi vsi posamezni narodi odložili orožje, ako bi se svet mednarodno organiziral, ko bo zavladal mednarodni mir.
"Vse izdelovalnice orožja — kajti orožje in streljivo bi se še vedno potrebovalo, seveda v drugačne namene kot danes — bi morale pa imeti pod kontrolo, o-ziroma bi jih morale lastovati posamezne vlade, da ne bi tako gotovi ljudje, ki delajo zdaj v času vojne ogromne dobičke, — ščuvali za vojno."
Vojnim alarmistom bo treba zamašiti usta.
Dalje pravi dr. Fried, da bi se moralo zamašiti usta vsem kričačem, ki bi ščuvali narode drugega proti drugemu in da bi se moralo vse časopisje, ki bi imelo isti namen kot oni kričači, odpraviti.
On piše, da bi se moralo s takimi pojavi ravnotako postopati kot s kolero, difterijo ali tuberkulozo.
"Moralne smeti".
Glede "moralnih smeti", ki jih bo pustila za seboj vojna, pravi, da se bo moralo odpraviti vse, kar bo spominjalo na vojno; --odpraviti bo treba vse sovraštvo posameznih narodov do onih narodov, ki se danes žnjimi bijejo.
Mednarodna j us tic a.
Najzadnejša, namreč sedma točka, bi bila pa temelj vsemu temu, pra/i dr. Fried. Mednarodna justico, bi bila za organiziran svet isto, kar je zdaj justica posameznih narodov za posamezne narode.
•
Dr. Fried dalje izvaja, da se more sedajne grozovite politične razmere v Evropi izboljšati oziroma odstraniti, le ako se bo se-dajno diplomacijo odločno in resno napadlo.
Ako bi se enkrat to vresničilo, pristavlja Fried, potem bi bilo treba tudi sprejeti nekako doktrino, ki bi bila podobna ameriški Monroe doktrini. Svojo knjigo zaključi:
"Prijatelji človečanstva se žalostno obračajo od Evrope, ki je zdaj oblita s krvjo. Toda prišla bo ura, ko bodo prihiteli na mesto katastrofe in pričeli z delom. Mi bomo pa še nadalje upali, da bo njihovo delo doseglo njihov namen, da se bo tragična perioda človeške zgodovine končala in da se bodo pojavili za človeštvo srečnejši dnevi."
(N. Y. Times Magazine.)
Slovensko katoliško
_®====^
potfp. društvo	svita Barbare
i h =51
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY. PA.
tOmywInn daa 21. Juuijt 1902 v drimri Ptuirtruk \ ^
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95 Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: IX>UIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St. Jollet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago SL, Jollet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IONAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pm.
I.	nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ', 52S Davson Ave, R. F. D. 1. Greenfield, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PA VEX. OBREGAR, Box 402, Witt, IIL
Dopisi naj se poSUJajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City. Penna.
__Društveno glasilo: "O L A S NARODA".
MOLITVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez s
zapono	—.70
Rajski Glasovi, v nsnje vez. $1.20 Rajski Glasovi, v platno ves. —.45
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemiki	t—.25 Ahnov nemško-angleiki tolmač, vezan	,—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	:—.70 Hitri račun ar	—.40 Pesmarica, nagrobnies	$1.00 Poljedelstvo	.—.50 Popolni nauk § čebelar*
stvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slovensko-angleški in angL~
slov. slovar	$1.50 Slov.-angl in angL-elov.
slovar	i—.50
Trtna ni in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	<—.50
0mni kmetovales	—.50 Veliki slovensko-angleiki
tolmač	$2.00
Vožčilni listi	—.25
Zgodba sv. pisma	. -—.60
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Revolucija na Portugalskem
Srečolovee
Strele«
I Sv. Notburga Titanik
Trojka, povest Turki pred Dunajem Vojna na Balkana, 13. sves. Zgodovina c. in k. peipolka
it. 17 • slikami Zgodba o povišanju Zgodovina »lov. naroda S.
zvezek Zlate jagode, ves. Življenja trnjeva pot Življenje na avgtr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
Božični darovi	.—.15
Don Kižot	«—.20
Erazem Predjamsk!	>—.20
Fabiola	,—.35
Gočevski katekizem	<—.25
Hedvika	t—.25
Hildegarda	1—.25
Hirlanda	r—.25
Hubad, pripovedke, 1. In 2.
zvezek po	<—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem -	»—.20 franami, mala Japonka	»—.20 Jaromil	r—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Knez črni Jurij	(—.25 Krvna osveta	t—.20 Leban, 100 beril .	—.20 Malomeetne tradicije	—.25 Menja, 1. in 2. zvezek	—.80 Mlinarjev Janez	t—.45 Na jutro vem	t—.30 Na različnih potih	•—.20 Nedolžnost preganjana in
poveličana	«—.20
O jetOd	.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pavliha	—.23
Pod Tnrikim Jarmom	—.29
Pregovori, prilike, reki	—.23 OPOMBA: Naročilom je prilo to vini, poitni nakaznici, ali »oHt
• vMlmi^aia
=—•21 —.21 —J2% —.20 —.30 —.50 —.35 $1.89
—JH —.80
—.40
—.30 —.50
-.71
8PILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite zvoje sovražnike
2.	zv. M aren, krščanski
deček 4. zv. Pražkl judek 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza
11.	zv. Rdeča in bela m-niča
12.	zv. Prisega huronzkegs glavarja
15. sv. Angelj sužnjev!
—.25 —.20
—.28
—.8$
—J«
KAZUU5DNI0S:
Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, no« voletne in jelikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po
Album mesta New Torka s krasnimi ■liV*wil| mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojn astenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kfntft. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrska mali
veliki vena Celi svet
Velika stenska map« U. na drugi strani pa «eti svet
žiti denarno vrednost, bodisi th znamkah, Pcitaina Je
«JM
—Ji —.25 —.15 »—.80 $1.60
•-Ji
v go*
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE 8E NANJ I
jjCENIK KNJIGg
f/	katere ima v zalogi
r SLOVENIC PUBLISHING CO V
t
S 82 CORTLANDT ST NEW YORK N Y. V
r	Vv


r

Jnpslonnska
B	=
=0
Katil. jednita
—g
f
Liiu>rporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
_ _
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. OKRU, 507 Cherry Way or Box 57, Brad
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 106. Pearl Ave.. Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Ools.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MAETIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich.
PETEB ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽI&NIK, Rout« 2, Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. J SEPH PLSllLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Bo* 701, Black Diamond, Waih.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva Cirila in Metoda, iter. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN CJRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne Mjiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pn tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasilo:"GLAS NARODi"
Za križ častni in svobodo zlato.

i bežnifea in tudi sam je iskal. A j povsod, kamor so prišli, so pasli .le nemo dre.vje, pogorišča, trob-neča trupla. Vasi Sales in Dol o-(vije je našel docela razdejani. Be-j guni so mu povedali, da je bil tam l s&m Osvin-beg s svojo četo. In l kam naj bi -bil šel Osvin-beg? Go-^ tovo iz mesta in je požgal te vasi, . zakaj Iloluban ni utegnil priti do j sem.	|
j In tedaj se je vnovič zmanjšal . up. da bi bila ušla Kosenka in
•	VjemŠa- Turkom.	j ' "Dobile so ju Osvin-begove če-
•	te", je dejal Žarko in prsi mu je I napolnila silna bolest.
I Sla viša, kojefga. četa se je že bi-jla dokaj ojačila. je sprevidel, da (treba potrkali na vrata mesta Te-' t ova in obesiti trinoga. Dogovoril se je z dragimi vstaškimi vojvodi in ti so bili takoj pripravljeni. 1 | Završalo je nekaj tajinstvenega' 1 po Stari Srbiji in bližarii so se veliki dogodki.	j
Vstaše je posebno vzpodbujalo napredovanje rojakov ob črnogorski meji. l)a s i so tam pomagali Turkom mohamedan.sk i Arnavti f Albanci) zoper svoje brate krist-i jane, vendar so morali bežati pred zmagujoč o četo. Gnslinje je bilo napadeno, ker so »mislili, da -dobe s tam mrrtesarifa. 'Bil je tam. a je pravočasno pobegnil v Peč (turški
Ilpek*. Ta mošnji vstaši, kit so imeli svoje skrivališče v takozvasnih |"pro'kletih planinah", v delu se-' (vernih albanskih gor, so sklenili,' {da morajo na vsak način dobiti mute.sarifa peckega.	j
Kljub temu, da sta skaderski bi skopeljski vali proglasila obsedno' stanje, ni ponehala vstaja, ampak! vsplamtela še vse huje. Nasilnost, ropanje in pnstošenje, katerega so opravljale turško čete še pred proglasitvijo obsednega stanja, se je sedaj podvojilo. Saj zanje ni veljal ta razglas, aorupa-k za vstaše, za ljudi brez pravice.
