£*!° XLVIII - št. 80 - CENA 105 SIT Kranj, torek, 10. oktobra 1995 TV, VIDEO, HI-FI CENTER ^ICOMING KRANJ MIRKA VADNOVA 7. (PRI TURBO SCHUH) Ugodne promocijske cene JUi IIII'JA CRunDic Panasonic sonv Gorenjska j[/ Banka Banka j poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE vij; M iM "i *o štirinajstih dneh, ko so prebivalci Davče solidar-v°«tno stopili skupaj, so iz podarjenih starih ZeJ*Zniških pragov zgradili kaste, ki so ponovno °dprle pot v svet iz domačije Majdelc v Davči. Več o tem na 6. strani. * S.Ž. Iz ozadja menjave varnostne službe na brniškem letališču smrdi Namesto Enigme za rentgeni policisti Ljubljansko zasebno podjetje za varovanje Enigma je na Aerodromu Ljubljana na Brniku tako rekoč prek noči spodrinilo jeseniški Porok, v Enigmine delavce za dvema rentgenoma za pregled prtljage potnikov se je nato "vtaknil" republiški inšpektor za letalski promet Vinko Svetina, ki jih je v četrtek zvečer zaradi neusposobljenosti izločil, odtlej za radarji delajo policisti. Skratka, puč za pučem, ki mu je v petek zvečer dodal svojstven pečat še 30-letni M. M., varnostnik Poroka, ki je med streljanjem v blejskem lokalu Tropical od lastnika zahteval telefonsko zvezo z načelnikom UNZ Kranj Ivanom Hočevarjem in Jožetom Ajdiškom iz ministrstva za notranje zadeve. V UNZ Kranj zanikajo, da bi bil "izpad" M. M. povezan z dogodki na brniškem letališču, vendar... STRAN 32 Prometni ministri šestih držav na Bledu Na mejah je še preveč čakanja Ministri so s posebnim pismom pozvali komisijo Evropske unije, naj dovoli veterinarske in fitosanitarne preglede na posebnih terminalih v notranjosti držav in ne več na mejah, kar povzroča predolge zastoje. Portorož - (Betietf(e El 066 73 160 73 167 061 310 320 Kranj, 10. oktobra - Prometni ministri Avstrije, Češke republike, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije Viktor Klima, Ivan Foltvn, Ivica Mudrinič, Karolv Lotz, Aleksander Režeš in Igor Umek so v petek na Bledu ob prisotnosti svetovalca Evropske komisije Hahna Otto-karja podpisali Blejsko deklaracijo. V njej so zahteve po sonaravno usmerjeni prometni politiki, po zboljša-ni prometni infrastrukturi, njeni učinkovitosti in kakovosti, po uveljavljanju strogih tehničnih in varnostnih standardov, po razvoju človeku in okolju prijaznega prevoza ter po stalni mednarodni izmenjavi izkušenj. Deklaracija zagovarja tudi ureditev trans-evropskih prometnih povezav ter upoštevanje interesov Srednje Evrope, poenotenje predpisov ter pospeševanja kombiniranega prevoza po cestah, železnicah in tudi vodah ob upoštevanju varo- UM PROGRAMI lili Digital Lopic KRANJ Labore, Ljubljanska c.21, tel 22 33 73 Diprtal Logic vanja okolja. Konferenca ministrov na Bledu je bila pomembna tudi za Slovenijo. Avstrijski in slovenski minister Klima in Umek sta pospisala sporazum o sodelovanju in modernizaciji železniškega prometa z dvema koridorjema preko Jesenic in Maribora do Kopra, ki pos- taja glavno pristanišče za Avstrijo, z Madžarsko pa smo vzpostavili oprtni vlak, ki je nekdaj že vozil od Kopra do Budimpešte, pa ga je Madžarska pred leti ukinila. Predvsem je treba skrajšati zastoje na majah, posebno na železnici. Tovornjak vozi od Ljubljane do Graza 3 ure, kombiniran cestno-železniški prevoz pa traja 38 ur, je povedal avstrijski minister in dodal, da sta potrebni le zmanjšana birokracija in večja učinkovitost. Na 3. strani objavljamo pogovor s slovenskim prometnim ministrom. * J. Košnjek, slika G. Šinik DANES ANN0973 stran 16 Že na začetku se je zataknilo pri denarju stran 17 Za bruce, stare bajte, pa tudi dijake stran 3 Župani so pokazali plačilne liste L ..HM.......HJW-.II ^ZlJa Lipovec je praznovala stoti rojstni dan ^^ui^''Ca ' ^e^aJ ve^ Kot tridesetim slovenskim stoletnicam in stoletnikom se je v nedeljo \Cti.Ja tudi Terezija Lipovec iz Bohinjske Bele. Zdaj ie sedmo leto livi v domu dr. Janka .v Radovljici, kjer so ji v petek pripravili praznovanje, v soboto pa sta ji prišla ^JdfJu^' blejski lupan Vinko Gole in predsednik občinskega sveta Franc Pelko. Dobrim °b častitljivem jubileju se pridružuje tudi Gorenjski glas. • M.A. ŠN KLUB 486/66 že od 124,467 SIT ali 12.268,00 SIT mesečno! Tcl./Fas: 064/ 22 lt 40 • O * Z N O POSREDNIŠKA M I t A d.d. BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel.: 0608 62-236 UUBLUJANA Dunajska 20. tel: 061 133-11-55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. :062 29-460 tel: 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Znidaričevo n. 11 tel.: 064 211-644 tel.: 062 772-531 KOPER Ferrarska 12. tel.: 066 38-290 Z« delnice podjetji v javni proda)l |e zanlman|e preveliko, zato bo vlagateljem vetji del certifikata verjetno propadel. V NIKI bo vai CERTIFIKAT zanesljivo In v celoti vloženi Vpisovanje certifikatov v pooblaSčeno Investicijsko družbo NIKA PIDZ v poslovalnicah In na vseh enotah poštel Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 — SLOVENIJA IN SVET Dialog med Ljubljano, Zagrebom in Rimom Italija ima priložnost Hrvaška vlada na naše predloge glede reševanja spornih vprašanj še ni odgovorila. Bo treba počakati na november, ko bodo mimo hrvaške volitve? Kranj, 10. oktobra - Na Slovenijo in Hrvaško ni veliko sestanku premierov in zunanjih ministrov držav, članic Srednjeevropske pobude v Varšavi je slovenski delegaciji, ki jo je vodil premier dr. Janez Drnovšek, uspelo, da je problem našega vključevanja v Evropsko unijo omenjen posebej. Tako