PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam« cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. EUI je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Sklenjen dvodnevni mednarodni seminar v Frascatiju
Zanimiva poročila izvedencev o vprašanjih šolstva manjšin
Na današnjem sestank
Enotni predlog za obmejno sode
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel f''*0-1 "	35723
*0
O
->•
O
o
w
o
o
SANDOR TENCE
RIM — Z odobritvijo sklepnega dokumenta in nekaterih resolucij se je sinoči v Frascatiju pri Rimu zaključil dvodnevni seminar o vprašanjih manjšinskega šolstva, ki je po prvih ocenah zelo dobro uspel, čeprav bo treba sedaj njegove učinke preveriti v vsakdanji praksi. Prvi dan je bil namenjen izključno poročilom povabljenih strokovnjakov, včeraj pa so udeleženci poglobili posamezne teme s skupinskim delom po komisijah, kjer so po pričakovanju prišle do izraza tudi posebnosti in problemi, s katerimi se soočajo posamezne manjšine.
Velike polemike je sprožilo poročilo profesorja G. B. Pellegrinija, docenta na padovski univerzi, ki je dejansko priznal manjšinske posebnosti le Južnotirolcem, Francozom in Slovencem in še to s posebnimi različicami, s katerimi se velika večina kongresistov ni strinjala. Njegov poseg mogoče ni spadal na ta seminar, res pa je, da podobno kot Pellegrini misli in razmišlja mnogo tudi naprednih italijanskih razumnikov in politikov. Poročevalec se je med drugim polemično vprašal ali je treba Nemce v bocenski pokrajini obravnavati kot »manjšino v državi« ali kot »večino na lastnem teritoriju«, pri čemer ni skrival simpatij do italijanske skupnosti, »ki celo tvega narodni obstoj«. Pellegrini je dejal, da Italija uradno priznava slovensko prisotnost le na Tržaškem in Goriškem, »medtem ko je položaj Slovencev v videmski pokrajini različen in zelo nejasen, tudi zato, ker se mnogi od njih čutijo vključene in torej popolnoma integrirane v deželni stvarnosti in v italijanski državi«. Ne moremo se seveda strinjati s stališčem prof. Pellegrinija, ki žal odraža miselnost mnogih nacionalistov in »trikoloristov« iz Vidma in iz Nadiških dolin, ki že štirideset let dema-
goško trobentajo, da je narodna pripadnost v nasprotju z lojalnostjo italijanski državi. Torej ah se čutiš Slovenca in si spričo tega torej »nelojalen« do Rima, ah pa čutiš navezanost do države, ne moreš pa istočasno biti Slovenec ...
Jezikoslovec Tullio De Mauro z rimske univerze, ki se že dolgo let s priznano strokovnostjo ukvarja z manjšinsko problematiko v Italiji, je uvodoma govoril o vlogi katoliške Cerkve in njenih struktur pri postopnem podiranju zaprek in nezaupanja do jezikovnih in narodnih različnosti. Vatikan je dosti bolj pozoren do manjšin kot država, kar bo, upajmo, prej ah slej pozitivno učinkovalo na vlado in parlament, ki sta do različno govorečih italijanskih državljanov še vedno zelo hladna in nezaupljiva. De Mauro je polemiziral z nekaterimi liberalno usmerjenimi intelektualci, za katere manjšinskega vprašanja v Itahji enostavno ni, ter tudi s svojimi kolegi, jezikoslovci, ki niso še razumeh, da je tudi naša država lahko zanimiv »lingvistični laboratorij.«
Na veliko zanimanje je naletelo tudi poročilo pariškega strokovnjaka združenja industrializiranih držav (OCSE) Norberta Bottanija, ki je precizno ocenil položaj manjšinskega vzgojno-izobraževalnega sistema v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem. Iz njegovega referata je izpadlo, da je manjšinsko šolstvo skoraj povsod na zahodu prava »pepelka« in to tudi v tistih državah, kot je npr. švedska, ki se navzven ponašajo z zglednim odnosom do manjšin. Bottani je izrecno omenil Jugoslavijo, ki je, zlasti v Istri in v Prekmurju, dosegla zavidljive rezultate na področju manjšinskega in dvojezičnega šolstva. Posegu rimskega docenta Renza Tritoneja, ki je govoril o vplivih dvojezičnosti pri raz-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
TRST — Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki strank deželne večine in razpravljali o številnih vprašanjih, ki so povezana z razvojem mednarodnega gospodarskega sodelovanja na deželnem teritoriju; o teh vprašanjih se namreč razpravlja v parlamentu na osnovi zakonskih osnutkov KPI, PSI, KD (iz Behuna) in MSI in na osnovi pobud, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem sprejel sam zunanji minister Andreotti na komu-nitarni ravni.
»Vrha« deželne večine F-JK, kateremu je prisostvoval tudi predsednik dežele Biasutti, so se za KD udeležih Longo, Carpenedo in Angeli, za PSI Trombetta in Saro, za PSDI Dal Mas, Bianchi in Valent, za PRI Appiotti in Fragiacomo, za PII Zanier in za SSk Bratuž in Dolhar.
Zasedanje je služilo — kot beremo v skupnem tiskovnem poročilu — za poglobljen in pozoren premislek glede navodil in predlogov, ki jih deželna večina namerava predlagati osrednji vladi, parlamentu in parlamentarcem F-JK, vsekakor v spoštovanju pristojnosti, ki jih te institucije imajo glede tega tako važnega pohtičnega vprašanja za nadaljnji razvoj dežele F-JK.
Odobritev državnega zakona za Furlanijo - Julijsko krajino, kateri naj bi se priznal status obmejnega področja v okviru Evropske gospodarske skupnosti bi namreč omogočila,
če bi ga korektno in dosledno izva-jah, začetek važnega obdobja razvoja za celotno deželno skupnost. Včerajšnji poglobljeni sestanek je vsekakor omogočil, da so stranke deželne večine individuirale osnovne smernice, na katerih bi moral sloneti — vsaj tako žehjo stranke večine — državni zakon, obehem pa bi moral nuditi parlamentarcem iz naše dežele prispevek večine za odobritev ukrepa, ki bi moral predvideti:
1.	posege, ki se nanašajo na celotno deželno ozemlje;
2.	povezavo z deželnim razvojnim načrtom in sicer dosledno in kot
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
Uradna predstavitev 25. mednarodnega sejma Alpe-Adria
NA 4. STRANI
Objavili ga bodo v štirih jezikih
POROČILO 0 URESNIČEVANJU PRAVIC NARODNOSTI V SRS
LJUBLJANA — Komisija za narodnosti skupščine SR Slovenije je obravnavala na svojem predzadnjem sestanku v tem mandatu (zadnji bo aprila med pripadniki madžarske narodnosti v Lendavi in Murski Soboti) besedilo poročila o uresničevanju posebnih pravic narodnosti, ki ga bo izdala skupščina SR Slovenije. Brošura bo razen v slovenščini tiskana tudi v italijanščini, madžarščini in angleščini. Slednje zato, da bi ugodih zanimanju številnih institucij v zahodni Evropi, ki se ukvarjajo s problematiko manjšin.
Podprh so tudi dva predloga madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Gre za predlog sprememb sporazuma med SFRJ in Madžarsko o maloobmejnem prometu oseb ter pobudo za začetek razgovorov z Madžarsko o ukinitvi obvezne menjave ob prestopu
meje ž LR Madžarsko, ki je obvezna tudi za Madžare iz Slovenije v maloobmejnem pasu. Izvršni svet skupščine SR Slovenije je obe pobudi podprl in ju bodo posredovah zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve ter jugoslovanskemu veleposlaništvu v Budimpešti, strinjah pa so se tudi, da je o obeh vprašanjih treba razpravljati na prihodnjih srečanjih z madžarskimi delegacijami.
Člani komisije so se strinjah z oceno, da je glasilo italijanske narodnosti, ki izhaja na Reki, »Voce del piopolo«, neustrezno obvestilo svoje bralce o razpravi in skleprih skupščine SR Slovenije, ki je obravnavala problematiko manjšin v Sloveniji in se je zavzela za dosledno izvajanje normativnih določil o njihovih pravicah in za še doslednejše uveljavljanje teh pravic v praksi.
ZORAN SENKOVIČ
V Franciji se je neformalno začelo težko »sobivanje«
Mitterrand ponudil Chiracu mandat za sestavo nove vlade
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand se je včeraj sestal s predsednikom neogolistične stranke (RPR) Jacquesom Chiracom, ni pa mu še »uradno in formalno« poveril mandata za sestavo nove vlade. Glasnik predsednika Mitterranda Jean Louis Bianco je po dveumem srečanju izjavil, da se je predsednik republike sestal s Chiracom, da bi preveril možnosti za sestavo nove vlade in da je Chirac obljubil svoj čimprejšnji odgovor.
Kdor je torej mislil, da bo po nedeljski zmagi sre-dinsko-desničarskega bloka in predsinočnjih Mdtterrando-vih izjavah o bodočem »konservativnem premieru«, že danes znan novi premier, se je torej vštel. Francija bo morala še počakati na novega premiera in novo vlado, saj se kot kaže nikomur ne mudi. V trenutku, ko je v bistvu že pričelo težko »sobivanje« med socialističnim predsednikom republike in zmagovalci na nedeljskih volitvah, morajo biti na obeh straneh računi jasni, da Francija ne zabrede v popolno politično stagnacijo. Nihče namreč noče biti v novem položaju »podnajemnika«. Mitterrand je jasno poudaril, da se zavzema za »mimo sožitje in nasprotuje pasivnemu sobivanju«. Tudi Chirac se noče odpovedati svojemu pohtičnemu programu, a se kot pretkan politik noče prenagliti. Mitterrand mu je ponu-dil mandat za sestavo vlade, a mu je obenem postavil pogoje, da bi »pasivno sobivanje« spremenih v sodelovanje in v mimo sožitje. Pariški župan pa obenem ni mogel dati končnega odgovora, saj se mora predhodno
posvetovati z ostalimi partnerji sredinskega bloka.
Prav v tem pa lahko Mitterrand računa na določeno prednost. Nova vladna večina je namreč borna, med raznimi strankami tega bloka pa so še vedno odprti računi, da bo določitev resorjev vse prej kot lahka zadeva. Mitterrand je že dal razumeti, da ne bo dopustil sprememb v obrambni in zunanji politiki Francije, da Chiracova naloga ni zavidljiva. Vsekakor pa je Chirac trd oreh, kar je že občutil prejšnji »zavezniški predsednik« Giscard D’Estaing.
Vojaško letalo na hišo
RIMINI — Vojaško letalo »F 10« je včeraj kmalu po 16. uri strmoglavilo na stanovanjsko hišo med Riccio-nejem in Morcianom, kar je terjalo dve smrtni žrtvi in štiri ranjene. Umrla sta brata Evaristo in Giuliano Sem-prini, ki sta delala v pritlični mehanični delavnici, laže ranjena je njuna mati Maria Del Magno, ki je pred požarom, ki se je vnel ob eksploziji letala, skočila iz prvega nadstropja, huje pa sta opečena še dva moška, ki sta bila v bližini. Pilot, ki je zadnji trenutek skočil s padalom, pa je padel na bližnje parkirišče in si le zlomil vretence.
Historia magistra vitae
VOJMIR TAVČAR
Primer ukrajinskega nacista Ivana Demjanuka je izzval veliko pozornost v vsej Italiji. O krvniku, ki ga obtožujejo umora skoraj milijona Židov v uničevalnem taborišču v Treblinki, so obsežno poročali številni krajevni in državni mediji, od kar se je izkazalo, da je bil zločinec v medvojnem in prvem povojnem obdobju v Trstu. V ponedeljek je primeru Demjanuk posvetila pozornost televizijska rubrika »Sorgente di vita«, včeraj Pa je problemu odprl svoje strani vsedržavni tednik Espresso.
Taka pozornost je odraz zanimanja, ki ga obdobje nacizma in njihovih zločinov zopet zbuja v italijanskih pa tudi v evropskih medijih, medtem ko je bilo v preteklosti zanimanje bolj medlo in skoraj v izključni domeni izrazito levičarsko usmerjenega tiska. Očitno val nasilja in rasizma, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, spodbuja novinarje, da se vračajo v polpreteklo obdobje, skušajo dojeti vzroke, ki so omogočili nastanek in uveljavitev nacizma in fašizma, da bi bolje dojeli klice sodobnega nasilja in oživljanja take zablodne ideologije. Zgodovina torej kot »magistra vitae«, kot sredstvo, da
razumemo sedanjost izhajajoč iz izkušenj preteklosti.
In ravno sedanji meseci nam nudijo veliko možnosti za razmišljanje v tej smeri. V Izraelu začenja proces proti že omenjenemu Demjanvku, v Zagrebu pripravljajo sojenje zoper vojnega zločinca Artukoviča, ki so ga ZDA po dolgih letih izročile jugoslovanskim oblastem, v Franciji pa se bo pred tamkajšnjo poroto v kratkem pojavil lyonski krvnik Klaus Barbie.
Ali imajo ti procesi še smisel? Ali se splača postavljati na zatožno klop, štirideset let po koncu vojne, ljudi, ki so sicer zagrešili ostudne zločine a so vendarle le senca, v vseh smislih, tega, kar so nekoč bili?
Taka in podobna vprašanja se porajajo marsikomu, ko v teh dneh bere o Demjanvku, Artukoviču, Barbiču, ko se v časopisih pojavljajo članki in reportaže o njihovi preteklosti. In najbrž se marsikdo vpraša tudi, ali ni zgolj maščevanje sla, ki nas sili, da danes vlečemo pred sodišče ljudi, ki so več ali manj človeške larve.
Odgovor na taka vprašanja ni ne lahek ne enostaven. Osebno sem prepričan, da so taki procesi potrebni, pa ne zato, da bi zločinci vendarle prišli v roke pravici. To je morda najbolj postranska zadeva, pa čerav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NOGOMET: danes v evropskih pokalih
Težko za Juventus in C. zvezdo
V današnjih povratnih četrtfinali nih srečanjih v evropskih nogometnih pokalih bo najtežje za Juventus in Crveno zvezdo. Juventus (pokal prvakov) je v prvi tekmi v Barceloni sicer tesno zgubila, vendar so tedaj Španci nastopih v zelo okrnjeni postavi. Danes bo skorajda o-bratno, saj imajo Turinčani težave s postavo, poleg tega ne preživljajo najboljšega trenutka.
Še težje bo Crveni zvezdi v pokalu pokalnih prvakov. Španski Atletico je kar sredi Beograda zmagal z 2:0, poleg tega bodo zvezdaši skorajda zdesetkani.
V pokalu UEFA bo Inter proti
Nantesu branil 3 gole prednosti. Francozi so sicer v odlični formi, vendar je zaostanek res velik in Milančani bi marali uspeti, tudi če ne bo igral Rummenigge. Hajduk je proti Ware-gemu zmagal z 1:0. Splićani so tedaj zamudili številne priložnosti, kar bi se jim znalo maščevati, saj sta si moštvi enakovredni. Hajduk, pa lahko računa na velike izkušnje v pokalnih tekmah.
Košarka: poraz Scavolini ja
Barceloni pokal pokalnih prvakov
NA 10. STRANI
Preverjanje med voditelji večine se bo torej končno začelo
Danes prva srečanja Bettina Craxija s tajniki strank vladne koalicije
•	Frascati
NADALJEVANJE S 1. STRANI
voju otroške osebnosti, je sledilo obširno poročilo tržaškega profesorja Giuseppa Francescata, ki je podal osnove in zaključke nekaterih raziskav o dvojezičnosti na slovenskih šolah na Tržaškem. Te raziskave, ki so bile že objavljene, so sad dela prof. Francescata in univerzitetnih študentov slovenske in italijanske narodnosti.
Seminar v vili Falconieri je torej dobro uspel, čeprav je bila obravnavana tematika morda preširoka, od časa do časa pa tudi preveč splošna. Šolskemu operaterju, čigar delo v manjšinski stvarnosti ni vedno lahko in deležno potrebnega razumevanja, je vsekakor nudil nove spodbude in zlasti nove strokovne temelje, brez katerih je nemogoče kljubovati novostim, ki se skoraj dnevno pojavljajo v šolskem življenju.
SANDOR TENCE
•	Historia
NADALJEVANJE S 1. STRANI
no je pravilno, da razni Demjanuki, Artukoviči in Barbiei poravnajo svoj dolg s človeštvom. Taki procesi so potrebni, kot so večkrat poudarili tisti, ki so šli skozi grozote lagerjev, da bi mladi vedeli in da starejši ne bi pozabili. Toda tudi to ni dovolj. Ti procesi imajo svoj smisel predvsem zato, ker nam z analizo in razčlenjevanjem preteklosti omogočajo, da razumemo današnjo stvarnost, da bolje ugotovimo vzroke, klic in slabosti nekaterih družbenih pojavov, s katerimi smo prisiljeni, da se soočamo. Le tako, s katarzo bolečih procesov, se lahko osvobodimo spon preteklosti, jih presežemo, da ne bodo več zastrupljali sedanjosti. Ravno primer Trsta nam kaže, kako je tak proces potreben. Ko preteklost skušamo kratkomalo akritično odstraniti, jo poriniti v pozabo, postaviti nanjo kamen, se nam vselej vrača v naš vsakdan, ga zastruplja, predvsem pa preprečuje, da bi se soočali s sedanjostjo in svobodno zrli v prihodnost.
VOJMIR TAVČAR
RIM — Preverjanje se bo končno začelo. Danes dopoldne se bo Craxi najprej sestal z liberalnim tajnikom Biondi jetrn, nato s socialdemokratom Nicolazzijem, v popoldanskih urah pa je predvideno srečanje s tajnikom republikanske stranke Spadolinijem. Vmes, točneje oh) 16. uri, pa se bo sestala vlada. Jutri se bodo srečanja nadaljevala in dopoldne se bo Craxi sestal z Martellijem, popoldne pa bo na sporedu srečanje z De Mito. Ni izključno, da bi do prvega srečanja tajnikov vseh petih strank vladne večine lahko prišlo že v soboto. Vendar pa začetek tega razčiščenja ne kaže najbolje. Še včeraj so demokristjani zelo odločno nastopali proti predsedniku vlade, češ da noče sklicati dvostranskih sestankov, ki jih je že pred
časom napovedal. »Sprašujemo se, je dejal demokristajnski podtajnik Scotti, zakaj se nadaljuje ta oblika »brez-vlade« in sei obenem zamujajo pomembni meseci za pohtične odločitve, ki jih nikakor ni mogoče odložiti. »V KD je prišel do izraza vtis, da namerava Craxi še vedno zavlačevati z začetkom preverjanja, vsaj do kongresa komunistične partije, na katerem bi se torej lahko predstavil brez vala polemik, ki bi ga pri komunistih nedvomno vzbudil morebitni sporazum o potrditvi petstrankarske koalicije. Prav v zvezi s tem je drugi podtajnik krščanske demokracije Bodrato dejal, da »se Craxi obnaša bolj kot tajnik socialistične stranke kot pa predsednik vlade. Tudi to spada k igri in stanje bomo ocenili šele takrat, ko
bo imel naš tajnik vse potrebne elemente,« je še poudaril Bodrato.
Odgovor socialistov ni izostal. Odgovorni za zunanjo politiko pri vsedržavnem vodstvu PSI Valdo Spini je dejal, da se socialisti ne umikajo soočanju, vendar želijo najprej razumeti, kaj pomeni preverjanje, kajti, »če to pomeni počasno premoščanje Craxijeve vlade demokristjani seveda ne morejo misliti, da bodo naleteli na pripravljenost PSI.« Nekaj kasneje, v popoldanskih urah je predsedstvo vlade objavilo spored dvostranskih srečanj v okviru priprav na preverjanje.
O tem sta vsekakor govorila Nico-lazzi in Spadolini, ki sta se včeraj sestala, očitno tudi z namenom, da se zoperstavita morebitni obnovitvi
preferenčnih odnosov med demokristjani in socialisti znotraj vladne večine.
Komunisti pa so zelo skeptični nad možnostjo, da bi to preverjanje privedlo do dobrih rezultatov. KPI meni, da so ti sestanki povsem odveč in Natta je včeraj na tiskovni konferenci poudaril, da bi bil korekten po-• stopek pravzaprav odstop vlade in torej odkrito soočanje med političnimi silami v parlamentu. Z namenom, da bi do takega soočanja prišlo, so komunisti predložili v parlamentu vrsto resolucij in intarpretacij o nekaterih najpomembnejših vprašanjih. Predvsem gre tu za gospodarsko politiko, ob kateri obstaja, p« mnenju KPI, tveganje, da Italija zamudi u-godni konjunkturni trenutek, ki ga označujeta pocenitev petroleja in padec vrednosti dolarja. O tem vprašanju obstajajo razlike med stališči Craxija, s katerimi KPI soglaša ter stališči Gorie in Altissima. Komunisti hočejo v parlamentu razpravljati tudi o mednarodni politiki, o »zvezdnih vojnah« o šolskih vprašanjih, o reformah inštitucij in še o drugem. Očiten je torej pwskus, da bi do nasprotij v večini prišlo v liarlamentu in da bi bilo torej soočanje o programih prvi korak proti »programski vladi«.
G. R.
Q DUBROVNIK — Na p>ovabilo predsedstva SFRJ je predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat včeraj px>poldne dopx>toval na krajši prijateljski in u-radni obisk v Jugoslavijo.
Na dubrovniškem letališču sta Jaser-ja Arafata pozdravila predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajko-vič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Ralf Dizdarevič. (dd)
Angolski gverilci izpustili talce
NAIROBI — Predstavniki Mednarodnega rdečega križa v Kinshasi in vodstvo angolske Unita sta včeraj potrdili, da so v ponedeljek izpustili okrog 150 ujetih tujcev (nekateri govorijo celo o dvestotih), ki so jih enote Unita zajele 1. marca v angolskem severovzhodnem mestu An-drade, kjer je središče angolskih rudnikov diamantov.
Predsednik Unita je povedal, da so zajete talce, med katerimi so bili v večini Filipinci in Portugalci (vsega pa iz osmih držav), izpustili na humanitarni osnovi, pri čemer pa ni odgovoril na vprašanje, kakšna je bila 'humanitarna osnova’ za njihovo zajetje. Sporočili so, da so tuje strokovnjake skupaj z ženskami in otroki s posredovanjem Mednarodnega rdečega križa napotili v zairsko mesto Ka-panga v provinci Shaba (okrog 80 kilometrov iz Angole), kjer so jih prevzeli predstavniki Rdečega križa.
Po drugih novicah so zajete strokovnjake izpustili zato, ker je vladna vojska v bistvu preprečila vojakom rinita, ki so imeli s seboj tujce, da bi odšli na dolgo pot
proti jugu Angole v glavno oporišče Unita Jambo, kakor so nameravali sprva. Poleg tega je dolgo pot (več kot 1.200 kilometrov) preprečilo deževje. Po prvotnem scenariju naj bi tujce prepeljali v Jambo in se tam pogajali s tujimi vladami o njihovi izpustitvi, kar je Unita v dveh podobnih akcijah lani in predlani (vendar nikoh niso zajeli toliko talcev) že storila.
Drama tujih strokovnjakov in njihovih družin je torej končana, pred izpustitvijo pa so v poveljstvu Unita povedali, češ da so portugalce izpustih v znamenje podpore novemu socialističnemu predsedniku Mariu Soaresu, Filipince pa kot znamenje podpore obnavljanju demokratičnega procesa na Filipinih. Afriški komentatorji so omenjene izjave sprejeli bolj kot slabo šalo, čeprav je res, da se Unita v zahodni (zlasti v ameriški) javnosti trudi ustvariti vtis, kakor da predstavlja demokratično alternativo 'totahtarnemu in prosovjetskemu režimu v Luandi’.
AVGUST PUEGARI
SINDONA OBSOJEN NA DOSMRTNO JEČO
MILAN — Dosmrtna ječa za finančnika Micheleja Sindono: to je razsodba, ki jo je včeraj dopoldne izreklo milansko porotno sodišče na procesu zaradi umora odvetnika Ambro-solija, likvidatorja Sindonove zasebne banke. Sodniki so na dosmrtno ječo obsodih tudi Roberta Venietuccija, ki je bil obtožen, da je najel morilca, ki je izvršil umor. Sindona bo torej ostal v italijanskih zaporih in ga zaenkrat ne bodo vrnili ameriškim o-blastem, kar bi bih morah narediti, ko bi bil finančnik oproščen.
Tako se je končal sodni postopok
zaradi enega najzagonetnejših dogodkov zadnjih let. Umor odvetnika Am-brosolija je bil eden izmed členov verige kriminalnih dejanj, ki so bila izvedena z edinim namenom, da bi Sindona preprečil ah vsaj omejil posledice finančnega propada. Finančnik je tako, če naj sledimo obtožnici, skupno z nekaterimi pajdaši grozd in izsdjeval Roberta Clavija in Enrica Cuccia, predsednika Banco Ambrosiano in pooblaščenega upravnika Medio-bance. Ob koncu 70. let je tudi uprizoril svojo ugrabitev, poletel iz ZDA na Sicilijo in organiziral vrsto pritiskov na ljudi, ki bi mu morali po umoru Ambrosohja pomagati, da prepreči stečaj svoje zasebne banke.
Sindona je bil glavni osumljenec tega zločina že takoj po umoru odvetnika Ambrosohja, vendar pa so dokazi prišli šele kasneje iz ZDA, kjer je »poklicni ubijalec« Wilham Arico, na pogajanjih s sodniki, po katerih so mu znižah kazen v zameno za vrsto pomembnih informacij, priznal, da je prav on po nalogu Sindone ubd milanskega odvetnika. Na tej osnovi so mdanski sodniki izvedli natančno preiskavo in našli vrsto dokazov, s katerimi so na milanskem procesu zapečatili usodo Micheleja Sindone.