Slaviša se je pomaknil že v vas Borovice irt čakal dmigih vstaških čet, ki bi se imele sni t i tu. Vrhovni poveljnik bi bil Slaviša. Hotel je razdejati Tetovo ter rešiti in
0	svet it i Kosenko, katera se je po njegovih mislih nahajala že v be-govcjii haremu.
Žarko pa še vedno in i opustil ogledov in poizvedovanja.
Zarja je vstajala na nebu, ko se je vračal od poizvedovanja. Slaviša iga je pričakoval kakor ponavadi, da si je vedel, da se vrača prazen. Močno se je začudil, ko ga zagleda veselega in sraejočega se. Žarko je zdirjal k njemu in ga objel.
"Bratec, našel sem njo, ,njo. po kateri ani je umirala duša!"
V tem je zagledal Kosenko. Sla-višo je pogled .nanjo tako prevzel, da od veselja in sočutja ni mogel govoriti. Molče ji je šel nasproti, molče ji stisnil roko in ji pogledal 1 tako .prisrčno v njen 'bledi obraz
•	in njene erne oči, da je čutila, ka-1 ko je ginjen. Bog, ta .grozen elo-
1	vek, ki v klanju ni poznal milosti, ' katerega se je bal -sleherni sovražnik, je bil mil in blaig k nji. Da, solze so se lesketale v njegovih očeh.. .
Kosenko je taiko prevzelo vese-
•	lje, ker je rešena, da je izprva za-
•	jokala, potem pa se jela smejati; ' saj ji jc P° bridkost ipolnili urah : zasijal zopet žarek sreče.
*'Hvala Gospodu", reče čez tre-notek Slaviša, "da te je čuval in ' rešil! Povej, Žarko, kako si jo na-
Žarko pa je pokazal na Vjerušo, ^ ki je stal zadaj in ga Slaviša še ni opazil.
"Naj po v o Vjeruša, on to bolje 1 ve."
(Konec prihodnjič).
VES ORGANIZEM
i
SE MU JE 1 IZBOLJŠAL.
^ IT. JI. von Scblieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega t1aja. ki je s sto in stotisoči bolnikov v stalni zvezi, je pisal naš rojak Alojzij Pančič, P. O. Box 589, Great Falls, Mont, sledeče pismo:
"Pošljite mi še dve škatlji Bol-^ garskega Krvnega Čaja. Prva škatlja mi je hitro pošla, ker smo
-	ga trije uživali. Mene je popolnoma izdravil moje štare želodčne bolezni. Cel organizem mi je ta-ko okrepil, da se čutim zdaj po-
_ polnoma zdravega".
Eno veliko škatljo Bolgarske-} Q ga Krvnega Čaja, ki traja za 5'
-	mesecev, pošlje za 1 dolar karaor-J kol i: •
Manri PraArcts Go.
FITTXBVftQS, r a.

Zemlja, kmetje in dom j
v priznani prvi poljedelski državi Amerike J v državi Missouri.	|
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja za-	]
dnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene ko-	<
se zemlje za posebno nizko ceno.	J
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si	j
videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in	»
polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spo-	4
daj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA	J
PLAČE.	I
Našel boš tukaj polje, ki ga iii nikjer na svetu lepše-	<
ga; vrtove. zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje,	J ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. ]
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter	.
tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Vi-	/
del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa lioeeš pečati z vrtnarstvom, potem	\ lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). J
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de-	]
želo polno kokoši in jajc, Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.	^
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI - ! POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS - 1 TVOJ ZASTONJ.	<
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen. Ako te zanima cerkev, našel jo	i
boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni, pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu-	j kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. *
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih	< krajih.
Pronašel bos, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-	i
jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da	< imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ame-	<
riki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.	i
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO.
FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčižčen,
>	aker $35.00.	<
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnin^, mala hišica, 1 aker čist, aker '	po $23.00.	4
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
>	160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5	, akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-i	Jem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s KiSami od $10.00 do $30.00 aker. •	Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam
deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se s\et čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU.
Vso navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežfienže-belar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni jn-
>	flija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Nayk>r, Mo.
za Kriz častni in svooooo zlato. I I
Spisal Starogorski.
(Nadaljevanje).
"Da, da... z mladim, brhkim in lepim dekletcui je u&el star dedce Turkom. — Kaj pa misliš, grlica? Nis.-ui ušel radi sebe, vraga. potenn hi ne tvegal tako s-voje gla ve. Ker pa vaju imam rad, sem J storil t«. Zato s-* ne boj! Star sem In starost j«1 častitljiva. Drugače' bi bilo, ak«i bi bil jaz Žarko. Seveda. t »Mlaj bi me že Turki sedaj1 pekli na ra/nju, ti pa bi gledala."j
V jem tin j«' umolknil.
Nakiat pa je djal roko na oči in pogleda! pozorno. Pri tem so se mu razširili' nosnice, kakor !»i vohal smodnik.
l*o dimu mnrdi!"
"Jezus Kristus!" vsklikne Ko-senka. '"Morebiti pusttrsi Iloluban v svoji jezi revež» m s^lisT-a in jili mori!"
"Piwloii jib /e". de mirno Vje-niša. ".Morebiti pa ninna kaj. ra-/.un če najde kitko kozo ali volka. Jlaja j«- potbegurlu v gore."
Kosi*nk.i s«* je prekrižala.
"l*očila si si žt« nekoltko. treba jo. da greva naprej. Sicer sva že precej <ial<V*. vendar je bolje, da sva še dalje", tje menil Vjeruša in nadaljeval; **(iot»pod Itog je imt*l posebne namene, ko je vstvarjal ta ! Zdi se mi nekam tuj. ali uprav takšen, kakor bi bila že da-v Undokiii planinah. Vendar je to šeb» za .'-e tek gorovja, če s«' ne motim. Iti nama jo na desno, ker prihaja vonj dima z leve!"
In stare<- je jel silovito «opsti.
Iv4<seitka ga je pogledala začudeno.
"Kaj sopeš. ded, tako silno, kakor bi hotel napraviti veter?"
"Tfu... Ali ti ne sopiš?!" se je razjezil Vjeruša. "Vrag bi ne *opel, ako besi zažigajo koče! Xo. <■*• bi mogel s sopenjem napraviti »iopel bi tako. da bi odpihnil sne Turke iz podjarmene zetu-
tjH..."
Z«*|H*t sta potovala, ali počasneje. PfUMH-i sta zanetila ogenj za kaka akalo, <la bi sp«-kla iu*»so. iut-atreljerio oa |K>tu. Tako sta se tudi ubranila volkov. Vjeruša je pred begvm mislil na vse iu se tudi pri-*icwb*-l s strelrvom. Ko je spala K<*s«*wka, je stražil on; zadremal j« le proti jutru, ko se je deklica ze naspala, da je lahko stražil«.
Ko je tako sftražii spečo deklico •e je spominjal raznih dogodkov Koliko tužnHi <lni je še odmerje nili nW»gemu narodu? Zssije-1 kdlj dan svobode, vstane-!i kda. doracmaia? Odkar čuti moč v u<liJ» preliva kri tlačite!jev; v raznii i bitkali je bil wwtr.it ranjen, pre lival je kri. In vendar je temu ž< dolga vrsta let, pa zboljaalo se n n«*. V»taja ie Jmmela ca vstajo
JL ' f " f.	*	m	"
krajino. FSode-li katera dala domovini i o. kar ji je ugrabil krvo-lok bo prinesla svobodo?... In /aniMil se j<> še globje. Kost-nka pa j< mislila na ubitega deda, mislila na s-vojesga Žarka. Kje je neki sedaj Ali misli nanjo* Tako ga ljubi! Čas je brl že tu. da ju zvezo svečenik v ljubezni. Ali kaikor vzame črni oblak kmetu njegov up. tako je knita roka posegla med nju uprav v tre-notku. kc sta se mislila za večno združiti. Raz gnala ju je v lesove i k volkom m jastrebom, da tukaj i končata, razgnana, ne vedoča I drug o drugem.
In deklica je tožno povesila I glavico in solze so ji orosile oči.
Da ji p "C j preteče čas. je molila, j In molitev ji je vlila v srce uteho, j jo borila in vzbudila v nji nado, j da najde Žarka. Kakor je bežala ; noč pred jutrom, lako je izginjala tema in žalost iz njenega srca. Ob zori sta potovala naprej. Ttretji dan po begu, ko se je že i veeerilo, ju privede zložna pešpot j v neko globel. podobno podolgovati dolini. Iz daljave kakih dvesto korakov jima zažari rudi svit
st raznih ognjev v oči.
