liluja vsak dan rasen nedelj m praanikov.
Issued daily except Sundays and Hollidays. .
leto—1
■MS
XXIII.
Cena lista > X.00
Trideset milijonov brezposelnih delaveev na svetu
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAMpNE PODPORNE JEDNOTE
Chicagu BL, petek, 7. marca (Mareh 7), 1930.
Aecaptaa«alpe"iamm >t	i rate »f poatage prorlSTaTffjCC
lies. Act of Oet. t. 1»1T, aatkoriaed aa Jaae 14. lilt.
ion
¿2ÜL
Ured .'a upravniiki prostori: «457 8. Uwndale Ave.
Off lea of Publication: mi louth Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904
8TEV.—NUMBER 56
Največ jih je v Ameriki in potem v Nemčiji, nato prideta na vrsto Anglija in Rusija. Brezposelnost poeta ja stalna v vseh industrijskih deželah
(Včeraj so bile demonstracije brezposelnih delavcev po vseh deželah na iniciativo komunistične internacdonale. Kjer so oblasti skušale preprečiti demonstracije na ulicah, so bili izgredi. V Chicagu je policija v zadnjem momentu dovolila demon-titvativen pohod po gotovih ulicah na zapadni strani, ne pa v dm\ ntowmi, ko je peščica komunistov odstopila kontrolo nad krogih! demonstracijami čikaški podružnici Unije za ameriške civilne (ibudHčina. Komunisti so hoteli imeti pohod do mestne hJle, a so umaknHi zahtevo, ko je policijski načelnik Russell dovolil, da brezposelni lahko pošljejo depu-tacijo 15 mož k županu, če jo bo župan hotel sprejeti. O izidu de-monst^icije poročamo jutri.)
Ix>ndon, 6. marca. — Brezposelnost industrijskih delavcev je danes splošna po vsem svetu, izvzemši v Franciji. Zaupnik delavske stranke, ki je temeljito proučil položaj v vseh deželah, poroča, da brezposelnost rapid-no narašča v vseh večjih industrijskih deželah Evrope, Amerike in Azije. Pred nekaj leti je bilo dvajset milijonov brezposelnih v vseh industrijskih deželah, danes jih je trideset milijonov.	f
Največ brezposelnosti je v Združenih državah, toda ker je Amerika velika in ker je industrijska depresija približno enakomerno^ razdeljena na vse
fffrtje, Je 3tt
ko boljša kot v Angliji in Nemčiji, kjer je primeroma manj
brezposelnih. Iz Japonske je pravkar prišla vest, da je tudi tam velika kriza. Dočim so pred par meseci računali, da je na Japonskem 300,000 brezposelnih delavcev, je danes število narahlo že na 800,000 in v kratkem jih bo milijon.
Najslabše v Evropi je v Nemčiji. Tam je bik) 4,500,000 delavcev brez dela koncem leta 1U29. V prvem tednu februarja je armada brezposelnih narastla za nadaljnjih 30,000.
Anglija ima dva milijona brezposelnih; od teh je en milijon stalno brez dela. V Sovjetski liniji, kjer je 11,000,000 organiziranih delavcev, je dva milijona ljudi stalno brez dela. V.Italiji. kjer fašisti neprenehoma »likajo situacijo v rožnatih barvil, je kljub vsemu njihovemu prizadevanju in prikrivanju N'0,000 delavcev brez dela.
1'oložaj nI nič boljši v Avstriji. Cehoslovakiji, na Poljskem, Ogrskem, v Rumuniji, Jugoslaviji. Španiji in Belgiji. Velika brezposelnost je tudi v repubH-*ah Centralne in Južne Amerl-h. v Južni Afriki, Avstraliji. Novi Zelandiji in Indiji.
Kkonomti ki so doslej smatrali, <Ia je to zlo le posledica sve-f*»vne vojne ln ki mora sčasoms »miniti, ko se vrnejo "normalne «konomake rszmere," zdaj spoznavajo, da je U njihova teorija napačna. Brezposelnost ne izbira iz vojne, pač pa iz novega "»«iustrijHkega sistema. Razvoj »utainske produkcije gre hitrej-kot pa se pojavljajo nove in-duKtrije, ki bi absorbirale de-l*vce, ki jih novi stroji mečejo cesto.
mrtvili ▼ ''*riz, 6. marca. — Število mr-v mtinah ob reki Garonne, k> te zadnje tri dni povzročila največjo povodenj v zgodovini |rancije, je narastlo na tristo. N »da je začela danes upadati.
»Ino moštvo, ki pobira mr-J« naAlo 14 trupel v mali okviri v Moaaaku. Trupla so ^ia <»koli oltarja, ki je poln ^U. Med mrliči je tudi žena * dojenčkom v naročju.
Zagovornik odprto delavnice odslovi jen
Njegova taktika odgovorna za propadanje podjetja
Pateraon, N. J. — (F. P.) — Akcija delničarjev Paterson Mu-tual Hosiery Co., ki so odglaso-vali za odslovitev upravitelja podjetja Fred Huettiga, čigar tiranska protidelavska politika je povzročila nesoglasje in stavko nogavičarjev, je vzbudila značilne komentarje v industrijskih
Mnogo bizniških avtoritet se strinja z unijskimi voditelji, ki trdijo, da je protiunijska politika kvarna razvoju industrij. Pa terson Mutual Hosiery Co. je prospevala, dokler ni začel Huet-tig uvajati protiunijsko politiko s tem, da je pričel znižavati mezde nogavičarjem, kar je povzročilo dolgotrajno stavko in zmanjšanje profitov družbi. Nekaj mesecev je družba operirala po sistemu odprte delavnice, toda v preteklem novembru Je nexadq-voljnost delavcev dospela do viška z napovedjo stavke, ki traja še danes.
Oelo trdovratni openšaparji so pričeli premišljevati o vrednosti svoje taktike. Huettigov slučaj ni izreden pojav, temveč tipičen rezultat protiunijske politike. O-zrejo se lahko v preteklost in povsod bodo našH, da je boj proti delavskim organizacijam kulmi-niral v škodo industrije.
Boyd Hosiery Co. v Bronxu je pred leti začela oster boj proti organiziranim nogavičarjem, U ¿et toeimHe^ stavke; družba je propadla.
Robinson Silk Hosiery Co. v Philadelphijl je v stavki-pred e-nim letom feposlovala drastično injunkcijo, ki je prepovedovala vsako piketiranje. Po enoletni stavki je bila prisiljena prodati svoje interese U. S. * Knitting Mills za nizko ceno. Zadnja družba dobro napreduje z organiziranimi delavci, s katerimi je sklenila večletno pogodbo.
Schubert Hosiery Co. v Ha-ckettstownu, NJ., je tudi izprls svoje delavce in mestne oblasti so jo poopirale v boju proti uniji. Neroden poizkus oblasti, ki so zanikale civilne svobodščine stavkarjem, je prinesel družbi neugodno publiciteto in naročila so se pričela krčiti. Tudi v tem slučaju so bili delničarji prisiljeni odsloviti protiunijskega upravitelja in so na ta način rešili podjetje pred propadom. Družba je podpisala pogodbo z organizacijo nogavičarjev in od ti-s tega časa zaznamuje dober napredek* ;_
Čikaika krvava orglja
Spet eden gangeški vodja astre-
■Itta
Sodnik, star 97 let, izvoljen ponovno
St. Charles, Mina.—Salmon W. Gleason, ki je star 97 let, je Ml zadnji torek pri tukajšnjih mestnih volitvah ponovno izvoljen sa municipalnega sodnika z ogromno veČino. Gleason opravlja to službo že od leta 1889. Kljub svoji vi-soki starosti je sam vodil svojo volilno kampanjo in vsak dan govoril na ahodih. Izvoljen je za štiri leta in ko poteče njegov rok, bo atar 101 leto, če bo še živel.
Howat govori rudarjem
Vodja kanaaškUt rudarjev navdušeno pozdravljen na zborovanju v Springfleldu
Springfield, III. — Alexander Howat, ognjeviti bojevnik na Čelu rudarske unije v Kansasu, bo morebiti predsednik mednarodne rudarske organizacije, p redno konča zborovanje, ki se otvo-ri prihodnji pondeljek.
Govorice, da misli Howat kandidirati za predsednika reorganizirane United' Mine Workers unije, so bile pojačane v teku rudarskega zborovanja, ki se je vršilo v veliki dvorani Centennial poslopja.
Howat je nastopil kot glavni govornik na aborovanju, katerega ae je udeležilo okrog šeststo rudarjev. V toku svojega govora je večkrat naiglasH, da je pripravljen prevzeti vodstvo mednarodne rudarske unije, "da jo očisti korupcije in jo postavi na podlago, da bo vživala respekt pri nasprotnikih in da bo v čast delavikipw gihanju." Howat se je norčeval is Lewisovega poizkusa pri izvajanju odredb izvršnega odbora mednarodne unije, ki hoče razlagati njeno ustavo.
"Nimam zveze s nobeno frakcijo v tem boju,M je dejal Howat, "toda odloči! aem se, da storim nekaj za illinoiske rudarje, ki so prišli na pomoč kansašklm rudarjem v dnevih preizkušnje za čaaa stavke." Howat je potem razložil svoje doživljaje v zaporu, v katerega je bil vržen, ko se je potegoval za pravice kansa-žkih rudarjev. Svoj govor Je zaključil z besedami, da ne bo prej miru v rudarski uniji, dokler se Lewisa ne odstrani z vodstva organizacije.
John Hindermarsch, predsednik springfiekJskega rudarskega
poddistrikta, Je predsedoval zborovanju, Drugi govorniki ao bili: John J. Walker, predsednik državne delavske federacije, Oscar Ameringer, urednik "Illinois Minerja," in Harry Fishwick, predsednik illinoiske rudarske unije. Zadnji je izjavil, da je pripravljen resignirati, ako isto store I/ewis in nekateri drugi uradniki mednarodne unije v interesu, da se spet povrne mir in red v rudarsko organizacijo.
Chicago. — John Dingbat O-berta, gangeški vodja, butlegar-ski baron in politični 'henčman,' Je bil v sredo zvečer odpeljan na izprevoz" v svojem lastnem avtu. Njegovo truplo eo našli sklonjeno nad krmilom v njegovem avtu ob samotni cesti blizu 108. ceste daleč na južni strani. V glavi in hrbtu je Imel ducat krogel. V grabnu poleg avta je ps ležalo truplo njegovega šofer-ja in telesnega strsžnika Sama Malage
Policija zaključuje, da je nasprotna gangeška benda, katero vodi "Špike" 0'Donnell, dobila Oberto In njegovega šoferja nekje na samem, Jii odpeljala na samoto In tam oba eksekutirala. Med obema gangama traja že vet mesecev divja borba za trg butlegarskega piva na južni «treni mesta. Oberta se je lani okrnil z vdovo "Blg Tim" M ur-phyja, katerega so gangeži na enak način pihniti s svata. Zdaj jt spet vdova.
ZAPOSTAVLJANJE ZAMORCEV .
Delodajalci odpuščajo črnce, na njihova masla pa sprejemajo mehiške delavce
Haastoa, Te*. — (F. P.) — Industrijsks podjetje eo pričele odpuščati zamorske delavce, njihova mesta pe zavzemajo ceneni mehiški delavci. Neka sladoledna tvrdka je o a lovila vse ts-morske delavce in njenemu zgledu so sledile druga podjetje.
Asociacija ca napredek zamorskega ljudatva je po svojih zastopnikih vložila formalni protest in ga naslovila na mestno upravo radi diskriminacije sa-morskih delaveev. Kampanja proti črncem je v teku te zadnjih par meseerv; pričela je z akcijo trgovcev g ribami, ki so prvi začeli s odskivljenjem zamorskih klerkov v ribiških stoj-nicah.
PREDSEMHK FE-BERACUE PRED OBLOtmnjO
Akcija voditeljev! Upornega dvanajstega rudarskega dfetrikta ga je spravila v nerodno situacijo
Indianapolis, fad. — (F. P.) - Wilham Green, predsednik Ameriške delavake federacije, se bo moral v kratkem odločiti, dali bo ostal na štreni John L. Lewisa, predsednika «mednarodne rudarske unije, ali bo dal pod-poro Lewisovim sovražnikom, ki so sklicali konvencijo rudarjev v Springfleldu. Vprašanje v obliki zahteve Je bilo naslovljeno na Greena od strani lavršnega odbora mednarodne radarske unije, naj prisili predsednika Walker ja od državne delavske fede-racije na resignacijo aH pa naj prekliče čarter federaciji, ker je Walker podpisal oklic za rudarsko konvencijo v Springfiddu.
Green* ki se sedaj mudi na govorniški triri v južnih državah, se bo moral odločiti v prihodnjih par dneh/ker je čas do konvencije kratek O Walkerju pravijo, da je dolfro preudaril vso stvar, predna je podpisal o-klic ln je gotovo, d* ne bo resig-niral niti v slučaja, da ga Grean pozove, naj to etofl.
Odpoklic čartarja državni de lavski federaciji bil slučaj, Id sk zgodovini A federacije, kajti no smatrala ta cijo, ki je ob ven! zala lojaljnost napram drugi. Sicer se je še «godile, da je Ameriška delavska federacija odpoklical čarter aSKtfertm nim delavskim svetom ln da Je celo Cikaika delavska federaci ja bila predmet ostre kritike radi njenega stališča c ozlrom na ustanovitev delavake politične stranke in zahteve za priznanje Sovjetske unije, toda ni verjetno, da bi Green odprto nastopil proti Waikerju. •
Predsednik Walker, ki Je bil svoje čase rudar, ee je postavil na stran upornih voditeljev dva najstega dlstrikta in se ne bo premaknil s svojega stališča. Delavska federacija prejema prispevke ufltjCkih rudarjev, ki bi prenehali, ako bi se pridružil Le-wisu. Dali bo Green gftdvsel akcijo proti državni federaciji, Je znano sedaj samo nJemu in njegovim svetovalcem. Ameriška delavslgt federacija Je vzrujana radi propadanja rudarske unije, odkar Jo vodi Lewis. To Je drugi vzrok, ki sili Greena na previdno postopanje v krizi, katero
preživlja rudarska unija.
* _
Novi «naoodoRskl ateatati
Dva umora v Sofiji in štiri bom-be v Pirata, kjer je bila tretja Ubita
IHinoIsu bi pripetil v delavake ae je ved-o organise-priliki poka-
Prohibičniki zaklenili • krompirjevo gredo
Menomlnee, Mich.—Federalni prohlbltnlki ao naredili rekord, ko aa pred nekaj dnevi "ped Iskali" ali sakMU krompirjeve grada. Greda as nahaja poleg hotela Graassl v Mcnomineeju. Lastnik hotela ae je pregrsftU preti prohibl-elji Ia aapiV ae mu poalopjs hotela, hiše ara ven hotela, garažo in prašno ssmljlšče, na katerem je lani raetel krompir. Lastnik ae eme letos saditi krearalrja.