To je seveda šele prva obsodba. Sedaj bo treba počakati na prizivno razpravo, kajti zagovorniki Sindone in ostalih obsojencev so že napovedah priziv.
Razlogi poživitve na borzah
Tokrat se bomo dotaknili argumenta, o katerem so se razpisali skoraj vsi italijanski ekonomski časopisi in revije: preporod italijanske borze. O tem argumentu so v. zadnjih mesecih povedali svoje mnenje najbolj ugledni ekonomisti, borzni operaterji, podjetniki ... in, kakor se v demokratični državi spodobi, so bila ta mnenja različna.
Za kaj pa pravzaprav gre? Kot marsikateri bralec že ve, je v zadnjem letu delovanje italijanske borze ponovno oživelo. Po dolgih letih stagnacije ali celo zmanjšanja poslov, katerega posledica je bila seveda nizka kotacija delnic, se je povpraševanje pričelo večati, najprej za delnice večjih in ekonomsko trdnejših družb (Fiat, Olivetti, Mentedison, raznih zavarovalnic ...), kasneje pa še za delnice manj znanih družb, tudi takih, ki so se komaj pojavile na milanski borzi (ki je po obsegu poslov najvažnejša italijanska borza; ostalih devet, vključno tržaška, imajo povsem postransko vlogo). Kljub nekaterim črnogledim napovedim se obseg poslov v Piazza Affari nikakor ni zmanjšal, nasprotno, iz dneva v dan se povpraševanje po najrazličnejših delnicah še vedno veča, kar povzroča nenehno rast njihove vrednosti.
Čemu gre pripisati tak preporod? Razlogov je prav gotovo več: v prvi vrsti so tu odigrali vidno vlogo tako imenovani skupni investicijski skladi (fondi commi di investimento). Zakon iz leta 1984 je namreč tudi v Italiji (nekoliko v zamudi v primerjavi z drugimi gospodarsko razvitimi državami) omogočil nastanek teh skladov, ki delujejo na naslednji način: varčevalec doprinese v sklad določeno vsoto; ki jo razdelijo v kvote po 10.000 lir; družba nato investira celotni znesek, ki ga je prejela od varčevalcev, v delnice, obveznice in državne vrednostne papirje (Bot, Bpt, CCt). Kakor se veča izrednost delnic oz. Icakor na obveznicah in državnih vrednostnih papirjih dozorijo obresti, se poveča vrednost posameznih
kvot (seveda si družba prej pridrži komisije); varčevalec pa sme v vsakem trenutku zahtevati povračilo svoje kvote. Ta nova oblika investicije je naletela na izreden odziv pri varčevalcih, še predvsem, potem ko so tisti, ki so investirali svoje prihranke v prve skupne investicijske sklade v enem letu povečali vrednost svojih kvot tudi za 50 ali 60 odstotkov ...
Drugi razlog, zaradi katerega so so posli na borzi tako razcveteli, pa je sedanji ugoden trenutek italijanskega gospodarstva: varčevalci pričakujejo visoke dividende, zato je cena delnic vedno višja; pričakujejo pa tudi, da se bo cena delnic še dvignila — in torej kupujejo tudi iz špekulativnih razlogov.
Tretji razlog pa je sprememba v miselnosti italijanskega varčevalca: medtem ko je prej raje kupoval »gotove« državne vrednostne papirje ali obveznice, je sedaj bolj pripravljen tvegati in je zato ponovno odkril, da mu borza lahko nudi doslej še ne-slutene možnosti.
Naslednje vprašanje, ki si ga lahko postavimo, pa je naslednje: bo sedanji ugodni položaj na italijanski borzi trajal še dolgo? Neki ugledni italijanski časopis je s tem v zvezi anketiral večje število izvedencev. Izid ankete je bil naslednji: 60,4% anketirancev je odgovorilo, da se bo cena delnic še dvigala, 10;7% anketirancev se ni izreklo, preostalih 28,9% pa je bilo mnenja, da bo cena pričela padati; od teh pa le 23,2% meni, da bo borza doživela padec v zelo kratkem roku (največ tri mesece); največ (50%) misli, da bo cena padla proti koncu poletja, 19,6% pa je mnenja, da se bo to zgodilo čez približno eno leto.
Čeprav je večina (skoraj 60%) prepričana, da je vrednost delnic trenutno večja od dejanskega potenciala družb, pa torej prevladuje optimistično razpoloženje. »Boom« italijanske borze naj bi trajal še najmanj nekaj mesecev.
MARKO OBLAK
V zvezi s pritiski iredente na Kosovu
Delovna skupina ZIS preverja pritožbe Srbov in Črnogorcev
BEOGRAD — Delavna skupina, ki jo je ustanovd zvezni izvršni svet, je odpotovala na Kosovo, da bi preverila izjave skupine prebivalcev iz te pokrajine, ki so jih le-ti nedavno posredovah v skupščini SFRJ glede vzrokov izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova. Celo če je samo 50 odstotkov resnice v tistem, kar so ob tej priložnosti povedah, kot je dejal podpredsednik skupščine SFRJ Zdravko Čirič, potem je problem izjemno težak.
Če pa je vse tisto res, potem je problem strahoten-, je dejal Čirič in obenem omenil stari rek: »Kmet nikoli ne gre pred oblast zaradi dobrega.« Srbi in Črnogorci, ki živijo na Kosovu, so bili po besedah Boška Bu-dimiroviča po kontrarevoluciji 1981 dolgo časa potrpežljivi. V začetku so verjeli, da ho boj proti albanskim nacionalistom in iredentistom učinkovit, oziroma, da bodo ta problem razreših najvišji organi države. Toda razmere se niso izboljšala. Od 108 prebivalcev s Kosova, ki so 26. februarja prišli v
skupščino SFRJ, jih je 24 govorilo v glavnem o osebnih problemih. Počasi so zlagali mozaik svojega videnja razmer v pokrajini. Mihe Aleksič je dejal, da se je med vojno skupaj z Albanci boril proti sovražniku. Ko je bilo vojne konec, je prišel trenutek demobilizacije in številni Srbi ter Albanci so težko spre j eh ta trenutek. Slovo ni bilo lahko, saj so se skupaj horili in mnogi so v tem boju padh. Danes pa so Srbi in Črnogorci, ki živijo na Kosovu, skorajda brez svojih ustavnih pravic.
Bogoslav Bačič je napisal 49 pri-
tožb in jih poslal vsem organom od občine do federacije in niti na eno ni dobil odgovora. Za pisanje tolikšnega števila pritožb je imel opravičljive vzroke. Že leta 1954 so v njegovi vasi Dolac podrli nagrobni spomenik in krivca niso odkrili. Leta 1968 je bil njegov brat ubit na izjemno krut način, morilec pa je bil 10 let pozneje izpuščen iz zapora in se je potem še naprej izživljal nad njegovo družino. Bogoslav je bil celo prisiljen, da se je neke noči s sekiro branil pred dvema miličnikoma in nekim civilistom, ki so ga prišli aretirat brez
naloga. Pred dvema letoma so napadli njegovo 14-lotno hčer. Napadalcem se ni zgodilo nič hudega, medtem ko je deklica iz strahu zapustila šolo.
Na magnetofonskem posnetku, s katerega so šele zdaj odpravih embargo, je tudi obtožba Stojana Ognjenoviča, ki zatrjuje, da je bil kombinat »Kosovo export« ustvarjen tako, da so zemljo odvzeh Srbom, zdaj pa se pripadniki tega naroda v kombinatu niti ne morejo zaposliti.
Poročilo delovne skupine, ki je odšla na Kosovo, naj bi bilo končano do konca tega meseca. Tedaj bodo
med drugim ugotovih, ah so bile resnične besede Milisava Vladiča, ki je na sestanku v skupščini SFRJ trdil, da so albanski nacionalisti napadli njegovo mladoletno hčer. Reših so jo naključni mimoidoči Srbi. Dogodek je prijavil milici, prav tako pa je na sodišču vložil tožbo. Toda odgovora ni dobil do danes, čeprav se je incident zgodil že pred dvema letoma. V njegovi vasi so albanski nacionalisti napadli starko (prvoborko iz leta 1941), potem pa tudi šolsko učiteljico in oba primera do danes niso razsvetlili. Vla-dič ob tem pravi: »Nismo proti poštenim Albancem, niti proti poštenim ljudem. Z njimi sodelujemo in se obiskujemo. Smo pa proti iredenti, ki nam greni življenje puri našem delu, na pjotovanju, na vlaku.. . primerov je čedalje več ...«
Komisija, ki bo preverjala pripovedi skuprine Srbov in Črnogorcev, nena-povedanih obiskovalcev skupščine Jugoslavije, gotovo ne bo imela lahkega dela, zaključuje Tanjug, (dd)
Poseg Biasuttija v Vidmu
'V
Čedalje večja potreba po preosnovi gospodarstva
VIDEM — Predsednik dežele Adriano Biasutti se je včeraj udeležil srečanja na temo: »Trgovina, turizem, storitve - inovacije in razvoj«, ki ga je priredilo združenje Confcommercio. V svojem posegu je Biasutti dejal, da je soudeležba deželne uprave in države neobhodno potrebna pri izvajanju politike gospodarske resanacije v naši deželi. Dejal je tudi, da je sedanja zakonodaja na tem področju skrajno neustrezna, kar sproža zahtevo po njeni spremembi.
Biasutti je med drugim poudaril potrebo po preosnovah gospodarskega značaja, pri katerih bi morale biti udeležene vse politične sile, ki se dejansko zavzemajo za uravnovešen razvoj naše dežele. »Proračunov krajevnih uprav, tudi-deželne, ni mogoče sproti prirejati,« je dejal Biasutti, »temveč je treba vselej preveriti njihovo dejansko finančno stanje.« V
FJK je ta čas več kot 40 tisoč brezposelnih, rešitev zanje pa bi lahko predstavljal samo terciarni sektor, vendar je tudi slednji pogojen včasih nerazumljivim igram, ki urejajo i-talijansko gospodarsko politiko. Končno se morajo vse oblike podjetništva prilagoditi potrebam splošnega razvoja.
Srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik za turizem in trgovino Vespasiano, ki je med drugim spomnil, da je deželna uprava pred časom že ustanovila posebne urade, s katerih pristojnostjo skušajo rešiti številne probleme, ki se nanašajo na brezposelnost.
□ ZAGREB — V Budvi bo 3. in 4. a-prila konferenca jadranskih mest Jugoslavije in Italije. Glavna tema tega srečanja bo sodelovanje v turizmu.
Seminar v Opatiji
Danes se v Opatiji začenja šesti seminar italijanščine kot jezika družbenega okolja. Že tradicionalno se ga tudi tokrat udeležujejo učitelji osnovnih in srednjih šol narodnostno mešanega območja treh obalnih občin.
V štirih dneh prinaša seminar bogat program predvsem jezikovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Omenimo naslednje teme: tržaška povojna literatura, italijanska slovnica, nekateri vidiki dvojezičnosti. V pogovoru za okroglo mizo bodo udeleženci seminarja razpravljali o vlogi in razvojnih možnostih izobraževanja italijanščine kot jezika družbenega okolja: na seminarju pa bodo predstavili tudi antologijo »Voci nostre« in rezultate šolskega tekmovanja iz italijanskega jezika.
Organizacija opatijskega seminarja je v rokah italijanske Unije in tržaške ljudske univerze ter Pedagoškega inštituta reškega prostora in koprske organizacijske enote Zavoda za šolstvo.
MIRJAM MUŽENIČ
Za investicije v gradbeništvo
Skupščina FIOM v Zanussiju
PORDENON — V tovarnah Zanus-si se je sestal aktiv delavcev včlanjenih v sindikat FIOM - CGIL, kateremu je prisostvoval tudi vsedržavni tajnik Bolaffi.
Delavci so na sestanku poslali poziv kovinarskima sindikatoma FIM in UILM, naj se izjasnita glede enotnega nastopanja.
Kot bistveno zahtevo so delavci postavili vprašanje zaposlitve mladih delavcev s terminsko pogodbo. Izrazili so se tudi proti nekontroliranemu poseganju po nadurnem delu. Zahtevali so pa to, naj vodstvo industrijskih obratov pove, kako želi zvišati produktivnost.
Sindikat FIOM je nazadnje izrazil negativno mnenje glede zadržanja Dežele do problemov v Zanussiju.
BERITE
»Novi Matajur«
TRST — Deželna sindikalna tajništva CGIL, CISL in UTL so na sestanku s predsedstvom deželnega sveta, kjer so se pogovarjali o težkem položaju gradbeniškega sektorja v deželi, zahtevali definicijo splošnega okvira javnih investicij v gradbeništvo. Gre za triletni načrt, za katerega je treba še vedno določiti čase izvajanja, kar seveda močno prizadeva zaposlitveno raven v FJK.
Sindikati zahtevajo nadalje, da se spremenijo kriteriji, po katerih so dodeljevali izvedbo raznih del posameznim družbam oziroma podjetjem ter spodbujajo razpravo o sedmih milijardah, ki so bile predvidene za financiranje gradbeništva.
Predsednik deželnega odbora Biasutti je obljubil, da bo do konca meseca izdelal načrt nadaljnjih srečanj, na katerih bodo poglobili zadevna vprašanja.
Pestra dejavnost Beneške galerije
ŠPETER — V Beneški galeriji bo do 21. marca odprta razstava češkoslovaške slikarke Mihaele Bichave, ki se publiki predstavlja z olji na steklu velikega jormata. Na sugestivni razstavi so na ogled zimske pokrajine, na katerih izstopajo surealno cvetje, gozdni sadeži in skrivnostni portreti v ciganskih nošah.
Na otvoritvi razstave, ki je bila postavljena ob priliki 8. marca, so bili prisotni, poleg deželne svetovalke Auguste Barbina, še druge osebnosti kulturnega in političnega življenja. V soboto, 22. marca, bodo v Beneški galeriji na ogled dela osmih umetnikov iz Ajdovščine, otvoritev pa bo ob 18. uri.
Enajsti spominski pohod na Porozen
CERKNO — V spomin na tragične dogodke na Poreznu v zadnji sovražni ofenzivi proti enotam 9. korpusa NOVJ, 24. marca 1945 leta, bodo v nedeljo, 23. marca letos že enajstič organizirali množični spominski pohod borcev, planincev, mladine, pripadnikov JLA in TO na 1623 metrov visoki vrh Porezna.
Predstavniki planinskega društva Cerkno in krajevne družbenopolitične organizacije v sodelovanju s predstavniki borcev gorenjskega vojnega področja, Kosovelove brigade in inženirskega bataljona 31. divizije so že izdelali program letošnjega spominskega pohoda na Porezen, ki ga letos organizirajo pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Idrija in ob pomoči delovne organizacije ETA Cerkno in ZTKO občine Idrija.
Organiziran odhod pohodnikov bo v nedeljo, 23. marca ob 7. uri iz Cerknega po poti »Kosovelove brigade«. Ob 11. uri bo spominska svečanost pri spomeniku na vrhu Porezna, kjer se bodo pohodniki poklonili spominu na padle borce Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja. Dostop na vrh Porezna je kljub visoki snežni odeji mogoč še po naslednjih poteh: iz Železnikov preko Davče po poti enote »Gorenjskega vojnega področja«, iz Podbrda po poti »Inženirskega bataljona« 31. divizije.
Po besedah predsednice odbora za organizacijo pohoda na Porezen Katice Filipič, organizatorji priporočajo, da se vsi pohodniki napotijo samo po napovedanih poteh, ker bodo samo te ob vodstvu vodnikov, s previdno hojo in primemo zimsko opremo vame. Na vrhu Porezna je novi planinski dom »Andrej Žvan - Boris« pod snegom, tako da v njem ni možno bivanje, kljub temu bo {»hodnikom pri planinskem domu na voljo skodelica toplega čaja za okrepčilo, hrano pa naj prinesejo pohodniki v nahrbtniku.
Odbor za organizacijo pohoda na Porezen bo skladno s pravili spominskega zimskega vzpona podelil pohodnikom za dvakratno udeležbo na pohodu bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno, za šestkratno zlato spominsko značko, za desetkratno udeležbo pa pohodniki prejmejo posebno plaketo. Lani je plaketo prvič prejelo okrog 300 pohodnikov.
Lanskega spominskega pohoda na Porezen se je udeležilo okrog 4000 pohodnikov iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva, zato organizatorji tudi v nedeljo pričakujejo številno udeležbo ljubiteljev hoje
SILVO KOVAČ
Konzorcij ljudskih bank je pomemben dejavnik v kreditnem poslovanju
CODROIPO — Predsednik Ljudske banke v Huminu, odv. Giovanni De Carli, je bil v teh dneh izvoljen za predsednika konzorcija med ljudskimi bankami v Furlaniji - Julijski krajini. Odv. De Carli je nasledil inž. Tullia Fantuzzija, medtem ko je na podpredsedniškem mestu v novi mandatni dobi predsednik videmske Ljudske banke odv. Roberto Tonazzi.
Do zamenjave na čelu konzorcija, ki združuje devet kreditnih inštitutov v deželi — med temi tudi Kmečko banko v Gorici —, je prišlo na občnem zboru v Codroipu. Konzorcij ljudskih bank je danes pomemben dejavnik v deželnem kreditnem poslovanju, saj upravljajo v njem združene banke več kot 2.700 milijard vlog, okrog 1.550 milijard naložb, razpolagajo pa s 75 bančnimi okenci, predstavniškim uradom in 24 davčnimi izterjevalnicami po vsej deželi.
V svojem poročilu je dosedanji predsednik inž. Fantuzzi podal podroben pregled dosežkov v letu 1985. Omenil je sodelovanje konzorcija z deželno upravo in finančnimi družbami, tako javnimi kot zasebnimi. Vodilo je bilo pri tem večje vključevanje ljudskih bank v upravljanje in načrtovanje deželnega gospodarstva in financ. Omenil je tudi navznoter usmerjeno delovanje, z izboljšanjem uslug, med katerimi je poudaril novo službo u-pravljanja premičninskih premoženj, ki so jo skupaj z milanskimi družbami uresničili v lanskem letu.
Na občnem zboru je bil govor tudi o programu poslovanja v tekočem letu, v katerem nameravajo uresničiti nekatere pomembne pobude za okrepitev sedanjih in uresničevanje novih usluh, ki jih finančno tržišče danes vedno bolj zahteva od bank.
Občni zbor sežanskih gobarjev
SEŽANA — Sežanski gobarji so na nedavnem rednem občnem zboru svoje družine pregledali opravljeno delo v preteklem letu, sprejeli program za delovanje v letošnjem letu in izvolili novo vodstvo. Za novo predsednico sežanske gobarske družine »Sežana« so izvolili Aleksandro Ostrou-ška. Po zboru je dolgoletni gobar in priznani determinolog Miro Kranjec s pomočjo diapozitivov predaval o strupenih in užitnih gobah. Predavanja se je udeležil tudi znani determinolog Milko Čebulec, ki je prikazane fotografije obogatil s strokovnim znanjem.
Sežanski gobarji so v lanskem, letu vložili mnogo truda v izdelavo odloka o zaščiti redkih gob in omejenem nabiranju določenih gob. Osnutek odloka so predložili občinski skupščini v sprejem in upajo, da bo stopil v veljavo pred pričetkom gobarske sezone. Zadovoljni so tudi, da so si pridobili nove prostore, ki jih delijo skupaj s kinološkim društvom in čla-
ni društva za varstvo okolja. V njih se bodo lahko zbirali na predavanjih z diapozitivi in organizirali razne de-terminacijske večere.
Ker je bila lani izredno slaba gobja letina zaradi vremenskih pogojev (suša), so odpadle vse aktivnosti gobarske družine, ki so neposredno povezane z rastjo gob. Tako je odpadel gobarski izlet, piknik v Vilenid in vse ostale aktivnosti, ki se jih gobarji najbolj veselijo. Upajo pa, da jim bo narava v letošnjem letu bolj naklonjena in da bodo lahko izvedli omenjene aktivnosti.
V program so si zastavili tudi organizacijo raznih razstav svežih gob in sodelovanje s šolami, gobarsko družino Ilirska Bistrica in Slovensko gobarsko družino iz Trsta. Zaradi velikega zanimanja bodo pomagali dvanajstim svojim članom, ki so iz koprske občine, ustanoviti gobarsko družino v Kopru.
Olga Knez Stojkovič
Lep uspeh nedeljskega zimskega vzpona na Snežnik
ILIRSKA BISTRICA — Zadnja zimska akcija planinskega društva Snežnik - Ilirska Bistrica je za nami. V nedeljo se je zaključil 12. zimski vzpon na Snežnik. V dveh dneh se je na vrhu 1796 m visokega vršaca zvrstilo preko 3 tisoč udeležencev spominskega pohoda, posvečenega bojem istrskega o-dreda.
Preko 250 organizatorjev, planincev, tabornikov, radioamaterjev, članov teritorialne obrambe, pripadnikov JLA in miličnikov ter zdravstvenih delavcev je skrbelo za varnost pohodnikov. Niso pa mogli zagotoviti ugodnega vremena. Snežnik je spet pokazal svojo muhasto naravo. Oba dneva se je zavijal v meglo, le redko dovolil soncu ogreti premnažene planince.
... V nedeljo je bilo na vrhu —6 stopinj Celzija in pohodniki so se na Sviščake vračali z belimi snežnimi čipkami na laseh. Sicer dobro utrjena in zavarovana gaz je zmrzovala in vzpon se ni srečno končal za štiri planince. Med poškodovanci je bila tudi tržaška planinka. Zanjo in za vse, ki so se poškodovali na snežniških pobočjih, so poskrbeli člani gorske reševalne službe in jih z rešilcem hitro odpeljali v dolino. Organizatorji upajo, da se bodo tudi ti planinci še vnili na zimski Snežnik. Vzpona so se udeležili pobrateni planinskega društva Snežnik iz vse Jugoslavije.
V nedeljo so pohodniki počastili spomin na padle borce v snežniških gozdovih. V imenu Skupnosti borcev istrskega odreda jih je pozdravil Jože Žnidaršič. Smučarji in planinci so z vrha Snežnika prinesli venec k spomeniku padlim na Sviščakih. Svoj venec so tja položili tudi smučarji iz Devina.
Vzpon je tako uradno za nami. Organizatorje sedaj čaka še zamudno u-rejanje kartotek. Letos je bilo kar okrog 900 novih pohodnikov. Nekje 'pa že klije misel na 13. zimski vzpon leta 1987, ko se bo dosedanjim 34 tisočem pohodnikom pridružilo še nekaj tisoč planincev.	METKA ČELIGOJ
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
6.
Nemara zato, ker sem Kras doživela samo poleti, je ob materini pripovedi o tistih prvih sedmih letih, ko še ni hodila, vstal pred menoj vroč poletni dan. Vas je kot izumrla. Vsi so na poljih. V hiši pri Blaževih ni žive duše razen otroka, ki ždi na kamnu poleg ognjišča. Obokan kuhinjski strop se sveti od strjenih saj. Kotel visi nad ugaslim ognjiščem. Vročina lije skozi odprta vrata. Muhe so nadležne. Otroče sesa skorjo kruha in jo brani pred njimi.
Včasih pride od zunaj kakšen glas, škripanje voza, koraki ki se zde, da prihajajo bliže... Otroče prisluhne. In spet tišina in brenčanje muh. Vročina je čedalje hujša, otroče zadremlje. Čez čas se predrami. Muhe rojijo kot prej. Pusto ji je. Trebuh jo boli. Tiho zajoče. Sredi gluhega plivkanja časa se nazadnje oglasi zvon. V Tomaju zvoni poldne. Otrokov pogled se zdaj upira v odprtino vrat. Čez čas se po dvorišču potočijo hitri
koraki. Majhna, gibka, zaripla od vročine, stopi v kuhinjo mati. Urno napolni kotel z vodo in pod njim zakuri. Dim napolni prostor. Dekletce na kamnu zaščemijo oči. Počasi se dim vali skozi odprte duri. Ogenj zaprasketa pod kotlom. Tedaj se šele mati ozre po njej. »Si lačna?« »Jaaa...«
»Te nikoli ni vzela v naročje in te popestovala?« sem nekoč vprašala mater. »Ne,« je rekla. »Ni bilo v navadi.«
* * *
Nekega dne je šla po vasi novica, da je Blaževa Francka shodila. Po sedmih letih, tse... tse... In so jo prihajali gledat. Mati je rekla, da ji je bilo nadležno. In potem je pravila, kako je šla nekega dne prvikrat skozi vas. Bila je nedelja in pred gostilno so stali vaški možje. Vsi hkrati so se zastrmeli vanjo. Sram jo je postalo, pa se je obrnila in zavpila: »Kaj me gledate, smrkovci!« Nasmehnili so se, je rekla. Niso ji zamerili.
Po vasi so govorili o čudežu. Neki vaščan je vedel povedati, da je videl očeta Valentina, kako ie bos romal na Sveto goro. Pa je res romal? »Ne vem,« je rekla, »nikoli ni o tem govoril.«
Otrok se je hoji privadil, lahko so ga že poslali na pašo, in v pozni jeseni je z drugimi pastirci vred tam prezebala in si grela stopala v toplih kravjekih.
Poleti je morala z domačimi na njive. »Za pleti bo
dobra,« je rekla mati Mica. Od močnega sonca ji je začelo v glavi kljuvati, in je v grmovje hodila povra-čat. Nihče ni verjel, da ji je res slabo. Komu je še sonce škodilo? In so jo zbadali, da ji delo na polju ne diši. To jo je še v starosti bolelo, in je z zavistjo govorila o svoji sestri Bernardi, ki je nikdar v življenju ni bolela glava. Nikdar! Pomisli! Kot da je to komaj moči verjeti. Bernarda je bila res vsa taka, kakršno si je mati Mica mogla želeti hčer. Zdrava, krepka in razumna. Za bolehnim otrokom, kakršna je bila Francka, mati Mica zanesljivo ne bi potočila solze. Bog jo je rešil, bi povedala, kakor mašnik z léce.