* * *
Vjeruša dene roko na oei in gleda. Nato reče veselo: "Naši so... begunci." "Hvala 1 »ogn, rešena sva!" A naenkrat je tam pri ogn .jib j nastalo vrvenje, slišali so se preplašeni kriki,
Vjeruša se je stresel in objel Kosenko, (kakor bi jo hotel čuvati.
"Mili Hog. to so Turki! Koljejc
-	begunce!"
j Niso še ju zasledili, ker jim j* branila noč.
Vjeruša ni dolgo premišljeval Pljunil je in potegnil Kosenko se boj v strugo hudournika ter s< stisnil pod brv. ki je peljala čez.
■	Vsi zobje so mu šklepetali, das Vjeruša ni imel navade, da bi, s<
" j bal. Ta nenadni pogled na Titrk« ga je splašil. ker je mislil, da sc
■	to llolubanove čete, ki so naši«
I	njegov sled. Da je Holuban in nje
■	gova «"eta že davno pri Mohame
-	du. tega ni mogel vedeti.
"Ej. z I odeja!" je mrmral
-	"Speče j o me kakor ovna. in das ' je moje meso že staro, kaJta bije
-	na i« volt-je bi se vseeno oblizo
II	vali pri tej pečenki. Gotovo in< linabo<lejo na koJ. kakor prašički i]na raženj. Tfu. vrag jih vzemi!" ' Medtem je hrup potiehal in po 1 stalo je tiho.
» Vjeruša je napel ušesa. Nato j< pomolil oprezno glavo izpod brv . in gledal proti ognjem, ki so bil • ! pogašeni. In vzdih olajšanja mi
-	je privrel iz prsi.
i "fklšli so br.*z naju. Hvals j Bog-.i!"
J Vendar že ni zlezel izpod br\'i >-nego<« nekoliko udobneje sedel ii -Ipogl-vtal Koseško, o. Šele sedaj je opazil, da je ble
i| da kakor vos^Jt. Milovaje jo ji božal.
i; "Sirotiva,-hudo « ee twtraSle..
iA ne boj se, vse je v rodu. OdžTi 1
so in tu naju več ne bodo iskali." 1 Deklica je vzdihnila.	i1
"Ne dobili bi me ®ve!" Starec jo je pogledal. "Ne dobili bi te, res je, zakaj * prej bi morali zaklati Vjerušo. A 5 kar tako bi jisn tudi ne šlo iapod * rok. A če misliš s tem reči, da bi 1 si storila kaj zalega, je to nespa- 2
imetna_misel in grešna. Kaj pa naj s stori Žarko brez tebe?"	j
J j Pri t eni i-menu so se vlile Ko- ' senki solze po bledih licih. j "Oh. Dog ve. če ga bom še kdaj videla!"	f i
I "No, no, ne vzdihuj ! Še dodo- 11 j bra se ga nagledaš, nehvalež-' nika."	|li
"Ne, ded. on ni nehvaležnik.",* I "Tfu... ali sem rekel? In če t( , sem rekel, sem rekel kar tako, da- f si mi ti i nič kar po volji, da ga še 11 ni s sokoli. Prav lahko bi zajelj Jvso to zalego in jaz bi si oddab-'I1 nil."	li
"Kako naj <izve, da *va tukaj?" Vjeruša. je pogledal Kosenko. n "Tfu... ms je!" Nato pa se je vzdignil.	1
"Kosenka. ali si utrujena?" ( 41 Ne."	T
"Ali bi labko šla naprej?"' x "Lahko."	n
"Poleni pa idiva, zakaj tu osta-.ti se mi zdi vseeno nekoliko pre- P blizu."	,	P
Zlezla sta. iz Siliige in nadalje- s vala j»ot dalje v gorovje.	J"
Nista še h redila dolgo, kar pri-lv (me Vjeruša deklico za roke. Sko- ^ jzi vejevje je prodiral lunin svit, n da st;. videla š.- dokaz ja^no po gozdn.	s
"Ali si vi i šal a ?"	«
"Zdelo se mi je, da so korale i." v "tuj, zopet!"	r
Posluhnila sta in res so se slišali s . koraki.	P
"Ali po naju zasledili?"	j
-	"Beživa!"	^ '' Da, beživa !" z Tn hitela sta oprezno v d in go
jemo i', tn-ko oprezno, kakor se je le f
-	dalo.	<-
Ali v tem zagrmi glas:	I]
"Stojta!"	J
Vjeruša pa je stresel z glavo G "j kakor divja zver ter vlekel Ko- n ^jsenko za seboj in sopel 'kakor ko- r. 11 vaški meh. Po glavi so mu švigale "i misli:	o
>j "Tstavrm se, prav res, ustavim \se. Koscnka pa naj beži naprej." j •J j ln otipal je samokres in jata- \ 1 gan. Nato pa djal:	>
j "Dobijo naju. Bolje pa je, da i ljSe zato potrudijo, kakor pa da na- z ju vzamejo brez truda. Ti beži na- i •. prej sama. jaz pa jih sprejmem, fl ''j Da bom vljuden, na to se za-'yiesi."	v
In Vjeruša je v resnici obstal in potegnil jat a gan in samokres. ; '■ Preganjalci .so so nm približali f tako, da bi jim lahko videl Obra- ^ ''•že. Bilo jih je pet.	}
^ I Že je dvignil Vjeruša samokres, { '*t kar ga je naenkrat spustil. Široko \ '"jje izbulii oči, zakrilil z rokami in \ x sc zgnidil na kolena.	|,
V tem ga je pograbila močna j roka za vrat.	^
Vjeruša pa se je že zavedel, se , stresel z vso silo in vskliknil: ( "Ne zadavi me!" Pri tem glasu se je sklonil vod- ] h ja te čete k Vjemši in mu i>ogle- j dal v obraz. Nato pa je zakričal, j da.se je razlegalo po celem gozdu: , ?1 "Vjeruša... Vjeruša... Vje-i- ruša !... "	j
Vjeruša pa je sopel od veselja o in utmijenosti.	- ;
"Silno si me uplašil!" je "Nisem vedel, ker imaš to j obleko."	(
1. Vjeruša pa se je *maboma vzrav-B- nal in djal, kakor bt <ie nečesa . ?e spomnil:
s. "Kownka je odbežala nasi prej."
yf Vodja čete, jedva da je slišal : :e ime K osen k e, je planil naprej in ;o za trenutek nato fee je vrnil, noseč le v naročju deklieo. Hirota je one-a- mogla, ko jo je spustil Vjeruša in e- se zgrudila na tla ravno v trenut-,ku. ko je vodja zakričal:
1. * • Vjeruša... Vjeruša!... " si In ta glas «e ji j€ zdel taiko e- znan. da jo je prešinilo rn ji vzelo o- vse moči.
ie In ta glas je bil Žarkov. :a	VILI.
tklkar je bila &o6eaka ugrab-o- ljena in ni bilo po Vjeruši nikjer sledu, je bil Žarko ves otožen. Go-je voril je malo, izogibal se je to»WBr vi riše v in često so ga zasledili, ko je li sedel na skali in strmel v daljavo, ni Slaviša se je trudM na vso moč.
da se <mtde z Vjerušo. Po oni bk-la ki pri Selcih je krenila četa vsta-šev nazaj v "orlova krila", nade-ri, ja je se. da Jiajtle omli Kosenko in in Vjerušo. Tan i ju -bilo tain. Kaj
naj počne? Kam sla pobeguila? e- Žarko je radikal venomer:
je "Oh, Jectia, Gospod Jezus!"
Slaviša je prepustil Žarka aaj-o jačje vstaše, iki saj bi poiiali m
GLAS
"Si bolna, Mina?" je vprašal
Trebar in se skloni! nad njo. Nekaj grenkega je čutil v grhj, nepotrebna mis^l nrn je butnila v elnvo.
Ženske, ki so sedele okrog inke, opravljajoče ra2na roena dela, so molčale iu se pomenliivo sfiogle-dovale.
Mina se je blaženo nasmehnila Troharjn in sklonila naprej. Tre-liar st. j,, tudi smehljal, pa le navidezno. Poslal j h rdeč v obraz, trd po vsem telesu in želu zaeit-den.
4'Kaj? Kako?"
NVrc^ir ni mogel izreki, prišlo je zanj nenadoma.
"Nikoli mi ti i ^ i ničesar omenila
0	tem !''