Privatne uposle-valnice ostanejo
Kampanja, ki jo js uvedel držav-al delavski department, je
Detrait, Mich. — <F. P.) — Michiganski delavski dopart-ment je opustil bitko proti privatnim uposlevalnim agencijam. Svojo kampanjo je pričel bombastično pred par meseci, toda legalne eaprake ao bile vzrok, da je vaa atvar žalostno končala.
Z. B. Clago, državni auperln-tendent uposlevalnlh agentur, je obupeno izjavil časniškim poročevalcem, da mu postave vežejo roke in tako je bila kampanja ie vnaprej obsojena k propadu. Zakon sa privatne uposlevalnlce določa, da lahko računajo vsoto, kakršna ss ji vidi umestna; da ni treba nobene garancije i o-zirrom na trajnoet dela; da lahko računa aplikantu pristojbino, a-koprav delo tanj ne ekaistira in državni inspsktor ne sme pregledati poelovanje agencije brez njenega dovoljenja.
Kot stvar izgleda, todo brez-iKiaelni delavci v državi Michi-
čanja od strani privatnih uposlevalnlh agentur, dokler državna legislatura ne sprejme sako-na, ki bi fflpravll slo eedanjega sistema. Toda tudi v tam slučaju se lahko sgodl, da sodišče proglasi tak sakop neustaven in tako bo odiranje bretpoaelnlh re-vešev šlo nemoteno naprej.

Governer Young molči. Protestni shodi v državi CaNforut jI
Kolonien ekonomski program Sovjetske unije'
V desetih letih nameravajo ao-vjeti prekositi Ameriko v a-grami ki Industrijski produkciji
Moskva, 6. marca. — Nov načrt sovjetske vlade sa induatri-aNtacijo Rusije pomeni, da bo i-mela Sovjetska unija leto 104') prav tako veliko farmsko in industrijsko produkcijo kakor i-majo letos Združen« države. Načrt določa, da se sovjetska produkcija dvigne v prihodnjih dr-setih letih na «7 milijard dolar-jev vrednosti, v petnajstih pa na 66 milijard.
f Načrt predvideva, da bo imela Rualja leta 1940 toliko strojne opreme kolikor ima sdaj Amerika. V tem času bo imela 80 milijonov avtomobilov in 2,600,000 traktorjev; leta 1046 mora imeti 30 milijonov avtov in tri milijone traktorjev.
Posebna pašnja se mora posvetiti, kakor določa načrt, ta-kozvanlm "energijskim pokraji nam". To so kraji ob vodnih si lah. kjer tgrade velike elektrarne, ki bodo talagale vso Rusijo i elektriko. Druga postavka v načrtu določa, da ae morajo v tem času raavitl vrelci olja in žile premoga na otoku 8ahallmi, kjer bo produkcija teh dobrih dva krat večja kot je danes v baainu Donca. Načrt tudi določa silen raavoj naturnega bogastva v U-ralih, kjer bo Industrijska hrbtenica dclele. Tam bo Rualja i-mela svoj« glavne tafcge šeleta bakra, cinka in drugih potrebnih kovia»
Število rojstev pada v lili-
Dunaj, i. marca. — Macedon-ski komitaši na Belkami so spet zaropotali z bombami In revolverji. V Sofiji rta bila v torek pri belem dnevu na ulici ustre-Ijena Vasilij Pudev, urednik lista "Vardar" in njegov šofer Ur telesni stražnik. Dva napadalca sta bila ujeta ln aretiranih je bilo več drugih osumljencev. Pudev je pripadal Protogorovl grupi macedonskih komltafcrv in padel je od krogle, ki ao jo Izstrelili pristaši nasprotne frakcije. katero vodi Mfhajiov.
leti dan so komitaši zagnali štiri bombe v Narodni hotel v Plrotu, jugoslovanskem mestu ob meji, kjer je bila prod kratkim podpisana pogodba med Ju-gnslsvijo In Bolgarijo o likvidaciji sporov glede lastnine ob meji. Ens osebs js bils ubita in vsč ranjenih Atentatorji so zbežali čsa mejo v Bolgarijo BOmbe ss smatrajo kot pnrtmt komltašev proti omenjeni po godbi.	, .
Man Francisco, Cel. — (F. P.) — Trinajsta obletnica, odkar Je bil Tom Mooney obsojen ns smrt, a je bil pozneje pomilaščen po governerju Stephensu v dosmrtno Ječo, Je prešla v sgodovU no s številni shodi po vseh večjih, mestih drtave Calif orni je, na ka- j1"'•«¡J; terih so zborovale! protestirali proti governerju Youngu, ki na menoma zavlačuje zadevo sa pomilostitev, dasi Je nebvioj doka j5ov, da Je bil Mooney vržen v Je čo po nedolžnem.
Mooney je Izjavil, da se ne bo nikoli ponižal in da bo odločno vztrajal na zahtevi ta popolno pomilostitev. Izgubil Js vsako u-psnjs, ds bi Young podvsst ksk šno skeljo in ss poglobil v doku* menU, ki pričajo o njegovi nedolžnosti.
Jetniški pomilostitvenl odbor, kateremu so bili izročeni dokumenti o Mooney-Billlngeovem slučaju v študijo, menda Še vedno "študira" zadevo, kajti od se-lie že nI dal notune Izjave.
Mednarodna unija šteje ie 46, 000 članov aa polju mehkega premogi
Indianapolle, Ind. — (F. P.) — Nekdaj mogočna rudarsks u-nlja UMWA, kot ss glasi zadnje
uradno poročilo žtejs 116,000 članov na polju mehkega premoga, toda od teh jih Je 68,000 v dvanajstem dlstriktu v Illlnolsu, ki J« prenehsl s plačevanjem prl-spfevkov na glavni stan unije.
Ko Je John J. Lewis postal predsednik mednarodne rudarske unije, je U štela »86,000 čla-nov na polju mehkega premoga. Njegova sad nje trdnjava Je ie na polju antracita, kjer Je pričel s kampanjo, da Jo obdrži pod svojo kontrolo, kajti »tudi tukaj Je pojavila opoticlja proti
Cariaa svitoma na
Washlngton, D. C. — ienat Je v sredo sprejel postavko višje carine na »ledkor. Carinska pristojbina ss zviša sa dva centa pri funtu. To pomeni, ds bodo smeriški odjemalci plačali letno 9Z milijonov doisrjev več zs sladkor s Kube ln drugih d»ž*l.
Ktavks tekstilnih dels rast
A lir n town, Ps. Štiristo de. lat cev je te dni odšlo na stavko pri Arcadia Rs yon Co., ki J« znižala m«do za pet odstotkov,! Stavko vodi Nationsl Tratil* I J* tudi llsrry
V krstkem poteče poifodbs med rudsrji in o|»rstorJ! prs-mogorovov in l*wis Je zsposlen pri delu za podpis nove pogodile, ki ss nsj izvrši brss vsllkih sporov In konfliktov. Lsw!s se boji stavke na polju antracita, ker dobro ve, da bi to pomenilo I >o po len propad rudarske organizacije.
Pogoji nove pogodbe so zaviti v tajnost. Ve ss Is toliko, ds rudsrji ns bodo dobili svlšsnjs me-zde sli skrajšanje delovnega časa. Ppgodba bo pomenila edino obnovitev one. ki Je bila sklenje na pred petimi leti.
Porodna kontrole se rasširja,
medtem ps preventivne medicina omejuje umrljivost
Chicago. — Dr. Andy Hall, dr-žavni zdravstveni direktor, Je 6. t. m. poročal, du je število rojstev padlo v lllinoisu v letu 1929, obenem pa je padla tudi umrljivost. Dr. Hali pravi, da je porodna kontrola, ki se vedno bolj rasširja, odgovorna sa padanje rojstev, sa smanjšano umrljivost je pa odgovorna vedno boljša preventivna medicina.
Odatötek rojstev v Illlnolsu je bil 17.2 na tisoč oseb In odstotek umrljivosti 11,7. Rasmerje je torej še vedno ugodna Vsega skupaj se je narodllo 128,684 o-sob in umrlo 87,789 oseb, kar značl, da ae je narodllo 40,846 otrok več kot je bilo mrtvih. Preostanek pa vsako leto pada. Leta 1921 je tnašal preostanek 71,226 In od tedaj je vedno manjši. To inači, da se sakonski pari se še komaj rsproduoirajo, to je Imajo le po enega ali dva otroka.
NaJedravaJšl kraj v vsej drta-vi je šikaško predmestje Cicero, kakor poroča dr. Hali,' Tam je bilo v zadnjem letu le 686 smrtnih slučajsv ali 4,4 odstotke od 1000 preblvaloev. V čllca-škem okraju Cook se je največ otrok narodllo v Oak Parku, namreč 2689 ali 48.2 odstotkov, najmanj pa v Forest Parku, kjer je bilo rojenih le, 41 otrok ali 8
Politično (Ibaajo aaljeklli
Odpor ae koncentrira proti svet-nemu senatorju Grundyju
Narrisburg, Pa. — (F. P.) — Organisirsno delavstvo v državi PennsylvsnlJI se priprsvlja na politično bitko proti interesom, ki Jih zastopa Joseph ft. Grundy, katerega Jo njefov pobočnlk governor Fisher Imenoval zveznim senatorjem potem, ko Je senat odrekel sedsi VareJu na obtožbo volilne korupcije. Grundy se poteza za nominacijo ta kandidata zveznega senatorja. Primarne volitve se vršo prihodnjo spomlad.
"Dolžnost vsakega organisira-nega delavca", piše James R, Kelly, urednik "l*bor Pressa", ki Je glasilo državne delavske federacije, "Je agltiratl proti na<-kani industrijskih mogotcev, ki so se spustili na delo, da Grundy dobi nominacijo. Grundy mora biti poražen, kajti v nasprotnem slučaju bo zadan velik uderer delavskim unijsm v državi, ki Je pognana kot trdnjava epeMepar. Jev. Ako se unljisti ne postavijo po robu korumpiranemu političnemu vodstvu, pomeni to ssmo-
Tsrdleajeva vlada potrjena
Parit, * marca — Reorganizirana francoska vlada, katero vodi Andre Tardieu, Je včeraj dobila zaupnico v zbornici, 816 proti 216 ftasovom. Kriza Je tdaj končana m francoska delegacija se vrne ns mornarlčno konferenco v Londonu.
Devet ebteiealh psnsrajsnjs s-
Worker* usljs.
New York — Zvesns valepo-tota js obtožila devet oe4> pons rejenjs smerUkih vizumov ns potnih listih It Poljske, s pomoč-jo katerih so pošiljsli Poljske v /združene države. Med obtožene!
M. Hali, bivžl a-
meriški podkontul v Varšavi.
Nadalje urgira urednik mili-ta nt no akcijo od strani delav. stva, ki naj oživi spečo energijo In navdušenje v krajevnih unijah, ki so dolga leta mirno glsda-le na koruprljo republikanske politične mašlne, ki je dobila nadvlado v državni legtslatur! In je pot«-m izvajale svoje teroristične taktike napram organiziranemu delavstvu.
Kitajski nllltarisl odmtopil Aanghaj, 6. marca. — Gene-ral Jen 8l4an. govemer province Aensi In vodja vstaškegs gibanja na severu proti Kalšekovi centralni vladi, je včeraj brsoja-vil vladi v Nankingu, da je odložil vee svoje ofietelne službe In da odpotuj* v inosemstvo. M Um js novs rovolta In eivllns vojns. ki je v severnih provlneeh ogro-žsls Ksišekov režim, padla v rado.

—~
PROSVETA
PETEK, 7. MARCA.
FROSVETA
THE EN LIG H TEM MENT
GLASILO IM LASTNIMA ilovinio narodne MDfܫ-
NB j tuts irr*
Or««. ti amé swill Hi< tr HUwma Mtimat S«mth UtUir
MarWaiaa : as MruU»«- Sri«v« (Itvca CSIeaca) la Kaaa-Sa SSM m Uto. US« aa pul Uta« HAS -a értrt Ma; m CM«m* la Ctoiro ItJTa «»to Ma. WIS aa pol Mat sa laa-IV 00
Hubarriptio* raU. : for tW tJMlei Sletn («s£*pt CklaK! aaS CaaM S4AS r-/ Ckicaa« M CMra ffAS p*r r«ar.
furr^c» MtirW 9SAS w y«ar.
... , * ~
«Mm oclaaov po dogovor,	as aa vrateja.
will aal M
Masla« sa »as. àar Um sUfc s IMaaai PHOSVKTA
MIT-** Ssalä LaarsSsU A»«.. Cfckae
MKMBSft OF THK HüKKATKD MUESS
Glasovi iz naselbin
Uatuai v okUpsJu, aa primat (Vat. t*-K»), poMi vafee* » nsalwvu paaMal. Sa Tsa. >s s Um dnevom polshla aa--Méataa. I'oaa«lu i» pravv«*M>o, to a »is lia m
V k&pitolu ni
Delavski tajnik Davis je odločno proti vsaki denarni podpori brezposelnim delavcem. In ker Davis govori v imenu administracije, je tudi Hoover proti in vsi ostali ¿lani vlade so proti. Davia «vrača krivdo za deprealjo na senat, ki zavlačuje nov carinski zakon. A ko bi rekel, da je det kriv, bi fovoril prav tako pametno.
Davia ima samo eno odpomoč. Ta je, da kongres dovoli denar za javna dela. To bi res pomagalo, a ne vsem. Najmanj bi pomagalo onim, katerih je največ brez dela. Javna dala značljo gradnjo kanalov, jezov in raznih atavb. Kaj to pomaga rudarjem, šoferjem, mašini-stom, krojačem In stenografkam? Ali naj puate svoje družine v New Yorku all Bostonu in naj potujejo na svoje stroške v Kalifornijo ali Oregon, kjer zvezna vlada gradi jez? Vlada gradi poštna poslopja. Pri tem delu ne more biti upo-alen nihče drugi kot stavbinaki delavci—in teh je navadno najmanj brez dela. Rudar pa ne more biti čez noč zidar.
Bal denarna podpora bi najprej pomagala vaem brez razlike, ki so najbolj potrebni pomoči. Seveda bi ne blk> poynagano a petdesetimi milijoni. Vlada ima veliko več milijonov dolarjev na razpolago, če ja treba pomagati mafnatom. Za farmarje ima 500 milijonov dolarjev. Laatnikom železnic garantira šest odstotkov dividend od njihovega kapitala. Zakaj ne bi tudi delavcem garantirala njihov«* plače, kadar ao brez dela brez svoje lastne krivde?