Nekoč, ko naše matere ni bilo več, sem vprašala teto Bernardo, kakšna je bila kot otrok. »O, kokola,« je rekla po tržaško. In je gledala v nekaj pred seboj. Zdajle jo vidi, mi je šlo skozi misli, in sem nemočno strmela v tisto smer. »Kaj je rekel nemečik?« je vprašala Tonjača, ko se je vračal iz šole. Hotela je reči »u-čenik«, kakor so tedaj pravili učiteljem. »Učenik je vprašal, ali si pridna,« si je izmišljal Tonjač. »Reees?« «Ja,« je rekel Tonjač, »in če boš kmalu prišla v šolo.« »Reees?«
In neke jeseni je res šla v šolo. Medtem jo je bil nekega dne Tonjač pahnil po kamnitih stopnicah. Trinajst jih je bilo. Po tistem je dolgo jecljala. Zgodilo se je, da je v šoli dvignila roko, ko pa jo je učiteljica poklicala, ni mogla izreči besede. »Sedi,« je zamahnila učiteljica. In je sedla vsa osramočena.
Predstavitev ljubljanskega sejma v Trstu
25. jubilejni mednarodni sejem Alpe-Adria ob številni udeležbi razstavljavcev iz FJK
Na sedežu tržaške Trgovinske zbornice so včeraj predstavili letošnji jubilejni 25. mednarodni sejem Alpe-Adria, ki bo od 24. do 29. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Zaradi zadržanosti predsednika zbornice Tombesija, je ljubljanske goste zbranim novinarjem predstavil predsednik tržaške delegacije milanske trgovinske zbornice Italjug, Giu-lio Petrucco, z italijanske strani pa so se predstavitve udeležili še podpredsednik tržaške delegacije Stanislav Bole z nekaterimi člani, vodja u-rada za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu Lazzini in zastopniki tržaške zbornice. Jugoslovansko stran so zastopali generalni direktor ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, inž. Regovec, njegova sodelavka Bračičeva, ki je odgovorna za sejem Alpe - Adria, predstavnik Gospodarske zbornice SFRJ v Trstu Rožman in član predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak.
Petrucco je uvodoma poudaril pomen ljubljanske sejemske prireditve kot priložnosti za srečanje predstavnikov oblasti in gospodarstvenikov z obeh strani meje in za preverjanje ter izmenjavo mneinj o problemih blagovne menjave in gospodarske kooperacije. Letos pa je še posebno pomembno dejstvo, da je tržaška Trgo-
vinska zbornica od deželne direkcije za trgovino in turizem dobila prvič uradno pooblastilo, da organizira nastop razstavljalcelv in udeležencev iz Furlanije - Julijske krajine ter program njihovih srečanj na ljubljanski prireditvi. Poleg 31 podjetij, ki se bodo na sejmu predstavila v režiji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, bo navzočih še 20 razstav-Ijalcev in posebna uradna stojnica dežele, kjer bodo prikazane njihove proizvodne tipologije in dve najzanimivejši temi za razvoj kooperacije: možnosti FJK na področju uporabnega raziskovanja in tehnoloških inovacij ter pregled turističnih zmogljivosti v deželi, s posebnim ozirom na kongresno dejavnost.
Jugoslovanski gostje so se skupaj s predstavnikom GZJ Rožmanom tržaški zbornici zahvalili za gostoljubje, inž. Regovec pa je nato podrobno orisal letošnjo prireditev Alpe - Adria, Id vsebuje nekatere novosti. Na 18 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine bo zastopanih več kot 500 raz-stavljaleev iz 14 držav, največ seveda iz sosednje Italije in Avstrije. Prirediteljem je letos uspelo k sejmu pritegniti tudi mesto Ljubljana, ki bo v času razstave živelo teden mednarodnega sodelovanja s prireditvami kulturnega in gostinsko - kulinaričnega značaja. Medtem ko so lani uspeli organizirati razstavo prometnih in-
frastruktur na vsem območju skupnosti Alpe - Jadran, letos žal ni uspela podobna pobuda za področje turizma, ki bo tako omejena le na sosednja območja Italije in Avstrije. Vsekakor pa so prireditelji izrazili veliko zadovoljstvo nad udeležbo, v prvi vrsti seveda prav iz omenjenih sosednih držav.
27. marca bo na sejmu Alpe - Adria uradni dan Furlanije - Julijske krajine, naš dnevnik pa bo ob tej priložnosti izšel s posebno prilogo, v kateri bomo naše bralce podrobneje seznanili s to pjomembno in tradicionalno manifestacijo mednarodnega gospodarskega sodelovanja, (vh)
Stavka
v pomorskem sektorju
Teritorialna tajništva CGIL, CISL in UIL v Trstu so nap»vedala stavkovno gibanje v vseh sektorjih pomorskega gospodarstva, potem ko je Lloyd Triestino ob podpori Finmare sklenil ukiniti, kljub nasprotovanju samega ministra za trgovsko mornarico, nekatere pomorske piroge. S to akcijo želijo sindikalne organizacije tudi piospiešiti srečanje z ministrom ter zaščititi ogrožena delavna mesta, dokler ne bo stopil v veljavo zakon o preureditvi javnega brodovja. Tako bodo v primorskem sektorju stavkali, dokler ne bo določen datum srečanja s predstavništvom vlade. Poleg srečanja pa sindikati zahtevajo tudi takojšnja jamstva o preklicu vseh ukre-piov, ki bi ogrožali dejavnost v px> morstvu in delovna mesta.
Posegi
za konzulat ZDA
Tudi tržaška Trgovinska zbornica in Združenje industrijcev sta se včeraj pridružila mnenju in piobudam tržaške občinske in px>krajinsfae uprave in drugih javnih ustanov, ki so se zavzele, da bi ZDA preklicale sklep o zaprtju svojega konzulata v našem mestu.
• Tržaški župan Richetti bo danes gost radijske oddaje tretje radijske mreže »Succede in Italia«. Oddaja se bo začela ob 11.45. Kdor bi mu želel zastaviti kako vprašanje naj piokliče tel. št. 06/3612177.
Izšel je Sindikalni vestnik Sindikata slovenske šole
Ministrstvo za šolstvo privolilo v ustanovitev dveh posebnih komisij
Kdaj učni programi za naše osnovne šole?
Pred meseci smo že pioročali o novih učnih načrtih za osnovne šole, ki bodo stopili v veljavo v šolskem letu 1987/88. O tem vprašanju so se v začetku letošnjega šolskega leta dokaj kritično izrekli naši učitelji. Njihov protest je izzvalo predvsem dejstvo, da novi načrti niso bili še u-radno prevedeni. Na tečajih, na katerih so morali preštudirati uvod v načrte in jih primerjati s sedanjimi, so sicer pripravili px>ročilo o opravljenem tečaju, kot to predvidevajo ministrska določila, iz protesta pa tega proročila niso poslali šolskemu skrbništvu, ki bi moralo nato strniti zaključke vseh tečajev v pwseben dokument in ga poslati ministrstvu za šolstvo.
Protest učiteljev ni bil osamljen. Tudi člani Deželne komisije za vprašanja, ki zadevajo delovanje šol s slovenskim učnim jezikom', so že lani na sejah komisije zahtevali čimprej-šen prevod novih učnih načrtov. Tako je bila julija lani sprejeta resolucija Sama Pahorja z zahtevo px> prilagoditvi učnih načrtov slovenskim šolam in po ustanovitvi pxtsebne komisije, ki naj bi to delo tudi opravila. Novembra lani je bila pxmovno predložena zahteva p» prilagoditvi in po uradnem prevodu učnih načrtov. Obe zahtevi sta bili pxislani ministrstvu.
Ministrstvo za šolstvo je 29. janu-
arja letos odgovorilo na zahtevi in naročilo deželnemu šolskemu skrbniku naj imenuje komisijo za prilagajanje novih učnih načrtov za osnovne šole. To komisijo naj bi sestavljali štirje učitelji, dva didaktična ravnatelja in en ravnatelj nižje srednje šole. Po zadnji seji komisije z dne 13. februarja letos je prispjelo z ministrstva za šolstvo drugo pismo, ki naroča skrbniku sestavo komisije za prevod učnih načrtov.
Po posegih ministrstva bi se morali torej z novimi učnimi načrti spo^ prijeti dve posebni komisiji. Ena naj bi pjoskrbela za prilagoditev učnih
načrtov pjotrebam in stvarnosti slovenskih osnovnih šol v Italiji, druga pa naj bi oskrbela uraden prevod teh načrtov.
Novi učni načrti bodo, kot rečeno, stopili v veljavo v šolskem letu 1987/ 88. V šolah jih bodo začeli skratka izvajati čez pxildrugo leto. Bo uspjelo obema še neustanovljenima komisijama v tem roku opraviti nemajhno delo, ki ju čaka? Pristojni šolski organi bi se morali zavzeti, da bo delo v komisijah čimprej steklo sicer tvegamo, da se bo na naših šolah septem bra 1987 začel pjouk še po starih programih.
Sindikat slovenske šole je izdal v prejšnjih dneh publikacijo z naslovom »Sindikalni vestnik«, ki je namenjena prvenstveno našim šolnikom, zaradi bogatih informacij o delovanju sindikata in o odprtih vprašanjih naše šole, ki jih pjrinaša na svojih e-najstih straneh, p>a zna biti zanimiva tudi za vse tiste, ki jim je naše šolstvo pri srcu.
Številka se začenja s člankom o 30. jubileju Sindikata slovenske šole. Sindikalna organizacija naših šolnikov je imela namreč svoj ustanovni občni zbor 19. februarja 1956. »Obstoj sindikata in njegovo delovanje je nenadomestljivo, ker so slovenski šolniki najbolj občutljivi za vse, kar se dogaja na slovenskih šolah in najbolj vedo, kaj slovenske šole potrebujejo,« je med drugim zapisano v članku, ki se zaključuje z ugotovitvijo, da je za nadaljnjo rast naše šole pjo-trebna podpora pjolitičnih sil, v katerih delujejo Slovenci.
V Vestniku je podrobno razčlenjena sestava izvršnega odbora sindikata, daljši članek je namenjen srečanjem z manjšinskimi sindikati (Sa VT - ècole iz Doline Aosta in SSG -ASGB iz Južne Tirolske). Podrobno je opisano tudi delovanje Deželne komisije za slovenske šole, ki je med drugimi vprašanji razpravljala tudi o slovenskih učbenikih, o osebju pri u-pravi učbenikov, o vpisovanju v prve razrede osnovnih šol, o pjorazdeli-
tvi denarnih pjodpjor šolam, o razpisu številnih natečajev.
Posebna pjozornost je namenjena delovanju sindikalne komisije na šolskem skrbništvu, upadanju števila u-čencev na srednjih šolah, natečaju za prevajalce slovenskega jezika in rednim natečajem.
Izredno zanimivi so podatki o odzivu slovenskih šolnikov na celodnevno stavko, ki jo je oklical Sindikat slovenske šole skupno s konfederalnimi sindikati 28. januarja letos »za novo šolsko politiko«. »Uspeh stavke je bil dober na osnovnih in srednjih šolah, na višjih srednjih šolah pa je bil odziv zelo različen od šole do
Gianni Bagget Bozzo o študentskih panjih v letih 1968 in 1985
»Šola v Italiji: 1968-1985, dve gibanji, ena realnost?« je naslov zanimivi okrogli mizi, ki jo prirejajo v petek, 21. marca, ob 17. uri v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) Krožek za pohtična in študijska vprašanja »Che Guevara«, Krožek »Èrcole Miani« in klub »RosseUi«.
Uvodno poročilo bo imel evropski parlamentarec Gianni Baget Bozzo. O študentskem gibanju iz leta 1968 bodo spregovorili Gianfranco Carbone, Franco Del Campo, Giulio Ercolessi, Maurizio Fogar, Ugo Poli in Franco Teodoro, o študijskem gibanju v letu 1985 pa univerzitetni študent Gianni Iacono, dijak italijanskega tehničnega zavoda Carli Massimo Macaiuso in dijakinja slovenskega znanstvenega liceja Prešeren živa Pahor.
V razpravo bo posegel tudi pokrajinski odbornik za šolstvo in mladinska vprašanja Manfredi Poilucci.
šole«, piše v Vestniku, ki tudi navaja podatke o stavkajočih na podlagi izračunov šolskega skrbništva.
Udeležba na stavki je bila sledeča: osnovne šole	76 odst.
nižje srednje šole 72 odst. učiteljišče Slomšek 70 odst. licej Prešeren 48 odst. pok. zavod Stefan 19 odst. trg. zavod Zois	8	odst.
»Naj sklepamo, da na naših višjih srednjih šolah ni večjih problemov in da vse poteka zadovoljivo?« se ob teh podatkih vprašuje Sindikalni vestnik.
Poleg tega so v Vestniku zabeležena še nekatera druga povsem sindikalna vprašanja, kot na primer doklada za dvojezičnost, nova delovna pogodba in preustroj osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol.
Predstavniki ljubljanske univerze in pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur bodo danes na informativnem srečanju, ki ga prireja Sindikat slovenske šole ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20), predočili našim učiteljem in otroškim vzgojiteljem možnosti univerzitetnega izobraževanja v sklopu ljubljanske univerze in enote pedagoške akademije v Kopru. Srečanje je za naše šolnike nadvse zanimivo, saj že odlok št. 417 iz leta 1974 predvideva univerzitetno izobrazbo za učitelje in vzgojitelje.
Na srečanju bodo dobili udeleženci vrsto informacij o možnostih študija. Tako se bo na primer vpis na pedagoško akademijo za akademsko leto 1986/87 zaključil že konec marca. Vpišejo se lahko absolventi vzgojiteljske šole in učiteljišča (tudi brez opravljenega petega letnika). Glede šolanja sta možna reden študij v Kopru za brezposelne ali pa študij ob delu za zaposlene. Ob tem je treba seveda poudariti, da bo predmetnik prilagojen razmeram naših šol. Poleg teh okvirnih informacij bodo dali predstavniki ljubljanske univerze vsa možna pojasnila na morebitne predloge in vprašanja.
Drevi v Križu srečanje glasbenih šol iz Trsta, Postojne in Pirana
Drevi ob 20. uri bo v Domu A. Sirk v Križu srečanje gojencev glasbenih šol Primorske, na katerem bodo nastopili mladi glasbeniki iz glasbene šole GM v Trstu ter glasbenih šol iz Pirana in Postojne na naslednjih inštrumentih: kitari, trobilih, harmoniki, klavirju in na pihalih.
Nocojšnje srečanje v Križu je eno od štirih področnih srečanj glasbenih šol Primorske. Ostala tri srečanja bodo še drevi v Tolminu, jutri v Kopru, v petek pa v Ilirski Bistrici.
Na vseh štirih srečanjih bodo glasbeni pedagogi posamezne nastopajoče tudi točkovali. Najboljše uvrščene bodo potem izbrali za nastop na osrednjem srečanju glasbenih šol iz Primorske, ki bo 2. aprila v Postojni.
Gre za tradicionalna srečanja glasbenih šol, njihovih gojencev in učiteljev ter profesorjev s to in onstran meje, ki so pripomogla k boljšemu medsebojnemu poznavanju ter tesnejšemu sodelovanju gojencev in vodstvenih organov, ki je lahko le v korist rasti in razvoju omenjenih šol.
Domači izvajalci bodo drevi zaključili letošnji uspešni peti Ricmanjski teden
V Ricmanjih se zaključuje letošnji peti, jubilejni Ricmanjski teden, ki ga prireja domače KD Slavec in je tokrat potekal v znamenju številnih kulturnih prireditev.
Drevi bo na programu domači večer, kar pomeni, da bodo izvajalci domačini: od osnovnošolskih otrok, vse do pevcev in igralcev. Nastopili bodo tako učenci osnovnih šol Ivan Trinko in Mara Samsa, mešani pevski zbor Slavec, ki ga vodi Aldo Kumar; na zaključni večer pa se je še posebej pripravila domača dramska skupina, ki je z režiserjem Dragom Gorupom naštudirala veseloigro »Damoklejev meč«.
Obeta se torej pester in zanimiv večer, na katerega vabi društvo Slavec vse domačine, ki bodo s svojo udeležbo podkrepili pomen te, že tradicionalne kulturne manifestacije v Ricmanjih, ki postaja nekakšno nadaljevanje nekdanjih praznovanj Jožetov in Jožic, seveda predvsem s kulturnim sporočilom.
S predavanja ob 2.000-letnici kamnolomov
I) eviri s ko - na brezi n ska občina je arheološko izredno bogata
Niz predavanj, ki poteka vzporedno z razstavnimi prireditvami ob 2.000-letnici nabrežinskih kamnolomov, se je v začetku tedna nadaljeval z dvema konferencama, in sicer o arheoloških najdbah v devinsko-nabrežin-ski občini in o uporabi kraškega kamna v umetnosti. Omeniti gre še zlasti prvo, ki je iz zgodovinskega vidika bila precej zanimiva, saj je nudila obsežen pregled arheoloških raziskav na ozemlju občine.
Predavateljica, arheologinja Franca Maselli - Scotti je svoj referat, ki je sledil krajšemu nagovoru občinske odbornice Terčonove, osredotočila na prazgodovinsko in rimsko obdobje, pri tem pa se navezala zlasti na pomembnejša odkritja. Na ozemlju devinsko - nabrežinske občine teh res ne manjka, saj je območje, kot smo povedali, arheološko dokaj bogato. Po kronološkem vrstnem redu bi omenili še zlasti izkopanine pod t.i. »vižoveljskim previsom«, ki so stare okrog 450 tisoč let in so med najstarejšimi v Evropi, nato pa seveda številna gradišča (na Grmadi, pri Cerovljah, Slivnem itd.) in druga odkritja posebno v do-
bi mezolitika. Zanimanje zgodovinarjev in arheologov je v zadnjih letih vsekakor osredotočeno na Devin in štivan, kjer je veliko najdišč iz rimske dobe. Posebno pomembna so odkritja ob Timavi, ki potrjujejo domnevo o obstoju važnega pristanišča; amfore in drugi predmeti, ki so jih tam našli pred nedavnim, naj bi bili iz 1. 600 pr. Kr. Precej stari so tudi razni ostanki predmetov, ki so jih našli pri Devoinu ob t.i. »via Gemina« (povezovala je Oglej s Trstom) in v starem jedru vasi kjer so poleti 1982 vodih podrobne raziskave. Največ sledov iz rimskega časa je vsekakor pri »Lukovcu«; tam potekajo raziskave že skoraj deset let, našli pa so med drugim ostanke t.i. »ville rustice« in druge predmete. Največ govora je bilo ravno o teh raziskavah, nekoliko manj pa o bolj znanih najdbah (n.pr. o Mitrejev! jami nedaleč od Štivana in rimske vile med Nabrežino in Seslja-nom).
Naj omenimo, da bo zadnje predavanje na sporedu v ponedeljek, posvečeno pa bo uporabi nabrežinskega kamna v sodobni arhitekturi. IV.
Posredovala ga bo na današnjem sestanku v Rimu
Enotni predlog F-JK za obmejno sodelovanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dopolnilo »paketu« za Trst in Gorico;
3.	zaželeno povezavo s pobudo o priznanju »obmejnega območja« Evropske gospodarske skupnosti celotne dežele F-KJ, kar bi tudi moralo biti točno zapisano v končnem besedilu ukrepa;
4.	možnost uporabe sredstev, ki jih daje na razpolago zakon, ne samo za pobude »mešanega« značaja in s programskimi normami, ampak v logiki ravnovesja na osnovi smernic, ki naj jih določi deželni odbor FKJ.
»Vrh« deželne večine je tudi soglasno izrazil pozitivno oceno glede vseh tistih novih in originalnih vzpodbudnih oblik sodelovanja, ki bi jih lahko našli na seji ožjega odbora komisije za proračun pri poslanski zbornici.
In prav zaradi zasedanja tega ožjega odbora, ki se bo sestal danes, so se včeraj srečali predstavniki strank deželne večine. Znano je, da se je okrog vseh teh problemov mednarodnega sodelovanja na obmejnem področju razvilo nemalo polemik v zadnjem času. Razvile so se tako v de-
želni večini kot tudi med posameznimi strankami, ta razhajanja pa so povzročile zahteve furlanskih industrij-skih-gospodarskih krogov, ki skušajo dejansko spremeniti ukrep v korist obmejnega področja v pravi »proti-pa-ket« in to s tem, da bi v ta ukrep vlada vključila (veljal naj bi za vso deželo in naj bi težil k razvoju mednarodnega sodelovanja) vse tiste o-lajšave v zvezi z ILOR, IRPEF, IN VÌVI in z delnim državnim kritjem socialnih dajatev, ki jih je »paket« že uzakonil za Trst in Gorico kot priznanje za njeno krizno stanje. V gospodarskih krogih tega področja se namreč ugotavlja, da bi ukrep, ki ga predlagajo furlanski krogi v korist mednarodnega sodelovanja v F-JK, ne imel nobenega učinka za to področje.
Današnjega zasedanja ožjega odbora komisije za proračun pri poslanski zbornici se bo vsekakor udeležil tudi predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti.
Novo pokrajinsko tajništvo KPI
Novi vodstveni organi KPI so na svoji ponedeljkovi seji soglasno ime-
novali novo pokrajinsko tajništvo komunistične federacije. Sestavljajo ga: Giorgio Canciani, Nico Costa, Paolo Geri, Ester Pacor, Maurizio Pessato in Stojan Spetič. Predloge je sestavila komisija, ki je bila izbrana že 9. marca in v kateri so bili Mario Colli, Antonino Cuffaro, Gastone Millo in Ugo Poli.
V Rimu manifestacija proti sodnim izgonom
Vsedržavni sindikati stanovanjskih upravičencev CGIL, CISL, UIL bodo priredili v petek, 21. marca, v Rimu vsedržavno protestno manifestacijo zoper izgone iz stanovanj in sedanjo neučinkovito stanovanjsko politiko. Vprašanje izgonov iz stanovanj je v Trstu še vedno zelo živo, zato bo tudi iz našega mesta odpotovala na manifestacijo v Rim številčna delegacija.
• V petek bo ob 8.30 na sedežu trgovinske zbornice srečanje o socialni politiki in položaju ostarebh v Trstu. Srečanje prireja sindikat upokojencev CISL.
Dolinski socialisti pri Carboneju
Predstavniki glavnega odbora dolinske sekcije PSI so se v ponedeljek srečali na deželi z deželnim odbornikom za proračun in načrtovanje Carbo-nejem. Obrazložili so mu obveznosti, ki izhajajo iz volilnega programa stranke za dolinsko občino in mu nakazali potrebe po čimprejšnjem finansiranju in rešitvi nekaterih nujnih in večkrat odloženih del in načrtov, ki doslej niso imeli ustrezne politične in finančne podpore. Deželnega odbornika so tudi zaprosili, da bi čimprej obiskal dolinske občinske upravitelje, ki bi mu podrobno orisali tehnične in birokratske zastoje, zaradi katerih ni še prišlo do rešitve omenjenih problemov.
Sekcijski kongresi Slovenske skupnosti
V okviru priprav na pokrajinski kongres, ki bo 12. aprila v Trstu, bodo tudi druge sekcije SSk, po devinsko - nabrežinski občini imele svoje kongrese. V tem tednu so na sporedu štirje kongresi in sicer: jutri se bo sestala strankina sekcija za skedenj, Sv. Ano in Kolonkovec in sicer ob 20. uri v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju; v petek ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah sekcijski kongres za vzhodni Kras, ob 20. uri pa kongres sekcije iz repentabrske občine, ki bo v Domu Albina Bubniča v Repnu. V soboto ob 18. uri pa bo na sedežu stranke v Ul. Machiavelli kongres mestne sekcije SSk. Poleg krajevnih problemov bodo na sekcijskih kongresih tudi izvolili delegate za pokrajinskega.
Tudi letos »Pomlad v Trstu«
Tudi letos bo poživila naše mesto prireditev »Pomlad v Trstu«. Aprila in maja bo okrog 40 tisoč cvetic krasilo mestne trge in območja za pešce, kakor tudi Miramarski grad. Prireditev pripravlja posebni odbor, ki se je v teh dneh prvič sestal v tem letu. Predseduje mu tržaški občinski odbornik za urbanistiko, odv. Sergio Pacor, med koordinatorji njegove tehnične komisije pa je tudi arh. Vladimir Vremec. K odboru so pristopile številne tržaške ustanove, pa tudi posamezni občani.
Odbor zdaj pripravlja podrobni spored prireditve. Pri Tržaški hranilnici pa je že odprt tekoči račun, in sicer štev. 27122/0, na katerega je mogoče vplačati prispevke za kritje stroškov manifestacije.