Italija kot Avstrija sta soglašali, da je lahko njuna odgovornost pri vključevanju držav v prehodu v evropske integracije večja. Zato je naša delegacija, tudi glede na optimistične izjave in želje Rima po ureditvi odnosov z nami, poudarila, da ima Italija v našem primeru sedaj priložnost, da to tzudi praktično dokaže. Glede odnosov med novega. Premiera dr. Drnovšek in dr. Valentič sta se sestala. Hrvaški premier je povedal, da so problemi, meja v Piranskem zalivu je glavni, rešljivi, čeprav zagrebška vlada na naše predloge še ni odgovorila. Ljubljana ocenjuje, da bo verjetno treba počakati na november, ko bodo na Hrvaškem končane predčasne volitve. Slovenija vztraja, to je naša delegacija v Varšavi ponovila, da je Piranski zaliv slovenski, in da mora imeti naša država prehod do mednarodnih voda. Do sporazuma o meji bo Slovenija nadzorovala Piranski zaliv. • J. Košnjek Klinarjeva in Kocijančič v Kranju Kranj, 10. oktobra - Kranjska organizacija Združene liste socialnih demokratov nadaljuje z razpravami pred drugim državnim kongresom stranke. Danes, 10. oktobra, ob 18. uri bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar v dvorani 15 kranjske občine predstavila reformo pokojninskega sistema, v sredo, 18. oktobra, ob isti uri pa bo predsednik Združene liste Janez Kocijančič govoril o kongresu in temeljnem dokumentu Socialdemokratskem programu za Slovenijo. V soboto, 21. oktobra, ob 14. uri pa se bo v Lovskem domu na Pangerščici začel kostanjev piknik. • J.K. Komisija za pripravo simbolov pri Občinskem svetu Občine Šenčur razpisuje NATEČAJ za oblikovanje grba in zastave Občine Šenčur 1. Predlagatelji so lahko fizične ali pravne osebe. 2. Motiv grba je lahko zgodovinskega 'ali kulturnega značaja vasi, ki so povezane v občini Šenčur. 3. Predlog mora vsebovati: a) oblika ščita, ki je trenutno največ v veljavi v heraldičnih krogih v Evropi b) grb mora vsebinsko temeljiti na zgodovinskem ali kulturnem izboru ali prikazuje povezanost vasi, ki so v občini c) pri oblikovanju se morajo upoštevati heraldična pravila (barve, elementi, ki so v grbu) d) predlog grba mora biti predlagan v črnobeli in barvni kombinaciji 4. Izbrani predlog grba, ki ga potrdi svet občine bo nagrajen z 40.000,00 SIT. Predlagatelj nagrajenega grba se z nagrado odpoveduje avtorskemu honorarju. Vse pravice o uporabi grba preidejo na občino Šenčur. 5. Občina si pridržuje pravico, da zaradi neustreznosti predlogov nobenega ne odkupi. 6. Predlog grba pošljite na naslov Občine Šenčur, Kranjska 2 najkasneje v 15 dneh od dneva objave. 7. Predlagatelje grbov bo občina Šenčur pismeno obvestila o izbranem predlogu najkasneje v 10 dneh po obravnavi na občinskem svetu. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado s VIBROSER podjetja Vanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima zreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost- tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino" Kajti- VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter je originalni atestirani slovenski izdelek VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične teiave, bolečine v krilu, hrbtenici in sprošča psihično napetost • torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blati tegobe sodobnega načina življenja IZ SLOV EN S K EGA P AR L A M E N T A __ _ ____ ,Trr^^ Vlada naj bi ta teden poslala predlog prihodnjega državnega proračuna v državni zbor Vlada se bo odločala danes Premier dr. Janez Drnovšek meni, da je še sprejemljiva višina državnega proračuna za prihodnje leto 570 milijard, finančni minister Mitja Gaspari pa je prepričan, da bi bilo dovolj 550 milijard. Ljubljana, 10. oktobra - Pretekli teden vladi ni uspelo sprejeti predlog državnega proračuna za prihodnje leto. Razhajanja med Liberalno demokracijo na eni in Slovenskimi krščanskimi demokrati ter Združeno listo na drugi strani so bila tolikšna, da dogovor ni bil mogoč, ker pa je premier dr. Janez Drnovšek ocenil, da se je mogoče sporazumeti, se ni odločil za glasovanje, ampak je do danes pustil čas za usklajevanje. Na današnji seji vlade naj bi sprejeli usklajen predlog proračuna, sicer naj bi šel neusklajen predlog v državni zbor. "Vztrajam, da je rast javne porabe in proračuna nižja od pričakovane rasti družbenega proizvoda. Poraba se mora zmanjšati, saj prihajajo prihodnje leto nove obveznosti pri otroškem dodatku, zdravstveni in pokojninski blagajni in sukcesiji bivše skupne države. Zato je 570 milijard ali celo nekoliko manj skrajna meja proračuna za leto 1996. Vem, da nobeden od resorjev ne bo zadovoljen, saj želi vsak min- Poslanska debata: dr. France Bučar in mag. Janez Kocjančič. ister na svojem področju narediti čim več," je povedal premier dr. Janez Drnovšek. Prihodnje leto naj bi obveznosti vračanja dolga tujini dosegle 30 milijard tolarjev (letos 13 milijard). Odplačevali naj ne bi le obresti, ampak tudi del glavnice Pariškemu klubu in komercialnim bank- am. Odlašanje vračila naj bi omajalo ugled Slovenije v finančnih krogih, je povedal premier in dodal, da morajo biti deležni pomoči tudi izvozniki. Zakon naj bi jim prihodnje leto zagotovil okrog 10 milijard tolarjev (letos 5). Finančni minister Mitja Gaspari meni, da bi za res nujne potrebe zadostoval" 550 milijard tolarjev, od 13 &° 14 milijard višji prihodki p&' računa od odhodkov pa bi b>" porabljeni za kritje izgube pokojninske blagajne. Ta je *e posebej