Ako bi vlada res hotela pomagati brezposelnim delavcem, bi lahko naredila takole:
Ameriške korporactjfc so naredile devet milijard In 900 milijonov dolarjev čistega profl-ta v letu 1929. Kongrea bi naložil 10 odatotkov davka na ta dobiček. To bi prineslo skoro eno milijardo dolarjev na lato. Ta denar bi šel v sklad za brezposelne, Is katerega bi posebeo odbor (kakor farmakl odbor za farmarje) plačeval brezposelnim delavcem toliko, kolikor jc potrebno za njihovo eksistenco, dokler ao brez dela. Davek bi ae tudi lahko ravnal |>o atopn j i brezdelja: čim večje število brezposelnih, tam višji davek: naraščal in padal bi kakor bi naraščala In padala breapoaelnost po vsej deželi. To bi prisililo delodajalce, da ne bi za vsako malenkost omejevali ali ustavljali obratov.
Nekaj takega bi gotovo prišlo, če bi prišli socialisti na krmilo. Danes seveda ne bo tega. Delavski tajnik Davis je sam milijonar. Hoo-verjeva administracija Je vlada milijonarjev, po milijonarjih in za milijonarje v prvi vrati. Oni ne vedo. kaj Je biti brez zaslužka In brez sredstev za ilvljenje. V oficlelnem Washlngto-nu so vsi uposlenl In zaposleni s skemsml za ohrano kapitalističnega režima. Za načrte delavske od pomoči nimajo časa niti smisla.
Protest deinlčerjev SO	lin predsednik ¿ruttva it. Iß SNPJ.
Mil«ra«koe, Wis.—#pedaj podpisani | k?ter*ga äsn J«, bil pokoj* kakor
direktorji Slovenskega loma v
i
Mil
waakoeju, zbrani na izredni seji v pondsljek 8. marca 19»0. po dve in pol urnem posvetovanju in raxmotri vanju smo sklenili, da s« na dopis, priobčen v 47. fttevilki Prosvste is nač« naselbine s podpisom "Socialist", polije Prpsveti v priobéitcv javni protest proti dopisu, kot sledi;
Mi. direktorji Slovensfcsga doms, smo kot vsi ljudje podvsleni slabostim in napakam, »ato z veseljem in hvak*n*stj° sprejmemo vsako konstruktivno kritiko, nsvodila, nasvete in sfeloh vse dobro, ki ima namen po »pefiti delo za tukajšnji Slovenski dom, ps nsjsibo od delničarjev sli po es mesnih Slovencev le nede logarje v, dokler je vee to v okvirju tolerance in resaice. Kadar pa nekdo prekoraéi meje v Um osiru in se zraven le skriva za masko socializma, kot je to storil gori omenjeni "Soalaliat," po Um ni naia dolinost polemizirati z njim, ampak zahtevamo DOKAZOV * njegovih trditvah ali PRBKLICBE Zahrbtni, nazadnjaški kltkafti, kl mislijo samo na svoje isstae interes*, ssmetujejo pametne nasvete, delsj® razdor, ai polnijo iepe potom zapeljan«, nezavedne mase. To so islitvc in nstoksevsnjs, s kateriisl > obrne tsl ¿etični "Socialist" rodoljubne Slo vence, ki so ns delu zs tukajšnji Slo-venski dom. To so dovolj veliki doka-ci, da dotičnemu ni za drugo kot ds izruje is src zaupanje tistih, ki goje sedaj saupanje \ to organizacijo in da odvrne tudi ostale Slovence od sodelovanja sa dom, ter da tako onemogoči nadaijni napredek. Ali so t« znaki, da hoče on organiascljl dobro?
Mi posnamo .prav dobro tega "So clalista" in njegovo star« naskskova nje proti domu. In ravno sedaj, ko vidi Velikanski rasvoj to orgaaisacije, se mu sdi potrebno, ds prldrvi s poleni nad čialtolje tega napredka. Saj gn tudi javnost dobro poza* In ker njegovi nameni le za njegov snačaj preumazani. ni imel pogUssa, da bi v bil podpisal s pravim menom
Boleči so taki isbrtihl, vendar smo jih spre Joli kot naravni pojav in jih bomo ekrbno zapisali in «vrstili med trtve ss na* dom. Delati, skrbeti, žrt vovstl svoj prosti čas, trošltl denar zs blagor skupnosti nas vseh Slo vensay In potem biti zato cfcimstan i blatom In priimki in vstrajatl pot«ni le naprej na delu, to zamerejo storit« le tisti, ki v resnici ljubijo svoj ns rod in vodo, kako smo fte majhni po duhu in delih.
Vatrajali bomo in se borili seds fte z večjo vnemo in energijo kot kdaj poprej, borili s vsstnl, ki bi ho teli pritisniti dvig Slovsncsv v Mi) wsukee k tlom.
V tej ssveetl kličemo vsej sloven ski javnosti v Mllwsakee: Ne dajte se motiti od nobenih Imorokarjev, ampak stojte aa strani tistih, kl stops jo pred vss odprto In s tsklm programom, pri katerem lahko aodeluje vsak poČten In odkrit Slovenec ,če so ali če s« bodo pri tem programu in delovanju, VI je v intereau vseh Slovencev, pojavil« stvari, ki > reeniei potrebujejo spremembe ali is boljftanja, bomo t« kot pravi rasumni delničarji In delničarke vedno odpr to in jasno podali dobre in prave na svete, v prvi vrsti tam. kjor Js pro stor In čas ssto, pototo pa tudi Javno če bo nanesla potreba
Sled« lastnoročni podpisi MM funkcionarjev; Frank Uatlk,' ioeeph Kopuftar, Jo-seph M atoli. Orli Muftkatovc Fraak X. Vereaidi. Aatouia K« vačič, Alvin Oloyeck. Joka Ca mernik. Anton Kamnikar, Mati las Kovačič, J«oeph Kvanlch Prsak Ksjrtas, Joe Kr«U*«lk. Victor Mičko, John Wohlgemsth Praak K. Staut. Loais Rosmaa Jakah SUriha. Anton Vidmar Rudolf Ver talk.
Joseph Matnh. tajnik.
član kluba ftt; 97 JSZ. Tretji govornik je bil Severino Poilo, glavni blaga j aik Italijanske socialistične federa dje, kateri j« oekrbel tudi godbo Soeialiatični pevski zbor "Naprej" mu je sapel par taloetink v slovo. NJego vo k rt to so kraaili itevilni venci, do kac, da j« imel pokojni velikč prija teljev in znancev.
PrilaUlj John, dokončal ai pot svo iegs življenja. Nam proleUrc«m, ki smo U poznali, ostane* v trajnem spominu!—Frank Java«.
iÄXÄ Ä Ä'Ä ^n"
več bo dobil samo pl^o ^svojem njega sistema a« «sere preobraziti no-v naái aaaetgini po- bena st»nk. sli oegaaisacnja. ker re-
Kpriti le "«d sófora J. P« j, oziroma po Čbdnem mič-
zaslutanju. Mi
t ruhnjssaiT graditeljev in ae razdipa« čit<v
¿ev; zadnjih je Uko yettod dovolj, f si
Evropa ae praska
Evropa je bila velik svet, ko je človeka še vlekel konj po razdrapanih cestah. Ko je prišla leleznica, se je Evropa stisnila. Avto in letalo sta jo naredila še manjšo. Pomislite, kaj je naredil radio.
Vsaka deftela ima dvojo močno radloposta-jo. Ce Imaš dober prejemnik, slišiš vse evropske )>o*taje v vseh mogočih jeaikih. Evropa je postala pravi Kabel. A to še ni vse. V Moskvi je najmočnejša postaja na svetu In tam govore v — vseh Jeziklhfc Včasi misliš, da govori Berlin in se čudiš nem*ki boljševMki propagandi. Pa ae motiš. Moekva govori! Baš te dni ae jezi rumunska vlada, da če počiti, ker Moekva kriči v rumtinakem jeziku in paziva rumunakr kmete in delavce na revolucijo. Tako krite val kritem, samo kritV, ker drugafe ne morejo drug drugemu do ftivrga.
Evropski Rahel bo še slabši, ko pride tele* vizion. Iz vseh mest al IhnIo kazali |>estl In fige. Evropa postaja celo majhna in evropske "nadje" so te danes pravi kurniki.
Zadnji teden je potres v Kaliforniji odprl vreloe vode Iz tal. Voda Je namočila suha po-Ija. Ako bi ae bilo to uMilo recimo pred sto leti. bi bih na tistem polju postavili cerkev in odprli veliko romarsko pot. lianes ao pa samo vea^ll, da ae je to zgodilo in Ae in maše nian dali. Amerika, kom jadrač? Ali gr<4 v Kuaijo?
Smrtna keea
Milwaukee. Wla.-TukaJ je pr«mi nul po dolgotrajni bolesni John Ju vanc, ki je bil pionir v delavskem gi banju. Rojen je bil 1. ms in 1S7B vasi Mala Ukova, občina Amlhel pri Novem mestu. Leta 1012 je prilel drtavo Kansas in leta 1910 se je preselil s d rutino v Clinton. Ind. Vss čas HivsaJa v Clintonu Je bil tajnik soc kluba in bil j« soustanovitelj soc kl«ba It. 1)S na Ualversalu, Ind. 1 maj j« bil nJemu edini delavski praa nlk in vsako leto je bil na čelu lavskib manifestacij. Pri tem delu mu j«ti>omagal eodrug Sevsrino Pollo kateri mu fe bil med drugorodci na »prijetij, večina tamkajtajih rovov nI 'ala fte od leta 1025, se je po-sačasno preselil v Milwaukee je več let in na priparočlio lov ae je podal lansko leto
Minn., kjer so ugotovili nI« <-perarija nevarna, nakar mil domov. Od takrat ne pre, obiska val vaakl teden. Prod je le rakel: **Frank. dne greve v Clinton " ilnul je dne H. februarja (ne februarja kot je hilo pomoteme porotano v l»rSewti). Njegove sad nje besedo se bile: "Otroci, akiblte ze mate« . . Dalje ni mogel govoriti, kajti «nrt je nastopila treneta«. Nje* g*»va lelja Je bila. da se njegovo Imple vpevetl. ia njegevs ftena mu je iapsbiiU to teljo. Pogreb se je vrči! dne I. marca pod vodstvom slo venskega pogrebnike F. Kvnif^fi v Forest Home rrematory. kjer je Ml »■pepeljea. Glavna govornika sta bila Albert lira.t. član gl. odbora SNPJ.
Poziv na konferasMo Bridgeport, O. — Konferenca «oc. klubov in dručtev Izob. akcije za «vhodni Ohio in del W. Va. ae vrfti dne 27. aprila v Plaejr Forku, O. Vedno več društev ae prigUČa, kar je pač razveseljivo dejstvo in porok, da b« nafta Jtonferenca dne 27. aprila zelo živahna in dobro obiakana. Počljito svoje zastopnike. Vsako dručtvo, ki naftega mlčljenja In prepričanja, naj na svoji seji isvoli svojega zastopnika in naj ga poftlj« aa to kon ferenco, ki bo selo važna. Poleg tfgu pa bo vače dručtvo imelo tudi drur' privilegije, kajti bob. «torija poftilja razno 1 i Ur a tur o in informaelj«, ki so velike vsinosti.
Iz Uh razlogov j« potrebno, da vaa drufttva v tem okroiju iavolijo svoje zastopnike in jih poči jejo na konferenco, ki se bo vrftila dne 27. aprila v Pfney Forku. O. Zavedajmo s«, da sto Prosv«to In Proletarec edina eloveneka delavska iUto. Tem« daj mo vso svojo podporo in ju redno Či-tajmo. DelavSke razmere so povsod ilabe. Brst M. Koas je pred kratfcim poročal v Prosvstl, ds bomo po seji druitvs rasmotrlvall o d«lavak«m po-lotaju. Znano je, d« s« bo prod kon fereneo vrftila premogarska konve» clja in dolinoet nafta bo, da a« odi» iimo «a «no strsn, katora j« najbolj la, da jo bomo podpirali. Ap«liram ns dručtvo ftt. 18 SNPJ, da na svoji seji zagotovo Isvoli zastopnika na nafto konferenco. To drufttvq je v tem oteroftju n«jv«čje, zato j« v«lno, da 1« tudi najboljfte zastopano.
Na konferenci bo podano poročilo | potoka drtavče konvencije soc stranke za Ohio, ki se bo vrftila v Cle-velandu dne 15. marca. Letos Imamo dva jubileja: 20-letnico JSZ in 25-letnico Proletorca. Poleg toga pa je pred durmi tudi naft zbor. Vsled te «s j« zelo veino, da smo na toj kon ferencl zastopani kar največ mogo< •• da ae reftl vaa vpraftanja, k«t«rlh ho t« precej. Konferenca prične ob 10 dop. točno. Pridite val, ki ae strinja t« z nslfml Idejami In naftlm delom Poftljite svoje zsstopnlk«. Ns svide nje dne 27. sprils v Piney Forku ns konferenci!—
Joedph 8««y. konfsr. tojnk.
Reeaica o naftem domu
. Milwaukee, Wla.—Od kar sem na
fočnik na dnevnik Proaveto, pszno Za-•ledujem vss dopis« In poročlls Iz gasnlh naselbin. Dosti Je koristnih, zanimivih tor tudi podučljlvih, nekateri so pa ošabni, ki za ftlrta javnOst nimajo pomena. Tako sem opašil tudi v ftt. Č7 Prosvste is Mllwsukee nskl dopis (če se sme ta stvar tako imenovati) pod naslovom "MilwauM trouble." Radoveden, kaj je tokega, začnem čl tati. In glej ga spakal NI-mam navade se oglačatl v javnosti, toda toke godle pa tudi moj ftelodec ne prenese.
Moftekar si Je zavihal rokave, vsel oepec v roke in začel udrihati na va« strani, tako da mu js nasadnje prfle* tel nassj v nos. Da dotičai aima čisto vesti, Je dejstvo, ker se ne upa s imenom ns dsn. Podpisal ae je "Socialist." Veliko bolj na mestu bi bilo "Rasdirač." Spravil ae je najbolj nad organizacijo Sloven sega doma. Napada vse od krsjs do konca, nasadnje hoče pa vse skupsj nekoliko oleg-ftatl, če*, da je tudi nekaj iskre*ih mol zraven, kateri pa ao nezavedni. Jas dvomim, ds hi se nezavednim močjo lotili takega plemenitega dela, kot ga ravno isvrftuje org. 8loveneki dom. Oni ae zavedajo potrebe kulturnega srodlftča, katerega tako neobhodno potrebujemo, če ai hočemo ssslgurati pomembna J *o bodočnost. Da, delsti Je treba sa tet nihče ne bo nam prinesel tog« na kroftniku.
Tajnik mu mora biti seveda najbelj v ftelodcu, toda vzroka ne pove. Naj-brft ssto, ker je ravno on največ pripomogel, da organizacija stoji aa trdni podlagi. Očita nam, da ga plačujemo. Katera organlsaeJJ« p« Ima tajnika bresplačno? Naft tajalk Je «e veliko dela naredil aa Slovenski dom br«spl«čno. kar je laMio videl vssfc* kdor nI slep. Namesto prienanja sa njegov trud, se ga sedaj s blatom obmetava. Tudi vsi drugi odborniki, «pravni, goepodarsk i In direktorji so storili veli bo več kot bi «e smelo «d njih zahtevati, In tudi brezplačno.