Tržaška KPI predstavila izsledke parlamentarne komisije
Cecovini je bil tesno povezan s tajno prostozidarsko ložo P 2
Stališče miljske občinske uprave o gradnji termocentrale na premog
Znani voditelj Liste za Trst Manlio Cecovini, bivši tržaški župian in evropski pxjslanec ter človek, ki naj bi v skladu s spwrazumi o »štafetah« v kratkem znova pjrevzel vajeti tržaške občinskle uprave, je bil tesno {»vezan z zloglasno prostozidarsko ložo P2 in z njenim poglavarjem Liciom Gellijem. Tako riha ja iz dokumentacije, ki jo je zbrala parlamentarna preiskovalna komisija pod predsedstvom Tine Anselmijeva. Te dokumente so sinoči predstavili in osvetlili v dvorani v Ul. Madonnina pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, tržaški občinski svetovalec KPI Fausto Monfal-con in komunistični poslanec Elio Gambuggiani, ki je bil član komisije Posl. Gambuggiani je v glavnih o-brisih prikazal izsledke parlamentarne preiskovalne komisije. Zbrani so v obsežnem p»ročilu Anselmijeve, ki ga je pwslanska zbornica odobrila letošnjega 6. marca. Gellijeva prostozidarska loža je bila tajna organizacija, ki se je široko razrasla v državnem aparatu ter globoko pogojevala številna središča družbene in gospodarske moči. Bila je prava prevratniška organizacija, katere končni dlj je bila izvedba konservativnega prevrata v državi. Posl. Gambuggiani pa je o-pozoril, da je bila le eden izmed izrazov strategije, katere uresničevanje se ni prenehalo z njeno razpustit-
Zavarovalna dela ob obalni cesti
Ves včerajšnji dopoldan je bdla o-balna cesta med Trstom in Seslja-nom zaprta rednemu prometu zaradi razpenjanja zavarovalnih mrež na nabrežinskem bregu. Z mrežami so prekrili predvsem steno, ki se strmo dviga nad naravnim pretlorom. S tem bodo preprečili, da bi se na cesto valilo kamenje.
Cesta je bila zaprta od 8.30 do 13.30. Promet so v Trstu in Sesljanu preusmerjali na staro cesto, ki pelje skozi Prosek in Nabrežino, z izjemo linijskih avtobusov. Tem so o-mogočili pot po obalni cesti, ker bi sicer zavirali promet po stari cesti, ki se je že tako s težavo odvijal.
Zavarovalna dela nad obalno cesto koardinira tržaški oddelek družbe ANAS, izvaja pa jih neko rimsko specializirano podjetje. Pri razpenjanju 20 tisoč kvadratnih metrov mrež se je včeraj {»služilo helikopterja Eli-friulie. Le ta je s cestišča dvigal in hkrati odvijal ovoje do približno 80 metrov visoko, nakar so delavci pritrdili mreže na kamnito podlago. S tem bo zaključeno čiščenje stene nad naravnim predorom, ki je v zadnjih tednih večkrat zahtevalo krajše prekinitve prometa.
• Včeraj dopoldne je priplula v tržaško pristanišče ameriška vojna ladja Coronado, ki bo privezana na po morski postaji do jutri. Gre za poveljniško ladjo ameriškega 6. brodov-ja, ki ima nekaj več kot 11 tisoč ton nosilnosti. Njegova posadka šteje o-krog 650 članov. Že včeraj dopoldne so jih obiskali predstavniki tržaških civilnih in vojaških oblasti.
vijo, kot je mogoče razbrati iz številnih, na prvi pogled nerazumljivih pojavov v sedanjem italijanskem družbenem in političnem življenju.
Kako je bil z ložo P2 povezan Tržačan Manlio Cecovini, je razčlenjeno osvetlil na sinočnjem večeru Fausto Monfalcon. Iz dokaznega gradiva, ki ga je posredoval prisotnim predstavnikom občil in ki ga bo tržaška KPI razposlala vsem krajevnim političnim silam, med drugim • jasno izhaja, da je Cecovini, ki je sicer ena izmed najvidnejših osebnosti italijanskega prostozidarstva, imel pristojnost, da je sprejemal skrivne' člane v ložo P2, čeprav sam na videz ni bil v njej včlanjen. Zanimivo je tudi, da je v odgovoru na neko vprašanje v tržaškem občinskem svetu in v drugih javnih nastopih dajal neresnične izjave o odnosih, ki so jih njegovi ožji framasonski bratje in on sam imeli z Geillijevo ložo.
Kot je dejal Ugo Poli, namerava komunistična partija napraviti vse, da bi človek, ki je tako globoko vpleten v enega izmed najtemnejših napadov na italijansko demokracijo, ne prišel spet na čelo tržaške občinske uprave. Potrebno pa bo še marsikaj razčistiti v zvezi z delovanjem zloglasne prostozidarske lože in drugih podobnih tajnih organizacij v našem mestu in v naši deželi.
Pred porotnim sodiščem se je včeraj nadaljevala obravnava proti 19-letnemu Robertu Cassonu, prav toliko staremu Rossanu Roncelhju in 18-letnemu Dariu Pacor ju, ki so obtoženi nepremišljenega umora 81-letne Zoe Fonda, lastnice trafike v Ulici Giulia. Predvčerajšnjim so vsi trije priznali, da so hoteli okrasti pokoja nico, ne pa je umoriti. Včeraj je sodišče zaslišalo priče, ki so jih predstavili tako javni tožilec kot branilci obtožencev.
Pred številno publiko je nato javni tožilec Grohman obnovil izsledke preiskave in zahteval, naj sodišče prizna Roncellija, Casona in Pacorja za krive nepremišljenega umora, kraje v nogometnem društvu pri Sv. Alojziju in psihofarmakov v neki tržaški lekarni ter posesti manjše količine mamil. Vse te prekrške naj bi trojica storila nekaj dni pred u-morom. Kljub temu, da je upošteval olajševalne okoliščine, kot sta mladost in nepremišljenost, je za Roncellija predlagal petnajst, za Casona štirinajst in za Pacorja šestnajst let zapora. Za četrtega obtoženca, 22-letnega Danieleja Scherlicha, ki je obtožen le kraje v športnem klubu in v lekarni, pa je zahteval poldrugo leto zaporne kazni in 800 tisoč lir globe.
V svojem izvajanju je javni tožilec poudaril, da iz zasbševanj obtožencev in preiskovalnih aktov izhaja dejstvo, da je trojica pričakala Fondevo pred njenim stanovanjem iz namena, da
Miljski župan Willer Bordon in podžupan Jacopo Rossini sta včeraj dopoldne predstavila zbranim novinarjem na tiskovni konferenci uradni odgovor miljske občinske uprave na načrt italijanske elektriške družbe ENEL za gradnjo termocentrale na ozemlju miljske občine.
Župan Bordon je uvodoma pojasnil, da je občinska uprava sicer že od samega začetka nasprotovala gradnji načrtovane termoelektrarne, da pa je bilo to stališče le plod emocij in ni imelo nikakršne znanstvene osnove. To osnovo nudi sedaj zaključna študija posebne znanstvene' komisije, ki jo je deželna uprava imenovala po prvem plazu negativnih reakcij ob objavi načrta o gradnji termoelektrarn na premog pri Miljah. Konec januarja je komisija, ki ji je predsedoval prof. Antonio Bramati, dokončala obsežno študijo in jo dala v pretres javnosti. Miljski župan je poudaril, da so ugotovitve študije zaskrbljujoče in v mnogočem osupljive. Osupljiva je nedvomno neresnost družbe ENEL, s katero je pripravila in predstavila načrt, saj je znanstvena komisija ugotovila številne napake v izračunih in podatkih, ki bi si jih pretendent za gradnjo tako pomembnega objekta res ne smel privoščiti. Tudi zaradi tega je po mnenju
bi jo oropala in ne le okradla.
Za javnim tožilcem je posegel prvi od branilcev, odvetnik Muciaccia, ki zagovarja Cassona. Proces se bo nadaljeval v petek, ko bodo na vrsti preostali odvetniki.
Giorgio Irneri pred rimskim sodiščem
RIM — Na rimskem kazenskem sodišču se je včeraj začel proces proti predsedniku tržaške zavarovalne družbe Lloyd Adriatico Giorgiu Imeriju in nekaterim njegovim ožjim sodelavcem, ki so obtoženi ilegalnega izvoza valute. Imerija obtožujejo, da je pred leti z zapleteno bančno operacijo ilegalno izvozil v Švico približno 200 milijard lir in tam ustanovil neko novo družbo. Predsednik Lloyda je včeraj zavrnil vse obtožbe in preko svojih zagovornikov zahteval poglobitev celotne preiskave, kar pa so sodniki zavrnili. »Šlo je za normalno prodajo Lloydovih delnic neki finančni švicarski družbi«, se je branil Irneri, ki je pokazal sodnikom nekatere dokumente o tej operaciji.
Irneri je zelo znana osebnost v tržaških in v italijanskih gospodarskih krogih, čeprav zadnje čase živi nekoliko odmaknjeno od javnega mestnega življenja. Bil je eden velikih finančnih podpornikov Liste za Trst in eden od ustanoviteljev zasebne televizijske postaje Telequattro, (st)
prof. Antonia Bramati ja projekt nepredstavljiv. Župan Bordon je včeraj ponovil splošno ugotovitev, da bi bi la gradnja termoelektrarne tako iz e-kološkega kot tudi iz turističnega a-spekta nerentabilna investicija. Ekološka škoda, ki bi jo povzročila, bi bila neprecenljiva, in več kot 200 metrov visok dimnik in drugi objekti, ki bi jih jih zgradili v sklopu termoelektrarne prav gotovo ne bi koristili tržaškemu turizmu in načrtovani gradnji Marine Muje.
Gradnja bi lahko bila opravičljiva le z gospodarskega vidika, ker bi med drugim odprla nova delovna mesta. Okrog tega pa je razprava najbolj vroča. Več virov zatrjuje, da bi termoelektrarna zaposlila največ le okrog 500 delavcev, kar resnici na ljubo ni malo, upoštevajoč izjemno veliko število brezposelnih, predvsem mladih, v tržaški pokrajini. Vendar je to dvorezen nož, je obrazložil podžupan Rossini, če odmislimo prej naštete negativne posledice, je nadaljeval miljski podžupan, ki bi imele nedvomno negativen odsev tudi na zaposlitveno raven, bi gradnja termoelektrarne onemogočila vsakršno možnost industrijskega razvoja pokrajine za nadaljnjih 30-35 let. Ker tržaška pokrajina preprosto nima ozemlja, .kjer bi gradila nove industrijske objekte, bi bila zato izbira nepovratna. V tem okviru gre omeniti tudi škodo, ki bi jo gradnja termocentrale prinesla zunanjemu videzu Trsta, ki namerava postati, in v tem dosega vzpodbudne rezultate, kongresno' in kulturno središče ter center za mednarodno znanstveno raziskovanje.
Iz vseh teh razlogov, sta zaključila Bordon in Rossini, miljska občinska uprava nasprotuje gradnji termocentrale. Na koncu sta omenila možnost, da bi se o tem vprašanju v obliki referenduma izreklo vse prebivalstvo tržaške pokrajine. Podžupan miljske občine je tudi izrazil presenečenje nad tem, da ni nobena od sosednjih občin sprejela stališča do gradnje termocentrale.
12 Turkov v ječo ker so ilegalno prestopili mejo
Tržaški karabinjerji so predvčerajšnjim ob zori zajeli dvanajst turških državljanov, ki so se pritihotapili čez mejo. Prijeli so jih blizu Samatorce, od koder so se s tremi taksiji hoteli zapeljati v mesto. Karabinjerji so Turke peljali na sedež poveljstva v Istrski ulici, kjer je bilo zasbševa-nje. Pretor De Nicolo in pravdnik Rosario s sodišča za mladoletne (dva Turka še nista izpolnila 18. leta) sta ugotovila prekrške in potrdila karabinjerski nalog o aretaciji, tako da sedi dvanajsterica v koronejskem zaporu.
Vsi zapovrstjo so obtoženi ilegalnega vstopa v Italijo in osumljeni nakupa ponarejenih potnih listov oziroma njihove posesti. Preiskavo o tem, kdo pravzaprav v resnici vsakdo je in čemu nezakonit prestop meje, karabinjerji seveda nadaljujejo, in to s sodelovanjem Interpola.
razna obvestila
Uprava občine Dolina in pripravljalni odbor 30. razstave vin vabita vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 30. občinski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 3. do 6. maja 1986, naj se zglasijo v občinskih uradih ali pa po telefonu (na št. 228110, 228127, 228392) od 21. do 28. marca.
• Jutri bo ob 16.30 v veliki dvorani liceja F. Petrarca dr. Lucio Fabi predstavil referat o socialni zgodovini zdravstva.
Sporočamo, da nas je včeraj za vedno zapustila naša draga mati in nona
Pepca Žafran vd. Derganc
Žalujoča hči Ida, vnukinji Majda in Ondina z družinama.
Trst, 19. marca 1986
Ob prerani smrti dragega Riharda Simoniča izreka družini iskreno sožalje
podjetje TECHNA
Ob izgubi dragega Riharda Simoniča izrekata žalujočim iskreno sožalje
družini Kafol
Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje sošolcu Riccardu Simoniču dijaki in razredni zbor 1. B razreda DTTZ Žiga Zois.
Kolektiv Dijaškega doma Srečko Kosovel izreka svoji sodelavki Bruni iskreno sožalje ob izgubi drage sestre Marije.
KD Rovte - Kolonkovec izraža i-skreno sožalje Maksu Slavcu in družini ob nenadni izgubi drage žene Amalije.
Za trojico, ki je povzročila smrt Zoe Fonda
Javni tožilec zahteval skupno petinštirideset let zapora
V DSI prikaz dejavnosti založbe Mohorjeve družbe iz Celovca
Gostje Društva slovenskih izobražencev so bili v ponedeljek trije predstavniki celovške založbe Mohorjeva družba: Franz Kattnig, Marko Dvorak in Vinko Ošlak, ki so občinstvu predstavili najnovejše knjige, ki so letos izšle pri tej založniški hiši. Celovška založba sodeluje tudi s celjsko in go-riško Mohorjevo družbo, letos pa je svoje knjige razstavljala tudi na ljubljanskem knjižnem sejmu.
Knjižna produkcija za leto 1986 obsega tri literarna dela. Pred kratkim je izšla knjiga poezij »Napisi na zid zemlje«. Pesnik je Janko Ferk, mlad študent prava.
Pod peresom Antona Slaviča je nastala zbirka poezij, ki nosijo simboličen naslov »Iskal sem luč«.
Letos je v celovški Mohorjevi družbi izšla tudi najnovejša knjiga povesti Vinka Beličiča »Človek na pragu«.
Po predstavitvi teh treh knjižnih novosti so založniki celjske Mohorjeve družbe povedali še marsikaj zanimivega o svoji dejavnosti in načrtih za bodočnost. Dejavnost te založniške hiše je raznolika, saj tiska tako literarna dela domačih in tujih umetnikov, kot tudi knjige za otroke ter razne priročnike, pa tudi revije kot so »Družina in dom«, »Celovški zvon« ter znano »Pratiko«, ki izide vsako leto in ki jo berejo Slovenci povsod po svetu. Zanimivo pa je, da tiska celovška Mohorjeva družba nekatere svoje knjige tudi v nemščini in celo v esperantu, (tako bo npr. izšel Prešernov »Sonetni venec« tudi v mednarodnem jeziku esperantu). O vseh knjigah, tudi slovenskih, ki izidejo pri celovški založniški hiši, pa redno poročajo tudi avstrijski dnevniki, kar se tu pri nas ne dogaja preveč pogostoma...
HJ
»Kje je meja?« v nedeljo v Zgoniku
Uprizoritev veseloigre »Kje je meja?«, s katero je mladinska dramska skupina KD Igo Gruden v nedeljo gostovala v športno-kulturnem centru v Zgoniku na povabilo KD Rdeča zvezda, je doživela uspeh, kakršnega je doživela že krstna uprizoritev na domačem odru.
Prenovljena zlatarna Mikolj
V ponedeljek, na dan, ko so v Trstu vse trgovine zaprte, so pri Sv. Jakobu odprli prenovljeno urarno in zlatarno Mikolj. Družina Mikolj (od gospe Marije in njenega sina Karla do današnjega lastnika, vnuka Danija) upravlja urarno od leta 1952. Ko so jo odprli, je bila to edina slovenska zlatarna pri Sv. Jakobu. Ko so jo predvčerajšnjim ponovno odprli, je še vedno edina.
	
menjalnica	NAKUPNI TEČAJI 18.3.1986
Ameriški dolar ............ 1.513.
Nemška marka .............. 677,-
Francoski frank ............ 219,-
Holandski florint ......... 599.
Belgijski frank .............. 31.
Funt šterling ............. 2.200.
Irski šterling ............ 2.000.
Danska krona ................ 181.
Grška drahma ................. 10.
Kanadski dolar ............ 1.070.
Japonski jen .............. 7.-
Švicarski frank ............. 807.
Avstrijski šiling ............ 96.
Norveška krona .............. 212.
Švedska krona ............... 209.
Portugalski eskudo ........... 10.
Španska peseta ............... 10.
Avstralski dolar .......... 1.040.
Debeli dinar .................. 4,10
Drobni dinar .................. 4,10
dTTi/P BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DvjIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
v TRSTU od 22. MARCA
moška, ženska, otroška oblačila: moda po ugodni ceni
Društvo EKONOMIST vabi na predavanje
Ali je možno reformirati jugoslovansko gospodarstvo?
Predavanje bo danes, 19. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Govoril bo prof. JOŽE MENCINGER, predavatelj na ljubljanski univerzi in raziskovalec na ekonomskem inštitutu pravne fakultete.
včeraj-danes
GLASBENA MATICA TRST
Danes, 19. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu
SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE
Nastopajo: gojenci Glasbene matice iz Trsta, glasbenih šol iz Pirana in Postojne.
Vabljeni!
skd SLAVEC Ricmanje
MANJ
OJ2.U>
maa N 'AREC&raa
1986
SPORED:
Danes, 19. 3., ob 20. uri
domači večer sodelujejo učenci cel. osn. šole I. Trinko - M. Samsa, mešani pevski zbor SLAVEC - dirigent A. Kumar in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro »DAMOKLEJEV MEČ« - režija D. Gorup.
gledališča
razne prireditve
SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. V soboto, 22. t.m., ob 20. uri gostuje mešani zbor KUD Baklje z Reke. Istrske in dalmatinske pesmi bodo dopolnili solisti z znanimi opernimi arijami. Vabljeni!
Slavistično društvo Trst priredi jutri, 20. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD ' Razgovor o Pohujšanju v dolini šentflorjanski '. Moderator Janez Povše. Sodelujejo: ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser Jože Babič ter nosilci glavnih vlog. Ob 17.30 bo priložnost za včlanjevanje v Slavistično društvo.
KD L Grbec iz Skednja priredi v petek, 21. t.m., ob 20.uri v društvenih prostorih RAZSTAVO žensk ustvarjalk in KONCERT altistke Marte Valetič ter pianistke Anne Luci Sanvitale. Vabljeni!
KD Krasno polje vabi na ogled predstave BESEDA 85 v izvedbi dramske skupine SKD Tabor v petek, 21. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Gročani.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole organizira danes ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11, informativno srečanje s predstavniki ljubljanske univerze o možnosti organiziranja univerzitetnih predavanj za učitelje in vzgojitelje v vrtcih.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZttD
V soboto, 22. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Primorska poje ’86
Vstopnice bodo v prodaji jutri in v petek na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20 in eno uro pred pričetkom predstave v Kulturnem domu.
koncerti
Glasbena matica - Trst, sezona 1985/86, 6. abonmajski koncert v torek, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: KEMAL GEKIĆ, klavir. Na sporedu: F. Chopin. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 24.t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil CLEVELAND QUARTET.
kino
VERDI
V	petek ob 20. uri (red C/F) šesta predstava opere »Volo di notte« in »Mar-sia« L. Dallapiccole.
ROSSETTI
Danes, 19. t.m., ob 16. uri in ob 20.30 bo Teatro Stabile iz Bočna predstavil delo P. Aretina »La cortigiana«. Nastopata F. Benedetti in A. Salinas. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri ob 18. uri bo v Krožku za kulturo in umetnost v okviru "četrtkovih gledaliških srečanj" srečanje s skupino iz Bočna.
CRISTALLO
Od jutri, 20. t.m., do nedelje, 23. t.m., bo v gledališču Cristallo nastopila gledališka skupina II Piccolo teatro di prosa iz Trsta z delom "Robe dell'altro mondo '. Igrajo S. Amerighi, P.Toffoletto, S. Pete-an, D. Glavina in C. Hirsch. Režija Silvio Petean.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	sredo, 26. t.m., ob 19.30: Elisabeth Leonskaja Dunaj, klavirski recital.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 24., v torek, 25., četrtek, 27., petek, 28., in ponedeljek, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija
V	torek, 25. t.m., ob 21. uri: Reinhard P. Gruber »Brez domovine«, Štajerska gostilniška opera v eni ekstazi.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 24., in torek, 25. t.m., ob 20.30: M. Sherman »Mesija« (ponovitvi).
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
2. Srečanje gledališč Alpe Jadran 1986
V	petek, 21. t.m., ob 17.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici začetek srečanja gledališč z "Oder Oba-ce" Skupina koroških Slovencev iz Celovca. Zaključilo se bo 28.t.m. ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici z delom J. Murrella in G. Wilsona "Sara in krikraroga" Teatar in TD Zagreb.
CAPITOL - zaprto.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Eugene Onieg-hin, film -opera.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Shining, srh., ZDA 1980, 120'; r. Stanley Kubrick; i. Jack Nicholson, Shele Duvale; □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Mondo cane oggi, doc., □ □
NAZIONALE III 16.00, 22.00 Orgasmic Love, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Super hard love per femmine calde, porn., 1 □
Prepovedano mladini pod 14. letom 18. letom □ □
razstave
V	.TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava Kontinuiteta modernizma v slovenski umetnosti.
V	umetnostni galeriji "Malcanton"
bosta do 29. t.m. razstavljala slikarja Manfred Myka in Max Poeppel.
KD Vesna vabi na ogled razstave G. Ozbič v Domu A. Sirk v Križu s sledečim urnikom: sreda in sobota od 18. do 20. ure, nedelja - od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
izleti
ŠD Mladina priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t. m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje v Domu A. Sirk vsak dan do 20. t.m.
čestitke
Na pravni fakulteti je usjrešno diplomiral PETER MOČNIK. Čestitajo mu pevci in verska skupnost sv. Vincencija.
Danes praznuje naša draga IRENA 17. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mama, očka in brat Marko.
Družino Guštinčič je osrečilo rojstvo drugorojenčka JANA. Dorjani, Giorgiu in Jasmini čestitamo, malemu Janu pa želimo vso srečo v življenju. Prababica in vsi nonoti.
Danes, SREDA, 19. marca
JOŽEF
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.15 — Dolžina dneva 12.05 — Luna vzide ob 10.35 in zatone ob 2.41.
Jutri, ČETRTEK, 20. marca
KLAVDIJA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1025,1 mb rahlo pada, veter 22 km na uro, severovzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: Ob 12.06 najnižja —25 cm, ob 20.48 naj višja 19 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicolò Zelco, Martina PiSon, Michela Vasari, Elettra Tuzzi, Luca Vanello.
UMRLI SO: 44-letna Maria Obat, 79-letna Pia Viscovich, 84-letna Dolores Predonzani, 77-letna Caterina Braico, 60-letni Luigi Verre, 60-letni Carlo Battaglia, 83-letna Valerija Turk, 89-letna Elena Weiss, 75-letni Giuseppe Span-gher, 82-letna Margherita Daris, 83-letni Luciano Lercara, 66-letni Riccardo Simonie, 75-letna Amalia Visnovec, 90-letni Pasquale Dell'Oro, 74-letni Giovanni Moro, 87-Rodolfo Visintini
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr./Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer.D
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 120'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Denevue.
FENICE - 18.00, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 105'; r. Lewis Teague; i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Piramide di paura, fant., ZDA 1985, 109'; r. Barry Levinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Orge romane, porn., □ □
MIGNON - zaprto.
NAZIONALE II 16.30, 22.00 Alain Quatermain e le miniere di re Saio-mone, pust., ZDA 1985, 110'; r. Jack Lee Thompson; r. Richard Chamberlain, Sharon Stone.
EDEN - 15.20, 22.00 Le ragazze superparticolari in Rendez-vous particuli-ers, porn., □□
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30) '
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
IŠČEM hišno pomočnico za dnevno in nočno oskrbo. Mesečna plača 700 tisoč lir. Tel. 0481/86349.
JEDILNI pribor iz porcelana limoges, preprogo in druge predmete prodam. Tel. 0481/86349.
LOKAL 10 kv. m z napeljavo luči, vode in plina dajemo v najem. Tel. na št. 040/751684.
SKLADIŠČE primerno tudi za trgovino dajem v najem v Dolini. Telefonirati na št. 040/228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 70 kv. m, s približno 300 kv. m vrta. Tel. na št. 040/228390.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
ZANESLJIVO DEKLE nudi usluge kot otroška negovalka. Tel. na št. 040/910387.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
PRODAM 6 lesenih miz 80 cm x 80 cm ter 24 stolic. Tel. na št. 040/200169.
OSMICO je odprl v Prebenegu Kocjančič. Toči belo in črno vino.
NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 040/826459.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
SLOVENSKO-LAJ INSKI slovar iščem. Tel. 040/231-887.
ČE SE UKVARJATE s filmskim, elektronskim ali tonskim snemanjem in ste pripravljeni na nadaljnjo izpopolnitev in eventualno zanimivo delo, pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Moritecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Snemalec«.
PRODAM traktor fiat 300 DD frutteto v dobrem stanju (1400 delovnih ur) po ugodni ceni. Tel. na št. 040/200915 v večernih urah.
TRGOVINA IDEALE v Ul. Settefontane 3 — Trst, tel. 040/731377, lastnik Giancarlo Foraus sporoča, da nudi inštalaterski material, sanitarije in opravlja inštalaterske napeljave.
IZVOZNO podjetje išče samostojnega sodelavca za prodajo industrijske opreme. Možnost visokih osebnih dohodkov in dinamičnega poslovanja. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Izvozno pod--jetje".
TVRDKA išče uradnico za vsa pisarniška opravila. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tvrdka".