problematična, saj letošnja izguba znašala 1° milijard, prihodnje leto Pa okrog 15. Javnofinančni pre' sežek je nujen, sicer bo p"j trebno zadolževanje. proračunu bi morali dobi" prednost promet, izvoz "! sociala, sicer pa fiananČfl! minister upa, da bodo minis^ tudi sami spoznali, da za vse ne bo denarja. Sedanjih zahtev f za 628 milijard tolarjev, ki K bo treba oklestiti za 50 ali v> milijard. Ne glede, ali bo danes vlad* predlog proračuna sprejela soglasjem ali preglasovanje'11, gre dokument v državni zbof: ki naj bi ga dokončno sprejo januarja prihodnje leto. Da P, zaradi proračunskih nesoglas'J razpadla koalicija in bi bi'3 vladna večina v nevarnosti p" mnenju premiera in finančn?' ga ministra ni veliko možnost1, • J.Košnjek, foto: G. Šinik Državni zbor bo spet zasedal prihodnji teden Društva bodo lahko tudi nekaj zaslužila Poslanci državnega zbora so sprejeli tudi zakon o ustanovah in sklenili, da bodo občinske blagovne rezerve odslej državne. Ljubljana, 10. oktobra - Čez dober podržavili, je bil zavrnjen, sprejet pa je mesec bo začel veljati nov zakon o bil predlog Združene liste, da mora vlada v treh mesecih pripraviti zakon o društvih, ki ga je državni zbor sprejel v tretji obravnavi. Sploh ne gre za nepomemben zakon, saj deluje v Sloveniji nad 13.000 društev z zelo različno dejavnostjo, ki so doslej ustvarjala precej denarja za svoje delovanje sama, razpolagajo pa s precej premoženja. Novi zakon postavlja društva na neprofitno osnovo, vendar zakon omogoča tudi pridobitno dejavnost v omejenem obsegu, samo za potrebe društvene dejavnosti. Vlada je bila sicer drugačnega mnenja, vendar so poslanci izglasovali to izjemo. Nekatera društva bodo dobila status delovanja v javnem interesu, problematična pa je bila lastnina društev. Predlog, da bi jo enostavno lastninjenju društvene lastnine. Zaradi posebnosti tega problema ne more rešiti temeljni privatizacijski zakon. Sprejet je tudi zakon o blagovnih rezervah. Kljub ugovorom občin, da se občinske blagovne rezerve ne smejo podržaviti, so poslanci menili, da je to potrebno. S tem bi preprečili razprodajo rezerv, kar bi nas lahko v kritičnih trenutkih pripeljalo v težak položaj. V zakonu je sedaj zapisano, da gredo vse blagovne rezerve, ugotovljene konec leta 1993 in od leta 1991 dalje financirane z državnim denarjem pod novi javni gospodarski zavod za blagovne rezerve, vendar brez skladišč, ker je problem lastništva nad njimi težje rešljiv. Poslanci pa so sprejeli dopolnilo, da je občinam, ki so za blagovne rezerve dajale več, kot so terjali predpisi, dovoli prodajo tistega dela rezerv, ki so bile financirane z dodatnim denarjem. Prava razprava o predlogih zakonov o vojnih invalidih, vojnih veteranih i" žrtvah vojnega nasilja pa se bo začela prihodnji teden. Vladi poslanci očitajo, da ne spoštuje priporočil državnega zbora in da z Nemčijo resnih pogovorov o vojni odškodnini, tudi mobilizir-ancem v nemško (in druge okupatorske vojske) sploh še začeli nismo. O tem so se vladni predstavniki že pogovarjali z nemškim veleposlaništvom, vendar odgovora še ni. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVI C C Sporočila, izjave Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj sporoča, da se je sestal razširjeni občinski odbor, ki se je seznanil s poročilom o delu stranke, odnosih v državnem zboru in delom vlade. Dogovorili so se o delu svojih svetnikov na napovedanih sejah mestnega sveta Kranj. Obravnavali so posledice, ki bodo nastale zaradi zamude pri sprejemanju občinskega proračuna, in zakonitost tekočega trošenja proračunskih sredstev. Seznanili so se tudi s pripravami na otvoritev brezplačne zdravniške svetovalnice v Kranju. Delegacija Združene liste socialnih demokratov, v kateri sta bila predsednik Janez Kocjančič in član vodstva Boris Sovič, se je udeležila kongresa avstrijskih socialdemokratov na Dunaju. Sprejela sta ju tudi predsednik stranke in avstrijski kacler dr. Franz Vranitzkv in njegov namestnik Heinz Fischer. Liberalna stranka v izjavi za javnost opozarja, da je v Sloveniji nevarnost za uvedbo izrednih razmer. Določila ustave so v tem oziru jasna, ni pa jasno, kdo in po kakšnem postopku o tem odloča. Stranka je terjala presojo na Ustavnem sodišču, to pa je pobudo zavrnilo. • J.K. Verouk in zunanja politika Kar nekaj strank je na časnikarskih konferencah povedalo svoja stališča glede uvajanja predmeta o religiji in etiki v osnovne šole. Združena lista socialnih demokratov meni, da je to prikrito uvajanje verouka v šole. V tretji obravnavi zakona bodo predlagali izločitev tega člena. Če s tem ne bodo uspeli, bodo zahtevali razpis referenduma o tem vprašanju. Tudi položaj Cerkve v davčnem sistemu naj bo izenačen z drugimi ustanovami, poslovanje pa bi morali razkriti javnosti. Stranka sicer ne nasprotuje javnemu delovanju Cerkve in reševanju njenega gmotnega položaja. Tudi krščanski socialisti, ki so krilo Demokratske stranke, so proti takemu načinu poučevanja in uvajanju posebnega predmeta. Nujno širjenje obzorja na tem področju se lahko izraža skozi druge predmete. Poučevanje religije je namreč stvar cerkve same in ne šole, ki ne sme dajati prednosti nobeni ideologiji ali veri. Liberalna demokracija pa v vidi v kritikah svojega pristanka na pouk religije in etike tudi podtikanje, saj so nasprotniki obremenjeni z oblastjo, zagreti zagovorniki verouka v šolah pa z dolgoletnim zatiranjem. Socialdemokratska stranka Slovenije pa ugotavlja, da se v naši zunanji politiki marsikaj zatika, in da si naša država po neumnem kvari ugled v svetu. Zadnji dogodki kažejo, da se nas ameriški politiki izogibajo in da smo na pol priznani, saj nismo bili povabljeni na sve* nost v pomin na Soško fr?"