Kot bivčomu direktorju ml je va« poslovanje dobro snano, samo to ml nI snano, komu je narod pri tem delu polmi tepe, kot detlčntk vpije. Do 00-daj smo vodno čuvali, da ae ni nfbče utihotopil v odbor, ki bi poakutal tvoje lepa polniti, in upam. da ee to tudi v bodoče ne bo zgodilo. VpraAam do* tičnog«. če je detnttar St**«nsk«ge dom«. In če je, sakaj a« tokrat a« nek a fte >a svoj« prebrisaaatj«. kadar ie čas sate? Zakaj se al adav«l »a delničarski soji In ««m ai dal boličfll ««vodil I« načrtov, «ko jih Ima. kar bi Jih «rev gotovo i Jeli ^e pa ni In noče biti delničar. HI **tti
pa roke proč! Nihče «Ima pravica podirati, če m gradS
Tudi tam ee je v rs sal. ko pravi.
Skrbi ga tudi to, da kako se bo po-čfcpje vzdrftevalo. Is oii strahu, bolj vaino vpraftanja je, kdaj ga bomo po stovili. Mi Imamo v avoji sredi dosti mož. ki so sposobni voditi taka pod ,«tja, d« a« bo izplačevalo in vzdrževalo. Zaradi prometa pa kar brez skrbi. Mar je bil n« Wiee«ne*n ove. promet, dokler ni bilo poelopij? Kaj h«. Na pcasnih stovbiččih če ni bilo nikj«r prometa. Zato kličem javnosti: Le naprej z naftim započetim delom. da ga čimpreje izvriimo, ksr bo v ppnoa celi naselbini. Potom odkritosrčnih in prsvjh nasvetov in vzajemnega dela vseh pravih Slovaacev bomo ks« Izboljftali, kar je iaboljta* nja potrebno. Zgagarje pa nikar ne pekluftajmo, ako jih bomo, nam bo bodočnost zasigurana kje v ribnički luži s kroto vred. Pri vaakl dobri stvari ae dobijo ftkodijtvi elementi, katerim nI nobeno srodatvo p r ©umazano. da delo uničujejo ali pa ovirajo. Zato fte enkrst: Ne posluftsjmo jih in naprej do cilja za na* nspredek!
Protestiram, da bi Prosveto Če na prej priobčcv«l« tok« stv«ri, ki ao javnosti "in naselbini čkodljive. Kritika Je dobra, dokler je v 'okvirju resnice. Kadar pa hoče kdo nekoga obdolži« lcakftne korupcijo, p« s imeni in dokazi na dani Podplfte naj se do-tični, da ga javnost spozna, v sluča-jih«*i se tičejo cele naselbine. C« bi bila kaka osebnost, bi jas sploh ne odgovarjal. Namiljenemu "Socialistu" priporočam, naj bo belj etvaren in naj zaplč« sv«j« pr«vo ims. Jsz dvomim, da bi bfl on socialist, kajti čital sem te dosti člankov in dopisov od socialistov, ki so pa bili stvarni in pod učljivi, ksr socializem vedno uči in priporoča združenje, ne pa razdiranje.
Valentin Medle, 871 National ave, član SNPJ in naročnik.
ljenju toga rojaka je človek brezmo-čen in njemu lahko pomaga edino 1« Bog, katerega "namestnike ' pa zame-tuje. Res čuden tip Človeka, ki je v svojih nazorih poveem podoben prvkm kristjanom, ki fto tudi zametovali avet in posvetno življenje in iskali •toke v svojem Bogu in na "onem zetu."—Anton Rodita.
Akcija za dom Ptteblo, Colo. — Ideja sa Narodni dom ta ni umrl«, kar se je iak«zalo
dne 15. tob.. ko j« orgwia«cii« za vpostavltev priredil« pUeno veselico Cisti dobiček na dotični večer je bil 1116.11, kar je vsekakor lepa vsota v sedanjih razmerah. Ven», da se bo zopet konferiralo in debatiralo med takosvanimi "ljubitelji narod«," čeft, kaj nam j« potreb« toke stvari, ko imamo že dozti dvoran. Res je, da ima dručtvo KSKJ svojo dvorano. Dručtvo SNPJ rsvnotoko in potom je pa cerkvena dvorana. Ps ksj, ko niti ena ne odgovarjal sedanjim razmeram. Da je nam treba toke stavbe, u je najbolj Izkazalo n« Silvestrov večer, ko je samostojno drufttvo Pomoč priredilo svoj zabavni večer Orlovi dvorani. Ko bi bile vse tri prej omenjene dvorane skupaj ena dvorana, pa n« bi bila prav nič prevelika
Delnice se prodajajo po deeet dolarjev. Prostovoljni prispevki dobro-dočli. Delnice so do sedaj kUpila sledeča slručtva: Orel ftt. 21 SNPJ, samo-, stojno dručtvo Pomoč, Marija Pomagaj ftt. 42 JSKJ, F ranči sco Ferrer 3SPZ in Slovenski dramski klub Zora.
Rojaki, kupujte delnice. Če bi vssk Jugoslovan v Pueblu kupil eno delnico, bi lahko že letos imeli svoj dom, ki bi bil ponos naselbini in tra-Jkn spomenik narodu.—P. O.
1 ■ "Ovce" In "volkovi" Batbertoo. Obio.-lUkor v marsikateri nasslblni—ksr vslja tudi na aplbtao-čako tudi v nači igra vera večjo vlogo, pravzaprav versko vpraftanja kot ga navadno nazivajo. Tisti, ki hodijo v cerkev, so "ovčice" In tisti, ki ne hodimo, smo "volkovi" (to seveda po kstoličkem n«zlranju). Ov-čice imajo svojega pastirja, a volkovi ga pa ne potrebujemo.
Versko vprstanjs js dvignilo glsvo tudi nedsvno ns seji samostojnega drufttva "Domovina," ko j« «dan na-vdutan faran pobaral tiste, ki niso pri pogrebu nekega član« toga drufttva h«toli ltl v cerkev. Govoril je, da bi mor«l iti pogrebni zastopnik drufttva tudi v cerkev, pa naj j« judovska «11 katoliška. Pravilno In umestno. Vendar pa je potrebno v počtev jemati tudi sledeč«:
izm«d članov samostojnega dnil-tvs "Domovin«" nas veliko pripada tudi k dručtvu "TrigUv" ftt. 48 SNPJ. Med temi sem tudi ja« in povrhu če predsednik obeh dručtev in obenem glavni predmet prej imenovane krU tike. Da ss neksteri Člani SNPJ upiramo iti v cerkev v slučaju ««rkv«-naga pogreba, imamo tudi gotove vsr«ke.
Prizadeti kritik ze bo gotovo spomnil pridige tukajftnjega gospoda faj-močtra, ki jo je im«l pri pogrebu* ne-ke članice drufttva "Triglav." Ob do Učni priliki j« va* ljubi gospod go* vorit s po vzdignjenim glasom, da ac %katorl člani SNPJ "svinje, prane; ln podgane," kar so menda zelo primera« beeede posebno pri pogrebnih obredih ln morajo biti v akladu s ns« akt, gotovo ps s sredstvi rimokatoli-ftke cerkve. In ker nekateri člani fte nismo posabill tega paovalnega govora Vrlega "duftnega pastirja," narsv-no tudi ne maramo iti v njegov hram. Kakor hitro pa naft kritik nagovori fajmofttra, da prekliče avoje beeede in prisna resnico, da amo bili vsi člsnl SNPJ ravno tako rojeni od matere kakor on, naj sa svojo oaebo rečem, da bom ftel sa vsakim naftlm umrlim sobratom v cerkev v slučaju cerkvenega -pogreba. Dokler pa toga n« «tort, bom pa smatral slabo pojmujoče-ga vsakega člana SNPJ. ki zahaja ali bo sshajal v cerkev tog« "vzornega fajmofttra. — Joeeph Hiti.
Mletje atorih Forest Citjr, Pa^—Zahotelo se mi je, da nekoliko poročam is te naselbine. Dno 26. januarja je imela gdč. Ropa-sova, ki je priftla preteklo jesen iz starega kj-aja, koncert. Na koncertu sts na njeno željo z njo sodelovala tudi pevska drtičtva "Naprej" ln "Zvon." Prvo .dručtvo ima svojegn pevovodje, ki je v«ftčak in j« pevce dobro izvežb«l. Dručtvo "Zvon" pa jo najolo za pevovodje profesorja župni k«, ki se je ft« pred par le ti branil priti v Zvonovo dvorano, čeč, da jO fttala. Ta je menda v tem času prenehala to biti, ker drugačno bi žup nik gotovo ne hotel p«vc«v poučavati v njej. Čudno s« mi 1« vidi, kje j« organist, da s svojimi pevskimi smož nostmi ne nadomeatuje župnika.
Po koncertu je "Zvon" priredil i počast pavki banket. Naj omenim, da tudi gud farani ne vlada preveč sloge. T^ k« je pokazalo na letini seji tuksjčnje cerkve, kjer je priftlo do vi-hsrnlh prizorov, ko s« je ftlo sa vpra tanje, kdo bo Izvoljen v cerkveni odbor. Kljub dogovorom, kako bodo sejo "ronsli' ln kdo naj bo isvoljen, je vseeno zletel Iz njega glavni zto-ber. To nnjv«č radi tog«, ker je zs-hrbtno delovsl, d« je sprsv« ob službo pr*jčnj«g« organista. Pravijo, da božji mlini meljejo in da pride čez sedem let vze prav. V tem alučaju je pritlo fte prej. — Atojz KonČln«.
Narobe sv«t
Cleveland. O.—V tovarnah s« fte obračajo kolesa, ampak mačiacrij« in fte neke opravijo večin« del« ln močki p« tavamo po cestah. Da Imajo Ionske prodnost v tovarnah. Je največji v«rok to, da so pripravljene delati aa niftjo plačo kot moftki. Pri istem delu, kjer so moftki sAsluftlll od pet do lest dolarjev, aasluftijo ft enake od dveh d« treh dolarjev. Takih al »čajev js na tisoče ln tleoče. Tukaj je tudi vzrok, d« tovarnarji dajejo prednost ženskam, ker delajo ss manjčo plačo kot iMftkl,
Po mojem mnenju omočena ftenaka «e spada v tovarno, ampak naj bo gospodinja. Skrbi naj za otroke ln mota kot goepodlnja, moč n«j p« dela v tovarni Ak« bi biki to pravilo t volja vi, bi bilo t odi več srečnega živ-ljenja pri druftlnah kot g« j« s«d«j. Bojim s«, «ko bo Mo tok« naprej, da bodo toneke delale, molki bomo p« gospodinjili, d« bo večkrat potrebno smoditi prasne lonce, kar tudi «enakem ne bo preveč vSeč,
Svet Je res čude«. Imamo tod i vsake vrata vernik«; eni verujejo v naravo, drugI pa v nasi batanstva. svetnike In bolje namestnik«. Pred nedavnim Je priftol k meal rojak, ki prodal« pehotne knjig«- Cečel je ras govor fte peeeej dobra, « k«nO«l je jeko slabo. Rekel je, da je papeft naj večji lump ki najbolj
Karte ia d*mlne Fore»t City, P«.*4Ve» je v nevarnosti." Tako sem večkrat slltal ln čital s«m tudi dostikrat v mojih mladih letih ras pri*nice, ko so kričnli. da kvartolci ln igralci n« bodo videli nebečkog« kraljestva. Toda, ker je bog Dolar močnejfti kot vse hudičeve iznajdb«, s katerimi stračljo nevedno ljudstvo, nI sedsj nič več smrtni greh lgr«ti karto. Pa s« j« lepo /godilo nekega lepega dne, da so sam gospod r«kli: Naredimo "card party." Pa ao jo naredili In določili vstopnino 80c. Vstopnice so «pravili v denar in prodali so precej ovitkov ss "card party."	'
Priftol j« določeni dan ln možje ter fantje so se sbrali s kartami v žepih, ženice In dekleta pa s dominami v ftkatlah. Tako s* prvi metali karto, ftenico so pa polagale svoje domine —poeno v noč—vse s« tast in sUvo božjo ... —Bde«, Id «I Igral.
Slovenski radioprogram in SNPJ.
Chicago, 111.—Pred kratkim je br. gl. urednik Plrosvete priobčil članek, o katerem ja potrebno podrobneje razpravljati. V članku je omenil, da je potrebno tudi za jednoto, da pride potom ra-dia med ljudstvo in da se poaluži tega najnj vejiega sredstva za svojo agitacijo. Brez dvo. ma je, da bi to bilo v veliko koriat ne aamo je(j. noti, pač pa tudi vsem Slovencem in Jugoslovanom siploh, ki bivajo v Zdr. državah, in ako bi bilo prayUno organizirano tudi deloma v Kanadi. Edino vprašanje nastane pri tem, kako organizirati, da bi tak program imel oni uspeh, katerega bi vsi želeli. Da je potreben prol gram, katerega bi organizirala SNPJ, 0 tem ni fiotreba razpravljati. Ce je potreben drugim podjetjem, drugim narodnostim v Ameriki, bo menda .potreben tudi nam Slovencem in Jugoslovanom siploh.
Glavno vprašanje je, kako organizirati, da bo uspešen. Slovenci v Ameriki imamo že «lo. venske radioprograme, v Cleveland u imajo namreč redno vsako nedeljo; v Chicagu je imel kratek čas "Amerikanski Slovenec" svoj pro-gram, in pred nekaj leti so organizirali Slovenci v New Lorku in dali sVoj program na radio. To* da žal, vai ti programi so samo lokalnega pomena—samo za Cleveland, samo za Chicago in samo za New York, ker je vsem tem skupinam vsled financ nemogoče dobiti ure na kaki močni oddajni postaji, ampak zadovoljiti se morajo g Aibko oddajno postajo, in Slovenci naseljeni iz* ven imenovanih mest ne morejo a svojimi sprejemniki (receiving set) dobiti slovenskih programov. Tu nastane aedaj vprašanje, kako organizirati, da bi lahko dobili slovenski program Slovenci oziroma. Jugoslovani naseljeni čirom Amerike. Edini način bi bil, dobiti uro pri Columbia Broadcasting ¿System, ali pa pri Natio* nal Broadcasting Co. Gotovo, tu pride sedaj vprašanje fiimciranja, o čemur bom pa spregovoril nekoliko posneje.