(Ilas mu je bil t r-d. obraz jezen in bil j«- -:e vedno zelt^ začuden. Prejemala se <ra je togota. Mina je to opazila in obrnila j« glavo j v zid.	j
Pnčanova. je začela glasno pri-l ]>ovedovuti:	j
"Ob enajstih dopoldne s«m zve-! dela v tovarni, da ji j«* prišlo sla-j 1*». Prestrašila sem se zelo In hi-j trla k jiji. Kil je tam že tovarniški i zdravnik, tisti mladi smerni dok-1 tor. liekel j«*, naj se jo prepelje v J bolnišnico. ('emu v bolnišnico No. jaz nisem vedela, y.;i kaj grei, pravzaprav. Pn sem poklicala iz-v<;v i<kii in peljali smo jo (lomov. Toda ni ni«"... š, 1«. bo. . . "
Pri zadnjih b« sedali je Pučano-va birsila v smeh in solze so ji pri- < šle v O."i, da se j«* monila brisati s pr«-dpašnikom.	j:
1'V.A Roga, k:*ko nenadno!'' j«' pripomnila rdečelaska.	j:
Janko je nemirno stal ob poste- 1 Iji bolnice, stal sedaj na eni, se-' <l:i,j na drugi nogi in si v nenadni • zadregi popravljal brke.
"Kaj bo sedaj?" mil je ušlo In ugriznil se j«- v ustnico.
"Prišlo je nenadoma, nisem še 1 mislila na to!" je šepetala bol : n iea.	!
"Pustite jo pri mini; ni je tre- J ba ve mučiti s praznim čebljanjem". pripomni j ozn o gospa na. idoča mimo postelje in ne da bi se ozrla na Mino.	'
Mrak je nastal. Ženske so mir- -no kvaekale dalje. Trebar je ho-, dil ves zamišljen po svoji sobici gorindol, Mina pa je nepremično ležala v postelji. V njeni glavi so se jKidih' misli, dinrga za drugo, /mislila se je tmli na smrt. Jasen
1	i j«' bil brezobzirni boj med njo in otrokom, katerega pričakuje. Slutila jo strašne bolečine poroda. Otrok hoče živeti, pa. ce prav bi ugonobil njo samo. Ponoči se jo je polotil smrten strah. V polsanj&h je blodila v velikanskih prostorih. IVwsiwl blato, pogreznnje. od-svit krvi. Kilo jo je tako strah, da j*- zakrivala v bolesti; vzdigujoča roke, je tavala po neznani opolzki rnehkoti vsa zmučena in pojemajoča... Odprla je oči: na mizi je žalostno brlela petrolejka in ženske v spodnjih krilih so stab* o-| 4mlo postelja. Sedla je.
"Vlezi se in hodi niinia !" je prigovarjala Pnčanova.	i
Nežika ji je popravljala odejo pri nogah in bila vsa usmiljena.I Mini j«' zaigral tedaj nejasen smeh okoli usten, gledala je s široko odprtimi očmi po sobi, kot hi neko-i ga iskala.
Tre4>ar je si on H v svoji sobi pri odprtem oknu in pnšil eigarHo.
XII T.
Naslednja dan pod večer je t>i*i-šla babica v hišo, ženska štiridesetih let. Hodila je naglo okrog bolniee. govoreča o vseh možnih stvareh, o vremenu. draginji, po-! rodrh. Sedaj je potrebovala česa' o<l gospodinje, potem od PUčano-ve in nalo od Katinke. Končno je zaprosila zelo vljudno tudi Ne£i-ko za šivan ko in nit, da si prišije gumb pod vratom.
Porod ni bil daleč. Trebar je sedel doma na postelji in je gledal neprestano pušeč v strop. "Vse to ga je zelo jezilo m vse se mu je gabilo. Iz sosedne s-*oe, kjer je ležala bolnica, je prihajal vroč zra'k; zato je odprl okno.
Katinka je prišla tiho po prstih k nje.mti. Njen obraz je bil nena-i vadno resen in spodnja ustnica se' ji je globoka povesila.
"Ne morem gledati vsega tega", je rekla polglasno. Potem se je nasmehnila zlovoljno in mu pomolila roko. 4 * ('-est it a mo! Morda bo sin!'' Temno jo j.- pogledal izpod čela in pljunil na sredo sobe.
Slišalo se je, kako hiti pripove-' dovati babica o težkih porodih in svoji dolgoletni praksi. Clovorila j je tako naglo, kakor bi žvenke-tali noži. Vmes se je na 'krat.ko in z visokim gljwiom smejala, i ' Kje ate dobili tega vrasga!" je vprn*al Trebar Katmko. i "Stara jo je nakje iztaknila!"
"To ni babica, vrag je!"
Umolknila sta in poslušala dalje. Ženske so hodile semintja. Culo se je stok bolnice Mine, babica je utihnila in slišati je bilo le njene nagle drsajoče korake.
Vse je bilo tiho, da se je čulo sopenje žensk. Katinka se je u-j griznila v ustnice in uščipnila! Trebarjn roko. Luč v sosednji sobi se je premikala, in dolg prameni luči je padel skozi polodprta vrata na Katinkin idiotični obraz.
Kmalu .sta Katinka in Trebar začula bolesten vzdih m nato ječanje bolnice. Starka. gospa Lena.' je glasno zehala, a Nežika je iz-pušeala iz sebe tanek, začuden glas. Trebar je to poslušal, a kmalu spoznal, da je lo glas ihtenja, žalosti ali sočutja, to ni mogel ve-detL "	t
Stopil j.- k vratom in jih zaprl. Ničesar ni več čul. Ko je potiho-ma zapiral vrata, je videl, da so stale ženske okrog postelje tako, <la Mine ni videl. Nežika je klečala koncem postelje in imela glavo podprto k rokama, a Pnčanova in gospa Lena sta imeli tako ža-1 ost ne obraze, <la ga je to mučno presenetilo.
Legel je na posteljo. Vse to. kar je videl, ga je potrlo. Vpraševal je samega sebe, ali se pač sme imenovati očeta. Nek glas mu je odbival. S;- enkrat s«* j«- spomnil vseli važnejših detajlov te svoje ljubezni in je prišel do zaključka, da je ona sama kriva tega. Tudi mu j.- prišlo na misel, da si je ona sama za že-!«*! a tega dogodka, misleča, da s tem še bolj priveze nase njega, ki ga smatrajo vsi za očeta.
Iz. loga nepravega naziranja se' jo rodilo sovraštvo do nje, ki bi io moral ljubiti. A ker je bil v svoji notranjosti vendarle prepričan o svoji krivdi in se je spominjal natanko lepih t r enot kov te svoje ljubezni, mu je bilo grenko v duši. Videl je nove dolžnosti, ki si jih je nakopal sam na glavo s tem, da ji* hrezmlselno grešil, in sedii j >se je resno bal, da teh novih bremen ne bo mogel nositi.
Ko je tako raz miši je val. je naenkrat začni cvileč otroAki jok. Vstal je in stopil v sosednjo sobo. Mina je nemirno ležala, imela oči zaprte in mokro čelo. Njena lica so s«1 mu zdela močno obledela. Videlo se je njeno okostje in Trebar je gledal nenadoma, kako ma-( la bo po smrti njena glavica m kako velike globine bodo nekdaj pod njenim čelom. Za hip se je rodilo usmiljenje v njegovi duši. Ganilo se je naglo in takoj zopet • ►tr.plo. Spomnil se je svojih skle-; pov in vstrajal pri njih, trudeč se.1 da premaga trenotno dobroto.
Povedali so mu, da ima sina.
Bf-
Močno ga je zapeklo v prsih. Ni ga zapeklo to, da je dobil sina, temveč tista gotovost, s 'katero so vsi govorili, da j«* dobil sina, ga j«' mučila.
Mina je počasi, neopaženo odprla oči in blažen nasmeh je preletel upadla lica.
"Zelo dobro se je izvršilo", je rekla babica.
"Torej vse v redil?"
"V redu", so odvrnile ženske h kratu.
Otrok je jokal.
Omahljiv nad vsem tem, prevzet mešanih čustev, je Trebar naglo odšel na ulico.
(Dalje prihodnjič).
Samo sto bil j ono v!
Pariz, Franeija. 2. junija. — .Tean Fino. znamenit francoski pisatelj. je izračunal, da bo vojna stala cropske države, ako traja še eno leto, — samo! — od sto do sto-d vaj set biljonov!
NAŠI ZASTOPNIC.
kateri so pooblaKenl pobirati naroi-nino sa "Glas Naroda" ln knjig«, kakor tudi aa m draft v našo stroko spadajoče posle.
Jenny IM Aifc. la ekellcn: Mihael Olrar.
Ban Frandaco, CnL: Jakob Lovila.
Denver, Cele.: Frank Skrabec.
Lendville. Cele.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Col«.: Peter Culig, Frank
Janesh in John Germ. ! Salida, Cele. In okolica: Louts Co
stello.
Clinton, Ind.: Lambert Bolsfear.
Tnilanspoll«, Ind.: Alois Rudama.
Woodward, la la ekellcn: Loka«
Podbieaar.
Aurora, DL: Jernej B. VerUI.
CUeage, DL: Frank Jorjoree.
Depue. DL: Dan. Btdorlnae.