^ Na dan prihajajo stvari, zbujajo sume, da pri nas ni tako, kot se prikazuje. Slove1^ ka nacionalna desnica pa }c pozvala stranke slove~ns^ pomladi (SKD, SDSS in SH k skupnemu nastopu na P hodnjih volitvah. Če bo ooi^ vor pozitiven, naj bi ugoto^' kje in kako organizirati s^u^-nastop, in če te stranke P°l y bujejo tudi glasove SNP• ^ nasprotnem primeru ho stranka na volitve samostojijjj Na tem sestanku naj bi ^ zvedela, kakšen je odnos v. ^ jenih strank do meje s HravS^ do vstopa v Unijo ifj ff prizadevanj za obnovitev Ju^ slavije. Demokratična s*f p upokojencev (DeSUS) bo ^ samostojno na volitve, koal ^ pa bo sklepala šele nato, k m v državnem zboru. Kamp ^ bodo financirali sami, tr^ntotk' pa so prisotni med 70 ods volilnega telesa. • J. K. aJiHKB glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška i Marko Stanovnik, Marija Volčjak, Cvelo Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iora/.d Sinik / Priprava za lis*: ^"g\1 Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tclefax: 9*4/22,"kih / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in p** -Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davcK v stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT ___* AKTUALNI POGOVOR Minister za promet in zveze Igor UMEK Avtoceste gradimo najprej zase Po končani 5. regionalni konferenci ministrov za transport iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije, na kateri so Slovenija, Bled in naš resorni minister dobili visoke ocene za organizacijo konference, smo za krajši pogovor prosili slovenskega ministra za promet in zveze Igorja Umeka. Gospod minister, vaše izjave na časnikarski konferenci kažejo, da ste kot vodja slovenske delegacije s potekom in rezultati konference zelo ^dovoljni. , "Z rezultati konference smo lahko zadovoljni, za £ar se moramo zahvaliti tudi strokovnim skupinam, y so med prejšnjo in sedanjo konferenco zelo dobro delale. Priča smo številnim projektom, ki so uspeli in uPam, da bo tako tudi v prihodnje. Pri tem bi se zelo rad zahvalil Bledu in županu Bleda ter vsem, ki so na,ni pomagali organizirati konferenco in ustvariti Pr'jazno vzdušje, tako da odhajajo naši gostje z Bleda ?2elo dobrimi vtisi, kar je zelo pomembno. Veliko jih le zagotovilo, da se bodo k nam še vračali." , V petek sta z avstrijskim ministrom za promet in |avna dela Viktorjem Klimo podpisala poseben *ejezniški sporazum. Kaj je bistvo sporazuma z "'Savo, ki je že članica Evropske unije? .. "Avstrija je članica unije in unija ima niz "nančnih programov, tudi za medregionalno sode-•ovanje in maloobmejno sodelovanje s številnimi Pr°jckti, v katere se lahko vključimo, bodisi s Popravo dokumentacije ali drugimi načini. Eden jakih, ki zadeva to okolje, je železniški odsek med £°drožco na avstrijski strani in Jesenicami, ki je konkretno omenjen v tem sporazumu." : Ali je mogoče pričakovati neposreden ali posreden vpliv tega sporazuma in sploh dogovarjanja Ified državami Srednje Evrope na gradnjo cest in Veznic v Sloveniji? "Ravno to sporazumevanje, ki je bilo tudi v ospredju vseevropske konference prometnih ministrov na Kreti, postaja vedno bolj važno. Prevladuje spoznanje, da je treba infrastrukturna omrežja zgraditi, katerih nujni del so tudi avtoceste. Pri tem je bilo zanimivo spoznanje, da rabijo vse države avtocestno omrežje prvenstveno zaradi svojih notranjih potreb in medsebojnega sodelovanja, tranzitni pomen pa je prisoten v manjši meri. Vendar moramo te avtocestne sisteme, ki služijo internim potrebam, povezovati v širše sklope in logičene celote. Tako se v vseh državah intenzivirajo avtocestni projekti, veliko več denarja za infrastrukturo pa namenja tudi Evropska unija. Evropa spoznava, da brez infrastrukture gospodarski razvoj ni mogoč. Poskusi na Vzhodu, kjer se je poskušalo zgolj z liberalizacijo ekonomije doseči napredek, niso uspeli. Če ne moreš telefonirati, če ne moreš pripeljati blaga tja, kamor želiš, če ne moreš prometno sodelovati na osnovi delitve dela in razvijati trga, tudi gospodarskega razvoja ni. "Madžarski minister Karoly Lotz je opozoril na pomen cestnega koridorja 5 preko Slovenije in Madžarske do Kijeva. Je del tega koridorja tudi modernizacija mejnih prehodov med Slovenijo in Madžarsko? "Urejevanje prometa v tem širšem koridorju 5 je povezano tudi z našimi mejnimi prehodi z Madžarsko. O tem se na tehnični ravni dogovarjamo z Madžari. Stališča se ta trenutek razhajajo, vendar upam, da bomo z dogovarjanjem in izmenjavo argumentov ter pogajanji prišli do rešitve, ki bo za obe strani sprejemljiva. • J.Košnjek, slika G. Šinik Koliko zaslužijo gorenjski župani? Zupani so pokazali plačilne listke !?