PRODAM kawasaki 500 Z v dobrem stanju. Tel. na št. 231851.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
Važno obvestilo
Danes, 19. t.m., od 8. ure do 9.30 bodo vse telefonske zveze s PRIMORSKIM DNEVNIKOM, Agencijo ALPE ADRIA, upravo ZTT ter vsemi komercialnimi oddelki ZTT prekinjene zaradi popravil na centrali.
_______slike, ki niso le spomin__________
Ko tradicija ima svoj zakaj in čemu...
Tmoh	V ;
PjtsaK i-*•
Mima Kapelj ugotavlja v priložnostnem zapisu ob osmem marcu marsikaj zanimivega, o čemer bi veljalo na dolgo in. poglobljeno razpravljati. Kaplje va piše, da živimo v okviru, iz katerega ne moremo in nočemo; bolj kot za navezanost (v tem primeru na osmi marec) gre za stereotipnost, železni oklep navad in običajev in mentalne lenobe. Osmi marec se je spremenil v gospodarski problem (trgovina z mimozami), zreduciral na obletnico, kot pač vsi še tako izjemni dogodki. Pravice, me ženske, imamo, pravi Kapljeva, dolžnosti tudi, le izkoristiti jih je treba, da ne bomo več slišali, brali in pisali ' zenska literatura, žensko delo, ženska mentaliteta".
Na drugi strani iste številke dnevnika je objavljeno ne povsem posrečeno pismo uredništvu Milka Čebulca. Tako Čebulec (ko bi mu nadeli etiketo antifeminista, bi mu storili veliko krivico) kot Kapljeva sta javno izrazila svoje stališče, za to pa jima gre priznanje, neglede ali se z njunimi izvajanji strinjamo. Marsikdo ne bo nikoli našel v sebi te korajže in bo plaval, kot ga bo vlekel tok.
Ne strinjam se popolnoma ne s Kap-Ijevo ne s Čebulcem. Ob neki okrogli mizi na Radiu smo diskutirali o spomenikih padlim in o tem, kaj nam pomenijo. Starejša generacija (tista, ki je šla skozi plamene), srednja (ki se je rodila med vojno ali koj po njej) in mlajša (do neke mere "obvarovana" pred spomini na grde čase) se niso mogle zediniti pri nekaterih, tudi važnejših detajlih, vendar so na koncu našle skupni jezik; srednjo pot med golim čustvom in golim razumom, med mitom in zgodovino, med včeraj in jutri.
In tako je najbrž tudi za osmi marec. Starejšim generacijam žensk pomeni osmi marec obnovo zgodovine in spomin na čase, ko so jih še kako grdo gledali (tudi v družini), ker so nosile vejico mimoze: še pred nekaj desetletji je taka vejica pomenila v očeh (pa ne le moških) simbol nespodobnosti, moralne razrvanosti. Do včeraj so feministke razburjale "dobromisleče" s svojim sporočilom, podanim s prsti,
sklenjenimi v obliki ženskega spolovila, kot reakcijo na tisočletno dresuro, na ošabnost struktur in oblasti v funkciji do takrat zgodovinsko dominantnega spola. Danes nosijo vejico do neke mere neobremenjena dekleta že
spet z novim duhom, v novih okoliščinah. In jutri, upajmo, bomo nosili tudi mi moški na ta dan vejico mimoze v priznanje vsem tistim ženskam (in moškim), ki so se bolj ali manj aktivno potegovale, da bi izginile "ženska literatura, žensko delo, ženska mentaliteta".
Do tedaj pa dobrodošla "stereotipnost" osmega marca, prvega maja, Prešernovega dne, velike noči, večerij,
•	SOLLECITIAMO LA DISCUSSIONE PARLAMENTARE PER UNA NUOVA LEGGE CONTRO LA VIOLENZA SESSUALE
•	VOGLIAMO UNA LEGGE CHE TUTELI LA NOSTRA LIBERTÀ E LA NOSTRA DIGNITÀ
•	VOGLIAMO SCONFIGGERE LA PAURA QUOTIDIANA E VOGLIAMO ESSERE PROTAGONISTE DELLA NOSTRA VITA
prepovedanih moškim. Kajti: če se kdo ne strinja, ni treba, da se udeležuje teh praznovanj; ali naj organizira vse to na drugačni podlagi, sebi po meri. Zdrave idejne in akcijske konkurence se ne smemo bati; bati se nam je treba apriornih, klišejskih, destruktivnih, modnih sodb nad še živimi tradicijami, ki imajo vselej svoj zakaj in svoj čemu.
FILIP FISCHER
Al PRESIDENTE
della CAMERA dei DEPUTATI
on. NILDE iOTTI
ROMA
filmi na tv
CINQUE GIORNI UN'ESTATE Pive Days One Summer - Pel dni nekega poletja, ZDA 1982. Režija: Fred Zinneman. Igrajo: Lambert Wilson, Betsy Brantley, Sean Connery. Canale 5, danes ob 2o.3o.
Med glavne odlike današnjega filma sodijo nedvomno čudovite slike zasneženih švicarskih alpskih grebenov, Zanimiva je lahko tudi ljubezenska zgodba, neobičajna pa je vloga Seana Conneryja, agenta 007 "par ex-cellence.« Film pa je zanimiv tudi,ker je zadnje delo režiserja starejše generacije, Dunajčana Freda Zinnemana, ki je v svoji dolgi karieri (rojen je 1. 1907) prejel kar štiri oskarje. Enega si je pridobil kot igralec 1. 1938 (v That Mat-hers Might Live), ostale tri pa kot režiser: 1. 1952 in 1953 za vestern High Noon (it. Mezzogiorno di fuoco) in za vojaško dramo From Here to Eternity, 1. 1966 še za film A Man For All Sea-sons.
LA MUMMIA
The Mummy - Mumija, VB 1959.
Režija: Terence Fisher. Igrajo: Christopher Lee, Peter Cushing, Yvonne Furneaux. Italia 1, danes ob 23.05.
Fisherjeva filmografija (približno 50 filmov in prav toliko TV filmov) je pravo skladišče gotskih in žanrskih srhljivk, med katerimi so najpogostejši naslovi Frankenstein, Dr. Jekyll ali Dracula. Ostali njegovi junaki so volkodlaki, zlodji, morilci in seveda mumije. Tokrat se mumija svečenika Kharisa (C. Lee) zaljubi v ženo angleškega arheologa, ki je neverjetno podobna egiptovski princesi, zaradi katere je Kharis umrl... Začetna sekvenca filma, ko Kharisa živega zažgejo, je 1. 1959 dobesedno šokirala občinstvo.
TUTA BLU
Blue Cullar - Modri kombinezon, ZDA 1978.
Režija: Paul Schrader. Igrajo: Richard Pryor, Harvey Keitel, Yaphet Kotto. RAI 3, danes ob 20.30.
Odlična in mogočna igra treh protagonistov ustvarja temelje, na katerih sloni filmski prvenec Paula Schràder-ja. Kot režiser se Schrader predstavlja z deli, kot so American Cigolo, Cai People in Mishima, ki je vzbudil veliko polemik na lanskem cannskem festivalu, drugače pa se Schrader ukvarja tudi z esejistiko, filmsko kritiko, pisanjem scenarijev in še marsičem.
V filmu Blue Collar, ki je zgodba globokih prijateljskih odnosov med tremi delavci v avtomobilski tovarni, lahko zasledimo še prizvok socialne kritike.
|	današnji radijski in televizijski sporedi	|
4^ RAM	______
10.30	Nadaljevanka: Wagner
11.25	TV film Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik Kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra? Opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute aktualnosti
14.00	Halo... kdo igra? Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark - dokumentarna oddaja
15.00	Športna oddaja
15.30	Podelitev nagrade La Navicella
16.30	TV film: L'amico Gipsy
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik Kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Ciao papà
18.00	Dnevnik - Kronika
18.30	Italia sera — aktualnosti
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Professione pericolo!
21.30	Portreti Diega Fabbrija
22.00	Dnevnik
22.10	Filmske novosti
22.15	Športna sreda. Nogometna tekma: Nantes - Inter
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
^|- RAI 2
11.55	Cordialmente
13.00	Dnevnik Ob trinajstih
13.25	Dnevnik Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik kratke vesti
14.35	Tandem mladinska oddaja
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Pane e marmellata — otroška oddaja
17.30	Dnevnik Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Più sani più belli - Tedenska oddaja o zdravju
18.15	Spaziolibero - aktualnosti
18.30	Dnevnik Večerni šport
18.40	TV film Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik Šport
20.25	Nogometna tekma: Juventus - Barcellona
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Film: Sbirri bastardi 00.15 Dnevnik - Zadnje vesti
■00.25 Film: Non c'è pace tra gli ulivi (it. 1950, r. G. De Santis)
_ 4^ RAI 3’	___ ________________;
13.00	Nadaljevanka: Tre anni (2. del.) Trst, jesen 1912.
14.15	Sola in vzgoja: matematika
14.45	Apulija: Kolesarstvo
15.10	Simfonični koncert
16.15	Šolska oddaja: Bolezni pri živini
16.45	Šolska oddaja: Azijski narodi
17.15	Dadaumpa - glasbena oddaja -
18.10	L'Oreccniocchio - glasbena oddaja
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.10	Deželne vesti
19.35	I misteri della provincia
20.05	Glasba in kompjuter
20.30	Film: Tuta blu (ZDA, 1978, r. Paul Schrader)
22.20	Delta - aktualna oddaja
23.15	Dnevnik
Iz filma Cinque giorni una estate. Canale 5, danes ob 20.30
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik. Drama: Jeprški učitelj (Simon Jenko)
9.55	Portret Angelce Jenčič-Jankove
15.55	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored. Deček z zelenimi prsti (M. Druon) (2. del), Videopot: Mačja veselica
17.45	Mladinski spored: Dokumentarna serija Ko se korenin zavemo - Najhujša preizkušnja (7. del)
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes: Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Film tedna: Bedno življenje (VB
1972, r. Peter Medak, i. Alan Bates, Janet Suzman, Peter Bowles)
21.40	Spoznano-neznano, znanstvena oddaja
22.20	Dnevnik
|iPj TV Koper
14.15	TV novice
14.25	TV film: Uboga Klara
15.10	Film: Goliat proti velikanom
16.30	Otroški program: risanke, dokumentarec Opera narave, TV film Samotni jezdec
18.30	TV film: Z ljubeznijo
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji boste med drugim lahko gledali:
TRST — Srečanje strank deželne večine o obmejnih področjih TRST — Protesti zaradi ukinitve oddelkov v tržaškem sanatoriju TRST — Zgodovinski prikaz dolinske občine v Slovenskem klubu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Evropski nogometni pokal
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Evropski nogometni pokal
J||j CANALE 5
8.30	TV film: Alice
8.55	TV film: Fio
9.00	TV film: Una famiglia americana
09.50	TV film: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz:Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka; La valle
dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	TV film: Alice
16.45	TV film: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	TV film: Webster
18.30	Kviz: Cesila vie
19.00	TV film: I Jefferson
19.30	Kviz: ZigZag;
20.30	Film: Cinque giorni una estate (dram., ZDA 1982, r. F. Zinneman, i. S. Connery, B. Brantley)
22.30	Znanstveni tednik: Big Bang
23.15	Športna oddaja: Boks 00.15 TV film: Sceriffo a" New
York
RETEQU ATTUO
8.30	TV film: Soldato Benjamin
9.00	Nadaljevanka: Destini
9.40	TV film: Lucy Show
10.00	Film: Menzogna (dram., It.1952, r. Ubaldo M. Del Qolle, i. Yvonne Šanson, Irene Galter)
11.45	Magazine
12.15	TV film: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, risanke
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: Noi peccatori (dram., It. 1953, r. Guido Brignone, i. Yvonne Šanson, Tamara Lees)
17.50	TV film: Lucy Show
18.20	TV film: Ai confini della notte
18.50	TV film: I Ryan
19.30	TV roman: Febbre d'amore
20.30	TV film: California
21.30	TV film: Detective per amore
22.20	Film:	Hindenburg
(dram., USA 1975, r. Robert Wise, 1. George C. Scott, Anne Bancroft)
00.20 TV film: Ironside
01.10 TV film: Mod Squad
''f ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan 8.55 TV film: Sanford and Son
9.20 TV film: La casa nella prateria
10.10	TV film: Galactica
11.00	TV film: La donna bionica
11.50	TV film: Quincy
12.40	TV film: Agenzia Rock-ford
13.20	Tutto per denaro - Help
14.15	Deejay Television
15.00	TV film: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, risanke Lo-vely Sara, Hello Spank Mila e Shiro
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	TV film: La famiglia Ad-dams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	OK! Il prezzo è giusto
22.30	Filmski tednik
23.05	Film: La mummia (srh., VB 1959, r. T. Fisher)
00.40 TV film: Cannon
01.30	TV film: Strike Force
TELEPADOVA
13.00	Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	Nanizanka: Anche i ricchi piangono
14.30	Nanizanka: Innamorarsi
15.00	Nanizanka: Andrea Celeste
16.00	Risanka: Golion
16.30	Risanka: Calvin
17.00	Risanka: Super Book
17.30	Risanka: Lamù
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Carmin
20.00	Risanka: .Candy Candy
20.30	TV film: Insiders
21.30	TV film: Dottor John
22.30	Film: Il grande maestro (kom„ i. Totò, E. Calin-dri)
23.30	TV film: Missione impossibile
00.30 TV film: Il ritorno del Santo
j ^ TELEFRIULI
12.30	TV film: La famiglia Smith
13.00	Risanka: Lamù
13.30	TV novela: Senorita Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	TV novela: Senorita Andrea
20:30 Film: Un dollaro bucato (western, It. 1955 i. M Wood, E. Stewart)
22.30	Rubrika
23.30	TV film: La grande barriera
01.00	Lanko noč, Furlanija
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20
8.00	Dobro jutro po naše; Koledarček
Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo
Sestanek ob 12. uri Lahka glasba;
13.20	Srečanje oktetov Primorske v Ric-manjih; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika. Nato: Glasbene skice;
15.00	Čarobni globus; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina. Nato: Glasbene skice;
17.10	Mi in glasba: mezzospranistka Nora Jankovič; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30	8.00 Jutranji
spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 yeliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25	15.25
Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Srečanje s Slovenskim oktetom; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 Henry Purcell: Odlomki iz opere "Dido in Enej"; 22.00 Našim po svetu:
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00	13.00 Prenos.
II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.40 Za boljši jezik — Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 1&30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Fantje po polj gredo: ansambel Lojzeta Slaka; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov
Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00	12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Val na valu; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 10.50 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 15.45 Popoldanski glasbeni program;
16.00	Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Srečanje s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Jazz glasba; 20.00	6.00 Noč-
ni program Radia Koper.
Rajonski svet o prednostni lestvici javnih del
'V'
Standrež se čuti preveč zanemarjen in zahteva številne občinske posege
štandreški rajonski svet je na zadnji seji v ponedeljek razpravljal o prednostni lestvici javnih del v rajonu, ki naj jih občina vključi v svoj finančni proračun. S sestavo seznama najnujnejših posegov se v teh dneh ukvarjajo tudi po drugih rajonih. Občinska uprava je namreč letos ugodila večkrat postavljenim zahtevam rajonov, da bi piri sestavi proračuna upxistevala njihove potrebe in jim dala možnost, da se predhodno izrazijo o vsebini programa izdatkov občine v naslednjem letu.
Razprava o potrebnih delih je v Štandrežu privedla do sestave dolgega spiska pritožb in zahtev. Med posegi na javnih poslopjih in objektih so svetovalci navedli dokončno ureditev nogometnoga igrišča, ki je pravzaprav že v teku, nato razširitev vaškega pokopališča in p»a popravilo ter obnovo poslopja slovenske osnovne šole.
Precej daljši je seznam cest, ki so potrebne bolj ali manj temeljitega piopravila, tako da so svetovalci bili skoraj mnenja, da bi morali zahtevati naj ob,čina poseže kar na celotnem štandreškem območju. Na prvem mestu je ponovno izpričana zahteva p« asfaltiranju ceste in ureditvi pločnikov na glavni štandreški ulici, Ul. sv. Mihaela. Sledi enak poseg v Kraški ulici, kjer p>a bo pred tem mora-
la občina napieljati greznično omrežje. Kanalizacijo piotrebujejo tudi v Ul. Cavaleggeri di Lodi in Ul. Reggimento Piemonte Reale, asfaltirati je treba Ul. Tagliamento, Livenza in Rutar, v Ul. Matajur,pa urediti odtok vode.
Rajonski svet je nujno zahteval tudi postavitev varnostne mreže ob nadvozu na koncu Tržaške ulice, blizu vozlišča pri mejnem prehodu Štan-drež. Dolgi spàsele se zaključuje z zahtevami po ureditvi parkirišč pred pokopališčem in pred šolo, ureditvi Pi-lošča z odpravo avtobusne čakalnice in načrtom za nadvoz ali pxxivoz v Ul. Gregorčič, v primeru da bi uresničitev načrtovane obvoznice prekinila neposredno povezavo s Sovod-njami.
Iz dolge vrste potreb, ki so jih iznesli, je razvidno, da se Štandrež čuti nekoliko zanemarjen. To so svetovalci potrdili tudi v zvezi z uvedbo novega davka TASCO na občinske storitve. Kot je povedal predsednik Reščič, namerava menda občina vključiti središče Štandreža v isto tarifno skupxino kot center Gorice. Rajonski svet je soglasno ocenil tako enačenje kot nesprejemljivo, ker je kvaliteta občinskih storitev v Štandrežu neprimerno slabša kot v centru Gorice. Zaradi tega so ponovno pwstavili zahtevo, naj bo Štandrež — katerikoli
nivo TASCO naj obvelja v mestnem središču — uvrščen v nižjo skupino kot goriški center, še nižji nivo pa naj občina določi za najobrobnejše ulice, kjer manjkajo nekatere med osnovnimi storitvami.
Na zadnji seji rajonskega sveta v Štandrežu je tudi prišlo do zamenjave enega med svetovalci. Namesto svetovalca Marege, ki je iz osebnih razlogov odstopni s svetovalskega mesta, bo odslej v rajonskem svetu prvi neizvoljen na listi KPI Vojko Cijak.
Rajonski sveti
Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v otroškem vrtcu v Ul. Brigata Avellino 2 sestal rajonski svet za Madoni-no. Razpiravljali bodo o težavah, ki jih povzroča dirkališče za avtomobilske modele v Ul. delle Grappate, kjer so se stanovalci že večkrat pritožili zaradi hrup». Govor bo tudi o kulturnih in socialnih pobuda!), ki jih nameravajo v rajonu uresničiti v prihodnjih mesecih.
Jutri bo zasedal rajonski svet v Stražicah. Seja, na kateri'bo prisoten občinski odbarnik za decentralizacijo inž. Nicolò Fomasir, bo ob 20.30 v prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia 138.
Violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj
Dva odlična glasbena poustvarjalca bosta jutri zvečer koncertirala v go-riškem Kulturnem domu:	violinist
Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Gre za koncert v priredbi goriške Glasbene matice, v okviru letošnje .koncertne sezone.
Dejan Bravničar (rojen leta 1937) je odraščal v izrazito umetniški družini, kjer je bila njegova nadarjenost zelo zgodaj opažena. Zelo mlad je končal študij violine pri prof. Karlu Ruplu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pridobljeno znanje pa potem izpopolnjeval puri mojstru Davidu Ojstrahu v Moskvi in pri Pini Carminelli na akademiji Santa Cecilia v Rimu. Dejan Bravničar je danes redni profesor na ljubljanski A-kademiji za glasbo obenem pa e-den vodilnih jugoslovanskih violini-
stov, ki veliko koncertira doma in po svetu.
Nekoliko mlajši je pipanist Aci Bertoncelj, ki je prav tako izšel iz odlične ljubljanske Akademije za Glasbo, študij pa nato nadaljeval v Parizu pri Pierru Sancanu in na akademiji Santa Cecilia v Rimu, Salzburgu, pri prof. Zecchiju. Kot solist in kot spremljevalec znanih domačih in tujih instrumentalistov in tudi kot član tria Tartini ima za sabo bogato koncertno dejavnost. Tudi Bertoncelj poučuje na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Četrtkov koncert, ki je napovedan za 20.30, obsega skladbe Matije Bravničarja, Ludwiga van Beethovna, C. Saint-Saensa, Tartinija in Mozarta v Kreislerjevi priredbi in P. I. Čajkovskega.
ZAKON 26/86
Odbor INPS zahteva jasna navodila
Pokrajinski odbor zavoda za socialno skrbstvo (INPS) je na zadnji seji razpravljal o izvajanju zakona št. 26/86 (ukrepi za razvoj gospodarstva v tržaški in goriški piokrajini), zlasti kar zadeva olajšave na podro čju plačevanja socialnih prispevkov Kljub temu, da je zakon že v veljavi, še ni jasnih navodil, kako naj se podjetja ravnajo in kako naj ukrepajo tudi pokrajinski uradi zavoda za socialno zavarovanje. Do 20. aprila bodo namreč delodajalci morali predložiti obvezno prijavo in vplačati prispevke, ob upoštevanju novih določil.
Na seji pokrajinskega odbora so zato sprejeli dokument, naslovljen u-pravnemu svetu ustanove in glavnemu ravnateljstvu, s pozivom za čimprejšnjo izdajo navodil in uradnega tolmačenja o izvajanju v omenjenem zakonu predvidenih ugodnosti. Gre za priznanje dveh, oziroma štirih točk nižje prispevne stopnje.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
Dokument pokrajinske uprave
Osnovna vprašanja s področja prometnih infrastruktur na Goriškem
V okviru deželne konference o prevozih, ki bo jutri in v petek v Trstu, bo, kot kaže, precej besed tudi o obstoječih prometnih infrastrukturah na Goriškem ter o tem, kako jih izboljšati in posodobiti. V tej zvezi beležimo v zadnjih dneh vrsto pobud predstavnikov različnih krajevnih ustanov. O tem so razpravljali prejšnji teden v goriškem občinskem svetu, včeraj je bil sestanek predstavnikov ustanove za tržiško pristanišče, družbe SDAG in konzorcija za deželno letališče, poseben dokument je pripravila tržiška občina, včeraj pa je svoje stališče, prav tako v posebnem dokumentu, pojasnila goriška pokrajinska uprava.
Dokument, ki ga bodo predstavili na deželni konferenci navaja šest osnovnih vprašanj s področja prometnih infrastruktur: uporaba železniškega odseka med Redipuglio in Krmi-nom, povezavo med desnim in levim bregom Soče, preusmeritev prometa skozi Tržič (izboljšanje cestnih povezav med tržiškim pristaniščem in av-toportom pri Gorici, cestno povezavo med avtocesto, letališčem in industrijsko cono v Trstu ter vlogo deželnega letališča v Ronkah.
Glede železniškega odseka med Redipuglio in Krminom, ki menda nikoli ne bo dokončan, pokrajina predlaga, naj bi na tej trasi zgradili namesto železnice cesto. Drugo vprašanje, ki ga bo treba rešiti, zadeva boljšo povezavo med desnim in levim bregom Soče. Med Tržičem in Gorico, razen avtoceste, ni primernega mosta za tovorni promet. Primerno rešitev bi predstavljala liberalizacija avtocestnega odseka med Moščenicami in Vile-šem, za kar se sicer z različnih krogih že dalj časa zavzemajo. Tako ureditev bi omogočila tudi preusmeritev prometa, ki se sedaj odvija skozi Tržič. Posebno vprašanje predstavlja nadalje posodobitev državnih cest št. 05 in 56. Za prvo je pokrajina že pripravila okvirni načrt. Na goriški po-Itrajini pripisujejo poseben pomen tudi izgradnji avtocestne povezave med le tališčem in industrijsko cono v Trži ču. Prvi del načrta se že izvaja. V posebnem poglavju pa je v dokumentu pokrajinske uprave obravnavana vloga deželnega letališča v Ronkah, ki bi maralo postati pomemben center mednarodnega blagovnega in turističnega letalskega prometa.
Slikarji in umetniški fotografi v-
Živahna razstavna dejavnost
V	teh tednih beležimo na Goriškem dokaj živahno razstavno dejavnost. Pri tem so v ospredju prav nekateri slovenski slikarji, ki so odprli svoje razstave v prejšnjih, ali jih bodo v prihodnjih dneh.
V	goriški galeriji II Torchio je bila v nedeljo otvoritev razstave akvarelov Andreja Kosiča. Novejša dela goričkega slikarja, ki je doslej imel že 54 samostojnih razstav po Italiji, Jugoslaviji in sodeloval pri skupinskih razstavah v raznih evropskih mestih, bodo na ogled do 28. t.m. vsak delavnik razen ponedeljka med 10.30 in 12.30 ter 17.00 in 19.30. Kosič bo drevi ob 19. uri tudi gost televizijske oddaje »Arte in vetrina« na mreži TV M.
V	galeriji Rubens v Gradišču razstavlja do 31. marca drug goriški slovenski slikar, Vanja Franko. Njegove značilne arhitekturne slike, kjer so beneško - bizantinski motivi podani skozi izvirno slikarsko tehniko (plastično slikarstvo so jo označili nekateri kritiki) so na ogled ob delavnikih (razen ponedeljka) od 17. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa tudi od 10.30 do 12.30.
V	Kulturnem domu v Gorici bodo v soboto ob 19.30, pred nastopom v
Razstava vin Gran premio Noè bo letos že konec aprila
Letošnja deželna razstava in pokušnja vin Gnan Premio Noe v Gradišču bo že ob koncu prihodnjega meseca in ne šele ob koncu maja, kakor je bilo sicer običajno. Glavni razlog za menjavo datuma je svetovno nogometno prvenstvo, prireditev, ki bi nedvomno odtegnila precejšen del o-biskovalcev. Zaradi anticipacije prireditve se bodo kajpak premaknili tudi roki za dostavo vzorcev, ocenjevanje itd. Vzorec vin je treba dostaviti najkasneje do 1. aprila, medtem ko bo ocenjevalna komisija morala
zaključiti delo do 5. aprila. Vzorce vin lahko piošljejo vsa vinogradniška posestva, ki imajo sedež v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ocenjevali bodo samo kvalitetna vina z geografskim poreklom.