Ako bi organizirali program na način kot zgoraj omenjeno, namreč (pri CBS ali pri NBC, tedaj bi gotovo domalega vsi Slovenci ali Jugoslovani lahko dobili tak alovenski program na avoje prejemnike, ker obe omenjeni družbi imata skoro v vsakem večjem meatu vsaj po eno oddajno postajo za svoje okrožje. Drugo je zopet, da bi na ta način lahko dali v resnici dober program, ker bi ga lahko oddajali v več mentih, n. pr. en program v Chicagu, drugega v Cleve-landu, potem zopet v Milwaukeeju, New Yorku, sploh iz onih mest, kjer imamo Slovenci kulturna društva, ki bi bila v resnici zmožna dati vsaj po en dober program mesečno. Skoro nemogoče je—Izjema bi Mla možna v Cleve-landu, kjer je precej dobrih pevakih zborov in tudi pevcev — da bi v enem mestu bilo možno prizadetemu pevskemu zboru ali sploh organizirati po en program na teden. To je zvezano a precejšnjim trudom in žrtvami od nastopajočih samih In končno ae tudi utrudijo. Ako bi pa imeli organizirano tako, kot zgoraj navedeno; je pa iahko organizirati dober program n. pr. enkrat na mesifc, s katerim bi brez strahu lahko nastopili pred celo javnostjo.
Financiranje takega programa bi gotovo delalo nekoliko preglavic, ali pa če precej. Vendar pa, ako je dobro organizirano, bi ne bile nepremostljive teikoče. Jednota sama ima te itak v svojem letnem proračunu gotovo postavko za agitacijo; iz te vaote bi se lahko dobilo precejšen del, ker bi to bilo za jednotino propagando. Ker bi bili programi tudi vzgojevalni in podučni. bi lahko jednota dala nekaj iz svojega wizobraževalnega sklada;" istotko bi lahko dobili nekaj iz prebitka tiakarne; jednota ima tudi svoj izletni urad in ta bi gotovo določil za tak program kako vsoto. Nemci n. pr. organizirajo letos svoj veliki izlet v ataro domovino in čika-ški Nemci imajo vaako nedeljo svojo uro na radio in v programu oglašajo tudi svoj izlet. Ali bi ga na mogel tudi Izletni urad SNPJ Dobili bi gotovo tudi nekaj podpore od raznih drugih strani in prepričan sem, da bi tudi jed-notina društva priapevala nekaj iz svojih blagajn, ker bi člani lahko dobili "svoj" program na radio. Pred nekaj leti so čikaika jednotina društva precej prispevala iz s v oJ i n blagajn za "orkester SNPJ," katerega nikdar ni bilo, razun tamburaikega zbora, sestoječega iz otrok, ki je pa tudi zaspal spanje pravičnega. In ako bi bil ta program organiziran tako, da t» bil uspešen, upam, da bi gotovo tudi sedaj nc odrekla svoje pomoti.
• (Nadaljevanje na tretji strani.)
Smrtna kosa
U Balle, HL—Kot drugod ao tudi tukaj delavske rasm«r« silno mls«r-ne. Delavce odpuščajo vsepovsod. Pred par diwvi j« toluijftnj« Western Clock koanp«nlj« odalovil« precej d«-lavcev la delavk, dragim, ki oo fte o-stoli n« drta. p« j« skrajftala delovni čas. Tsko kaže Hooverjeva prioriteta tudi takaj svoje rog« kot flTvseJ Ameriki.
Dne 2S. fob. je takaj po kratki bo-lezni sa pljačnico pr«minula soproga sploftoo znanega roJ«ka John Novak«, m rs. Annale Novak, stor« ftele S8 let XapuMa soproga, dve hčeri, Chrietino (poročen« Hopp) In Mary, dva sin«. John« la Williame, dve sestri, dva brata, očeta bi dve vnnklnjl, Geral dine in Dolores Ann.
Pegr«b pokojne ee je vrfti! dne S. mere« ob ft. popoldne Is hlfte žalosti eb n frontni «delefthi rojakov In dragih ljudi, ki e« priftii Is naeelhin L« telle. Pern. Ogtasby. Ottawa. Chicago Gillespie. Brookfield. »»vereide. Mo. Une. Svrl"«field. M«1 wsukee. Lyops ln De Pue. Sorodniki. prlj«telji la znanci «o poklonili pokojni rojakinji v zadnji spomin ogroženo fttevtle roft In vea«s*.
Drütte I i« sorodnikom pokojne An> «le Novak fMČe Iskrene sočalje!
Dmfttaa Malt. Vagrleb.
Ameriško življenje
meBamBa^msasamasam 101.
¿enaka ae lahko alale za avojo časi! Sodnik Marcus Kavanagh (Irec po narodnosti in katoličan po veri), Je mnenja, da in» žena pravico zaščititi svojo čast tudi z lažjo m krivo prlaego, če je treba.
Patrick Foley, atar 70 let, ae Je oženil * Leontino. 4<Metno bolničarko, ki ae je sodn^ ako ločila od svojega prejšnjega moža To p« ni bilo po volji sinovom in hčeram Foley» nili ao, da razderejo drugi zakon svojegs ^ in poklicali so sodišče na pomoč. Pred sodmko so izjavili, da ja Leontina dobila ločitev od jega prejšnjega moža na podlagi krive priseg V teku tožbe za ločitev je rekla pod pn«* da Jo je njen soprog «P<wtl1 takoj T» . dočim imajo oni dokaz, ds sta štiri dni medene čase. Vsled tega. je Wls k* « iztoftena a sleparsko Wavo. nI Wla I**^" ločena in potemtakem tudi njena mtAH" * leyem ni poštama. I
"Pri meni J« oboje postavno," J' sodnik KavanagK -tena ima P™**"*' . avojo čast. čeprav ae zlaže. Edina po»^* šega pričanja bi blU madež na njeni č« ? tega jaz ne pustim."
r
__
PETEK, 7.
< r
Vesti iz Jugoslavije [
ri R^OAZIJA PROTI DELAV-15 m KNJIGI
(Isvirno)
V "Delavski Politiki" beremo: Neki patentiran jezikoslovec ge je silovito zagnal v Koledar Cankarjeve dražbe, češ da v njem kar mrgolijo nsjjake, je-lilcovne spake, da je prava sramota takšne knjige za drag in težko prialužen denar vailjevati ubogemu delavcu i. t. d. Svojo sveto jezo je stresal po ljubljanskem radiu v svet. Videti je sploh, kakor da šteje ta radio za svojo najsvetejšo dolžnost, zaganjati se v publikacije Can-Imrjeve družbe. Dobro vemo, da kakšnemu Vodniku ali Kolariču ne moremo biti simpatični (to nas prav malo moti), a radio bi moral vedeti, da šteje tudi med ¿lani Cankarjeve družbe precejšnje število abonentov. Ker smo Slovenci najboljši narod na svetu (g- Vodnik bo to matematično dokazal!) in ga ni bolj kava-lirskega naroda, bo — upajmo vsaj — radio razumel, da ni njegovo počenjanje niti trgovsko lojalno, kaj šele kavalirsko!
Gospod jezikoslovec je bil strašno razburjen! Vrgel je koledar ob tla! Strašno! Vsa Cankarjeva družba se bo pri tej priči vpisala v prvi gimnazijski razred, da jo bo g. profesor mogel nemoteno uhljati.
Nedvomno je: v koledarju so napake! Toda g. profesor se moti, če meni, da jih bo na ta način odpravil. Da poznamo le površno slovenski jezik, so v glavnem krivi vsš žal: številni — profesorji, ki le površno in slabo poznajo slovenski jezik. Zakaj se ta gospod zaganja baš v koledar Cankarjeve družbe, ko bi mogel najti mnogo hvaležnega gradiva celo v šolskih knjigah! Koliko napak, včasih prav oslovskih, bi našel v spisih in člankih svojih cenjenih stanovskih tovarišev! Tudi v koledarjih in publikacijah drugih družb (Vodnikov«, obeh Mohorjevih) bi ne bilo vse tako brezhibno! In naposled bi g. profesor težko našel kakšno slovensko knjigo, ki bi v njej ne bilo mogoča najti prav nobene napake. Mogoče bi celo v Muvnicah kaj prav čpiunega našel! Popolnoma .prepričan sem, da bi n. pr. kakšen "kritik" celo v spisih gda. profesarja samega (če jih kaj je, seveda!) naAel primerita snov za svoje kritične zobe.
Mnogokdaj pogledam kakšno šolsko ali domačo nalogo tega a-li onega srednješolca in reči moram, da mnogi profesorji mnogokdaj bodisi zaradi neznanja, bodisi zaradi površnosti ne popravljajo naravnost škandaloznih napak. Ali je Čudno Če pišejo mnogoteri, ko pridejo poaneje v življenje, tako Škandalozno, da morajo nekateri gg. profesorji v »veti jezi metati knjige ob tla?
Vsi grešimo! Nihče ni bre« «lovniških grehov in zato bi kazalo malo manj visoko dvigati nosove in vsaj za spoznanje po-nižneje kazati na tuje grehe, mogoče le takole mimogrede... HILvsokdar z tsvcstio. da more
(It piama Iv. Cankarja s dne 8. marca iyi8 dr. Henriku Turni. Glej Koledar C. D. 1830 str. 118.)
In s tem končam za danes tudi i**-	I.P. V.
Ugotovitev. Vae proflt! Iz domovine pišejo: Pred nedavnim je S. S. v "Slo» vencu" ugotovil, da se zbrsni spisi Cankarja slabo kupujejo. Ob tej priložnosti je nekako poudaril, kako je Nova založba silno idealno podjetje, ki zgolj zavoljo idealizma izdaja Cankarja in kako bijemo Slovenci temu i-dealizmu v obraz.... Edinole to bi rad ugotovil: Cankarjeva družba je hotela za 1. 1930 izdati Cankarjevega Hlapca Jerneja. Cankar bi bil šel v 6.000 izvodih med naše ljudi.... Cankarjeva družba bi bila plačala Novi založbi honorar.... Nova založba pa je rekla: NE.... Idealizem ? Vse prof it. Hic Rhodus, hic salta! A. C.
IZ ZADRUŽNEGA GIBANJA V DOMOVINI
Ljubljana, 15. febr. 1930. Vsakega novega momenta in vsakega uspeha v zadrugarstvu se veselimo, aaj smo v časih, ko nam zadružno gibanje edino nudi še nekaj pozitivnega nekaj re-elnega. Kar je bilo ustvarjenega z umno in veščo roko v delavskem gospodarstvu, to edino je ostalo res delavsko in edino a tem se more pohvaliti delavski pokret.
Političen kot strokovni boj je danes prepovedan. Delavstvo ta-korekoč sploh nima orolja, da bi se postavilo v bran za svoje soci-jalne pravice, kf se mu hočejo odvzeti. Stavke so prepovedane in izdajstvo bi bilo, ako bi za-¿tavkali delavci za izboljšanje svojega mizernege položaja. E-c i no s svojimi gospodarskimi, zadružnimi organizacijami, drži delavstvo res trdno svoje postojanke. Edino zadružne organizacije so resnične trdnjave, proti katerim ne more opraviti ničesar tudi izborno organiziran
kapitalistični reakcionarni po-kret-
Zaio se razveselimo; kadar ču-jemo vest, da je zadružni pokret zopet napredoval, da so se dosegli veliki uspehi, da je kon-?! umen t dobil zaupanje in da kupuje samo v zadružnih konzum-nih prodajalnah, da vlaga in zaupa avoj težko prisluženi denar v delavske kreditne in denarne zadruge. Zadovoljni smo, ker naraščamo, ker postaja naša sila večja in večja.
Delavski zadrugarji pa se veselimo tudi uspehov naših rojakov. Veselimo se prihoda naših rojakov, ki pridejo pod firmo "velikega izleta SNPJ" v Jugoslavijo. Delavski zadrugarji jim bodo radi pokazali svoje delo, svoje uspehe in svoje načrte. Pod okriljem Zadružne banke v Ljubljani se je osnovala Izsejje-niška Liga, ki pojde vsem rojakom na roke v vseh odrih. — Bo veselo in prijetno ob enem: veselo v družbi delovnih rojakov, prijetno v zavesti, da bodo roja-
___f __ ...... ki videli in potem v Ameriki do-
človek celo v trenutku, ko dru-! ma, svoji novi domovini poveda-
je stara denarna organizacija organiziranega^elavstva, ki Iz-posojuje v potrebi svojim članom večje ali manjše zneske. Stanje njenih vlog se veča in veča. Obatoja že 31 let. Predseduje tudi tej organizaciji odlični zadružni strokovnjak in pijonir zadružnega gibanja v Sloveniji, z. Anton Kristan, predsednik Zveze gospodarskih zadrug. ,V Splošnem kreditnem društvu pa se živahno udejstvuje tudi .že-leeničaraka organizacija Saves Ujedinjenih železniČara Jugoslavije s svojim voditeljem predsednikom s. J, Stankom.
Ni mogoče iti preko dejstva, da je sedrukno. delavsko gibanje y. slovenskem narodnem gospodarstva velika sila!
PR0SVET*
6LAS0YIJZMSELBIN
AMBRI&KA JUGOSLOVANSKA ZVEZA Informacijski «rad
(V tsj k o loo i bu4o od «M* <k> ku pri. flbtop« ium informacijo. Ultn ■»«—Ju UU * kortM J«tcaolovMopi » UrvSmlli dri«.
«ate «»teh.
Ursjujs Jek» Mu«««, tajnik AJ* * MisMaoti
Filozofova iona o svojem
rm ,, Ita grehe, Mam grešiti. V ""katerih kritikah, ki so se izvolile obregniti ob slovniške kvali-t<*t<* publikacij Cankarjeve dru-smo takole iz nagajlvosti m same hudobije našli nekoliko napak ... Nič hudega, seveda .. drugič naj bi tisti kritiki prine-v redakcijo publikacij Cankarjeve družbe svoje kritike; bi g<K <> vsaj v tistih kritikah pojavili kakšno napako, ki smo JO «pregledali v koledarju....
G profesor meni nadalje, da J- ba* on najbolj poklican, bra-nitl Cankarja glede pravilnosti lri i»rofe*>rHko«Iektrtnarske či-«tote jezika.... Mislim, «a se je [ankar ns takšne vojščake po-h !7-gaval in se še zdaj poiviiga-**ksj njih se najprej tiče, k4r Je povedal vsem alovničar-Kin v brkr	v
»lornieo at raa nieem gani-nikdar v evejem ti vi jen ju. Pifem, mi je edina akrh, jasno povem, kar mUllm. tn «'anko dp neJUtje nijaaae Jj1 "»no tleti, se kogar pitam. Ta-k" * '«odi. da včaeik vodoma «a-r^m nepravilno slevnliko obll-J" Kajti, «a mi Je treho kdaj la-,M»ai| med »lorniako čodnoetje ne rani ter med Jaanoetjo i« le-'"'«a ni d met. ae odločim U-ta »lovaiihe nepravilnem . . . In («fej mS« e joalku edin« pe-«*iatk: ahol
Nnsladnje besede ao ia uat žene velikega filoiofa H. D trg tona. Govorila Jih je v prijasnem, umetni-iko opremljenem, domačem ealonu v Paritu. Bergson pa je nemoteno delal v svoji sobi.
Napačno mislijo ljudje, če menijo, da mora biti filozof tudi v vsakdanjem življenju svojevrsten in da bi moralo biti njegovo družinsko življenje tako novo in izjemno kakor njegova filozofija.