*.e Kotnik iz Kranjske Gore je edini gorenjski župan, ki za svoje delo ne niti tolarja. Bohinjski župan Franc Kramar marsikateri tolar od •nne nagrade podari društvom. Profesionalni župani zaslužijo od 160 do tisoč tolarjev, nepoklicni prejemajo okoli 80 tisoč tolarjev nagrade. Šifra 00017 Priimek in irr župani pa povedali, koliko Pova, njihova nagrada. Če pa niso Ww a'' številke, si višino njihove \i a'i nagrade lahko izračunate %v ■ Na svojo plačo, nagrado ali \ Racijo nimajo prav nobenega vpli- 'jI. ki kšna y Posebej ne na stimulativni del. hf,razito subjektivna stvar. Kak* Prc's''a Pa se sploh lahko postavijo za (h\J0' au je župan uspešen ali ne, ali V/l" Surn|Jlacijo ali ne? Neka merila so rcal recimo, da se uspešnost meri izaciji zaključnih računov in programu občin, vendar... Katera občina pa sploh ima program? Razen tega se župani, ki so se zamerili občinskemu svetu, lahko kar pod nosom obrišejo za vsako stimulacijo, saj zamerljivi svetniki županu ne bodo priznali niti tolarja stimulacije. Razlike, ki jih boste opazili pri zneskih plač, so torej večinoma nastale prav zaradi stimulacije: župani, ki imajo nekaj več, imajo za seboj svetnike in komisijo, ki jim je priznala tudi stimulativni del. V celoti, 50 odstotkov ali pa deloma. Država je županom predpisala količnik po številu prebivalcev - najvišji količnik 9 imata Ljubljana in Maribor - mi pa razvrščamo gorenjske župane po poklicnem in nepoklicnem opravljanju funkcije. Na Gorenjskem imamo 4 župane -upokojence, 7 jih funkcijo opravlja profesionalno, ostali so neprofesional-ci. Župani - upokojenci vodijo občine Kranj, Bled, Šenčur in Železniki. Župan mestne občine Kranj inž. Vitomir Gros: »Dobim okoli 100 tisoč tolarjev nagrade.« Župan občine Železniki Alojzij Cufar: »Prejmem toliko, kot mi dajo. 68 tisoč tolarjev nagrade plus stimulacije ali okoli 100 tisoč tolarjev.« Župan občine Šenčur Franc Kern: »Upokojenec sem, upokojen pa nisem, saj moram še enkrat več delati. Dobim toliko, kot mi po zakonu pripada.« Župan občine Bled Vinko Gole: »Dobim toliko, kot je po zakonu mogoče. Tudi stimulacijo, kar znese okoli 120 tisoč tolarjev. V vsaki drugi službi bi vec zaslužili Župani profesionalci vodijo občine Domžale, Škofja Loka, Jesenice, Medvode, Radovljica, Tržič in Cerklje. Župan občine Škofja Loka Igor Draksler: »Dobim okoli 172 tisoč tolarjev mesečno. V nobenem primeru ni bil moj motiv za kandidaturo plača, saj sem že prej vedel, koliko bo dela in kakšne plače bodo.« Župan občine Jesenice Božidar Brudar: »Dobim 169 tisoč tolarjev in lahko povem, da bi v Koeficient 7.500 Vrednost koef.: 32,64; VP Naziv vrst« plačila Ure Procent ToCke S.flftgo Bruto •Veto 1 Redno d«1o 174.0 244.815.00 132,9/0. '0 Plačilni listek radovljiškega župana Vladimirja Černeta: brez prehrane in minulega dela 132 tisoč tolarjev... vsaki drugi službi več zaslužil.« Župan občine Medvode Stanislav Žagar: »Medvode imajo količnik 7,5 in ker nisem v dobrih odnosih s svetom, mi ne priznajo stimulativnega dela. Me tudi zelo zanima, kako se lahko županovo delo meri? Saj ne proizvajamo žebl-jev!« Župan občine Tržič Pavel Rupar: »Prejšnji mesec sem dobil okoli 180 tisoč tolarjev. « Župan občine Cerklje Franc Čebulj: »Dobim po zakonu. Moj delavnik traja 16 ur dnevno in ob tem obsegu dela zaslužim manj, kot bi na prejšnjem delovnem mestu. Dobim 228 tisoč tolarjev - brutto!« Župan občine Radovljica Vladimir Černe: »Sem specifični župan. Dobim 132 tisoč tolarjev, brez minulega dela.« Jože Kotnik: nočem vzeti niti tolarja Med neprofesionalnimi župani ali med dvajsetimi gorenjskimi župani nasploh se je edino kranjskogorski župan, sicer uspešni hotelir Jože Kotnik v korist društev odpovedal slehernemu tolarju. Noče vzeti nič, še celo sam s svojim kombijem in na lastne stroške prevaža občinske delegacije. Zakaj? Jože Kotnik: »Pred volitvami sem obljubil, da bom delal zastonj. In besedo bom držal. Vsa ta vprašanja o tem, zakaj nočem niti tolarja, mi že presedajo. Mar je res tako nemogoče, da nekdo noče nič denarja? « Neprofesionalni župani so v Naklem, v Kamniku, Gorenji vasi, Preddvoru, Bohinju, Žireh, Mengšu in v Vodicah.Župan občine Mengeš Janez Per: »Dobim okoli 80 tisoč tolarjev mesečne nagrade.« Župan občine Žiri Bojan Starman: »Prejmem okoli tisoč nemških mark nagrade v tolarski protivrednosti; kar je na uro 5 nemških mark. Zaradi plače noben župan ne bi bil pri tem delu niti pet minut.« Župan občine Kamnik Tone Smolnikar: »Mesečno znaša nagrada okoli 90 tisoč tolarjev.« Župan občine Gorenja vas Jože Bogataj in župan občine Preddvor Miroslav Zadnikar: »Okoli tisoč mark v tolarski protivrednosti.« Župan občine Bohinj Franc Kramar: »Dobim okoli 50 tisoč tolarjev.« Za bohinjskega župana smo tudi izvedeli, da marsikateri tolar od svoje nagrade podari društvom.« Župan občine Naklo Janez Stular: »Dali so mi stimulacijo in dobim okoli 74 tisoč tolarjev nagrade.« Za poklicne župane veljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih. Smiselno je njihove plače primerjati s plačami poslancev, ki dobijo okoli 320 tisoč tolarjev mesečno - kajpak brez stimulacij, ki jih poslanci dobijo za udeležbo v raznih komisijah in odborih. Pa primerjajte odgovornost župana in odgovornost poslanca, da o privilegijih sploh ne govorimo! Verjamemo, da boste tisti, ki ne marate svojega župana, rekli: »Saj ima še preveč in bi lahko kaj nazaj Erinesel.