Jeiiet, DL: Frank Lsurlch. John Za j letel ln Frank BamblcU. 1 Im SnBe, DL: Mat. Konpi
MelnfU. DL in ekeUca: Math. Gai-shek.
Odeeby, DL: Matt. Hrlbernlk. i Wwkmu, DL la oftolica; Fr. Pet-covSek In Math. Ogrla.
So. CUan DL: Frank Cerne.
Springfield. DL: Matija Barborll.
I CVJaži'ml ^St^a^bT ft Mi lili. Mmm. s Mak Lakom
r* Vaš	denar kupi kakovost
■ \	Kakovost to je pa tudi vse, kar je bilo
IV - \ / \	nudeno možem s kadenjem Prince
■V Ur^^jkL tok \ 1 j	Albert. Kuponov ali premij se nikdar
I \\V /	ni rabilo. Prince Albert ne more nika-
I/ j Vvv^!	kor trpeti pri državni ali narodni o-
I ^ lOv\\	me jitvi rabiti kupone ali premije, ker
I M&t^ŽP^ti I x\ m	na* smoter Je bil vedno le dobra ka-
I N V^^^iIKvi vV r	kovost!
ik \ ^ ^V	Kakor hitro prižgete Prince Albert
-j) VvjfPfei	tobak, takoj spoznate, da je brez vsa-
f^vTžž^^^^	kega pečenja ali ščegetanja. Vse je
I	odstranjeno s patentovanim načinom
1	takrat, ko se ga dela.
l,!	Prince
aii	Albert
I KESBBtecSW^^BDt^WBl	fAe national joy »moke
I EWSI^j^mSSf^^^^. fli
I ■ ^mrSj^EMS	j® take vrste tobak, ki se vam priljubi, ker
I i v/ MtUk i /I Xa zadnji strani pri ime	ga lahko veliko kadite in vsaka nova škatli a
■ISV ml^M t" ! m Allu-rt vre<-ic<t bost«- kitali:	J
KSm W /nil l at, ,,ted Jul>' :unh	povzroči še boljši okus, kot prejšnja.
iMBI'll	Kupite Prince Albert in ga takoj poskusite
IfflS^^L / I - .V«	- v cigareti ali pa pipi - ker je tako dober
mflSfP> Buaa«^.	i it M vrhu izvlažilec v. gobico, hi n-	__, ^ , , ...	v	.	,
■flHjMangSfWtsm "I hrani tobak vf*<ino v dobn-m	vam bo zal, da mste tega ze preje vedeli.
[^""aMeat^^fMfce M	uju.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salem, N. t
. POZOR, ROJAKI!
Xa prodaj imam harmoniko na štiri tone, dvakratne, Lubasovega dela. Kdor jo želi kiupiti, naj piše na:
John Gram,
90 E. V oris fit., Akron, Ohio.
POZOR, KROJAČI!
Išči* se krojaškega ]K>mor-nika za popravljanje in prešanje molkih in ženskih ohlek.
Valentine Stanit', J944 Carroll St., St. Paid, Minn. (5-6—7)
Promenjajte svoj prost fas v dolar*
je. Pišite 5e danes po našo zadnjo ponudbo; Cisto prosta in se pridobi. Naslovite: Novelty Sales Co. P. O. Box Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO.
Jzila je bro&ura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE.
Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Cisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Srbiji oziroma Rusiji.
Zvezek te brošure velja 50^. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki lio denarje razdelil med avstrijske vojaško ujetnike na Ruskem.
Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armad nega zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni halon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi za-stavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil R^le-čega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, ka.terega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belili snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja JIofTerja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek v G orlicah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega neonskega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki delili rajo prod generalom Mackense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalea. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko San. — Oddelek konjenice v Goliciji. — Vojaška inaša na prostem. — Tabor avstrijskih čet v Srbiji.
Naročila na brošuro in denar naj se blagovolijo poslati:
VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PI., New York, N. Y.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne □pravništvo ne uredništvo.
NAZNANILO.
Vsi tisti delničarji, kateri so se prijavili in podpisali (ali kateri se še hočejo prijaviti) za odstop od delniške družbe "SLOVENSKI DOM" v La Salle, 11!.. naj blagovolijo poslati ali prinesti svoje delnice ali pa knjižice (pobotnice) podpisane s svojim imenom, kakor tudi imenom ene priče in to na zadnji strani delnice.
Iste se naj prinese ali pošlje na: Mr. Math. Komp, 1026 First St., La Salle, IU. ali pa:
Mr. W. A. Panneck, 557 First St.,	La Salle, HI.
Rad bi izvedel za naslov TONETA, ki s o nahaja nekje v Colo-radi. Prosim, da se mi oglasi.— Alois Iskra, Box b'. Norwich. I »a.
Rad bi izvedel -/a naslov svojega prijatelja JOSIPA BAKU*. Doma je iz Moravč in sedaj se baje nahaja nekje v Clevelan-du, Ohio. Prosim cenjeno roja-
. ke, če kdo ve za. njegov naslov, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Ludvik Vičrč, liox 807, Glassport, Pa.
Rad hi izvedel za naslov svojega ujca iu dveh bratrancev JANEZA in FRANCA 01 MER MAN. Nahajata se nekje v Clevclau-<ln, Ohio. Doma sta iz Dolenje vasi št. l.l pri Ribnici. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, ali naj so pa sami javijo. — Anton Mall i, A veil a Supplv Co.. R. R. P. D. 2, A veli a, Pa."
(5-7—6)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo odprli novo zlatarsko trgoTlno na 6120 SL Clair Ave, Cleveland, O. NaSe podjetje Je lnkorpori-rano po postavah države Ohio, je pod posebnim nadzorstvom, ter je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer je nafie prvo in edino slovensko zlatarsko podjetje inkorporirano v Združenih državah.
Dasi Je tvrdka nova, vendar pa so
ustanovitelji iste znani rojakom Sirom
Amerike že mnogo let.
Priporoamo se za "naknp zlatnine, srebrnine, žepnih In stmsklh nr, i. t. d. Pri nns bode vsaka ura, predno se jo tla iz rok, natnnč-no regulirana ln pre-iskuSena. Posebna 201etna praksa v popravi ur in zlatnine v starem kraju in Ameriki. Priznanja In pohvalo imamo ne samo od rojakov, temveč tudi o«l drugorodeev. Ne bomo se baball, temveč prinesite ali pošli i te pokvarjeno uro, zlatnino ali graf of on, ter se prepričajte.
Naša posebnost Je novi govorilni stroji ali graf of on i, pri katerih nI potreba menjati igle, nadalje ploSče v vseh jezikih.
Posebno znižane eene za tekoil mesec, to pa zato, da se z rojaki čim v«i »e-znanlmo,
ToraJ, ako potrebujete kaj v zlatar* skem ali grafofonskem oddelku, pridite ali pn pišite, da se seznanimo in se prepričate.
Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. 6120 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
Wm. Sitter, predsednik, J. Prostor, tajnik, J. Popetnik, podpredsednik.
Dr. KOLER,
638 Peon Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler Je najstarejši hrvatski zi] ravnik, Speci Ja-list v Pittsburehu, ki ima i::ietno prak so v zdravljenju tajnik moških bolezni.
Sifili* ali zastrupljen je krvi zdravi 3 glasov i tiin Gu6, ki ga. je izuinel dr. prof. Erlich. Ce i-mate mozolje aU mehurčke po telesu, v £iiu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne <'akajte, ker ta bolezen se nalaze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec atl tri. per tn tudi vse drugo posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehujo mnška zmožnost, ne t-akajte, temveč pridite in. jaz vam jo bom lojiPt povrnil.
.Sušenj*; cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem i"asu, Ilydroeelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki phvzrofMJo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škroffe in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečist« krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah In petkih od »i. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, Oetvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite ime in Številko!
f Zadnja novost.
m	Viakevrste žganje, brinjevec, alivovec, tropinovec itd., kakor
tadi razne likerje, naredi lahko vsak brez vaake priprave, brez ku-O hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsako M steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-w Se in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ^ lalonerjih »t	F. P. Barton piše:
Y	"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo.
Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka-3 kor ste vi pisali. Pošljite še itd."
M	Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, do jo
* blago v resnici hvalo vredno. A	Pišite na:J
f	JAKSHB
Box 366 North Diamd Statioa,	PITTSBURGH, PA*
Iv
i:
4 *
4 4
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli maski "bolezni, pišite po našo brezplačno Vijty«*, V tej knjižici lafako citate, kako se možje, ki trpi jo na bolezni kot je zastrupljala kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni. nadnha, neprebavnost,. zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatisom, okorela jetra ln želodčne ter mehurne bolezni, vspe.sno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
^Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, povračanju hrane, bljuvanju, žolenem riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdražen osti in slabosti ob jutrih, črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti t Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebnjete zdravniške pomoči m nasveta. Naša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaca
------k zdravju, moči in kreposti.	~
Posl|tte» kupon za brezplačno itn|«*ti»ft>
DE. J. RUSSELL PRICE CO., S«902Madison * Clinton Sto., Chicago, IU.
Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime........................................................
.......................................................
Naslov ..... .................................................. .....................................
>..... . . . . •>".«>¥. ■ . <
Mina.
Roman. — Sj.iaal A. P. Rufič.
(Nadaljevanje).
T«*daj jo j<> w>*l Trubar po<l pa7.-<1 utio in »la sta n«*t wst". Spotoma ata moLfala. Moč- je bila temna, na obzorju so s*- komaj opazili o-kolii'-Mtiski eri«*i in hriltovj«'. Svetil jk'1 db fi «f» zaspano, bree-bro-zivi» brl(4e. Vladala tihota.
Ko sta m- «V*z pol uro vrnila, je Mina 7.op.*t	na divan, bila j«5-
nemirna in 4lnšu ji j4* bila težita.
jutri mora iim ti d«*nar... <l^nar... denar... Kj<* jra vzHi! In iti*1h, udna rnbu'1 ji j«* bila neprestano za petami, govorila ji n«lotviif, o]»ravii'ljm* be»ede...
Sn*«* ji j»* inoT-no bilo, ko je po-čafti^oprezno stopala |»o utofiiiiciih v prvo iiailxtrofije. Obrnila te j«* na (Ifsim t»*r s tr**so<*o roko in n-t rijwi.jo<'iru sivi m je p.drkala na Trata.
*nsmilj.-n mi bodi? Samo enkrat jfr<*ira. . . nikoli	ne
bom!"
'Naprej!"
Ko jo je ui?l«ilal stari Drallra,
j»* hinavska »režal, a «»na j«*' tr^vtala U«»t bilka v vrharju...|
XII.
Ko te j«* Mina vrnila, j<* imela objokan«* ix"i in sramežljiv pogled.' Si»dla j»* na >tol poleg <woje potfe-' Ije, irbraz j»- /akrila z r<»kama in tiho je it i tela. Solze so ji lezle | jioeasi j h i rtkkah navzdol, iskal«* **» pota v xtisnj^no pest, v k;i1eri je, kreevito Hti^kala nekaj dukatov.' Za^Hkotna je }»iila razmišljena. ni-ertsar ni vedela in Hitela je instinktivno. Slutila j«1 temni grefr in vedela j«-, da se je	zlo
milo, raztrgalo. INVasi se j>- zaeela oKlaiati vfst in tudi rarum jf pri-šel do veljave. Spoznala je, da je zlomljena njena ol|*irna moralna ni'«' tu videla je, kako velik je igreh, katewga je storila — za par dukatov. Zaspala je izimnVna na stolu. K«» w je prebudila, je bila v sobi tema. vsi so spali in tudi sama se je vlejjia v posteljo.
StraMtii easi S4> prišli nad njo. 14l>di se je bala ; otrifbala se jas-t
liejfa. vesHega poglej la. Mrak je nastanil v njeni mladi duši. Jn jfitdxmo v m »trajnosti jo je grrzel erv. 4<d ji ni teknila in hujšala je Indj ni bolj. l/|H-aš<-vala je samo se4w, tola/ila se s tvm, da je bil >?r»'h p<»treh«n, zaradi sile, v kateri se je nahajala; toda zo|»et in zopet ju rniismiljeno i/.rli zlati dnkati. Zelo prav soji prišli, to j<* vedela; i«Mla zamenjala je nialot-n« VMMkdanjo skrbi z »otrajniiii nemirom, obupom in žalostjo.
Tedaj je prihajala (»otulad s svo-' jim svežim, krasnim /ivljenj»-m. <iorko<a je |rt*.-pla\ila vsak koti-eek, izvabljala je ljudi na prosto. 1/judje so h'idili bi'si po travi, v.go-daj aja!i iu na verer opazovali za4ii»i bla ji'ejfa Holiiea in krvave j nebesne je <;•* nad jpt>r*nje<m. Za-[ ^liriitelo je po rožmarinu, <lr«-vje je bujno vzcvetelo iu oko je pri-J ji^iio (silpoeivalo v zelenju.
Tu*li Tmbar s»* je pomladrl. N\ie-ffovi lasje so dišali .jk> parfumu, brke ko predrzno ijdvale in lahne,! lepa oi»I*k» se je ovijala njegove-j pa telesa. Bil je res mlad.
V vis*erih se je šetala Mina njegovi strani. 1'riprosta, enostavna je bila njena obleka, a snažna iu okusna. Množina las je krasila nje<no plavo in na polnih prsih so duh tel,* šmamiee, T<nla bila je bojazljiva. nemirna; jt-eala je v iuv pre-sianem stratiu preti njim. zaradi katerima je iz ljubezni in dobrote zapadla qrehn — grnusnetnu in nememu. Njena usta so bila nema. ir.ginil je z injdi prejšnji sijajni otis»ški smeh. Ljubila i»a je Trebarja š«» vodno iz vse duše in laJiko bi umrla zanj, če bi on tako zahteval. On je bil z njo vedno do-l»er, le vranih je postajal aroganten. siten in očktajoe. Ona mu je odpitxtila vw, prosila ga odpuščanja m prijiravljnla se je veasih n*snio, «ia mu razkrije svoj greh. V«slno j o j«- prevzel tak strah in smm. da m* ni upala storiti tega, dasi je spoznala potrebo tega tako jiusno. Zato pa je bila vsa srečna, kadar jo je on nežno pubožal po lk-u in jo nazadnje iskreno poljubil.
Tako so minevali meseci v ljubezni in žalosti.
Neki večer se jo Trebar vrnil domov z večdnevnega izleta. Bil je truden in upetaan. Solnee »e ni aažlG in prijeten mir je vladal v hdbi. Okna ?*o bila zagrnjena z za-veaami in Mina je hvala v postelji. Trebar «» je močno začu lil. Goecpodinj.i je hodila po prstih aemintja in resen je btl njen sta-rikavi obraz, ko je devala v red
*
Jl-1 .	. -...i*. ' Lk.^rd... Si ^-iS
-	™ W -
< Frontenae, Kana. la okolica: Frank
Kernc ln Rok Firm.
Kansas City, Kana.: Peter SctmeUer MinenL Kana.: John Stale. Ringo, Kana.: Mike Pencil. Kitzmiiler, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet, Midi, la okolica: Pa vol Shalt z, M. F. Kolie in Martin Rade.
Maoistiqae, Mleku In akalks: rrtai F^dan.
do. Ranče, Mick. la okolica: M. 0
Llkovlch.
Cbisbolm, Minn.: K. Zcono la Jaiofc Petricb.
Dnloth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolica: Ivan Ooule, M. L Kapsb, Jo«. J. Peshei In Look
M. PeruSek.
Eveletb, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn. In okoUen: L. Vsool, Hibbinz, Minnj Ivan Poo&e. Kitzville, Minn.: Josip Adamlcb. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth, Minn.: John Jerina. Vlrzinia. Minn.: Frank HrovaOeh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor ZoOec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcbu Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gonanda, N. ¥.: Earl SternlSa. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J Marlnčlč, Chas. KarlLnjfer, Jakob Bes nik, John Prostor in Frank Meh.
Barberton, O. la okolica: Math Krs mar.
Bridgeport. O.: Frank Hoflevar Collinivood, O.: Jlatu Slapnlk. Lorain, O. ln okolica: J. KumSe la Lonis BalanL Niles, Ohio: Frank KogovSek. foongstown, 0.: Ant Klkelj. Oregon City. Ores.: M. Justin. Allegheny, Pa: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakio. Bessemer, Pa.: Ix>uls Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Radolf Pleterlek Burdine, Pa. In okolica: John Dem-fiar.
Canombnrr. Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCevar Conemauch. Pa.: Ivan Pajk In Jobs ZupanClč.
Clarldge, Pa.: Anton Jerina. Brought on, Pa.: in okolica: A. Dem-iar.
Darragta, Pa.: Dragutln Bla via. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suh or Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City, Pa.: K. Zalar ln Frank Leben ln Math. Kamin.
Parol], Pa.: Anton Valentlnčli. Greensburg, Pn. In okrtien: Jooopft Novak.
Irvin, Pn. In oMIcn: Fr. Demšar. Johnstown, Pn.: Frank Gabronja It
John Polanc-
Lozerne, Pn. In okolicn: Anton
Ooolnik.
Meadow lands, Pa: Georg Sclralts Moneasen, Pn.: Math. Klkelj. Mood Kun, Pa.: Frank Maček. Pittsbnrch, Pa In skalica: Z. Jakstae L Podvasnik. L Magister In U. R. Ja Booth BethlcfacM, Pn.: Jerne] Ke prlviek.