Moj mož je dober soprog, dober državljan in aelo reden človek brez vseh posebnosti. Zgodaj vstaja in hodi zgodaj k počitku, kakor se spodobi sa delovnega državljana. Moj mož
pravi, da je delovna sposobnost možganov zjutraj največja. Ni- jeaemcev, med katerimi «o Jugoslova
Baletia «t. •
Število tujerodcev In njih narod« noat, kateri ao al ispoalovati driav« 1 Jan sito pravico v letu 1988 na okroi. aih sodiščih v okraju St. Louia, Winn, Okretno sodiWe v Duluthu, Mien. Nprveiani 58, daodi 87, Nšmci 8, Finci 88, Angteli M, Jugoslovani 38, Grki 10, Danci 6, Utvinci 4, Čehoslo. voki 7, lulijaai U. Rusi 6, ,PelJafc| 10, Belgijci 2, Niteieim-i 1, BulgaH 8, Francos! 1.—Skupaj 880. Okroino aodliče v VlrfioiJI, Mian.| Finci 187, Jufoalovani 114, Italijani S«, Svodi 15, Anclsši 1«, Poljaki 12, Norveiani U, Utvinci 2, Grki 1, Ru. ti 1, Turki l.-afcupaj 882.
Okroi ae soditte v Ely, Minn. , Jugoslovani 26, Finci 10, lUlijanl i, Svodi 5, Anfflail 4, Bulfari 2.-Skupaj 52. t
OkjcoAnu oadiMe v Hibbi«Ku, Mian., Jugoslovani 76, Finci 82, Italijani 42, Svodi 18, Anglafti 7, Cehoslovaki 8, Grki 8, Poljaki Vjvicarji 2, Av-strijci X, Utvinci 1, Norveiani 1, Ru-munci 1, Rusi 1.—Skupaj 219. ftekapltetsclja Finici 292, Jugoslovani 26S, Svodi 180, Italijani 97, Aagieti 76, Norveiani 71, Poljski 22, Rusi 14, Grki 14, Čehoalovskl 116, Nemci 8, Danci 8, Lavi niči 6, Baleti«! S. Bulgari 4, Švicarji 2, Nisocemci 1, Francos! 1, Tur-ki 1, Avstrtjd 1, Rumuncl 1.—Sku-paj 1013.
It predloienega uradnega poročila okroinegaV »odliša v okraju St. Louis, Hlnn., Ja raalvidno, da v letu 1929 ja bilo naturaliairanih 1018 tu
li, da je delavako zadružno stremljenje v stari domovini dobro in zdrsvo.
Koliko je uspehov, ki Jih bodo rojaki morali videti! / Zadružna banka je z lepim u-apehom končala leto 1929. Občni zbor se bo vršil v msrcu. Ns njem se bo videlo, koliko težkoč je bilo v preteklem poslovnem letu in ksko veliko truda je bilo, da so se premostile vse zapreke. Toda. promet poeta je večji, zaupanje večje ln banka, ki Je finančna opora delavskim sadrugnm v Sloveniji, uspešno vodi in forai-ra z dejanji svojo miaijo v delavskem zadrugarstvu. Ona napreduje in se razširja!
Konzumno druitvo za 8k>ve-nljo Je centrala konzumnega gibanja med Slovenci. Uživa med konzumenti veliko zaupanje ln njen promet se veča z dneva v dan. Naraščajo pa tudi hranilne vloge. Članstvo gleda s zaupanjem na lepi in stalno napredujoči njen razvoj. Koncem januarja 1930 Je člsnstvo vložilo na hranilni oddelek Konzumnega društva sa Slovenijo že nad de-aet milijonov^In 300.000 dinarjev.	•
fllUffr k redi t ao društvo v LJubljani kot mogočna denarna ladruga stalno beleži uapehe. To
kdar ne dela hrupa, ni hazarder, saj v obče ne igra, ne zaviiva alkohola ter je v vsem zmeren. Njegova edina izredna lastnost v vsakdanjem življenju je skoraj fanatična delovna sila in vztrajnost. Edino v tem ni zmeren. Vsi zadevni zdravnikovi nasveti ao zaman. Delo je njegova edina strast, v kateri se izživljajo vse ostale. Trdno sem uverjena — in jaz ga poznam najbolje — da nikdar ne počiva razen v spanju. Tudi če sedi v svojem naslanjaču brez knjige in papirja pred seboj, zasleduje zamotane niti svojih problemov.
Poznam vse njegove knjige, jih ljubim in sem navdušene sa resnice, ki jih vsebujejo.
To je vsa moja pomoč pri njegovem delu. Sicer pa ga moti vsaka omejitev. Pri svojem delu hoče biti sam kakor zaljubljenec s svojo ljubljenko. Nikdar ni imel tajnika ali kakršnokoli pomožno moč, kajti po* njegovem mnenju omejuje vsak nastavi j ^nec šefovo svobodo. Zato tudi odklanja vsako pomoč pri jateljev in učencev, ki bi mu radi pomagali. Spominjam s« slučaja, ko ga je revmatizem tako mučil da se je jedva premi kal, pa je potreboval neko letni* eo ca delo, ki ga je pripravljal. In mesto da bi bil naprosil ko-gs, nsj mu poišče to letnico, je naročil v inozemstvu knjigo, samo da je našel ta podatek sam v prvotnem viru.
Njegova fanatična ljubezen do dela je kriva, da ga smatra jo često ca neprijaznega in nc-družabnega človeka. V resnici pa kramlja silno rad z menoj in hčerjo, kadarkoli mu to pripu šča čss. Všeč so mu tudi dobre šale. Dnevno proučava važna francoske, nemške, angleške in italijanske časopise ter se zani ma za vsa pedrečja človeškega napredka, za politiko, svetovno gospodsrstvo, tehniko, literaturo ln umetnost. Tudi o dnevnih vprašanjih, ki ao dozdevno tako daleč od filozofije, Je vedno dobro poučen. Za strsnksrsko politiko se ne zanima, pač pa zelo z idejo evropskih zodlnjenlh držav in a svetovnim mlrotn. Sicer pa tudi zavedno stremi po neki vsestranosti, ker potrebo Jejo možgani, kakor pravi, če stih sprememb zs rszbretneni-te v. Je tudi pristaš športa in le njegov dolgoletni revmatizem je kriv, da se praktično ne u dejetvuje. V gledališče In kino ne zahaja rad, pač pa j« bil velik prijatelj koncertov, dokl#r ni trpel na revmatizmu. Pri pomniti moram, da moj filozof skl mož ne «pada mod raztreae-ne učenjake. Le včasi. kadar Je preveč utrujen, opažam, da po-ataja rastresen. In v razvedrilo / ita kako lepoakivno delo.
Med drturfm so mu dali Nobelovo nagrado, ker je velik fllo-sof in odličen človek. Zame Je
gl sa d mirom mostu.
Polemika a polemiki TraunJk, Mick.—Rev čer ne se jo prod par tadni pfhvaltl, da nobonn fara toHko no napreduje kakor nje Ia računov, Id Jih on navaja, ni raaviden tak napredek. Na primer v osmih Istih «o aaašsll popravljalni stroški 185,000 In dolg ja bil tnlian istem času 810,500, torej bodo fara-nI Še preeaj časa plefavali, pradno bo dolg Isplaian Is med tam bo treba pa topet novih popaavll. Na bi tega omenjal, ako hI rev. Oerne ne bil vtikal v tem lasu svojega vsornega gospodarstva svoj ae« v tadave SN PJ. V mislih imam njegovo poskuse, da bi "učil" gl. odbor Jadnote gospodarstva. Boljša bi bilo, če bi bil "nasvete" tebi pridrtal.
Trunk aa tudi »• ni naveličal rogo-viUti po "pisanem polju." Precej ga Jasi, ko ia dopisnik v Prosveti poro-Šal, kako je iupnik Polonc Is Trebel noga po krivem prltagal. Trunk pra-vi, da ja bilo to "golš pomota." V avojo aadovoljstvo Je navedal dva dogodka, katere je on "detlvel." Eh, čo hi bila reanlina, a kakim veaeljem bi bil Trunk napisal, kJf in kdaj sto ao pripetila. KJ, če bi VU ha primer M<v lak tokola po krivem prlaegel! To bi na bila samo "gola pomoto," ampak bi bil v Očah Trunfka in njegov« cerkve "smrtni greh.' Je vae odvisno, kdo Je pvtaedet, ali na g. Trunk?"
Olade Malokove "trojke" naj ome nim tole. Knkrat sem g. Truoku i« povedal, «a pošlje |6 Isobraiavalnl akciji JSZ, so bom jas pod podpteom podpisal s polnim, pristnim Imenom tar navedal naalov, kar bo tudi Trun-ka prepričalo, da ne sedim v Ohioa. gu. Ta ponudba ia vedno valja.
V aadnjem dopisu se Je vrinilo tutfl par tiskovnih pomot, kar upam, da sa bo v bodoče bolj potilo.
_OM Moaldar.
Načrt In edgaver Gowaada. N.	okolici Smlth-
po rta ao hempaaij* toče I • nekatore iumaka delavoa odslovljatl in ortalitn pa is itak ptf« plače tmanjtovatl. S Um Ja prlssdetih večine mojih odje-malcev; tatu tudi jat občutim to u. daree na maji koii. Donet kapkall-etični Mč pade po eni ahspinl delav-atva, Jatrl bo ppdel po dragi akupi-ni, toke da am<> delavci In mali obrtniki vedno v nevarnoetl ta tvoj ko-lč*k kruha. Je akrajnl čas. da se ml, sadnjl, tdraatimo In ustanovim«» orga-niaacjja a takinimi načeli in pravili, da ne bomo vedno mi "to mali" igrača "to velikih," da sa ne bomo med seboj kavsail ta pratae pleve,
Dflavatvo Je le poakuailo na rat« lične načine svoj obetonek al itbolj-Aatlt t delom, s molMvaml, preklinja nJem, s orasniairanjem. s poMUko. a skapaj nič ae pomaga Mi beij mali" amo vedno na alabčem. Kaj napraviti aadaj. ko se aa val poskusi Itjalevili? Ml ae moramo na novo vadramlti In orgaoiaarija nato-naviti s novimi in drugsčaimi pravili, t taktnimi, kak rinili do aadaj ia nobena orga ni šari j a al iasale. po katerih bo vsak člen orkanIsaatje tavarovan kapitalističnim bičem. Dne 26. feb. t. I. Je segUSal luč dopis v (¿lasu Narode a pod K. Strnite, dopie e neki eaebi r Mirtnim! črkami "M. K." Deetl re jakov ima imena, ki tnčenjaj« s 4a-četnimi črkami M K Rojaka aaaada K Strnite aljudno vprašam, de jav ^
no pove. katerega človeka on
je t črkami M. K.T Rojak K. Strnite ima gotovo katerega drugega na piki, da tako aalamenako ameči «n as* hpvlja čet dotično osebo t tačetaimi črkami M. K. Jat te te nieom nikdar aporekel t tem tkodoioljnim človekom ali t ostalimi rojaki tukaj v Uowan. dl, N. Y.j ta ne prepiram t nikomur radi oaebnoeti. Tudi nobenega pleka jat aikomur ne ponujam in ae počutim «poaobnoga ta vtako lalo. Tudi v Foreat City, Pa., lahko grem. kadar a« mi tljubl, te a nikomur Kpore.kt) ali koga ta en cent oikodoval. Tudi vat rojalol a K. Strnitem na čelu ni-r^m i^U nnga oikodoval, niti ta rdeč o«?nt ne, najmanj pa K. Strnito. Capitol Jas ponujam in prodajam rpano tanetljivo blago, da in mojo dru-lino ppčtono prftivim. Te reči. kater« jat prodajam, «o vae ročna d^la. Mene potna dottl rojakov, k«r sem le čet 22 M i Ameriki. Torej som sa dalo sposoben vseeno. Ker dotičad do-pit namiguje ns tvijačo, da osebo 4 imenom |f. K-. morajo rojaki l»ojkotl> rati, ker fjeh ponuja t goljufivim načinom, in ker jat tega ne delam, to luene tisti dopli v Glasu Naroda s dne 26. fob. 1980 ne tiče toliko iaaa, dokler rojak K. Strnite, Miller it., Gowanda, N. V., javno n« Itjavi, kaj črka M. K. tnačijo.
Poti vam K. Strnito, če miti i mena v dotičnem dopisu, naj človeka imenuje t imenom, katerega aem jas t plohom ogoljufal, sa kpllko in kdai? Na dan t barvo 1 In kaj pomeni beseda "ploh" v njegovem d«eiau? Prvo-boritelj It Gowanda, N. Y., naj pova tlovenaki Javnoatl, M. Kraint ja gO> Uuf^v časniku, če as upa, ko čečka, da b^M. K. ratkrlnkal. Tp je njegova itobratba. Od človaka trpina 30 trebrnjakov vtame, potem pa tkodnja in opravlja a njegovim strupenim Ja-tikorn. te več rojakov me je svsHio pred njim, da aa ga moram bati. Pa m«ni m nI potreba nikogar bati, jas ae potegujem ta tvoj« korlttl. Ako mitli, da tam jas k%)tlan kimovee, sa joko moti.—M. Kralna.
LISTNICA UREDNIŠTVA
mmmmmmm	*
Bridgeport, O., J. S.: — Pošljite listu, ki se ga tiče in ima zadevo v toku.
"to
ln \o Je mnogo. Isredno in fin tlovek. Kskor vsi self» Intenzivno duhovno delu jo-či mak Je puati le redko koga v svoje aree. Kogar pa vzljubi, ga ljubi telo In trajno.
ljudski glas
Našo na peke
Virginia, Mlan.-*Ko aem prlromal v novo domovino, so rekli moji sorodni kit "V 'ferajn' ga maramo saplaat, ker ako ga kaj ubij«, ml Itgublmo denar." Prvo aa Ja tudi tgodilo, s nliem iro«l areč«, k«r aem-bil le pri prvi glavni (latnlT) aajl ItklJuČen. No, inttanca ao pokasnla, da aa člana bar tako ne vrte is drattva in Jed* noto kakor oucka la kita.
Nekaj lat pot naje ma Ja rojak na« govoril, nsj pristopim v njihovo društvo» kar J« halj napredno. Pri novem društvu aem v reenlcl videl vali-ko več naprednega duha kot pri prvem.
N« dolgo po tistem sem prsmenll naselbino. V novi naaelblnl ml J« brat rokel, naj grem na aajo, šot, da bom kaj pevedal. Sel aem in aem res nekaj povodni, pa o JoJ, bil J« Ogenj v strehi. Niso marali sa moje "brundanja". Nad dvajset lat sem plačeval aseamant, a bil sem priai ljan jim povedati, naj arečno sdrav« atvujejo. Pri naprednemu drultvu ao pa aopet nekaj govorih o nekakin I kasni, kakor pri prvem druitvu pred dvajsetimi leti. Rekel aem, da tako n« bo tlo, a ostali sobratje, rasen predsednika, no rekli, da jas tudi ne bom komand Irai druitva, ki Meje čet sto članov. Zadeva Ja prlila pred vit Jo poroto, ki Je odločila v moj pri log. Ako bi bil ostal ta član, bi nad sto članov povoallo glava, kadar 1*1 Jat pričel na a«Jo. Rajtl aem odstopil.