« Verjamemo pa tudi, da se odo nekateri strinjali, da plače in nagrade županov niso visoke, da so v primerjavi s poslanci - majhne. Kakorkoli ima že kdo lahko radovljiškega župana, denimo, »v želodcu«, ostaja neizpodbitno dejstvo, da je najmanj 400 občanov radovljiške občine v prejšnjem letu zaslužilo več kot njihov župan... * D. Sedej GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so imeli čez konec tedna po gorenjskih cestah kar precej dela, saj so morali 14-krat priskočiti na pomoč ob okvari vozil, 18-krat pa so morali okvarjeno ali zaleteno vozilo odpeljati na varno. GASILCI Največ hitre pomoči so morali ta konec tedna nuditi jeseniški gasilci. Tako so na pomoč priskočili ob dveh prometnih nesrečah. Ena se je zgodila na avtocesti Hru-šica - Vrba, druga pa na Tomšičevi cesti na Jesenicah. Poleg tega so na avtocesto Hrušica - Vrba vozili tudi vodo ob gradbenih delih, tehnične intervencijee pa so imeli tudi v jeseniški železarni. Za vsak primer so gasilsko stražo postavili med predstavo v Gledališču Tone Čufar, svoj rešilni avtomobil pa so tokrat uporabili 1-krat, ko so prevoz opravili za jeseniški zdravstveni dom. Dvakrat so pomagali tudi pri požarih. Enkrat je ogrozil hišo in gospodarsko poslopje v Ratečah, drugič pa hišo na Koroški Beli, kjer je izbruhnil zaradi slabe napeljave plina. Tudi gasilci v Kranju v teh dneh niso bili brez dela. Na pomoč so pohiteli stanovalcem stanovanja na Kebetovi 16, ki so izgubili ključ in tako niso mogli priti v svoje stanovanje. Da pa ne bi poškodovali ključavnice, so poklicali tudi znanega kranjskega ključavničarja Radikoviča. Sredi noči so pohiteli v stari del Kranja, na Pot na kolodvor 1, kjer je v kuhinji izbruhnil požar. O smradu po plinu so jih obvestili z Mladinske ulice, blizu trgovine Ona-on. Kranjski gasilci so pohiteli preprečiti nesrečo, vendar pa njihov aparat za merjenje plina prisotnosti le-tega ni zaznal. Kasneje so iz plinarne potrdili, da je smrdel le premaz, s katerim ob polnjenju plinskih jeklenk ugotavljajo, če je vse varno. V soboto so imeli obisk Gasilskega društva Leveč na Pomoč pa so priskočili tudi v reddvoru, koder so iz obcestnega jarka z dvigalom potegnili osebno vozilo. Škofjeloški gasilci pa so tokrat reševali iz vode, in sicer so iz reke Sore potegnili nesrečnega psa, ki je po zaslugi požrtvovalnih gasilcev za las ušel smrti. NOVOROJENČKI V Kranju se je čez (podaljšan) konec tedna rodilo skupaj 11 otrok. Od tega je na svet prijokalo 6 dečkov in 5 deklic. Najtežji je bil deček s 4.150 grami, najlažja pa deklica z 2.900 grami. Na Jesenicah pa sta se rodili 2 deklice, težji je tehtnica ob rojstvu težji pokazala 3.800 gramov, lažji pa 3.400 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli v teh dneh po posameznih oddelkih naslednja števila urgentnih primerov: največ hitre pomoči potrebnih ljudi je bilo tudi tokrat seveda na kirurškem oddelku, in sicer 114, na internem oddelku jih je bilo tokrat 39, na pediatriji 27, na ginekologiji pa imeli poleg dveh že omenjenih (poroda) še 5 urgentnih primerov. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SR BESNICA R1 V blejskih vrtcih Svet soglašal z dodatno zaposlitvijo Bled - Občinski svet je na seji prejšnji četrtek potrdil sistematizacijo delovnih mest v vrtcih Vzgojnovarst-venega zavoda Radovljica na območju blejske občine in soglašal s predlogom zavoda, da bi v vrtcu na Bledu za polovični delovni čas dodatno zaposlili kuhinjsko pomočnico. Letos je v 22 oddelkih skupno 424 otrok, od tega v vrtcu na Bledu 300, na Bohinjski Beli 15 in v Gorjah 109. Število oddelkov je letos enako kot v prejšnjem šolskem letu. Ker je v Vrtcu Bled letos več otrok, starih do treh let (lani jih je bilo 48, medtem ko jih je letos 75), so za polovični delovni čas dodatno zaposlili varuhinjo. V kuhinji blejskega vrtca, kjer pripravljajo hrano za otroke in zaposlene v vrtcu na Bledu in na Bohinjski Beli, Štiri zaposlene ob naraščanju števila otrok ne zmorejo same vsega dela, zato je ravnateljica potlej, ko je ponovno preverila normative, zaprosila občino še za dodatno polovično zaposlitev kuhinjske pomočnice. • CZ. Protest tržiških svetnikov Tržič, 5. oktobra - Tržiški svetniki Vito Primožič (SKD), Jožko Kuhelj (SLS) in Milan Gregorčič (SNS) so zahtevali, da tržiški radio objavi njihov javni protest. Z njegovo vsebino so seznanili tudi člane občinskega sveta na seji ob koncu septembra. Kot so zapisali, so se želeli udeležiti zbora krajanov v Podl-jubelju 26. septembra 1995, vendar jim sklicatelji zbora niso dovolili vstopa v dvorano. O njihovi prisotnosti so se odločali z glasovanjem, ki pa so ga po njihovih trditvah ljudje iz vodstva KS predstavili napačno. O tem so na kratko razpravljali pod točko razno tudi svetniki, med katerimi je bilo slišati celo nekaj medsebojnih obtožb. Tako razdeljenost mnenj je povzročila nameravana izgradnja bencinskega servisa v Podlju-belju na območju vodnega zajetja Črni gozd, čemur podpisani svetniki nasprotujejo. Kljub številnim zasedanjem ter razpravam za in proti je zaenkrat jasno le to, kdo kali pitno vodo v zajetju, bolj motna pa je slika o opredeljenosti ljudi do sporne gradnje v Podljubel-ju. • S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN Bled je še brez-občinskega praznika Začetek pisane zgodovine ali začetek zatiranja Predlog, da bi blejska občina praznovala 10. aprila, na nedavni seji občinskega sveta ni dobil potrebne dvetretjinske podpotf' Bled - Občinski svet je zavrnil predlog komisije za pripravo statuta in poslovnika, da bi za datum občinskega praznika določili 10. april, dan, ko najstarejši ohranjeni pisni dokument (darovnica nemškega cesarja Henrika II. Brixenškim škofom iz leta 1.004) prvič omenja Bled. V občini so prejeli tri predloge za datum občinskega praznika. Svetnik Jože Sku-mavec je predlagal, da bi občina praznovala 11. decembra, na dan, ko se je pred 122 leti v vasi Grad na Bledu rodil prof. dr. Josip Plemelj, veliki matematik, najznamenitejši naravoslovni