Steelton, Pn.: Anton Hren. i Unity Sta, Pa: Joseph fikertj. West Newton. Pa: Josip Jovan. WDlock, Pn.: Fr. Som ln J. Pot«
cel.
Tooele. Ctah: Anton PalSS. Wlnterfoarten, Utah: L BlaBch. Black Pis—»ni. Wnks Q. J. P* renta.
Pavla, W. Fa. In iMa:f. Brodeb
Kodjan ln A. Korencban.
Ifiaidn. Wit.: Aleksander Pendlr Milwaukee. Wla: Josip Tratnik la Ann. Collander.
Sheboygan, Wis.: Herpnlm Svetlin ln Martin Kos4th John Stampfel.
IWest A Wla, Wla.: Frank Skok. Bocfc Springs. Wyo.: A. Jnotln. Ynl StilWi In Yalonttn Mnftlaa.
WWW l9***WWW W1*
N I
h BVQEN SUH*
M	v	V	__^
VEČNI ZID. :
N	^ j
(Priredil a. T.)	!
N I M i___► <
37	(Nadaljevanje).
—	Tudi on >e je tako izpremenil, kot sta se izpremenili moji dve hčerki.
—	Čakaj, kaj je to? — Ali ne upijejo nekje?
Oba sta umolknila in začela poslušati. — Iz daljave je prihajal nek čnden sum, ki je pa kmalo zatem utihnil.
—	Nič ni — je rekel starec. — No. kaj je s tem indijskim princem? —
—	Zdi se mi, da je zaljubljen in sicer nesrečno zaljubljen v gospodično t'ardoville.
—	Zakaj pa nesrečno? — je vprašal o če Simon in začudeno pogledal svojega sina. — Po mojem mnenju 1*1 se prav lahko poročila kot se poročajo drugi.
—	Mogoče, mogoče pa tudi ne. — Skrbi me, da bi me ravno v tem času ne poslali iz Pariza. — V tem času, ko potrebujeta moji dve hčerki in princ Džalma nasvetov in pomoči.
—	Kaj, ali hočeš zapustiti Pariz?
—	Nočem ga zapustiti, toda zapustiti ga bom moral. — Kliče me dolžnost, ki je veliko večja kot pa prijateljstvo do družine.
—	In kakšna dolžnost je to?
—	Moj cesar me kliče.
—	Cesar je že zdavnaj mrtev, moj sin. in prav je, da ne gospodari več nad nami.
—	Oče, ti govoriš kot republikanec. — .laz sem njegov vojščak. fviino nji-iriti imam zahvalili, da si-ui to, kar sem. — Nikdar bi oe videl Indije, če bi ne spremljal svojega cesarja.
Tedaj je pritekel po vrtu ves zasopel Olivier, obstal na pragu vrtne utiec in začel jecljati:
—	Oče Simon.... Oče Simon.... Že prihajajo.... Zc prihajajo.... Tovarno bodo napadli.
Starce Je planil kvišku:
—	Kdo prihaja ?
—	Delavej Tripeaudove tovarne. — Ali slišite, kako kriče?.... Pa tmli druge bande so se jim pridružile. ...
To je bil torej oni šum, katerega sera prej slišal — j<* rekel general. — -la/ mislim, da ne bo nič iz tega.
—	Ko bo. sin. — Jaz jih predobro poznam. — Toliko časa so jih ičuvali, da je zavrelo v njih.
—	Kakih dvesto jih je — je pripovedoval Olivier. — Nas je komaj štirideset. — Ženske in otroci so že pobegnili v podstrešje.
Ko ^o odšli vsi trije v hišo. je začelo leteti kamenje v okno.
—	Zaprit'. vse vhode! — je zapovedoval general.
Zatem je se nekaj pripovedoval, pa ga nista razumela, ker jc nastal zunaj prevelik ropot.
Starec je stopil k okrni, tla bi jih pomiril, toda v istem hipu mu priletel velik kamen v čelo.
Stari Simon je omahnil na tla....
L t
Petnajsto poglavje.
RAZJARJENA TOLPA.
/
Napad na hišo se je i.ačel. — Ko so napadalci porabili muuieijo. 50 začeli metati kamenje. Med napadalci so bile tudi ženske. — Ena med njimi je bila velike močne postave, zabuhlega obraza in rdečkastih, razkuštranih las. — V levi roki j«1 imela krepelec, v desni pa kamen. Bila je čisto podivjana. — Poleg nje je bil majhen bled možak s črno brado. Oblečen je bil v elegantno obleko.
—	Zažgiuio hišo, so kričali nekateri. — Ven naj pridejo, da se bomo bojevali na nevtralnih tleh.
—	Kaj je to nevtralno? — je kričala ženska. — K njim pojdimo in jim pokažimo, kaj znamo.
—	Da, tako je. — Le naprej!
—	Saj imamo dobre nohte.
—	Pustimo to hišo. — Saj ni nič. — Idituo na tovarno!
—	Na tovarno! — Na tovarno!
Vsa množica je butnila ob glavna vrata.
Vrata so se sama odprla. — V okvirju vrat so se pojavili Har-dvjevi delavci, oboroženi z železnimi drogi. — Vodil jih je Agrieol. — Bil je smrtitobled. V žilah tnu je valovila divja kri. katero jc po* dedoval po svojem očetu. — Z odločnim glasom je zaklieal:
—	Kaj hočete?
—	Vas. Da vas bomo prav pošteno nabili.
—	Mi smo mirni delavci in nočemo nikakega prepira. — Spravite se vstran!
—	Tako? — Ali mi.-diš. da smo zato prišli, da nas bodo taki zelenci. kakor si ti. podili vstran? — Po teh besedah je orjak zapretil Agricotu s kolom.
—	Nazaj — Delavsko hišo ste že čisto opustošili, ubogega delovodjo ste tako ranili, da zdaj umira v naročju svojega sina. — Zdi »•«. mi, da je to dovolj.
—	Kri hočemo videti — je kričala baba. — Kri! — Dokler ne boste vsi skupaj uklenjeni, se ne ganemo s tega mesta.
Orjak
se jc zaletel v Agrieol a, ki se je pa z bliskovito naglic« umaknil in ga s tako silo udaril s svojim težkim kladivom v prsi, da ie ie o potekel. — Tokliko močan je bila pa vseeno, da ni padel.
Spri jela sta se in se začela metati.
Agrieol ga je držal za vrat.
Tedaj jc zakričala neka ženska iz prvega nadstropja:
—	Agrieol! Na pomoč, na pomoč! Mojo hčer bodo zadušili.
Pogledal je v okno in videl, kako je ona divja ženska davila mla
do deklico.
Strah, da bi se Angeli kaj dogodilo, mu je se podvojil moči.
Orjak je izrabil trenutek, ko je pogledal Agrieol v okno, in mi izpodnesel nogo. — Ko je hotel skočiti nanj, je začutil v svojih ra menih dvoje vrst ostrih zob, in eela toča udarpev je padla na njego vo glavo.
Ves omamljen je padel na zemljo.
—	Oče. v pravem trenutku si prišel — se je oglasil Agrieol. — Bog ve, če bomo še lahko rešili Angelo?
—	Teci, kolikor moreš v prvo nadstropje. — Ničesar drugega ti ne preostaja. — jc odvrnil Dagobert, ki je bil prišel medtem s svo jim psom v bližino in pripeljala Simonovi hčerki k njunemu stare mu očetu.
Agrieol je bil v par skokih v sobi. — Materi in hčerki se je posrečilo divjo starko objeti.
Agrieol jo je potegnil z vso silo za kito in jo vrgel na tla. — Obležala je brez zavesti.
Medtem so divjaki opustošili tovarno in se napotili proti delav« aki hiai ter jo začeli oblegati.
—	Ogenj! Gori!
Is tovarne se je začel valiti črn dim.
V daljavi
*e je oglasilo bobnanje. — Proti tovarni je šla močna jnjiifrki paaadki
Šestnajsto poglavje. SMRT SIMONOVEGA OČETA.
Zunaj je divjal boj, v prvem nadstropju je bil Agrieol s svojo nevesto, v sobi v pritličju je pa ležal poslovodja na postelji in se boril s smrtjo. — Ob postelji sta stala general Simon in zdravnik, katerega so pozvali iz tovarniške bolnice. — Ob postelji sta klečali Roza in Blanša. — V najtemnejšem kotu je stal Dagobert.
—	Ali je še kaj upanja? — je vprašal general.
—	Žila nekoliko hitrejše utripa.
-— Oče, oče ali me slišiš?
Starce je odprl oči in začel nekaj šepetati.
—	Oče, oče: — je vzkliknil general. — Ali me poznaš?
—	Peter.....la j . . . . mi.... roko. . . , j«- zajedal starec.