Zadnja leto aem tiral kot nekak aa motor, Ker aem čevljar, nava<lno moji odjemalci prinaaajo čevlja aavi te v časopisnem papirju In imam to ko priliko čitotl bretplačnp. Zadnje čaaem aem Imel dovolj čtiva v Ljud akvm glaau. Kako bi bil rad udar jal, a sem al raialil: "Martin, član ni al In nimai noljenih pravic In kav tiho bodi." Ko aem pa vedno bolj hude peovke čltol, aem sklenil ae po-vralU v MNPJ. In aadaj aam tukaj, član druitva M. 216,
Najbolj me Je pogrelo piasnje ne-katerih so bratov toper dnevnik, čet, de nima Proeveto veliko naročnikov. 1 oliko lahko retom.^a nI radi ajlho-vega pisen Ja noUnega itgubila, pač pa je vsaj enega pridebila ia to aem
t s. Detičai dopisovalci pri en»m
ncu SNPJ tidajo, pri drugem Jo pa podirajo. Kes Čudna logika. Drusl, aopet pitojo, da ne marajo čitotl dnevnika. Weli, ga bom Jas ga. Kri-tltlranje vsekritam.
Prebiral sem pravila, da M natol točko, v kateri «o kritik« skrčene na i00 beaed. Vendar Je pa nisem na-tel (to določbe Je v peeabnl aoeoia* rijl o svobodi kritike aH kaher «e stvar le Imenuje — urednik). To pravieo Ima torej glevnl odhor, M lahko ukale aarinKI kako kWbaao v uredniški kot, kamer spada Glavni edbor ima tudi popolno meč, satu Je bil itvoljen. Kdor pite atvsrne kri Uke. ae mu ni treba bali orodni»k*** kota. Ako pe nagnčit kako heamat/i m naj le roma v kot, kamor
RUDARSKA UNIJA IMA NOVEGA TAJNIKA
Prejšnji je reuigniral radi slabega zdravja
Pittaburgh, I »a. — (F. P.) —
Charles Guynn, član eksekutiv-nega odbora levičarske rudarske unije NMU, je postal glavni tajnik te organizacije potem, ko je Pat Toohey restgniral radi rahlega zdravja. Freeman Thomp-aon je bil imenovsn začasnim predst>dnikom.
Novi tajtiik je pod kavcijp $5,-000. Obtošen je bil kršenja proti-sindikalističnega zakona v (Ihtavi Ohio. Poaneje ga je sodišče obsodilo v sspor od pet do deset let, ker se je udeležil nekega pacifističnega zborovsnjn v avgustu prejšnjega leta. .
Edison ln Ford zagovarjata pro-hlbicijo
Washington, D. C. — V sredo se je začela v kongresu suhaška protiofensiva. Suhači so prišli na vrsto s svojimi pričami, ki zagovarjajo 18. amendment. Najpr-vo so prečltali pismeni izjavi U-najditelja Edisona in avtnega kralja Forda, ki se oba navdušujeta za prohibicljo.
Soclalleti pričeli Udajatl nov llat
Los Angeles, Cal. — Socialistična organizacija v tem mestu je pričela v prtUlklem tednu z izdajanjem novega Usta, "New Era", ki se bo v glavnem bavll z lokalnimi političnimi vprašanji. Ust izhaja tedensko in naročnina je $1 letno.
SliOVENSKI RADIOPROGRAM IN SNPJ > ,
(Nadaljevanje s 2. strani.)
Mogoče bi kdo rekel, da ni potrebno, da bi dobili "prostor" pri Columbia Broadcasting ttystemu U pri National Broadcasting Co., saj bi zadoatovalo, ako dobimo na kaki vftčjl, močnejši postaji. Ako bi dobili, tedsj bi morali ii-brati kako veliko postajo, ln Je nemogoče, da bi dobili vsi Slovenci program, ker takll^ postaj je že precej po Ameriki; največje težave bi pa imeli naseljenci v večjih mestih, kjer je celo ve
rekoč v vernem boju med seboj.
Obnovitev kavčuks
Sirov ksvčuk se polsgoms is* p rev rte v smolasto stanje po |>o-javu, ki bi mu rekli razpuščanje (francosko: sticksge). Kazpali-tev ali vulkanizacija, ki obstoji glavno v tem. da se dodaja v primernih količinah žvepla presni proževini zavira ta prirodni razvoj, ki ga znatno pospešujeta luč in toplota. Vendar vemo, da se vsa podelana proževina prej uli slej omehča, čc ni zadosti vul-kanizirana, ali pu strdi, kadar je vulkanizacija pretirana.
Vojaški lekarnar Brueru j« nedavno pokazal, du je mtrfno preprečiti to staranje proževl-nnstlh predmetov s tem, du se namočijo v vazelinskem, ozlro-mu parafinskem olju. Mrzlo u-činkovanje tega olju ohrsnja proževino; gorko učinkovanje pa «meči proževino, ki se že pretvarja. Vendar se prenavljujo zgolj otrdeli predmeti; parafinsko olje ne vplivu kdo ve koliko na pretvorbo po mehčanju. Korist tega preprostega načina za ohranitev proževinnstih predmetov je ratvldna sama ob sebi.
Napredek farmi^e zadruge
H uncock, Mich. — Farmers Coopep^lve Trading Co., ki Je bila ustanovljena preti dvema letoma, zasnamuje lep napredek v prošlem letu. l^rodnla je blaga v vrednosti dvesto tisoč dolarjev, kar je skoro petdeset tisoč več kot v 1. 1SCM.
Prevešale! mleka podpisali pogodbo
Calgary, Kanada. — Calgary Cooperative Milk Co, je U dni podpisala pogodbo s rasvažaki mleka. Pogodba Je veljavna sa dve leti. To Je edina mlekarna v tem mestu, ki uposluje organizirane delavce.
liko oddajnih postaj in ao Uko-edn
In araven tega bi pa Imeli še te potežkoče,*er bi bili v enem mestu sodelavci pri programu preveč vpreženi s sestavo programa in nastopi. Možnost bi bila, če bi imeli močne .postaje v rasnih mestih, kjer bi imeli v presledkih avoj program, n. pr, enkrat ali dvakrat na mesec.
Najbolj primerno in najcenejše bi bilo Imeti program v nedeljo dopoldne, ker so oddajne postaje najmanj obremenjene, in bi se gotovo lahko dobilo primeren čas za primerno ceno. Tudi ne bi bi to potrebno vzeti cele ure, ako bi stroški bili preveč visoki; zadostovalo bi pol ure, ker pol u* re dobrega programa je boljo kot pa celo uro slabsga programa.
Glavno pri vsem tem Je, stvar dobro prežtudiratl, In potem pa v resnici dobro oegsnlziratl, da bi ne bil navsezadnjs kak "fizel," Dobro organizirana stvsr je še vedno uspels In je bile v korist onim, ki so organizirali. Ako se ps le bolj površno vso skupaj spravi, je pa bolje, da nI nič.
«»_. — n-rM||. reier iwini».
Največ kritikov aa J» apravtl» aa glevnege uradnika Ne, Je še tokel tleti, ki naredi največ ta SNPJ, navadno dobi polena pnd neg« Ker al pa tudi ti daievel, da J« aedaja kon renrlja dovolila m kHtiairat» v Pr» evetl. aadaj lahko vet. keltko amo laebtaieel, taeer »reje nisi vedel Tudi čisto prav. P«deJ eobrot« ko« kruha In povrnil U ho a kamnom Merile Penije«, član dntotva 216.
SEST DNI PREKO OCEAN«
PARIS, 21. istrea • 11. ipr,
(• r. m.)
Ilidi Fran*, 28. «ar. -18. aprila
ti p. m.) tre, m.)
I VsaMe Je t testisi e vsse.1 mOnisi — rUeta la slevas • f»«»
FRENCH UNE
III N. MUhlfaa Ara. Chlasga, tn.
DRUŽINSKI PRORAČUN OHRANJEN
"Raltlmor«, Md , Jan. »».-Jas Čislam vato Čudovito odvajalno tuniko,
TRINKRJKVO GRENKO VINO
Obvarovalo J« mojo drullno prod več« Jim! atrolki sadnjlh 12 Isi, Jaa ga bom rabila dokl«r bom II vs. M rs. Uoeey Hlmond." To alavno adravllo Id morali Imeti pri rokah v vaakl drullnl, ker Je aanaaljlva pomoč v slučajih slaliega apetito, ssprtnlee, glavobola, ter drugih leločnlh nered* noat i. Vsemite v malih koli|lnah redno, kot predpisano po adravnlklh. V va«h lekarnah. Vauree dobile od Jee. Trlner Ca., 188.1 H. Ashland Ave., Chieago, III.
KlfPON ZA HRKZPI.AČNI VSOKKC I»ept, 28
Ime ,,,,,,,,.,«,,,.,.,«,....,,...,
Ulica .............................
Mesto, drlava.............
........
Letalci lasale eek«ilk« sabore a varile bresmoioreo Malo, e koteči« ferai Je.
ma. A. IJndher§boai, ker ga Je pre-ehaperiairailfsl aad osemljam t ah-

'Kaj pa naj bo na tem?" senrvprašal.
"O nič, nič, nič," je odvrnil In se počasi odzibsl tja, kjer «to nadaljevala oba znanstvenika svoj srditi dvospev: Summerleejev visoki, hreščeči tfes se je dvigal in padal v odgovor mogočnemu Challengerjevemu basu. Pozabil bi najbrž na opazko lorda Johna, če ne bi slišal potem ponoči, kako zopet mrmra na samem: "Sinjkasta ilovica — ilovica v žrelu ognjenika!" — To so bile zadnje besede, ki sem jih še čul, preden sem trdno zaspsl.
ENAJSTO POGLAVJE ♦*To pot sem bil jaz junak!"
Lord John Kozton je imel prav, ko je slutil, da vtegnejo biti rane, ki so nam jil) prizadejali kljuni ogabnih i>ošasti, tudi strupene. Dan po našem prvem dotivljeju na planoti sva morala trpeti jaz in Sumerlee mrzlico ter hude bolečine, Challengerju pa je tako oteklo koleno, da je komaj šepal. Ostali smo torej ves dan v taborišču in pomagali, kolikor smo pač mogli, lordu Johnu, ki se je trudil, da bi ojačil in zvišal bodečo ograjo, našo edino zaščito. Spominjam se, da me je mučil ves dan poseben občutek: zdel# se mi je, da nas nekdo Iz bližine opazuje, ne da bi vedel, kdo nas gleda in odkod.
Ts vtis je bil tako močan, da sem o njem jK>vedsl profesorju Challengerju, ki pa je hotel tolmačiti z mojo živčne razburjenostjo radi mrzlice. Venomer sem se pazno ozirel v pričakovanju, da bom karkoli zagledal, a nisem ničesar videl razen temne Črte naše ograje in svečano mrkegs orjsškega drevesa, katerega veje so se sklanjale nad nami. Kljub temu sem vedno močneje občutil, ds nas nekdo prav blizu neprestano zasleduje pa nam ne želi ničesar dobrega. Spomnil sem se indijanskih povesti 0 Curupuriju, groznem strašil«, kl preti v gozdni globini na potnike, in sem si lahko domislil, kako «plaši hudobni privid vsakogar, kdor bi se upal ga motiti v njegovi svečani samoti.
To noč (našo tretjo noč v Maple Whiteovi deželi) smo doživeli novo izkušnjo, ki nam je ostala v strahovitem spominu ter nas napolnila s hvaležnostjo do lorda Johna, ki je tako vztrajno delal, ds ispremeni naše taborišče v neprlstopno trdnjavo. Spali smo okoli pojemajočega ognja, ko smo se nenadno zbudili ali, po pravici povedano, planili preplašeni Iz spanja, ker začuli smo dolgo, neznosno, obupno cvllenje In kričanje, kateremu sličnega še nikoli nisem slišal. Ne poznam nobenega glasu, da bi ga lahko primerjal z onim strahovitim tulesjem, ki ss je menda razlegalo samo nekoliko sto yar-dov daleč od nas. Rezalo Je ušesa kakor žvižg lokomotive; a U tvitg je samo enostaven, mehaničen, rezek zvok, dočim je bil oni ponočnl glas vse globlji in drhtel od smrtnih bolečin pa obupa. Stisnili smo si f rokami ušesa, da se rešimo tega klica, ki nam Je pretresal živce. Pol« me Je mrzel pot In nepopisna muka mi je stisnila srce. Vse muke zmrcvsrjenega bitja, mila, v nebesa leteča toiba. vse neizmerne bolečine so bile strnjene 4n izrsiene v tem gorosta-snem predemrtnem vpitju, in s tem presunljivim, visokim krikom se Je rszlegal še drugI: po-kasten, globok, pretrgan smeh, grgrajoče, pohlepno, zadovoljno mrmranje, ki ga je bilo čudno slišati poleg žalostnega javkanja. Kake tri ali štiri minute je trajal ta grozoviti dvospev, tekom katerega so ae oglašsie v listju drevess prebujene in preplašen ptice. Potem je vse umolknilo prav tako nenadno, kakor ae je bilo pričelo. Dolgo časa smo sedeli v strahu In molku. Potem je vrgel lord John sveženj drač-Ja na ogenj In rdečkasta luč je razsvetlila napeto prisluškujoče obraze mojih tovarišev ter orjaško vejevje nad nami.
"Kju je bilo to?" sem zašepetal.
"Jutri zjutraj zvemo," je rekel lord John, "bilo pa je blizu nas, menda v daljavi one Jeae."
"Imeli smo itjemno priliko poslušati prazgodovinsko tragedijo, katerokoli dramo Izmed
teh, ki so se dogsjsie v ločju ob mlakužah jurske dobe, če je razkosal v močvirju večji zmaj manjšega," Je rekel Challenger bolj svečano, kakor smo sicer bili pri njem vajeni. "Kaka sreča jp za človeka, da je prišel šele poeneje na vrsto v zgodovini stvarstvs. Starožitne dobe so poznale moči, katerim ne bi bilo kos nobeno njegovo junaštvo in nobeni umetni pripomočki. Kaj bi naj opravil s svojo zanko, kopjem aH puščico zoper take nestvore, ki so nastopili nocoj? de s sodobno puško bi bilo težko pošasti
priti do živega."
"Kako bi rad po njej pomeril, draga prijateljica!" je rekel lord John In nežno pobožal svojo ekspresno puško, "Vsekakor bi imela elič-na živina pri spopadu prav dobre izglede na uspeh."
Sumerlee je dvignil roko.	.
"Pst!" je zašepetal. "Menda nekaj slišim!