intelektualec svojega časa, prvi rektor Slovenske univerze, mož, po katerem se od 1972. leta dalje imenuje tudi blejska osnovna šola... Krajevna skupnost Bled in krajevna borčevska organizaciji sta Občinski svet Kamnik predlagali, da bi krajevni praznik 17. julij postal tudi praznik vse občine. Kot navajata v utemeljitvi, je 17. julija 1941. leta prebivalstvo Bleda prek mladine javno izpovedovalo svojo nacionalno in socialno pripadnost. Mladi so takrat na stolp grajskega kopališča izobesili zastavo, na cesto z Bleda proti Lescam napisali proti-nemška gesla in po kraju nalepili in raztrosili lepake s pozivom na upor proti okupatorju. Svetnik Mirko Vovk je predlagal, da bi občina Bled praznovala 10. aprila, na dan, ki po doslej znanih Eodatkih pomeni rojstni dan leda in začetek njegove pisane zgodovine. Najstarejši gisni zgodovinski dokaz o ledu, to je darovnica nemškega cesarja Henrika II. Brixenškim škofom, namreč nosi datum 10. april 1.004. 10. april nima političnih razsežnosti nJ?m naj bi poimenovali kakšno ulico, trga ali podob- Komisija za pripravo statuta in poslovnika (vodi jo svetnik Franc Kindlhofer) je ob zadržanosti enega svetnika soglasno sklenila predlagati občinskemu svetu za datum občinskega praznika 10. april. Dogodek iz leta 1.004 je po mnenju komisije že dovolj odmaknjen, nima političnih razsežnosti in bi ga lahko vsi praznovali pa tudi darilna listina ie napisana v nevtralnem, latinskem jeziku. Za datum 17. julij so bili v komisiji mnenja, da ni najprimernejši za občinski praznik, saj dogodek, pri katerem je akcijo vodila komunistična partija, verjetno ne bi združeval vseh občanov. Kar zadeva Skumavčev predlog, je komisija menila, da prof. dr. Josip Plemelj zasluži, da se ga občina primerno spomni. Po Promet in bistro jutri na dnevnem redu Po osmih urah in obravnavi desetih točk dnevnega reda so sejo sveta v sredo prekinili. Nadaljevali pa bodo jutri, 11. oktobra, popoldne. Kamnik, 10. oktobra - Pravzaprav bi v sredo, 4. oktobra, na osmi seji občinskega sveta Kamnik najbrž lahko obravnavali vseh 14 točk dnevnega reda in sejo po osmih urah normalno sklenili, če ne bi kar četrtino časa porabili za odmore. Časovno je sejo zapletla najbolj razprava o nakupu poslovno-stanovanjskega objekta z zemljiščem, deloma pa tudi županov podpis poroštvene pogodbe o zavarovanju kredita pri SKB. Tako so po desetin točkah dnevnega reda, kjer je treba poleg že omenjenih dveh poudariti še, da so sprejeli med drugim tudi osnutek odloka o določitvi datuma praznika občine Kamnik. Predlagan je 29. marec, ko je bil na Sutni v Kamniku leta 1874 rojen Rudolf Maister. Bili so tudi drugi predlogi (sedanji praznik, pridobitev mestnih pravic, ustanovitev čitalnice), vendar so se vsi strinjali, da v javno razpravo predložijo rojstni dan Rudolfa Maistra. Zaradi predloga župana, da se v mestnem jedru odkupi poslovni stanovanjski objekt Kolodvorska 17 in Šutna 46 z zemljiščem pa se je med sejo na primer moral sestati tudi odbor sklada stavbnih zemljišč. Šlo je za to, in predlog o odkupu objekta so nazadnje po več čem pa je bila polemična rapzrava o poroštvu, ki ga je župan podpisal za zavarovanje kredita za Veliko planino - Zaklad narave, d.o.o., pri SKB, d.d., Ljubljana. Šlo je za 15 milijonov tolarjev kredita, za katerega pa je skupščina kot triurni razpravi (vključno Zaklada narave, d.o.o., imela z odmori) tudi sprejeli, da je bila vrednost objekta ocenjena na 303 tisoč mark. Po precej živahni in burni razpravi so se sporazumeli, da bo prva tretjina plačana do konca oktobra letos iz naslova nakupa socialnih stanovanj in deloma profitnih stanovanj. Vendar naj bi denar za socialna stanovanja vrnili v stanovanjski sklad, uprava pa naj bi iskala čimbolj ugodne možnosti za prodajo prostorov v tem objektu. Sicer pa bi drugo tretjino plačali do konca januarja prihodnje leto (z razumevanjem in sklepom sklada stavbnih zemljišč), tretjo tretjino pa dva meseca po sprejetju proračuna občine Kamnik za prihodnje leto. Morda ša bolj živahna kot o odkupu objekta z zemljiš- za banko drugačen sklep. Zato so na seji sprejeli naslednje tri sklepe: Podpis poroštva (župan ga je že podpisal) ni v skladu z 68. členom statuta, zato občinski svet za to ne daje soglasja. Če SKB banka ne bo upoštevala sklepov skupščine Zaklada narave z dne 17. maja letos, naj župan skuša dobiti drugega kreditorja. Občinski svet pa bo na izredni seji obravnaval razvoj in vse kar je z njim povezano za Veliko planino. Jutri popoldne ob 16. uri na seji pa bosta osrednji točki dnevnega reda program realizacije 4. variante prometne študije iz leta 1987 in informacija o gradnji bistroja v večnamenski športni dvorani. • A. Žalar Dvajsetletnica društva vzdrževalcev Kranj, 10. oktobra - Letos praznuje Društvo vzdrževalcev Slovenije 20-letni-co ustanovitve. Sprva je delovalo v okviru organizacije YUMO, od leta 1990 pa je v samostojnem neprofitnem društvu povezano več kot dvesto podjetij iz Slovenije in tujine. Povezuje več kot tisoč vzdrževalcev, ki jim društvo omogoča boljši pretok informacij ter izmenjavo strokovnih znanj in izkušenj. Glavna dejavnost društva je izobraževanje članov na strokovnih seminarjih in ekskurzijah ter izdajanje strokovne revije Vzdrževalec v 1500 izvodih šestkrat letno. Pred petimi leti je društvo prvič organiziralo srečanje vzdrževalcev Slovenije. Na letošnjem srečanju, ki bo 12. in 13. oktobra 1995 v hotelu Planja na