Zunaj je zopet nastal ropot.
—	Ali se še zilaj niso pomirili — ji* vprašal ranjeni s slnbitn g*asom.
—	Oče. ne boj se, zdaj so že brez moči.
—	Peter. . . . čutim. <!a se mi bliža konec. . . .
—	Vprašal si me za svet.... torej zdaj ti odgovarjam.... nikar ne zanemari svoje naloge----Ubogaj očeta.... ubogaj umirajočega.
Smisla zadnjih stavkov ki jih je izpregovoril, ni razumel.... Slišal je le: Napoleon, prisega, oneeaščenje. . . .
Zunaj se ,ie znočilo.
—Gori! < Joi'i! (Jori!
(Dalje orihodnjič).
POZOR! |
HIPNOTIZEM &
jj ( Irila Je vseskozi sanlmlva «
knjiga, knkorSoe Se nimajo Slo* "! venci ne tu ne v stari domovini K Kdor Jo bo naročil, Jo bo i nžlt- $ II kom'prebral ln dobil vpogled v u marsikatere stvari, o katerih do- ^
J sdaj le slutil nI.	tjj
5 Knjiga Ima preko sta strani	fjj
S opremljena Je s dvanajstimi kra-	SS 5 enimi slikami. V njej so na Unč- K
S na navodila sa hipnotiziranje, v	J2
5 njej so nadalje pojasnjeni pojavi,	SS
X katere smatra navaden Človek sa	JJ X nenaravne. W
j Stane 60 centov. Tri knjig« $1.5i.	J? f Oni, ki nt 2 njo isdovoljwn, naj U y Jo vrne ln dobil bo denar nasaj.
Naročajte pri: n
? "SLOVENSKA KNJIGARNA",
> P. 0. Box 1611, New York. fL X.	Jjj
Kadar Je kako društvo namenjeno knpltl bander*, aastavo, raca))« fodbene Inštrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveska Drstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa cene vprašat«. Uprašaa}* Vas rta o* le 2c. pa si bodete prihranili dolarja
Caalke, reč vrst pošiljam bresplačno. Pišite po<nj.
IVAN V ASK * CO, CoTi«Tn&uffb. Pa. Box S2»
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UREDNIŠTVO. NE UPRAVNI&TVO.
I MODERNO UREJENA
TISKAMA KLAS NARODA
SBB VSAKOVRSTNE TISKOVINI SEa ~	IZVRŠUJE PO NIZKIH
GEN AH,
aaaa
DELO OKUSNO. 3 S
IZVRtUJE PREVODI W
DRUGE JEZIKE. ■ ■ ■ ■
UNUSKO ORGANIZIRANA
■ m m m
PO0BBNO8T BOS
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE,
CENIKI L T. D.
. i
m NABočmt rottJin MI
sloyenic nnusHim n.
13 CorUaadt St, K«w York, K. T.
I"
PT "GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAKOOlTE SE HAVJI^
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nad potovalni zastopnik
i
I k »." j H
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravniatvo "Glas Naroda".
Kje sta dva rnoja polbrata JOHN in .JOE VlOlC ? Doma sta iz Za-rečja pri Ilirski Bistrici. John biva baje nekje v Duvtsu, "\V. Va., in -Toč je bil pa v Mingo Junction, Ohio; jie.ka'ko pred dvema letoma. Proshu eenjene rojak«, če kdo vi> ila mi naznani, ali naj se pa sama j.nvita. -Anton Bradtdj, K. K. I >. P.ox K7—r»'», Knvl.uid, Ohio.
(i-a—7) _
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
! "THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" . sa državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če ao a njimi slabo ravnali.
i Brezplačna navodila in pook ▼ ; naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr. : žav, kje se oglasiti aa državljanske listine.
[ Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. » Oglasite se ali pišite:
STATE DEPARTEMENT
OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, NewyorSki nrad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete are zvečer.
POZOR ROJAKI!
:«ia*u|MSaU* m*1Io mm iMtki tmam. kakor 1*3 n not k« brk« In brada. Od taem mašila imtoii v etlh trdnih krm.d i roatl In doid kaj*	tu*
noUim kraanl brki ln brada ia o«bodo odpadali la
Mireli. Raraiatizem. k o«ti bol all muk w rokah, nogah in v križn. ▼ oaalh dnab rnmilnn— «adra> vim. rane. opekline, bula. tnra. kruta ia |ri«u, potne noge kurje očara. oaahHna w par dnab popolnoma odstranim. Kdor bi moja spravila bres uspeha rabit mu jamčim za W00. Pii.ta takoj po cenik, knjiiieo in žepni Koledar in poUjita 4 cente t markah za poštnino.
JACOB WAHČl0, 1002 E 64. St^ Otowlaad. a
HARMONIKE
bodisi kakrinekoU vrata ladatojem la popravljam po najnlžjlb oeoah, a dalo trpeino In sanesljlvo- V popravo sanesljlvo vsakdo pofilje, ker asm la nad 13 let tukaj ▼ tea posla ln sedaj ▼ svojem lastnem doom. Y popravek vaamem kranjske kako? vas draga feansonlke ter računam po deta kar kotlno kdo aahteva braa vpraianj.
JOHN WKNZKL, Itn m—j Cad (Iwikii, OMa.
NAZNAHn^ iojskom t Lorain, Ohio in okolici nasnanjamoj da Jih bo obiskal oil sastopnik
JOHN KUM&S, ki Jo pooblaKan pobirati naročnino n list Glas Naroda. 8 ^poitoranjam
UproTništro fflaa Naroda.
Za Tssbino oglasov ni odgovor-
| Pozor!	Pozor! \
t V zalogi imamo iz starega kraja importirane
S R R E.	\
|	Cena 60 centov s poštnino.
i frank: sakser, i
J 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
$	Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče
jj dobiti iz starega kraja. Brpi so nam ostali še od J prejšnjih zalog.
1 dobit« "GLAS NARODA" ikoH Mri mesece dnevno, isvsemši nedelj in po-■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, ^ da dobite tedensko 36 strani berila, r "^a mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaia dnevno poročila z bojišča in rasne sli. ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo ^561 13,000! — Ta itevilka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vre ocobje Usta j« organizirano in spada v strokovne toil j a.
^^kMMMSMSaSHaSSSMSSMSSMmMSlMSMSkMnp«** g
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary PubUc) v GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem.
Velika vojna mapa
vojskqjocib se eyropskib držav«
Vohk:o«t Je pri 28 palci H. Cena 15 centor. fl^Zi
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi njene drŽave in na dragi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kraniske \n Dalmacije z mejo Avstro-Ograke h Italijo, Cena je 15 centov
Veliki vojni atlas
oiskiliočih se evropskih držav in pa ^ !«nij *kth posestev vseh yelesi'
Obsega 11 runih zemljevidov: Cena samo 25 centov!
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STBEET,	NEW YORK, N. Y.
h	Kaj pravijo pisatelji, nčenjakl ln državniki o knjigi Berta pL i S
V	Suttner.	__ i S
f. "Doli z orodjem!" j
/3	Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim nfit Jv
h kom prebral ln v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga sel« 3
V	vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.	D
V	Friderik pL Bodenstedt: Odkar je nmrla madame Stael ni H bilo na sveto tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjava*	J
& Prof. dr. A Dodel: *Doll z orožjem* Je pravo ogledalo sedanje-	4
J* ga fasa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da	5
ae bližajo človeštvu boljfil časi. Kratkomalo: »lo dobra knjiga.	Jj
V^ Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi Človek najrajfie poljublL	3
^ V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo bral.	^J
h Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem	g
V	gozdu pri Grieglach ln sem bral knf.go z naslovom "Doli z orof-	3 Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko	K
^	rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju.	J
<5	Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa	S
J*	kulturne Jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v	S
}m	Šolah ne smelo manjlcatL Na svetu so družbe, ki razSlrjsjo Sveto	K
Pisma Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to	4 knjigo?
/3	Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih	y
> kdaj bral----R
V	C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar ao jih spi-	^
vj	sail ljndje, ki se borijo za svetovni mir.
5	Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu):	3
£	Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-	^
h	audlL Naj bl tudi ta knjfga našla svoje apostolje, ki bi 811 tnjo	S
lj	krlžemsvet in učili vse narode.	K
v*	Finančni minister Dnnajewskl je rekel v nekem svojem govo-	■(
i m	ru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi	^
J"	opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-	; ^
jh	Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta ženska Berta	^
jj	pL Suttner jeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delo. wunm)
* *	da aa ne bo nikdo več navduševal aa vojno, če bo prebral to knjigo;	■
£	CENA ft CENTOT.	J
A	NweiaKe JepH:	1J
t Slovenic Publisher g Ca«, :
Ž 82 Cortlandt Street, .Hew York City, H. Y. ;