Sredi globoke tišine se je nenadno razleglo zamolklo, enakomerno pekeUnje. To Je bil ko-, rak neke zverine — pravilni udarci mehkih, a težkih šap, ki so se previdno spuščale na tla. Oblazila je počasi naše taborišče in se ustavila blizu vhoda. Zašul sem odtod v enakomernih presledkih sikajoč, pridušen glas — to je bila sapa nepoznanega stvora. Zdaj nas je delil samo šibki plot od ponočne pošasti. Vsak od nas je zagrabil puško, in lord John je potegnil vejico iz plota, da napravi lino.	.
"Prisvetem Jurju!" je zašepetal. "Menda
kh vidim!"1
Sklonil sem se in mu pogledal čez pleče skozi luknjico. Res, tudi jaz sem ga videl. V temni senci drevesa aem razložil še bolj temno senco, nerazločno, črno, nejasno in sključeno, preteče divjo, mogočno postavo. Ni bila večja od konja, toda megleni obrisi so kazali izredno spretnost pe moč. Tudi sikajoče dihanje, ki je spominjalo na*enakomerno, močno sopihanje parnega stroja, je govorilo o orjaškem telesu.
V	trenutku, ko se je zverina preirtsknlls, se ml je zazdelo, da so zabHakale zelenkaste, pošastne oči. Težko šumenje je menda kazalo, ds po-lagoma lazi naprej.
"Mislim, ds se priprsvlja za skok!" sem re-f kel in napel petelina svoje puške.
"Na streljajte! Ne streljsjte!" Je aašepe-tal lord John. "Puškin strel se bo slišsl več milj dsleč sredi te nočne tišine. Csksjte z njim do zadnjega."
"Ce skoči čez plot, smo izgubljeni," je rekel Sumerluee, In njegov hreščečl glas je nenadoma Izbruhnil v nervozen smeh.
"Ne sme skočiti čez plot," je zsklicsl lord John, "s čsksjte vendsr s streljanjem do zsd-njegs. Morebiti še lshko drugače pridem golazni do živega. Vsekakor bom poskusil."
To, ka^ Je sledilo tem besedam, je bllotlo-kaz bresprimernega poguma. Stopil je k ognju, pobral gorečo vejo in kakor blisk planil skosi luknjo, ki jo je bil pripravil k ogrsjl. Nepozna-no strašilo se mu je bližalo z grozovitim rjovenjem. Lord John se ni nič obotavljal, tem več mu je akočll lahko in prožno naproti ter na vso moč oplazil * gorečo vejo zverino po gobcu.
V	tem trenutku aem bežno zagledal pošastno, orjaški žsbi sllčno krinko z bradavičasto gobavo kožo in odprtim žrelom, po katerem je curljale svežs kri. Tskoj po tem se je rszleglo prssketsnje po pomladku In nsš strsšni obiskovalec je izginil.
"Mislil sem, ds mu ne bo plamen všeč," je rekel Ioni John smehljaje se, ko se ja povrnil In zslučil svojo bsklo ns grmado.
"Ksj takogs ne bi smeli tvegsti!" smo mu vsi zaklicali.
"Ce pa ni bilo mogoče ničesar drugega storiti! Ce bi prišel čez plot, bi morali streljati, pa bi lahko zadeli drug drugegs. Ce bi ps stre-ljsli skozi ograjo in ga tudi ranili, v trenutku bi bil tuksj, ps ni trebs govoriti, ds bi tudi slabo končali. Mislim, da smo se ga na ts ns-čin najboljše odkrižali. Ksj ps je to bilo, kaj?"
(Daljs prlhodajlš.)
PR OS V
"Torej čuj vendsr, moja ljuba stara mamica!" se ji je ms-
dobriksls. Le dani školjko prsv tesno ns uho."
Ni se zmenils zs otrokov klic, smpsk v misli zatopljena je voljno pustils, da ji je mala na-ravnala roko In žnjo dvignila tudi školjko k ušesu. Precej truda e bilo to slednjič posrečilo. "No, ali sedaj slišiš?" jo je nato vpra-
čez nekaj časa, ko je deklica svo-o prošnjo ponovlls.
"Nič, prav nič? To vendar ni mogoče."
"Zakaj ne?" | "Ker si — ker si tako pazljivo poslušela, ampak tako pazljivo!"
Stara mamica je molčala. Z .ubeznivim pogledom se je ozrla tia svojo vnukinjo, ki je po kratkem premisleku zopet nadeljeva-
J>avld llark:
Morskih valov šNmonja
Prevel Finec
Sinje nebo se Je pelo nad m«»r. skim kopališčem llelblngen. Ka cigrsns se Je izprehsjsls mno. Žics letoviščsrjev ob obšli, ne ds bi jo motili solnčnl žsrki, o-miljeni od rahla pomladanske sape. ki Je vela z morja. Nekateri so m* rajši umaknili vrveto tnr posedli na mehke pletene stoike prav blixu obrežja, kjer ob času plime srebrno se peneči valovi v divjem zagonu oblivajo svetlo sipino...
Tu je sedela priletna, te nekoliko osivela dama; k njej se je privijala ljubka plavolas* gtsv|. ca, deklica s svetlomodrimi o-Čenci. kl so uzrle menda komaj osem pomladi. V svoji levi je o-trok držal lopatico, kakršno rabilo za kopanje slplnksega pešk*. Msls v tam mirnem položaju nI dolgo \ ad rta la; s krikom je odhitels ns breg. kjer so se igrsle njene tovariške. Komaj je še čul a prljasn » opominjajoči glas priletne dame. ki Je iz oči sijslo več'ksk«v materinska IjU-besen. In bila Je v ic-inkl — o-trokove stsrs mamks.
Kmalu Je zo;»*t prIHrzel« nt.
r-aj. Lopatico J$? drMa pod pazduho in v vsaki roki Je Imela po eno veliko morsk > školjko. .
"Poglej, stara mami :*!" je za-klicala.
Smehljaje je dami* prikimala.
"Morska školjka!" je otrok ponovil. "In veš, stara mamica, kaj je temle Frida rekla?"
"No kaj, ljuba Elzka?"
"Ce Jih pritisneš k ušesu, sli-Mš, kaj šume morski valovi. Da. da. včeraj je čula, ko Je to njeni sestri pravil neki gospod."
"Vum, otrok moj."
"Tudi U veš to? Pa ml vendar nisi še nikoli nič povedala."
Stara mamka je molčala in tiho razmišljajoč zrle predse.
"Poglej, zdaj slišim, ksj šume morski valovi!" j« čez neksj ia-se zopet zaklical otrok in priti* snil školjki na ušeaa.
"No. kaj so ti povedali?" ga je šaljivo Upraševats.
"Da — da «I ti tako dobre "
"Samo Jaz?"
"Ne. očka In mamica tudi. ampak ti U>lj kakor vsi."
"Pojdi, norček!"
"Stara mamka." — j* kmalu t oprt pričela.
"Kaj te spet. ti nemimka?"
"Glej, še ti si vzemi eno školj. •ko."
"Kaj pa naj počnem t njo?"
"Poslušala boš, kaj šume moN ski valovi."
"Punčka, ps to ni zame. Zs to sem že prestare."
"Prestsrs!" je mala ponovile, nekoliko po molčala ln se zamislila. Očitno Jf opazka presegsls njeno pojmovno bogsstvo. Vendsr JI to ni delslo preglavice, ss-ksj te v nsslednjem trenutku Je po otroški nsvsdi preskočlls k prejšnjemu pogovoru:
"Le vsemi, stara mamica, prosim te. vzemi!"
Popustljivo, ko to more le lju-besen stere mamice, je ona zdsj vzela v roko školjko in jo dele k ušesu
•"Kaj ps slišiš?"
"Nič. moj mali srček."
"Nič? — O te vem. ksj morsš napraviti," je vskllknila deklica, ki je bils malone uverjens. ds Ims prav, "spominjati ae morsš svoje mlsdostl."
Presunjens od teh otroških besed, pomembnejših kakor je itn mala sploh kdaj morda mogla domnevati, Js dame spustile roko in je prav zečudeno zrla svojo vnukinjo, potem pe je ras-mišljujoč srla predse. Videti je bilo. kakor ds jI drsi pogled preko gladke morske povrtlne, kl se Je kot sliks neskončnosti raz-grinjsls pred njenimi očmi.
Nič odgovora. Tods stars mamica je sedaj res prlsluškovsla — šumenju morskih valov. Kakor iz silne dalje ji je zveneče, v pritajenih glasovih in skoro božajoče Šepetalo na uho:
"Ali še pomniš! 2ivela je ne toč deklica mlada in lepa, zelo eps! — vsi ljudje so tako govorili. Bila je od mnogih ljubljena ln ljubila je samo enega. Se še spominjaš? Edini ljubljeni pa je bil reven. Ons ni pri tem vi-dels nobene ovire za zakonsko zvezo, pač pa njeni, starši, ki sicer tudi niso bili imovitl,. s se jim je vendsr hotelo prljetnegs življenje ln so mnogo oboževs nemu otroku želili bogatega moža. Tedsj si jokala ln tožila se še spominjaš?"
Povej no, kaj slišiš?" jo je Izpraševsl otrok. "V tisti dobi je mrzlični pohlep po pridobivsnju zlatš okužil pre-komorske dežele in premamil tudi Evropo. Kot mnoge druge je tudi njegs prevzelo; v neuteše-nem hrepenenju zs teboj je tud" os Šel čez morje. Mirno smo gs nesli tjs, in potem — ga nikoi več nismo prinesli nazaj."
"Deklici je krvavelo srce, menile Je, ds mora umreti, in če se Je izprehajala ob reki, vijoči se skoz njen domači karaj, ji je bilo večkrat kot da is tihega šu menjs nsših bratcev čuje zaupno vabljivo pesem. 8e še spoml-njsš?"	W
"Kje so tisti čssi!.... In priše Je priden, dober mol, W1 je bogst, očetu se je bil priljubil in msteri, hi še ons bi gs bils vzlju-bils, ds njeno srce ni drugače govorilo. Izprva je odklonila. O-če jo je pregovarjal, mati prosile, on je bil tsko nežen in obzi ren — in po dolgem oklevsnju je slednjič pritrdile. Spoštoval* je svojega moža, in iz spoštovs njs ln dolžnosti je vzcvetele lju bežen. Ne nkeknrst kot popje v majskih nočeh, s tem globlje in prisrčneje."
"Rodila je deklico* nadvse ljubko ln mllone angelčku podobno, Imela j« njegove poteze. In «— o čudo srce! delila je svojo ljubezen, s v vsakem delu mnogo večjo kot prej. — Življenje je prineilo mnogo radosti, s ji vendsr nI prihranilo trpljenja. DrugI otrok Je po treh mesecih umrl; a tretji, krepak deček je bujno dorašČal...."
"Kaj sllšit?" je msls zopet vprsševels, to pot že nestrpne-je. Vendar tudi zdsj ni dobila odgovors.
"Najstarejša je dorsščsla ln bila vsem v Veselje. Kipela je v mlsdostl in lepoti, poročile se je z možem, kl ga je res Iz srce ljubile. Pobožno je meti sklenile roke k molitvi In zehvslils Bo-gs, ds hrepenenje dekletovo ne nssprotuje želji njenih staršev. Se še spominjsš ?"
Nato so prišli težki dnevi! Zevrstns bolezen je priklenile o-četa v njegovih nsjlepših dnevih ns •posteljo. NI je več zapustil. Umrl je. Žalujoč so šli zs njegovo krsto vdove, njen sin, ki nsj bi prsv tedsj odšel ns vseučilišče, ln njen zet Hčerk« je oete-Is doma; ni mogla zs pogrebom, kejtl blizu, zelo blizu je bils u-rs, ko nsj postsne ms ti."
"Izpolnilo se je! In ti — ti si šle k njej, v trpki boleeti vdove in neugnsni rsdostl stare ms-mice. Novi zemljanček je plavo-laska ob tvoji štreni."
"Se še spominjaš? Življenje ti je neklonilo polno mero sreče, čiste in neskaljene. Peč se kdej še pri krede boleetne misel v ns-smeh, ki sedej krssl tvoji ustnici, tods mirno ln brezskrbno lshko zreš v preteklost. Vse tvoje življenje te niti ze hip ni obšle misel: "Ali bi drugsče bilo msr boljšerl Misel tege trenutke pe Je tudi le bešen sen.
Siečs ni prišla nagloms. Tiho te je oblskele In posvetile v tvoje življenje kot mil. alet žerek jesenskega sotnea..."
"Oh ti!" j« otrok zopet zaklical. a notico nestrpno cepetajoč po pesku, "ti mi niti ne poveš, ksj si slišsts. Pripoveduj ml vendsft ksj ti šume morski vstavi."
Kskor Is sanj prebujena se je dama sdrznilp.
"Nič, moj otrok", je de jelš'
"Gotovo nisi na to mislila." "N* kaj vendar, norček ma-
r
"No, na mlada leta" "Sem, ljuba Elzlca, sem! Mislila sem na to", je gospa resno pripomnila. "In nisi nič slišala?" "Pač, marsikaj", je odgovorila, bolj v mislih kskor za malo. "Ampak ti tega še ne razumeš."
"Ali bom razumšla, ko bom večja?"	U
Stara mamica ni odgovorila. Ljubkujoč je privila k sebi vnukinjo in tiho rekla: "Da bi le nikoli prav ne razumela, kaj so mi—šumeli morski valovi."
PETEK, 7. MAUCA.
KOLEDARČKI
Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.NJ\J. in sta. nejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali več, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le še kakih 50 koma. dov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Progve. teT2657 S. Lawndale A?s Chicar*, DI.
električna železnica v Ameriki. Najhitrejša pot v in iz Chicaga. Izognite ae sitnosti in zamude . . . nevarnosti snega, dežja in ledene zimske vožnje.
Dospeli boste hitrejše po
električni zeleznici!
Poslužitc sa našega intfor-macijsksga urada (Outlng and Racreatlon Bureau) na 72 W. Adams St. Telefon RandoTph 8200. Proata pojasnila o sabavnth in poučnih vošnjah po chikaškem metropolitnem ozemlju. ,,
Peljite se
70 milj
na uro
U mm, vmü r*4 la Sraaa »Jaulla t mh trik Mmldi ul.lonlr.JU RANDOLPH MM
CHICAGO SOUTH SHORE * SOUTH BEND RAILROAD
VZHOD
CHICAGO NORTH SHORE -a MILWAUKEE RAILROAD
SEVER
CHICAGO AURORA & ELGIN RAILROAD (TIm
ZAPAD
'■■■■■■mBKr wmmmmmmmmmmtm

Tiskarna S. N. P. J
V TISKARSKO OBRT SPABAJOÉA IELA
Tiska vabila sa veselice In shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
yODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ., DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unljsko delo prve vrete.
Pišite ps lafsr—rtj> aa
S. N. P. J. PRINTERY
2667-59 So. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA 2EMO TUDI V8A U8TMENA POJASNILA