Razstavo pripravlja deželna enote-ka La Serenissima, pod pokroviteljstvom deželne uprave in ob pomoči občine Gradišče, letoviščarske ustanove za Gradišče in Foljan ter goriške trgovinske zbornice. Odprli jo bodo 24. aprila, trajala pa bo do 4. maja.
Upokojenec podlegel poškodbam
V nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice na Katinari je včeraj zaradi posledic nedeljske prometne nesreče v ulici Brigata Re umrl 81-let-ni Francesco Miculin. Unokoienec še je ponesrečil prav pred domom za ostarele), kjer je živel, šel peš čez cesto v trenutku, ko je iz Gorice, proti Ločniku privozil alfa sud, ki ga je upravljal 53-letni podčastnik Antonino Currenti z bivališčem v Čedadu.
Sprva je kazalo, da stanje priletnega upokojenca ni hudo. V splošni bolnišnici so mu ugotovili lažji pretres možganov in udarce po udih teh izrekli prognozo okrevanja v desetih dneh. Kasneje se je njegovo stanje
hudo poslabšalo, menda zaradi možganske krvavitve, tako, da so morali že v ponedeljek odrediti njegovo pre-mestitov v Trst, kjer pa je bil vsak trud zdravnikov do ubogega Miculi-na zaman.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi na vehkonočni ponedeljek, 31. t.m., izlet v Cerkno s kosilom in prosto zabavo. Vpisovanje samo še danes med 10. in 12. uro na sedežu v Ul. Croce in pri poverjenih po vaseh.
V GORICI — KORZO ITALIA 68
PAPIRNICA AL CORSO
zaradi prenovitvenih del
RAZPRODAJA
vsega blaga v zalogi s popusti
Od 30% do 70%
Obv. občini
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
IttD
priredi v petek, 21. marca, ob 20.30 v goriškem Avditoriju revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
NASTOPAJO:
ženski zbor Slovenijales iz Sp. Idrije, Tržaški oktet, moški zbor Jezero iz Doberdoba, moški zbor D. Kette iz H. Bistrice in mešani zbor Obala iz Kopra
Srečanje gledališč ALPE - JADRAN
DRAMA SNG LJUBLJANA
Bertold Brecht
MALOMEŠČANSKA
SVATBA
Kulturni dom, 22. marca ob 20.30
* * *
Ob 19.30 v preddverju doma FRANKO VECCHIET otvoritev slikarske razstave
okviru gledališkega festivala Alpe Jadran, odprli razstavo slikarja Franka Vecchieta.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava slik Mateja Sternena. Gre za pomemben likovni in umetniški dogodek, saj je bil Sternen sooblikovalec umetniške smeri impresionistov. Razstava bo odprta do 22. t.m.
V	galeriji Osnovne šole v Solkanu razstavlja Rafael Podobnik. Po poklicu zobozdravnik se ukvarja zlasti s fotografijo in grafiko. Razstava bo odprta do 29. marca.
V	petek, 21. t. m., bo ob 18. uri v galeriji Meblo v Novi Gorici otvoritev razstave mojstra fotografije Milenka Pegana. Fotografije bodo na ogled do 5. aprila.
V	okviru razstavnih prireditev naj omenimo še razstavo slik in risb avstrijskega slikarja Hansa Hoffmanna - Ybbsa, ki jo bodo 25. t.m. odprli v goriškem Avditoriju in večer v poklon preminulemu slikarju Attiliu Carboneju, ki bo jutri ob 18. uri v Attemsovi palači.
Obvestilo KZE
Goriška KZE obvešča, da dosedanjo določila o oprostitvi kompartici-pacije zavarovancev (ticket) za nakup zdravil, specialistične zdravniške preglede in druge usluge, ne veljajo več. Prav tako ne veljajo več potrdila, ki so jih upravičenci imeli v smislu zaklona 733/84.
Občani, ki izpolnjujejo nove v finančnem zakonu določene pogoje za oprostitev plačevanja ticketa, naj zaprosijo za novo potrdilo v pristojnem uradu SAUB.
razna obvestila
Abonmaji po posebno ugodni ceni
za 14 predstav 2. festivala gledališč Alpe - Jadran so na razpolago tudi pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, vsak dan od 11. do 13. ure.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje sejo članov jutri ob 20. uri v gostilni Devetak.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II bacio della donna ragno«.
CORSO 18.00—22.00 »II gioiello del Nilo«. M. Douglas, K. Tumer.
VITTORIA 17.30—22.00 »Porno perverse in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
;OČA 18.00—20.00 »Obsedenost«.
DESKLE 19.30 »Jaguarjev skok«.
Nova zvezka Literarnega leksikona
Izvirna znanstvena misel
Ruski literarni avantgardizem in antična poetika
Zbirka gesel Literarnega leksikona, ki ga izdaja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri Znanstvenoraziskovalnem inštitutu SAZU v Ljubljani, zalaga pa Državna založba Slovenije, je s pričujočima zvezkoma dosegla številko sedemindvajset; z Dopolnilnim zvezkom za prvih petindvajset gesel, ki so ga prav tako predstavili na petkovi tiskovni konferenci, je zaključen prvi krog tega izjemno pomembnega projekta, katerega duhovni oče je pokojni komparativist prof. dr. Anton Ocvirk, njegovi prvi zvezki pa so izšli leta 1978.
Tako zastavljeni Literarni leksikon je delo, ki se ga ne bi sramovali tudi narodi z daljšo literarnoteoretično tradicijo in dosti večjimi, bolje opremljenimi in seveda tudi bolje plačanimi raziskovalnimi potenciali. Gesla obravnavajo, v zaokroženi podobi in z značilnim avtorskim pristopom, posamezna obdobja, smeri, šole, literarne pojave, literarne oblike in zvrsti ipd. Značilno je, da avtor slehernega gesla posveča posebno pozornost odmevom obravnavane snovi pri Slovencih, v slovenski publicistiki in pri slovenskih ustvarjalcih, upošteva pa seveda tudi vse prej akumulirano znanje slovenskih avtorjev o obravnavanem predmetu.
Šestindvajseti zvezek Literarnega leksikona nosi naslov Ruski literarni avantgardizem, pripravil pa ga je rusist in dober poznavalec ruske literature v dvajsetem stoletju, prevajalec in esejist Drago Bajt. Znotraj avant-gardizma, ki ga postavlja v čas med 1910-1930, raziskuje tri velike smeri: futurizem, konstruktivizem in absurdi-zem oz. skupino »Oberiu«. Notranji členitvi in stilskim označitvam posameznih faz futurizma, podrobnim analizam. posameznih skupin, do razpada futurizma oz. njegovih sinkretističnih poganjkov, ko se lefovska kultura poveže z doktrino proletkulta. Na podoben način analizira tudi konstruktivizem, kjer seveda posebej obravnava zveze s Kosovelovo poezijo in tržaškimi konstruktivisti s Černigojem na čelu; nekaj manj pprostora posveti ab-surdizmu, ki tudi pri nas do nedavna ni niti bil kaj prida poznan. V posebnem zaključnem poglavju študije pa Bajt še posebej osvetljuje časovne koordinate ruskega avant-gardizma, razmerje do modernizma, vprašanje o multi-medialnosti in intermedialnosti in nazadnje še vprašanje o mednarodnih zvezah in vplivih ruskih avantgardistov, saj vemo, da so nekateri med njimi vplivali na nemško, francosko, češko, poljsko in ne nazadnje tudi slovensko, hrvaško in srbsko avantgardo.
Šestindvajseti zvezek pa posega v čisto drugo področje. Znani strokovnjak za antiko in posebej za poeto-
loška vprašanje, Kajetc?. Gantar, je pripravil geslo Antična poetika. Ker je pred časom, v tej zbirki, Vlasta Pa-cheiner - Klander že pripravila Staroindijsko poetiko, je sam avtor, na tiskovni konferenci, poudaril, da je prav, če smo dobili tudi delo o tistih temeljih, na katerih počiva tudi naša sodobna literatura. Prevajalec Aristotelove Poetike, Horaca in drugih antičnih »poetologov«, je svoj zvezek pripravil tako, da najprej v diahronem prerezu prikazuje začetke antične poetološke misli (s tem pa tudi literarno teoretične misli v današnjem pomenu besede) pri predsokratikih in ji sledi do Horaca in Pseudo - Lon-ginosa. V drugem poglavju raziskuje odmeve dve temeljnih Poetik, Aristotelove in Horacove, v evropskih literaturah in civilizacijski zavesti, nato pa še podrobno (z navajanjem mnogih primerov) pokaže, kako sta omenjena avtorja učinlcovala pri Slovencih. Pri tem ugotavlja, da je Horac učinkoval najgloblje pred približno dvesto leti, nato pa je moral primat prepustiti Aristotelu, ki pa smo ga znans' \ mo obdelali in komentirali šele v drugi polovici tega stoletja (predvsem po Gantarjevi zaslugi). V tretjem razdelku pa Gantar podrobno razlaga in pojasnjuje nastanek in semantične premene treh temeljnih literarno-teoretičnih pojmov antike: inspiracij ali navdiha, mimesisa ali delujočega posnemanja in katarze ali očiščenja.
Med omenjenima in prvimi petindvajsetimi zvezki pa je izšel v samonakladi Inštituta za slovensko literatura in literarne vade še Dopolnilni zvezek z naslednjo vsebino: na prvem mestu je preglednica s tematskim pregledom izdanih gesel, z osnovnimi podatki o avtorjih objavljenih gesel, sledijo povzetki študij v angleškem jeziku in kot najvažnejša enota zvezka, združeno stvarno kazalo, prečiščen in na novo urejen zbir uporabljenih in opisanih pojmov; ker prvi zvezki tega stvarnega kazala niso imeli, so sodelavci Literarnega leksikona pripravili ta kazala na novo. V tako urejenem stvarnem kazalu že lahko vidimo zametek bodočega in prepotrebnega slovenskega literarno teoretičnega oz. zgodovinskega geslovnika, brez katerega si ne moremo zamišljati moderne literarne znanosti.
Samo želimo si lahko — v pripravi so štiri nova gesla — da Literarni leksikon srečno prebrodi vse založniške težave in obogati slovensko kulturo s svojim izvirnim znanjem o rečeh, ki seveda presegajo samo polje literature in njene znanosti.
D. PONIŽ
Akademik Bogo Grafenauer sedemdesetletnik
Akademik prof. dr. Bogo Grafenauer je delovno izpolnil svojih sedemdeset let. Še pred dnevi je v predsedniškem poročilu na občnem zboru Slovenske matice prikazal bogato dejavnost ustanove, ki jo zadnja leta uspešno vodi. Slovenska^ matica pa je le ena od torišč, ki se jim danes vsestransko aktivni sle venski zgodovinar, upokojeni univerzitetni profesor in član SAZU neutrudno posveča. Vendar ima zgodovina v Grafenauerjevem življenju prvenstvo in sicer od takrat dalje, ko je še ne dvajset let star v celjski Mladiki objavil svojo prvo oceno zgodovinske knjige. Potem se je začela njegova pot zgodovinarja naglo vzpenjati in dosegla tako točko, da ga po pravici štejemo za najbolj popolnega slovenskega zgodovinarja. Od prve objave (1935) do danes je čas celega pol stoletja ali drugače povedano, prof. Grafenauer je v tem času objavil okoli 400 strokovnih člankov in razprav; k temu moramo prišteti še 20 samostojnih knjižnih objav. Sedemdesetletnik se danes lahko' razgleduje po svojem strokovnem delovanju, ki poleg znanstvenoraziskovalnega dela obsega še
pedagoško službo na ljubljanski univerzi, delo v strokovnih društvih, administriranje fakultete in univerze, sodelovanje s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti itd. Veliko je tega in o vsem tem v tem skromnem zapisku ne bomo poročali.
Akademik Grafenauer, sicer rojen Ljubljančan (16.3.1916), je v sebi globoko čutil slovensko deželo, ki ji je pripadal njegov rod. Koroška je tista stalnica, ki spremlja njegove prve znanstvene objave in ki je dosegla vrh v obsežni knjigi Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (1952). Sicer pa je bil in je še zgodovinar slovenskega etničnega ozemlja, kar je dokazal v svoji žal še vedno nedokončani Zgodovini slovenskega naroda. Posebno mesto imajo tudi njegove tematske raziskave, med katerimi na prvem mestu omenimo slovenska kmečka uporna gibanja, potem vprašanja naseljevanja Slovanov na Balkanski polotok ob drugih vprašanjih slovenske srednjeveške zgo f vine, loteval se je ’^rašanj agrarne zgodovine, ocenjeval historiografska prizadevanja itd. Razpon njegovega zanimanja sega od arheoloških dob do vprašanj naših dni, to pomeni, da ni bil le zgodovinar, marveč tudi javni in kulturni delavec trdno stoječ na braniku slovenstva. Kot sleherni zapisek te vrste tudi to naše obvestilo končamo z željo, z isto željo, ki jo je za sedemdesetletnico zapisal svojemu učitelju in sodelavcu prof. Milku Kosu, da nam bi »kot prvi delavec v naših vrstah še dolga leta razkrival nove in nove skrivnosti preteklosti našega naroda, med katerimi marsikatere že danes njemu niso več taka skrivnost kakor nam.«
B. MARUŠIČ
Pietro Aretino v Rossettiju
V tržaškem gledališču Rossetti je bila sinoči prva predstava Aretinove »Kurtizane«. V okviru abonmajske sezone Teatra Stabile je to pomembno delo (napisano je bilo leta 1525) predstavilo stalno gledališče iz Bočna, na tržaškem odru pa bo na sporedu do 23. t.m. »Kurtizano« je zrežiral Marco Bernardi, v glavnih vlogah nastopajo Francesco Benedetti, Antonio Salines, Giulio Pizzirani, Andrea Bosic itd.
Dva koncerta v gledališču Rossetti
Nepozaben klavirski večer
Le redko doživimo na pianističnih recitalih toliko lepote, toliko čiste muzike, toliko notranje sreče, kot ob nastopu pianistke Marie Tipo. 3. marca je Maria Tipo (koncertirala je že na vseh večjih koncertnih odrih sveta s priznanimi dirigenti) nastopila v okviru abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti. Program je obsegal eno samo delo: Jolian Sebastian Bach Goldbergove variacije (tema s tridesetimi variacijami). Ta skladba je ena največjih Bachovih klavirskih del, v katerem njegove domiselne invencije nimajo primere v vsej klavirski literaturi. Delo je nastalo po naročilu barona Kaiserlinga, ruskega poslanika na Drezenskem dvoru, ki je trpel zaradi nespečnosti. Da bi ga uspaval, je moral njegov glasbenik Johan Gottlik Goldberg (Bachov učenec) igrati v sosednji sobi. V ta namen je tudi baron naročil pri Bachu glasbo, ki naj bi bila jasna, pomirjujoča in vedra. Bach je napisal na temo Sarabande, ki ii je lastna mirna in nežna lepota, trideset variacij. Delo je ob izidu leta 1736 dobilo ime po Kaiserlingovem glasbeniku Goldbergu. Ta skladba se med vsemi ostalimi Bachovimi klavirskimi deli najbolj približuje moderni klavirski sonati.
Maria Tipo je izvrstno klavirsko tehniko in z izrednim okusom za oblikovanje posameznih delov, kot tudi celote izvedla Golbergove variacije na pomet v enem samem zamahu. Ob njenem podajanju (v katerem je ohranila vse značilnosti baročne glasbe, se približala v posameznih variacijah intimnemu zvoku čembala ali bohotnemu in barvitemu zvoku baročnega orkestra) se je ustavil čas in izginil prostor — obstajala je le čista lepiota, ki nastane ob popolni duhovni združitvi skladatelja interpreta in poslušalcev. S tišino in mirom zadnje variacije nas je popeljala v neskončnost. Doživeli smo po polnost. (Slosar)
Trio Wiener Schubert
Večina abonmajskih koncertov komorne ali solistične glasbe, ki jih organizira tržaško koncertno društvo v gledališču Rossetti je na visoki umetniški ravni. Nastop vsakega komornega ansambla je velik umetniški preizkus pred publiko, ki je vajena poslušali odlične izvedbe nekaterih vrhunskih komornih glasbenih skupin. Zato nastop Wiener Schubert tria (preteklo leto je trio prejel prvo nagrado Lorenzi na tekmovanju v Trstu, lansko leto je bilo tekmovanje prvič organizirano), ni povsem zadovoljil poslušalce. Ne F» izbiri programa, kot tudi ne po izvirnosti in prepričljivosti interpretacije ta ansambel ne sodi v vrhunske komorne skupine. Po izvrstno odigranih prvih taktih Mozartovega Tria v B duru kv 502, ki so napovedovali izvajalsko velik glasbeni dogodek, je njihovo podajanje glasbe prešlo v povprečno branje notnega zapisa, v katerem je zvok klavirja preprosto preglasil godala.
Izšla je monografija Jožeta Ciuhe
Državna založba Slovenije že desetletja izdaja posebno zbirko monografij, posvečenih najpomembnejšim slovenskim likovnim ustvarjalcem. Z leti se je nabrala vrsta lepih knjig, ki so bile deležne velikega zanimanja pri domačih prijateljih likovne umetnosti, obenem pa so v svetu več kot dostojno predstavila slovenska snovanja na tem umetniškem področju. In če se je zdaj tem knjigam pridružila najnovejša monografija posvečena ustvarjalnosti adakemskega slikarja Jožeta Ciuhe, pomeni to ne samo novo zadovoljitev zahtev slovenskih prijateljev slikarstva, pri katerih si je v zadnjih letih shkar Jože Ciuha pridobil izjemen sloves, in Id si p>ač z monografijo in reprodukcijami lahko nadomeste povprečnemu človeku težko dosegljive originale. Monografija pa pomeni seveda tudi afirmacijo sodobne slovenske likovne umetnosti v svetu, saj je knjiga, ki sicer prvenstveno govori s svojimi reprodukcijami; v tekstovnem delu pva je izšla tudi v srbohrvaščini in angleščini odnosno v drugi izdaji v francoščini, nemščini in angleščini. Tako predstavlja knjiga, kot je bilo poudarjeno na posebni predstavitvi javnosti, veljaven kulturni dokument, s katerim se Slovenci brez sramu lahko izkažemo pred svetom; tako zaradi Ciuhovega umetniškega dežela kot zaradi umetniške kvalitete njegovih stvaritev.
Jože Ciuha je slikar, grafik, risar, ilustrator, pisatelj in pesnik, je bilo pioudarjeno ob predstavitvi knjige. Star je 62 let, doma iz Trbovelj, živel pia je v Vidmu ob Savi, dokler se ni prese-
lil v Ljubljano, kjer je končal šolanje. Študiral je na filozofski fakulteti, dokončal Akademijo u-piodabljajočih umetnosti in se specializiral za zidno slikarstvo. Sledila so leta potovanj in svobodnega ustvarjanja (Burma, Tajska, Indija, Južna Amerika, ZDA, Švedska) o teh potovanjih pa je Ciuha napisal tudi knjige. Živi v Ljubljani, ustvarja pa tudi po svetu, saj ima ateljeje v Parizu, Amsterdamu, Benetkah. Ciuha je univerzalen u-metnik, tudi pisatelj in pesnik, kot slikar pa svetovljan. Znan je pio svojih različnih tematskih ciklih: ikonah, opicah, akvarelih, risbah, od katerih vsak pomeni v ustvarjalnem opusu nekaj px> sebnega. Tako na primer piše avtor uvodne študije v monografijo Zoran Kržišnik, da Ciuhi ikonografija, ki jo uporablja v slikah in grafikah, daje priložnost tako za igro prikrivanja,, kot za zastrto odkrivanje samega sebe. Predvsem pa se s svojo večplastno povednostjo obrača h gledalcu. Risbe pa slej ko prej ostajajo enako kot njegova poezija neposredna izjxived njegovega sveta razkrivajoča brezna nezavednega, ki se samovoljno preliva v simbolno govorico besed in črt.
Monografija, ki jo je zdaj izdala Državna založba Slovenije je bila pripravljenu vrsto let. Zdaj je pred nami v zajetni knjigi velikega formata v takšni piodobi, da se z njo postavimo lahko ob bok tovrstnim publikacijam po svetu. V njej so objavljene — poleg uvodne študije direktorja Modeme galerije v Ljubljani Zorana Kržišnika, še študija umetnostnih zgodovinarjev iz Prage, Salzburga, Dunaja, Amsterdama, Pariza, Londona in
New Yorka, ki z različnih vidikov doživljajo in razlagajo Ciuhovo umetniško delo. Seveda pa je pri monografiji, posvečeni slikarju, bistven del tisti del, ki vsebuje reprodukcije slik. Slikovni del Ciuhove monografije prinaša 117 barvnih in 30 črnobelih reprodukcij ter 91 vinjet. Po svoji vsebini ta slikovni del predstavlja pjrerez skozi vso slikarjevo štiridesetletno ustvarjalnost. Celovitost slikarjeve umetniške osebnosti pa je v monografiji dopolnjena z dvema Ciuhovima poetičnima besediloma in njegovo avtobiografijo.
Sl.Ru
GALEB
Šesta številka Galeba je sicer izšla s precejšnjo zamudo, zato pa ni prav nič manj pestra kot o-bičajno. Naslovna stran nam še ponuja zimski motiv, tako tudi prvi prispevek Franja Frančiča, ki je opremljen z lepo fotografijo. Barvna priloga te številke je posvečena goriškemu gradu o-ziroma muzeju in šolam z Goriškega, ki so že bile pioimenovane.
Poleg običajnih rubrik, pravljic in pesmic, naj omenimo kratko zgodbo o Zvonetu, ki jo je napisala Berta Golob in ki je opremljena z učinkovito fotografijo. V rubriko »Šolarji pišejo«, je to pot urednik vključil prispevke z najrazličnejšo vsebino in se tako izognil ponavljanju, ki lahko postane dolgočasno.
V urednikovi beležki slednjič lahko preberemo urednikov poziv šolarjem k čim večjemu sodelovanju predvsem kar se tiče dopisnic za nagradno žrebanje.
Vodilno vlogo je ohranil klavir tudi v drugi skladbi glasbenega večera: Triu v D molu op. 3 Aleksandra Von Zemlinskega, p>a čeprav imajo v tej skladbi vsi trije instrumenti enakovredno vlogo. Težko razumljiva je tudi vključitev tega glasbenega dela v koncertni spored. Trio Zemlinskega je slaba kopija Brahmsovega načina komponiranja. V njem slišimo neizvirne skoraj osladne melodije, ki spominjajo na slovanske otožne ljudske piesmi. Le redki posamezni deli te skladbe so na nekoliko višji izpovedni ravni, zato bi Trio Zemlinskega bolj sodil v salon, kot na koncertne odre.
Koncert so glasbeniki z Dunaja sklenili s Triom v D duru op. 99 Franza Schuberta. Trio je skladba z veliko lepega glasbenega gradiva. Zaradi večkratnega in enakega ponavljanja pa piostane skladba kljub lepoti dolgočasna (izvajalci so upoštevali vse znake za ponavljanje, ki so označeni v notnem zapisu). Schubertov Trio je bil sicer najbolje izvedena skladba glasbenega večera.
Wiener Schubert Trio je nastal leta 1984. Sestavljajo ga pianist Claus -Christian Schuster, violinist Boris Kushnir in čelist Martin Hornstein. Dvoletno skupno igranje je prekratka doba, da bi se člani ansambla vlili v eno samo homogeno izvajalsko telo, v katerem naj bi vsak član ohranil svojo glasbeno osebnost, istočasno pia prispieval svoj delež k oblikovanju celote. Zato je izzvenel koncert na px»-vprečni umetniški ravni.
Danes v povratnih četrtfinalnih srečanjih v
treh evropskih nogometnih pokalih
Najtežje za Juventus in Crveno zvezdo
POKAL PRVAKOV
Prva tekma med Barcelono in Ju-ventusom se je končala s tesno zmago Špancev (1:0), vendar so tedaj nastopili kar brez petih standardnih igralcev. Sedaj se je položaj nekoliko obrnil, in sicer v škodo Turinčanov, ki morajo itak nadoknaditi zaostanek s prvega srečanja. Pri Barceloni sta si namreč opomogla Caldere in Mar-cos, tako da bo nekoliko nevarnejša v napadu (zlasti s Caldere jem), medtem ko še vedno ne bo nastopil Schuster, vendar je bilo to predvideno. Vsekakor bo njena naloga lažja kot pred petnajstimi dnevi, ko je morala za vsako ceno zmagati in tako tvegati v obrambi.
Kot smo dejali, je položaj Turinčanov bistveno težji kot pred prvo tekmo. Ne samo, da je v domačem prvenstvu precej zaškripalo (remi doma in dva poraza na tujem, od katerih je bil nedeljski proti Romi najtežji v vsej sezoni), ostal je brez Serene, poleg tega sta v dvomu tudi Bonini in Scirea.
Nevarno je tako, da Juventus osta-
ne praznih rok na mednarodni ravni poleg tega bi se znalo zatakniti še v prvenstvu in bi si lahko skvaril sezono, ki jo je začel v znamenju nepremagljivosti. Te bojazni so resda utemeljene, vendar je tudi res, da Juventus razpolaga s takimi igralci, ki jim izkušenj ne manjka in v pravem trenutku znajo pokazati, kar treba.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Crvena zvezda je že v Beogradu z 2:0 izgubila proti madridskemu Atle-ticu in bi morala nastopiti vsaj v kompletni postavi, da bi lahko še u-pala na ugoden razplet. Namesto tega bo brez izključenega Milka Dju-
rovskega, kateremu se je pridružil še Jankovič, ki si je nabrel dva rumena kartona. Na klopi ne bo niti trenerja Zeca, ki se ni strinjal s sojenjem in so ga izključili. To še ni vse. V nedeljski tekmi proti Partizanu sta se poškodovala še Nikolič in Milojevič. Ob takih razmerah bi Beograjčane spravil v polfinale le čudež.
POKAL UEFA
Tako Jugoslavija kot Italija imata po enega zastopnika v tem pokalu. Splitski Hajduk je v prvi tekmi proti Waregemu zmagal le z 1:0, čeprav bi si zlasti v prvem polasu lahko zagotovil višjo razliko in je sedaj vprašljivo, če mu bo tesna prednost zadostovala za uvrstitev v naslednje kolo.
Vehko večjo prednost ima Inter proti Nantesu (3:0) in v normalnih okoliščinah se ne bi smelo postavljati pod vprašaj končnega zmagovalca. Corso pa ne skriva nekaj bojazni zaradi morebitne odsotnosti poškodovanega 'ftummeniggeja. Kaže sicer, da si je nemški as precej opomogel, vendar bodo le pred tekmo odločili, če bo tudi igral. Poleg tega bo tudi Nantes igral z drugačno vnemo kot v Milanu. Po zadnji zmagi proti vodilnemu Paris St. Germamu je namreč spet odprl vprašanje končnega zmagovalca v francoskem prvenstvu in to bo Halilhodžiču in ostalim gotovo vlilo novih moči. Tako ah drugače, prednost treh golov je le tolikšna, da do presenečenja ne bi smelo priti.
Se več zanimivih srečanj, Kòln prvi polfinalist
POKAL PRVAKOV
•	JUVENTUS (It.) - Barcelona (Šp.) (0:1)
•	Anderlecht (Bel.) - Bayern Miinchen (ZRN) (1:2)
•	Kuusysi Lahti (Fin,) - Steaua Bukarešta (Rom.) (0:0)
•	Giiteborg (Švedska) - Aberdeen (Škotska) (2:2)
POKAL POKALNIH PRVAKOV
•	Atletico Madrid (Šp.) - C. ZVEZDA BG (Jug.) (2:0)
•	Dinamo Kijev (SZ) - Rapid Dunaj (Av.) (4:1)
•	Benfica Lizbona (Fort.) - Pukla Praga (ČSSR)( 0:1)
•	Bayern Uerdin. (ZRN) - Dinamo Dresden (NDR) (0:2)
POKAL UEFA
•	Nantes (Francija) - INTER Milan (Italija) (0:3)
•	Neuchatel Xamax (Švi.) - Real Madrid (Šp.) (0:3)
•	Waregem (Bel.) - HAJDUK SPLIT (Jug.) (0:1)
•	Koln (ZRN) - Sporting (Fort.) (1:1) 2:0. Kval.: Kola
V oklepaju izidi prvih četrtfinalnih srečanj.
Italijanska in koprska TV
Italijanska televizija bo drevišnje srečanje v pokalu prvakov med Juventusom in Barcelono prenašala neposredno po 2. sporedu ob 20.25, tekmo med Nantesom in Interjem (pokal UEFA) pa posredno ob 22.15 po 1. sporedu.
Koprska TV bo ob 20.00 prenašala tekmo Waregem -Hajduk, ob 22.00 pa Anderlecht - Bayern.
KOŠARKA: po zasluženi zmagi proti Scavoliniju
KOŠARKA: »play-off« v jugoslovanski ligi
Barceloni pokal pokalnih prvakov
V prvem kolu brez presenečenj
Barcelona — Scavolini 101:86 (49:44)
BARCELONA: Heredero, Seara 2, Sibilio 25, Solozabal 10 (4:4), Smith 22 (4:6), Ortis 4, De La Cruz 4, Crespo, Wiljter 14 (4:7), San Epifanio 20 (3:4).
SCAVOLINI PESARO: Minelli, Gra-cis, Magnifico 16 (4:6), Franco, Fre-drick 32 (6:6), Cipolat, Tillis 11 (3:4), Zampolini 4, Costa 5 (1:1), Silvester 18 (4:6).
SODNIKA: Douvis (Gr.) in Virow-nick (Izr.). PM: Barcelona 15:21, Scavolini 18:23. PON: Costa (32), De La Cruz (37), Magnifico (38). 3 TOČKE: Sibilio 3, Solozabal 2, San Epifanio 1. GLEDALCEV: 7.000.
CASERTA — Barcelona je tudi letos osvojila evropski naslov pokala pokalnih prvakov. Potem ko je lani v finalu premagala moštvo Žaljgirisa iz Kaunasa, si je smoči v Caserti privoščila Scavolini iz Pesara.
Španci so sinoči povsem zaslužene zmagali. Pokazali so več svežine v igri in bili od košarkarjev Scavolini-ja znatno boljši v skoku pod košema in točnejši pri metu (posebno pri »trojkah«), SihUio, Smith, Wiljter in San Epifanio ob dokaj dobri »režiji« So-lozabala so nadigrali ekipo iz Pesara, v kateri je bil daleč najboljši A-meričan Fredrick (24 točk v samem prvem polčasu). Dokaj dobro je igral tudi Magnifico, vsi ostali pa so bili v težavah proti odločnejšemu nasprotniku.
Sodnikla v tem srečanju se gotovo nista izkazala, nista pa bila pristranska.
ZLATA KNJIGA: 1967 Ignis Varese; 1968 AEK Atene; 1969 Slavija Praga; 1970 Fides Neapelj; 1971 Simmenthal Milan; 1972 Simmenthal Milan; 1973 Spartak Leningrad; 1974 C. zvezda Beograd; 1975 Spartak Leningrad; 1976 Cinzano Milan; 1977 Forst Can-
tù; 1978 Gabetti Cantù; 1979 Gabetti Cantù; 1980 Emerson Varese; 1981 Squibb Cantù; 1982 Gibona Zagreb; 1983 Scavolini Pesaro; 1984 Real Madrid; 1985 Barcelona; 1936 Barcelona.
KORAĆEV POKAL Jutri Mobilgirgi - Bancoroma
CASERTA — Jutri bo v Caserti prva finalna tekma Koračevega pokala med domačim Mobilgirgijem, ki ga vodi jugoslovanski trener Bogdan Ta-njevič, in rimsko Bancoromo. Prav v nedeljo sta moštvi igrah v prvenstvu. Zmagal je Mobilgirgi (92:87).
Jutrišnjo tekmo bo prenašala tudi italijanska TV (2. spored) med rubriko »Sportsette«. Povratno srečanje bo 27. t.m.
Irak - Romunija brez gola
BAGDAD — V prijateljskem nogometnem srečanju sta se Irak in Romunija razšla pri neodločenem izidu 0:0.
V prvem kolu končnice prvenstva jugoslovanske košarkarske lige ni prišlo do presenečenj.
IZIDI. BEOGRAD: Partizan - Sloboda Tuzla 94:89 (45:52). SARAJEVO: Bosna - Rabotnički Skopje 100:89 (47:41). SPLIT: Jugoplastika - MZT Skopje 89:79 (42:40). BEOGRAD: Crvena zvezda - Borac čačak 99:92 (57:54).
Druge tekme 1. kola bodo v soboto, 22. t.m. V 2. kolo se uvrsti moštvo, ki osvoji dve (od tri) srečanji.
Steve Watt umrl
LONDON — V neki londonski bol niči je predsinočnjim umrl škotski boksarski prvak v velter kategoriji, 27-letni Steve Watt, ki je bil tri dni v globoki nezavesti. Watt se je v petek pomeril z rojakom Kellyjem, v desetem krogu pa se je nenadoma onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovib, da ima strdek krvi
v možganih. Po operaciji je padel v komo, iz katere se ni več prebudil.
Smučanje: prvenstvo časnikarjev
Odlična uvrstitev našega urednika Vesela
COURMAYEUR (Aosta) — V državnem prvenstvu časnikarjev smučarjev je predstavnik Primorskega dnevnika Gorazd Vesel s časom 1’42”69 (51 ”88 in 51”61) v slalomu zasedel prvo mesto v kategoriji super seniorjev; drugi je bil Alfredo Pigna (RAI) s časom 2’01”57.
V kategoriji seniorjev je bil prvi I-talo Kuhne (RAI) s časom 1’35”46. V kategoriji juniorjev je zmagal Drago-zei Fabrizio (Corriere della Sera) s časom 1’39”82. Naš predstavnik je bil med 70. pokbenimi časnikarji, ki so se udeležih tekmovanja, absolutni četrti.
SMUČANJE: veleslalom v Lake Placidu
PONOVNO STENMARK
V'
KOŠARKA: po sobotnem porazu in po zmagi Virtusa
Domovci znova na robu izpada
LAKE PLACID — Leta tečejo, Ingranar Stenmark pa je še vedno med zmagovalci. V predzadnjem veleslalomu letošnje sezone (zadnji bo danes) je prišel do svoje 83. zmage v svetovnem pokalu, s katero sle je tudi povzpel na 1. mesto začasne lestvice veleslaloma. Dobro so se včeraj obnesli Italijani, saj se je Erlacher prebil na 3. mesto, med prvo petnajsterico pa so še Tòtsch, Giorgi in Pra-motton.
VRSTNI RED: 1. Stenmark (šve.) 2’40”90; 2. Strolz (Av.) 2'40”94; 3. Erlacher (It.) 2’41”32; 8. Totsch (It.) 2’42”48; 11. Giorgi (It.) 2’43”24; 15. Pramotton (It.) 2’43”49.
VELESLALOM ZA SP; 1. Stenmark (šve.) 92; 2. Strolz (Av.) 90; 3. Gaspoz (švi.) 83; 4. Girardelli (Luks.) in Erlacher (It.) 57.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP; 1. Girardelli (Luks.) 294; 2. Zurbriggen (Švi.) 265 ; 3. Mueller (Švi.) in Was-meier (ZRN) 204 ; 5. Stenmark (Šve.)
Po daljšem premoru bo Gorica stila nogometno državno reprezentanco. Gre za izbrano vrsto amaterskih klubov, ki bo v torek, 25. marca, ob 18. uri na Rojcah igrala proti olimpijski selekciji Kanade. Pobudo za to srečanje je dala deželna nogometna zveza ob zanimanju goriške pokrajinske uprave, ki je v zadnjem času že pripravila nekaj mednarodnih turnirjev v odbojki in košarki.
Verjetno bo v itabjanski vrsti nastopil tudi igralec Gorizie Bertolutti, ki se je izkazal prav v zadnjih srečanjih meddeželnega prvenstva. Prireditelji napovedujejo tudi prisotnost nogometnega selektorja. Bearzota, ki bo naslednjega dne v Vidmu vodil član-
192; 6. Stock (Av.) 170; 7. Petrovič (Jug.) 165; 11. Mair (It.) 129.
ŽENSKI SLALOM ZA SP
Steinerjevi (Av.) končno prvo mesto
WATERVTLLE VALLEY (ZDA) -Na zadnjem ženskem slalomu letošnje sezone svetovnega smučarskega pokala je zmagala Avstrijka Roswitha Steiner, ki je obenem zasedla tudi končno prvo mesto v tej disciplini pred Švicarko Eriko Hess. Med Jugoslovankami je včeraj bila najboljša Mateja Svet s 6. mestom, med Itah-jankami pa Magonijeva (12.).
VRSTNI RED: 1. Steiner (Av.) 1’34’T7; 2. M. Tlalka - Mogore (Fr.) 1’34”31; 3. E. Hess (švi.) 1’34”66; 6. Svet (Jug.) 1’35”08; 12. Sforza-Magoni (It.) 1’35”79.
sko reprezentanco v srečanju proti Avstriji.
Conti v težavah
RIM — Bruno Conti v nedeljo proti Milanu gotovo ne bo igral, vprašljiv pa je tudi njegov nastop v sredo, ko bo itabjanska reprezentanca odigrala prijateljsko srečanje proti Avstriji. Kot je povedal sam igralec, je poškodba na kiti leve noge resnejša kot so sprva mishh.
Košarkarski klub Bor izreka svojemu igralcu Rikiju Simoniču najiskrenejše sožalje ob smrti dragega očeta.
Domovi košarkarji so v 6. kolu povratnega dela letošnjega promocijskega prvenstva na tujem visoko izgu-bjli proti močni peterki Edere, ki zaseda 4. mesto na skupni lestvici. Belo-rdeči so v sobotnem srečanju nastopih v izredno okrnjeni postavi brez vseh visokih igralcev, zato je bil poraz neizbežen.
Vodeči POM je tudi v tem kolu zlahka zmagal, pravo presenečenje p«a so pripravili igralci Virtus Juha avto, ki so na tujem prepričljivo premagali močno Petrolifero Goriziano. S to zmago so igralci Virtusa dohiteb na skupni lestvici domovce, ki so tako zopet na robu izpada.
IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA: Petrolifera Goriziana - Virtus Juha avto 63:74; Alba gioia - Ardita 70:74; Edera - Dom 84:67; POM - Corridoni 77:65; Pobsontina - Grado 82:88.
LESTVICA: POM 26; Ardita 20; Alba gioia in Edera 18; Grado 16; Petrolifera Goriziana in Corridoni 14; Dom in Virtus Juha avto 8; Pobsontina 4. Grado, Dom, Alba gioia in Corridoni imajo srečanje manj.
Prihodnje kolo: Virtus Juha avto -Pobsontina, Corridoni - Edera, Grado - Alba gioia. Ardita - POM, Dom -Petrobfera Goriziana, v soboto, 22. t.m., v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 20. uri.
DOMOVI STRELCI: Corretti 277, M. Domik 142, Cej 106, Uršič 94, U. Dornik 67, Ciani 60, Kristjančič 59, Orzan 58, Golob 53, Corsi 35 in Semobč 34.
(M. ČUBEJ)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Poletovci premagali vodilno ekipo CUS
POLET - CUS TRST	86:77
(35:35, 75:75)
POLET: Sosič 21 (3:4), Ferluga 2, Malalan 6, Kerpan 15 (5:7), Tavčar 7 (3:4), Gantar 12 (0:2), Kraus 9, Gregari 14 (2:4).
PON: Sosič v 37. min., Kraus v 35. min. 3 TOČKE: Kraus 1.
Presenetljiva zmaga op>enskega Poleta v 6. kolu prvenstva 1. divizije proti nepremaganemu CUS. Tekma je bila na začetku zelo izenačena s stalnimi preobrati v rezultatu. V drugem delu tekme sta sodnika zagrešila .nekaj napak in tekma je postala živčna. Poletovci so živčnost plačah z izključitvijo kapetana Adrijana Sosiča, že tako pa je manjkal tudi najboljši strelec Štefan Persi, zaposlen z mladinsko ekipo. Kljub temu so O-penci reagirab in z zelo zbrano igro v obrambi in po podaljških premagali Tržačane. V tem delu tekme se je izkazal predvsem Valter Kerpan.
(Andrej Vremec)
LESTVICA STRELCEV B LIGE
Marko Ban drugi
Tudi po 23. kolu itabjanskega dru-gobgaškega prvenstva je Jadranov košarkar Marko Ban ohranil drugo mesto na lestvici najboljših strelcev, še naprej vodi košarkar Panapesce Boni, ki pa je v nedeljo dosegel le bornih 6 točk.
LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca Montec.)	666
MARKO BAN (JADRAN)	551
Della Fiori (Cagiva VA)	534
Maguolo (Panapesca Montec.) 506 Sciacca (Faciba B. Arsizio)	498
Masetti (Ecocementi FE)	468
Bessi (Faciba B. Arsizio)	462
Lamperti (Citrosil VR)	454
Lana (Teorema Arese)	450
Turel (Castor Pordenone)	450
Gurtner (Vicenza)	436
Pastori (Citrosil VR)	413
KOŠARKARSKA TRIM LIGA
Visoka zmaga 13. maja
13. MAJ - DOM	81:51 (35:27)
DOM: M. Domik 4, Ciani 13, Nanut 1, Čubej 10, U. Dornik 17.
13. MAJ: Leupušček 20, Malečkar 39, Budihna 8, Simčič, Hočevar 2, Kol-bel 6, Biuca 6, Šumandel.
Domovci so tudi v povratnem srečanju klonih premočnim igralcem 13. maja. Naši so nastopih v zelo okrnjeni postavi, proti višjim nasprotnikom je bil zato poraz neizbežen. »Belo-rde-či« so v prvem polčasu bih kar dober tekmec, v drugem pa jim je zmanjkalo moči, domačini pa so to izkori-stih z res natančnimi meti na koš. Med domačini sta izstopala Leupušček in pa res dober Malečkar, med domov-ci pa Ugo Domik in Ciani. Opomba gre drugemu sodniku Loziču, ki je naše velikokrat oškodoval. Prihodnje srečanje bodo domovci odigrah jutri, 20. t.m., doma proti Salonitu s pričetkom ob 20.30.	(M. Čubej)
Rokomet — mladinske igre
KOSOVEL - MANZONI	27:8
KOSOVEL: Martin in Kristjan Mesar, Berdon 5, Škabar, Tavčer, Peric, Crisani 3, Renčelj 2, Prelec 14, Antoni, Marc 3, Maver.
V okviru mladinskih iger za nižje-šolce se je začelo moško rokometno prvenstvo. V svoji krstni tekmi so dijaki openske šole Kosovel popolnoma nadigrali poprečno ekipo šole Manzoni. Drugi nastop čaka Opence že danes popoldne, ko se bodo spoprijeh z ekipo Nazario Sauro. (INKA)
obvestila
ŠD BREG
priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo (Saita). Vpisovanje v telovadnici vsak dan do 20. t.m. od 20. do 21. ure.
JK ČUPA
vabi v soboto, 22. t.m., s pričetkom ob 9. uri na delovno akcijo na sedežu čupe v Sesljanu. Vabljeni!
TPK SIRENA
naproša člane, naj poravnajo čimprej članarino. Tajništvo deluje vsako soboto od 17. do 18. ure ter vsak ponedeljek od 19. do 21. ure (tel. 040/422696).
NOGOMET : 25. t. m., v Gorici tekma amaterjev
Italijani proti Kanadčanom
V četrtfinalu košarkarskega Pionirskega festivala
ZSSDI nezasluženo izločeno
V rokometni D ligi
Kras Trimac ugnal CUS
V nedeljo je Postojna gostila četrtfinale košarkarskega Pionirskega festivala Slovenije, na katerem so poleg selekcije domačinov nastopili še ekipi ljubljanskega Slovana in ZSŠDI. Naša združena ekipa se kljub zmagi proti Postojni ni uvrstila v polfinale, saj je klonila pred objektivno močnejšimi vrstniki ljubljanskega Slovana, zaradi presenetljivega poraza slednjih v tretjem srečanju z gostitelji pa je bila selekcija ZSŠDI zaradi slabše medsebojne koš - razlike celo izločena iz tekmovanja. Izločitev je vsekakor povirni nezaslužena, saj je Postojna najmanj za dva razreda slabša od Slovana, zato je njena zmaga v zadnjem srečanju prav neverjetna.
Res škoda, saj je ZSŠDI v prvi tekmi brez večjih težav premagalo domačine, trener Vascotto pa je celo dal
Dean Oberdan, član selekcije ZSŠDI
možnost igranja vsem svojim dvanajstim igralcem. V drugi tekmi je bil Slovan višinsko premočan, a naši so se v st ten o borili do konca in dosegli časten poraz.
IZIDI:
ZSŠDI — POSTOJNA 53:49 (30:27) ZSŠDI: Smotlak 11 (1:2), Oberdan 4, Daneu 4, Šuligoj 6 (2:4), Krasna 2, Škerk 11 (1:2), Stanissa 2, Bajc 6, Cupin 2, I. Bajc 11 (2:6), Bogateč, Paulina.
ZSŠDI — SLOVAN 51:75 (22:36) ZSŠDI:	Smotlak 14, Oberdan 4
(0:2), Daneu 8 (3:5), Šuligoj 2, Krasna 6, Škerk 6, Stanissa 2, Bajc 3 (1:2), Cupin, I. Bajc 6, Bogateč, Paulina.
POSTOJNA — SLOVAN 62:58 (30:32) KONČNI VRSTNI RED
1. Slovan, 2. Postojna, 3. ZSŠDI.
KRAS TRIMAC — CUS TRST 22:20
(11:10)
KRAS: D. Milič, Glavina, L. Budin, Skupek, Sauna, Raseni, Sardo, Maglica, Pasculin, Sossi, M. Grilanc, Berlocchi.
Rokometaši Krasa Trimac so v sobotnem tržaškem derbiju premagali CUS. Tekma je bila izredno napeta in se ja odločila le v poslednjih minutah. Derbi je imel različno vrednost za ekipi. Kras Trimac je moral nujno zmagati, da ohrani stik z vodilnim Udine, CUS pa se nahaja na sredini lestvice in igra zgolj za nabiranje izkušenj, torej brez večjih ambicij.
Ekipi sta se skozi vso tekmo izmenjavali v vodstvu, proti koncu prvega polčasa pa je CUS tudi krepko povedel, a mu te prednosti ni uspelo
obdržati. Krašovci so v drugem polčasu stopili na igrišče bolj zbrani in tako igrali do konca tekme in tudi zmagali. Lepa tekma torej, v kateri lahko pohvalimo celotno Krasovo e-kipo. (A. Budin)
MLADINCI
KRAS TRIMAC — CIVIDIN JAEGER-MEISTER 22:41 (10:23)
KRAS: Klinc, Sardoč, Predonzani 1, Simoneta 6, Janko Milič 3, Kralj, Gruden 2, Raseni 9, Berlocchi 1, Glavina.
Tudi tokrat je bil najboljši strelec Krasove ekipe Gabrijel Raseni pravi trn v peti nasprotnikove obrambe, ki se je morala večkrat zateči k prekrškom, da mu je preprečila pot do gola. Odlikoval se je tudi Adam Simoneta, Krasov vratar Marko Sardoč pa je bil res izvrsten. (Z. S.)
naše peterke v mladinskih ligah
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
DRŽAVNI KADETI
STARANZANO — JADRAN FARGO
105:104 (46:63)
JADRAN: Kovačič, Uršič 11, L. Lippolis 14, Pertot, Barini 4, Carbonara 10, P. Lippolis, Lokar 51, Mosetti, Terčon 14.
SODNIKA: Fontani in Zavagno iz Vidma; PON: Uršič v 27. min. Balini v 28., Terčon v 35. min.; TRI TOČKE: Lokar 8.
Jadran Farco je po dolgem obdobju uspehov zašel v krizo. Po treh zaporednih porazih so igralni in psihični problemi ekipe očitni. Naši so tokrat igrali s Staranzanom, ki je sicer dobra ekipa, a nikakor ni na igralnem nivoju jadranovcev. Tudi v tem srečanju so prišle na dan stare hibe plavih: dober prvi polčas z lepimi akcijami, a poprečno obrambo; padec koncentracije; katastrofalna obramba in neracionalna igra v drugem polčasu. Naši so štiri minute pred koncem celo vodili s 15 točkami prednosti, v neverjetni končnici srečanja pa so domačini (delno s pomočjo sodnikov) nadoknadili in slavili nepričakovano zmago. Jadran Farco si je tako skoraj gotovo zapravil končno tretje mesto in uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja. Čas je, da vsi, od trenerja do igralcev in odbornikov, naredijo avtokritd-ko glede na te neuspehe.
Glede posameznikov je tudi tokrat Marko Lokar dosegel več kot 50 točk. To pa pomeni tudi, da je osamljen v ekipi, ki ga najbrž sploh še ni maksimalno izkoristila. (M. Raseni)
MLADINCI
DOM — POLET	83:85 (52:48)
DOM: Košuta 3, Corsi 33, Kocjančič 7, Orzan 26, Battello, Romano 14, Cub,rilo, Rinelli.
POLET: Granier 12, Žetko, Kocman, Persi 28, Kozlovič, Škeirlavaj 8, Go-mizelj, Fabi 3, Čebulec 17, Košuta 17.
PON: Košuta (D) v 15’, Corsi, Kocjančič in Battello v 40’; ON: Dom 31, Polet 19. TRI TOČKE: Košuta (D) in Orzan (1), Corsi in Granier (2).
V povratnem slovenskem derbiju med goriškim Domom in openskim Poletom so zasluženo slavili igralci Poleta. Srečanje je bilo vseskozi napeto, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. V prvem polčasu so bili »belo - rdeči« nekoliko boljši, toda v nadaljevanju so gostje z bolj moštveno igro prekrižali račune do-movcem. Zmagoviti koš je dosegel o-betaven Persi le tri sekunde pred končnim žvižgom. Poleg njega sta v vrstah Poleta dobro igrala še Čebulec in pa Košuta, med domovci pa zaslužita pohvalo Corsi in Orzan, toda samo za to, kar sta prikazala na i-grišču (M. Čubej)
INTERMUGGIA — BOR 69:78 (42:44)
BOR: Pregare 17 (1:2), Perčič 15 (3:4), Pahor, Jogan, Vecchiet 2, Smotlak, Semen 8 (2:7), Kovačič 6, Korošec 30 (8:9), Kralj.
Borovi mladinci so odigrali v Miljah izredno važno tekmo za osvojitev prvega mesta na lestvici in so šele v zadnji minuti strli odpor domačinov, ki so tokrat nastopili v popolni postavi. Tekma je bila izenačena od vsega začetka in ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu in vse do zadnje minute, ko so borovci pri rezultatu 69:69 zadali nasprotniku 9 košev razlike in slavili. Če izvzamemo prvih 7’, ko »plavim« nikakor ni šlo, p»otem lahko ocenimo nastop naših fantov kot pozitiven. Predvsem velja pohvaliti Perčiča, ki igra iz tekme v tekmo bolje ter Korošča in Pregarca v napadu.
(Vato)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP — SABA 76:60 (39:29)
KONTOVEL: Pertot 5, Pupulin 4, N. Pertot 24, Compare, Brischia 5, Emili 17, Stanissa 22, Bogateč, Ban, Kot je bilo pričakovati so Konto-velci dosegli peto prvenstveno zmago. Že v prvem polčasu so domačini nadigrali Sabo, v drugem pa so z dobro obrambo še povečali prednost. V napadu sta igrala zelo dobro Niko Pertot in Emili, Stanissa pa se je izkazal predvsem zaradi dobre obrambe. (D. Danieli)
LESTVICA: Bor 20, Libertas 16, Barcolana A 14, Intermuggia 10, Dom in Kontovel Electronic Shop 8, Polet 6, Barcolana B in Saba 4.
NARAŠČAJNIKI
DON BOSCO — SOKOL 96:70 (47:36) SOKOL: Tinta, Šuligoj 15 (1:2), Stanissa 16 (2:3), Pauhna 21 (3:8), Piz-ziga, Bogateč, Lasizza 6, Sosič 12 (2:7), Pertot.
Sokolovci so proti dejansko boljšim nasprotnikom odigrali verjetno najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu, saj so se vseskozi žilavo upirali Tržačanom in so le proti koncu delno popustili. Tokrat je naše odlikovala agresivna in srčna obramba. Naši so dobro napadali, vendar so bili tudi vse preveč nenatančni pri bližnjih zaključevanjih, kar je tokrat delno o-pravičljivo, saj smo bili priča hitri in privlačni igri. (Andrej P.)
PROPAGANDA
SOKOL — BOR	26:84 (13:39)
SOKOL: Kosmina, Busan 2, Hmeljak, Gruden 6 (0:1), Svetlič 12 (4:6), Argiolas, M. Pertot, Gabrovec, A. Pertot 4 (1:2), Cosma.
BOR: M. Umer, Starec 4 (0:2), Barini 12 (2:4), Pavlica 25, Martini, D. Umer 9 (1:2), Rudež 10, Grego-ri 6, Posega 18, Sciulez 2.
TRI TOČKE: Pavlica in A. Pertot 1.
V slovenskem derbiju je Bor visoko premagal okrnjeno pwstavo Sokola. Tekma je bila enosmerna, saj so borovci bodisi fizično kot tehnično boljši. Gostje so z lahkoto zaključevali protinapade in skakali pod košema. Pri domačinih sta največ pokazala David Gruden in Aleks Svetlič, pri gostih pa sta dobro igrala Marko Posega in David Umer.
(V. Jogan)
1. MOŠKA DIVIZIJA
PREVENIRE — SLOGA	1:3
(9:15, 15:12, 11:15, 13:15) TRAJANJE SETOV: 20, 19, 19 in 22 minut.
SLOGA: Berlocchi, Bras, čač. De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Ketrpan, Komar, Kralj, Pahor, Sain.
V prvem povratnem kolu so se slogasi oddolžili Prevenireju za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. Naši fantje so tokrat igrali kot znajo in čeprav so se jim domačini na vse načine upirali, jim niso mogli do živega. Sloga ostaja tako še vedno med favoriti za osvojitev enega od prvih dveh mest, ki vodita v play-off za napredovanje v D ligo. ((Inka)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
CLUB ALTURA — SOKOL 1:3 (15:8, 9:15, 5:15, 10:15)
SOKOL: Radetič, Rudež, Pizziga, Tanja in Lara Masten, Žbogar, Škrk, Cartona.
Tekma ni bila preveč zanimiva. I-gralke Giuba Altura niso skoraj nič napadale. Večkrat so žogo naravnost pošiljale na nasprotnikovo igrišče, ker si drugače niso znale pomagati. I-mele pa so dobre servise. Sokol ni pokazal običajne zagrizenosti in lahko rečemo, da ni igral dobro. Kljub temu je mnogo napadal, čeprav ne vedno učinkovito in je bil predvsem
UNDER 18
ZARJA — SAN MARCO	0:0
ZARJA: Petronio, Schillani, Ferlu-ga, Bordili, Gojča, Zerbo, Leban, Ra-žem, Sossi, Žagar, Kalc, Castelli, Zeugna.
Po dveh zaporednih prekinjenih kolih je Zarja igrala v Bazovici neodločeno, saj se je tekma končala brez zadetkov. Zarjani so se večkrat približali zmagovitemu golu. Najboljše so tokrat igrali branilci, nasprotno pa je individualna igra v sredini in v napadu preprečila boljši rezultat.
(P. B.)
LESTVICA: Supercaffè 36, Edile 334, Opicina 30, Zaule 26, S. Marco 25, Olimpia in S. Sergio 22, Costalunga 20, S. Luigi in Fortitudo 19, Ro-ianese 18, S. Andrea 17, Domio 15, Campanelle 14, Montebello 12, Zarja 11.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
KRAS — OLIMPIA	1:0 (1:0)
STRELEC: Žagar v 20. min.
KRAS: Kočevar, Grgič, Tavčar, Leone, Černe, Ferluga, Alan Škabar (Aljoša Milič), Kavalič, Šuc, (Dragoni), Žagar, Umek (Lucijan Škabar).
V razburljivi tekmi so se krasovci oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. Zmaga naših fantov bi bila lahko izdatnejša, če jih ne bi pristranski sodnik večkrat oškodoval. Gostje so na Krasovo srečo za-streljali podarjeno 11-metrovko. Kavalič, Ferluga in Umek pa se niso najbolje znašli v kazenskem prostoru ter so streljali naravnost v vratarja. Zaradi pičle prednosti je bila zmaga do zadnje minute podaljška v nevarnosti, kar je povzročilo precej živčnosti. Naj omenimo še, da je bil Žagarjev gol prava mojstrovina. Žogo je odlično zadel z zunanjo stranjo stopala in jo iz razdalje kakih 20 m poslal naravnost v levi zgornji kot.
(R. B.)
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA: Kras - Olimpia 1:0, Costalunga - S. Luigi 1:2, S. Anna - Opicina 0:1, S. Andrea - CGS 0:0.
LESTVICA: Kras 20, S. Vito, S. Luigi in Opicina 18, Olimpia 13, S. Andrea 12, Costalunga 11, CGS 4, S. Anna 3.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
MONTEBELLO — BREG 3:0 (2:0)
BREG: Cah, Buzzi, Ota, Majowski,
dober v sprejemu. Sokol se v tem prvenstvu še kar dobro drži, za napredovanje pa je treba pokazati v naprej večjo vzdržljivost in zagrizenost.
(A. Pizziga)
BOR — DLFAC 3:0 (15:9, 15:4, 15:2) BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Superina, Vesel, Pemarcich.
Okrnjene borovke so tudi vdrugič premagale starejše, a slabe nasprotnice. Te so se borile le v prvem nizu. Čeprav borovke niso pokazale vsega kar znajo, so vseeno zadovoljile.
(C. Bandi)
UNDER 16 MOŠKI
BOR - VOLLEY CLUB TRST 2:0 (15:6, 15:7)
BOR: Marega, Jercog, Starc, Švab, S. in L. Blasi, Hmeljak, Balbi in Marc.
Odbojkarji Bora pri vrstnikih Volley Giuba niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. V razmeroma kratkem času so jih odpravili samo po dveh setih igre in pokazali dobro odbojko. (A. S.)
ACLI RONCHI — VAL	1:2
(15:7, 12:15, 10:15)
VAL: Bensa, Petejan, Gulin, Vo-
P. Dazzara, Zupin, Vrše, Crevatin, Tence, C. Dazzara, Švara (Sancin).
V zelo okrnjeni postavi so Brežani premagani zapustili igrišče. Naši pa so se požrtvovalno upirali nasprotniku, ki sodi v sam vrh kategorije. Prvič sta v tej starostni kategoriji nastopila začetnika Massimo Vrše in Janko Švara. (M. Švara)
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA: Costalunga - Triestina 3:0, Domio -Servoia 4:1, S. Luigi - Olimpia 4:1, Montebello - Breg 3:0.
LESTVICA: Costalunga 21, Montebello 20, S. Luigi 19, Triestina 15, lutee 13, Breg 10, Olimpia 8, Servoia in Domio 6.
SKUPINA B
PRIMORJE — S. VITO 3:0 (3:0) STRELCI ZA PRIMORJE: M. Štoka 2 gola in Tomasetig 1 gol.
PRIMORJE: Blason, Princi val, Škabar, Ligozzi, Gerbassi, Praselli, Žagar, Peter Štoka, Mitja Štoka, Trampuž (Križmančič), Tomasetig (Spadoni) .
Rdeče - rumeni so Tržačane S. Vita premagali v prvem polčasu, v katerem so dosegli vse tri gole. S hitro igro so povsem nadigrali nasprotnika. Prva dva gola je dosegel Mitja Štokla, ki je prvič premagal vratarja S. Vita po napaki obrambe, drugič pa z diagonalnim strelom. Tretji gol je dal Tomasetig, ki je sam pred vratarjem zlahka realiziral. V drugem polčasu so igralci Primorja prejeli kar tri vratnice, vseeno je bila v tem delu igra grša. Naši so kljub ugodnemu rezultatu še napadali, a niso dosegli gola. (M. Štoka)
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA: S. Giovanni - Giarizzole 1:1, CGS -Opicina 0:3, Campi Elisi - Campanelle 6:0, Primorje - S. Vito 3:0.
LESTVICA: Giarizzole in S. Giovanni 22, Portuale 20, Primorje 14, CGS 12, Campi Elisi 10, Opicina 8, S. Vito 5, Campanelle 3.
MLADOST — BEGLIANO	0:0
MLADOST: Gergolet, Quinzi, Spacal (Narduzzi), Lakovič, Tomšič, Colja, D. Lakovič, R. Devetak, A. Devetak, Sfiligoj, Tonzar.
Tudi proti skromnemu Beglianu niso Doberdobci dosegli zmage, tako da so v zadnjih štirih tekmah zbrali le točko in s sredine lestvice zdrkniti proti dnu. Na blatnem igrišču so Kraševci skušali na vse načine doseči prednost. Napadali so vseskozi in s Coljo zadeli vratnico. Vse pa je bi-
grič, Kuzmin, Zavadlal, Gaeta, Černič.
štandreški Val je slavil pomembno zmago proti vodeči ekipi Adija iz Ronk in s tem na najboljši način začel povratni del prvenstva. Srečanje se ni začelo pod najboljšo zvezdo za valovce, ki so v prvem setu igrali dokaj zmedeno m brez posebne zbranosti. V nadaljevanju, potem ko je trener opravil več menjav, o zmagi ni bilo več dvoma. (A.K.)
UNDER 16 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
SOKOL 0:2 (3:15, 6:15)
SOKOL:	Tanja in Lara Masten,
Gattonar, Škrk, Žbogar in Legiša.
KONTOVEL: Sardo, Bukavec, Golia, Puntar, Jelovšček, Prassel, Sirk in Regent.
Vse igralke Sokola so zadovoljile, saj so dobro gradile in imele tako možnost, da napadajo. Tudi servisi so jim šli dobro od rok. Obratno pa Kontovelke niso obvladale Sokolovih napadov in servisov, zato niso imele možnosti, da uveljavijo svoje igre.
(A. Pizziga)
lo premalo za zmago.
(Magda Prinčič)
ZAČETNIKI
S. SERGIO — BREG 2:0 (2:0)
BREG: Gillifanò, Mondo, Grbec, M. Gombač, Švab, Lovriha, Bandi, Punis, Grilanc, R. Gombač, Mauri (Rapotec in Calzi).
Slab začetek Brega v povratnem delu prvenstva. Nasprotnik, tehnično močnejši, je izkoristil zmedo v Bregovi obrambi in že v prvem polčasu zapečatil izid tekme. Naši fantje so močno reagirali, a trud je bil zaman. V opravičilo za slab nastop je več kot dvemesečna odsotnost z igrišča, v nadaljevanju pa ho treba zavihati rokave in trdo trenirati, saj je prvenstvo še dolgo. (M. Švara)
LESTVICA: Muggesana in S. Sergio 15, Costalunga 14, Breg 13, Montebello 10, Fortitudo 7, Domio 6, Zaule 5, S. Vito 3.
AZZURRA — JUVENTINA 3:1
JUVENTINA: Grendene, Ferfolja, Frandolič, Marušič, Peršolja, Petejan, Koršič, Sellan, Dario, Gergolet Kobal (Bitežnik).
STRELEC ZA JUVENTINO: Peršolja.
Začetniki Juventine so povratni del prvenstva začeli s porazom proti močni Azzurri. Poraz je treba pripisati pomanjkanju treningov, saj so bili prostori telovadnice vedno zasedeni, nogometno igrišče pa neuporabno. Ju-ventina je kljub porazu pokazala dobro igro, tako da se ni kiaj bati za nadaljevanje prvenstva. Srečanje se je za domačine začelo dobro, saj so Štandrežci naredili avtogol in prejeli še drugi zadetek. V drugem delu srečanja so slovenski fantje zmanjšali razliko, Goričani pa so v zadnjih minutah, ko je Juventina igrala izredno ofenzivno, v protinapadu dosegli tretji gol. (M. P.)
CICIBANI
PRIMORJE — CGS	0:0
PRIMORJE: Sandri, Sardoč, Kuk, Trampuž, Doljak, Digovič, Vascotto.
Igra se je vršila na sredini igrišča, kjer so naši gospodarili. Vseeno pa je bilo priložnosti izredno malo. Naši niso znali priti do strela. Edino resno priložnost je imel Doljak po lepi podaji Digoviča, a tudi iz tega ni bilo nič. Gotovo bi naši zaslužili zmago, remi pa je vseeno dober.
(M. Štoka)
RICREATORI — SLOGA A SKLAD MITJA ČUK 0:2 (5:15, 1:15) SLOGA A SKLAD MITJA ČUK: Dmovšček, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Sosič.
Kljub temu, da je naša ekipa nastopila v okrnjenem sestavu, niti tokrat ni naletela na enakovrednega nasprotnika. Iz kola v kolo tako Sloga A Sklad Mitja Čuk še potrjuje svojo absolutno premoč v skupini B.
OMA — SLOGA B	2:0
(15:7, 15:10)
SLOGA B: Cocchi, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Kosmina, Lupine, Marucelli, Rebula, Škerk.
Tudi v povratnem srečanju je bila OMA boljša od mladih slogaste, ki so tokrat tudi premalo odločno igrale, da bi lahko upale na povoljnejši rezultat. (Inka)
BOR — LA MARMOTTA	2:0
(15:8, 15:3)
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Superina, Železnik, Vesel, Leghissa, Mauri in Pemarcich.
Posebno v prvem setu so igrale borovke bolj slabo, v nadaljevanju pa so se vendarle zbrale. Dejstvo, da je bil zmagovalec zaradi velike razlike v kvaliteti vnaprej znan, je verjetno slabo vplivalo na zbranost bo-rovk, ki so tudi po tem kolu še nepremagane. (C. Bandi)
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno'3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poitnl tekoči račun ta ltoH|o
Zoloim&tva tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/H nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (§ir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubels 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaj« L JziT •n tiska Trst
ataZnfcovFEQ
19. marca 1986
Ameriški zavezniki skrivaj prodajali ameriško orožje nasprotnikom Amerike
WASHINGTON — V Pentagonu, to je ameriškem obrambnem ministrstvu, je bilo nekaj dni pravo izredno stanje. Na svetovnem tržišču z o rožjem so se namreč {»javile verne inačice ameriškega pešadijskega o-rožja in opreme, ki ju ZDA »odstaopa-jo« izključno svojim najzvestejšim zaveznikom. Kako je bilo to mogoče?
Kratka, toda intenzivna preiskava je pokazala, da se je zoper ustrezne dogovore z washingtonsko upravo »pregrešilo« kar sedem zavezniških držav, pretežno azijskih. Zadeva je bila torej pojasnjena, težje pa bo preveriti vzroke vsega tega in pomiriti ameriške generale
Prvi na seznamu »nelojalnih konkurentov« so Južni Korejci in Pakistanci. Eni in drugi so pred časom sklenili z Američani sporazum, ki jim o-mogoča redno seznanjanje s projekti o izdelovanju najsodobnejšega oro-
žja za pehoto, ki pa tudi vsebuje klavzulo, po kateri ne smejo licenčno izdelati več orožja, kot to določa sporazum. Zdaj se je seveda izkazalo, da sta Južna Koreja in Pakistan: dogovor kršila, kar pomeni, da nista samo prekosila vrhnje proizvodne meje, ampak odvečno orožje celo prodajala na mednarodnem trgu. Šlo je prvenstveno za posamezne1 dele tam kov, transportna vozila, radijske oddajnike in poljske telefone pa še strelno orožje.
Resnici na ljubo jima je nehote »pomagal« sam Pentagon, ker je njegova zadevna nadzorna služba od-po vedala, oziroma je zaveznikom morda preveč zaupala. V Washington nu je nastal preplah predvsem zaradi možnosti, da bi orožje prišlo v roke nasprotnikom). Preplah je, kot vse kaže, upravičen: nekateri trdijo, da je omenjeno orožje romale- tudi v I-
ran in celo v Vietnam.
To pa še ni vse. Najbolj je Američane zabolelo, ko so zvedeli, da sta se po južnokorejskem in pakistanskem zgledu poleg Singapura, Malezije in Tajvana ravnala še Belgija in Izrael. Washington je bil pač stoodstotno prepričan, da sta mu Bruselj in Tel Aviv prav taka stoodstotno zvesta. Belgijci in Izraelci pravzaprav niso kršili nobenega sporazuma z Z DA, ker takšnega sporazuma tudi ni, so pa brez Reaganovega blagoslova izdelovali manevrsko orožje, ki je po prvotnih ameriških načrtih bilo namenjeno edinole ameriški mornarici. Ustrezne načrte so si poredneži priskrbeli na nedovoljen način, verjetno »iz druge roke«.
Vse to je razumljivo razjarilo tudi ameriške tovarne orožja, ki se jim je manevrski prostor na svetovnem trgu z orožjem skrčil.
Gorje časnikarjem v Turčiji
Italijani na debelo goljufali v Španiji
ANKARA — Pet let po vojaškem udaru (1980) je povratek Turčije k demokraciji dokaj vprašljiv. To dokazujejo že sami sodni procesi proti časnikarjem in pogoste zaplembe časopisov, revij in knjig. Medtem ko so še v teku sodne obravnave proti 27 odgovornim lastnikom ravno tolikih publikacij, ki so bili postavljeni na zatožno klop pred časom, sta v začetku tega leta marala pred sodnike uvodničar levičarskega dnevnika »Cumhuriyet« (»Republika«) Uhan Selcuk in njegov kolega Erbil Tusalp. Prvega so obtožili, da je žalil državnega poglavarja Keana Evrena, ko ga je označil kot »kavboja - rešitelja domovine«, drugemu pa očitajo, da se je lagal, ko je pisal resnico o tem, da je mučenje Turčiji tako rekoč vsakdanja praksa: Tusalp tvega zaradi tega šest let in pol zapora.
Vpričo vsega tega je pred kratkim dnevnik »Turkish Daily News«, ki izhaja v angleškem jeziku, naslovil dolg problematičen članek takole: »Svoboda tiska v nevamostk. Prej omenjeni list »Cumhuriyet« je objavil vest, da je tistih 27 odgovornih urednikov bilo obsojenih skupno na 3.000 let zapora. Vladni organ, ki je zadolžen za nadzor nad tiskom, je v dveh letih dal zapleniti nič manj kot 501 dnevniških in periodičnih izdaj, a januarja letos je policija brez uradnega pooblastila zaplenila eno številko tednika »Mokta«, ker je priobčil pričevanje bivšega policista o mučenju zapornikov.
BARCELONA — Tu se je začel sodni postopek proti šestim italijanskim državljanom, ki so obtoženi, da so ogoljufali več kot 80 španskih podjetij in to za 300 milijonov pezet ali 4,3 milijarde lir. Odprli so filialo zahodnonemške družbe Oxom GM BH Import - Export, da bi prek nje izvažali v ZRN špansko blago, ki pa so ga samo naročali, ne pa tudi plačevali. V zadevo je vpleten tudi kapitan malteške ladje Paloma, ki je tovore odvažala neznano kam. Imena goljufov: Alessandro Cecconi (v ječi) in Antonio Dante Sacca, Giorgio Tosselli, Giancarlo Manassero, Nicola Prezioso ter Giuseppe Micheli (skrivači).
Moda, moda, moda...
Moda, moda....... visoka, pret-a portèr, ali konfekcijska, ima v teh
dneh glavno besedo. Modne revije si sledijo druga za drugo, ustvarjalci pa si izmišljujejo vedno kaj novega, nekaj, kar bi privabilo ženske in moške, predvsem pa seveda kupce.
Včasih so bile modne revije le prikaz novih modelov, torej nekaj resnega, prireditve, ki so nudile ie ogled modelov in nič drugega. Sedaj so modne revije pravcate predstave, s posebno animacijo razkošnimi scenariji, z izvirno glasbeno spremljavo in predvsem s svojevrstnim nastopom manekenov in manekenk. Pozornosti torej ne izvabljajo le modeli, ki so prav letos izredno ekstravagantni, temveč v glavnem manekenke s svojo posebno hojo, s svojo pojavo in seveda celotna prireditev, ki je z njihovim nastopom povezana. Modni ustvarjalci si manejo roke, ker so tako pripravljene revije privabile veliko kupcev in ker so le-ti tudi precej pokupili. Zadovoljni so tudi udeleženci teh revij — sami izbranci, potencialni kupci, ali klienti — pa tudi novinarji, ki jim takšne revije, tako zasnovane in izpeljane, nudijo veliko gradiva za pisanje in fotografiranje.
Kako pa si modni kreatorji zamišljajo moderno žensko za prihodnje sezone, nam nazorno kaže tudi slika.
AIDS terjal
žensko žrtev
CAGLIARI — V oddelku za kužne bolezni tukajšnje bolnišnice je podleglo sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS) komaj 22-letno dekle. Pravzaprav je šlo za mamico, saj zapušča skoraj dveletnega sinčka. To je prva ženska žrtev strašne bolezni v Italiji. Pokojna je bila do nedavna zasvojena od mamil, že dalj časa pa je bila na zdravljenju in vse je kazalo, da se bo izvlekla, nenadoma pa se ji je pojavila infekcija v možganih, ki ji zdravniki niso mogli biti kos. To je hkrati šesta žrtev AIDS na Sardiniji.
V ZDA jih je 200.500, v Izraelu pa 21.000
Vojaško suknjo oblači vse več žensk
RIM — Žensk, ki trenutno oblačijo vojaško suknjo, je kakih 500 tisoč. Podatek, ki sicer ni uraden je pred kratkim objavila revija »MUitary Balance«. Število vojakov se veča iz leta v leto. Njihov odstotek v posameznih vojskah je sicer še vedno neznaten, vendar pa se veča iz leta v leto.
Povprečno jih je namreč v posamezwh državnih vojskah od 4 do 5 odstotkov, edini izjemi pa sta ZDA in Izrael. V Ameriki sestavljajo namreč ženske kar 9,35 odstotka celotne vojske, v Izraelu pa jih je celo 14 odstotkov. Vendar moramo dodati, da je v Izraelu vojaščina obvezna tudi za ženske.
Pred kratkim so nekatere zahodnoevropske države objavile uradne podatke, koliko vojakinj imajo v svoji vojski. V Zahodni Nemčiji je samo 100 vojakov ženskega spola, kar znaša le 0,20 odst. celotne vojske, ki sicer šteje pol milijona vojakov. Na Nizozemskem je 1500 vo-
jakinj (1,45 odst. celotne vojske), v Grčiji 2 tisoč (1,12 odst.), v Belgiji 3600 (3,82 odst.), v Franciji 12.500 (2,65 odst.) ter v Veliki Britaniji 16.400 (5,03 odst.). Dodali bi še, da je v ZDA 200.500 vojakinj, v 'Izraelu pa 21 tisoč.
Dvesto tisoč ameriških vojakinj je tako porazdeljenih: ženska pehota šteje 76.500 enot, mornarica 42.500, žensk marincev je 9.200, obalnih straž 3.700 ter žensk, ki delujejo v letalstvu, 68.600. Žensk rezervistov je 190.000, od katerih odpade sto tisoč na pehoto.
Kakšna pa je uradna motivacija vrhov ameriške vojske, da brez posebnih problemov sprejema ženske v svojo sredo? To je še precej »standardna« za ameriško miselnost: s tem, da gre ženska v vojsko, pač razreši moškega dolgočasnega birokratskega uradniškega dela, sam pa se lahko posveti pravi »moški borbi« proti sovražniku.
ZDRAVNIK NA KITAJSKEM
Raka na maternici zna odpraviti brez kirurškega posega
PEKING — Profesor Song Hong-džao, ki poučuje na medicinski fakulteti pekinške univerze, uspešno zdravi nekatere vrste raka na maternici z golo terapijo, torej z zdravili in ne s kirurškimi posegi. Ne samo, pacientke ohranijo rodnost. Hongdžao izvaja to prakso že od leta 1959, kot poroča tukajšnja specializirana revija, ki tudi navaja pozitivne rezultate zadevne raziskave. Po letu 1970 se je pri profesorju zdravilo za karcinomom natanko'492 žensk in vse naj bi popolnoma ozdravele, razen tega njihovi otroci ne kažejo nobenih znakov nenormalnosti.
Jože Trobec
v
Čenča
34.