Rogli, pričakujejo več kot 400 udeležencev in 40 razstavljalcev. Srečanje je namreč namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju vzdrževalcev, razstavi proizvodov za vzdrževalce in vzdrževanje, obenem pa tudi družabnosti in proslavitvi 20-letnega jubileja društva. • S. Saje no, ni pa najbolj primerno, da bi na njegov rojstni dan določili občinski praznik. LDS: istočasno o prazniku in simbolih Čeprav občinski odbor liberalne demokracije Bled na predlog komisije za pripravo statuta in poslovnika načelno ni imel pripomb (če je le datum zgodovinsko preverjen), pa je občinskemu svetu predlagal, da bi to točko umaknil z dnevnega reda nedavne seje. V odboru namreč menijo, da naj bi zaradi usklajenosti datuma občinskega praznika s simboli počakali še na predlog komisije, ki "pretresa" predloge za občinski grb in zastavo, in da bi potlej istočasno sprejeli odlok o občinskem prazniku in simbolih. Liberalni demokrati so še predlagali, da naj bi 17. julij še naprej ostal praznik krajevne skupnosti Bled, s katerim bi se spomnili dogodkov iz polpretekle zgodovine in naznanili začetek glavne turistične sezone. Slavnega rojaka prof. dr. Josipa Plemlja naj bi se po njihovem mnenju spomnili s tekmovanjem matematikov in fizikov na Bledu, sprejeli pa naj bi tudi odlok o spominskih dnevih krajevnih skupnosti, katerim bi zavezali občino,fl bi sodelovala tudi pri kraje nih praznovanjih. Svetniki so odločili: 10. april (še) ni praznik Občinski svet je predl<| liberalne demokracije in je točko uvrstil na dne^J red, že razprava pa je p°". zala, da predlog komisije If bo dobil potrebne dvettfj jinske podpore. V razpravi! bilo med drugim slišati, 0 darovnica nemškega cesajl Henrika II. Brixenškim & fom pomeni začetek slove" ^ kega zatiranja, da bi občinskim praznikom tnof' zaznamovati tudi začet6 glavne poletne turistične zone, da bi se po vzoru veCU občin s praznikom spomniti pomembnih doni-čih mož... Ko so syetn«j spoznali, da tudi komisija, . bi jo razširili s predstavi^ političnih strank, ne bi mof^ uskladiti različnih predlog0^ kot je za demokrat') glasovali in od'^ normalno čili, da 10. april ni občinsj praznik. Župan Vinko Gol* J. bil tudi tokrat zelo pragtf>aL čen: "Zame je najbolje, praznika sploh ni. Ima?j, veliko drugih pomembne)'1 problemov."C. Z Jutri seja sveta mestne občine Kranj O regijski deponiji in Planiki Kranj, 10. oktobra - Za bi do zagona regijske dep<>' oktober so napovedane nije sedanje deponije upof' kar tri seje sveta mestne a bij a le vse občine« občine Kranj. Prva je bila podpisnice pisma, predlaga minulo sredo, druga bo jutri, tretja naj bi bila 25. oktobra. Na jutrišnjem snidenju svetnike čaka kar nekaj "težkih" točk. Za ogrevanje župan Vi Ea tudi izdelavo kriterij^ ot osnove za določitev »p izračun rent zaradi oškodo-vanja okolja. Po hitrem postopku m bi kranjski svetniki jut*1 tomir Gros predlaga debato sprejeli odlok o občinske^1 o izdelavi razvojnega pro- prazniku, ki naj bi bil jekta Celostni razvoj pode- decembra, na obletnic0 želja in obnova vasi Prešernovega rojstva, r^' (CRPOV) za krajevno veljavili naj bi odlok skupnost Jošt, nakar bodo poslovnih stavbah in pr°?' svetniki obravnavali pismo torih, spregovorili o pre^' o nameri o skupnem pris- nitvi sodelovanja Adidasa topu k projektu gospodar- Planiko in o posledic^ jenja z odpadki v regiji, to izgube dela, dovolili župa' •je gradivo, s katerim se ta nu skleniti odškodninsK mesec spopadajo vsi ob- pogodbe z lastniki zemlji^ činski sveti na Gorenjs- ob obnovljeni Oldharns* kem. Na besedilo pisma cesti in Cesti Staneta W. ima kranjski župan nekaj garja, če omenimo le na). pripomb oziroma spremin- pomembnejša gradiva, * jevalnih predlogov; tako se jutri čakajo kranjske sve med drugim ne strinja, da nike. H. J. Pristava pri Tržiču, 10. oktobra - Dela pri posodabljanju ceste med naseljema Pristava in Križe, ki so jih zaradi pomanjkanja denarja poleti prekinili, se nadaljujejo po sprejetju proračuna občine Tržič. V njem so namreč namenili za dokončanje te ceste 16 milijonov tolarjev. Delavci SGP Tržič sedaj polagajo robnike na odseku proti odcepu za naselje Podvasca, še ta mesec pa naj bi bila cesta v celoti pripravljena za polaganje asfalta. Tega si najbolj želijo domačini in tisti prebivalci, ki se iz kriške smeri vozijo na delo v Tržič. • S. Saje Seja bohinjskega sveta 0 mali elektrarni in komunalnih problemih Bohinjska Bistrica - Ob- glavskega narodne činski svet bo na današnji parka. Na dnevnem re seji obravnaval problemati- so tudi komunalna Vr0 \q ko male vodne elektrarne, matike v občini, sklep0, ki jo na Bistrici v Bohinjski poročilo o uvajanju proje Bistrici gradi skupina, v ta celostnega razvoja p°as\ kateri je tudi predsednik želja in obnove ya občinskega sveta Jože Cve- (CRPOV) v krajevni skujK tek. Na sejo so povabili tudi nosti Koprivnik - Gorju^ predstavnika občanov s konzorcijska pogodba Zoisove ulice v Bohinjski izgradnjo regijskega o° 0 Bistrici in predstavnika in- gališča odpadkov , odlo^ vestitorja Francija Mencin- organizaciji in delovn gerja. Svet bo (ponovno) področju občinske uPr cj- razpravljal o stališčih ob- in pravilnik o sistematiz . činskega sveta do predlaga- ji delovnih mest v Vzgoj ^ neea zakona o lastninskem varstvenem z a vo nega preoblikovanju družbenih turističnih podjetij z nepremičninami na območju Tri- Radovljica za letošnje Š°'S ko leto. £ p Hdi H® ftju Nil lem, H ctf»i*i A težavah in pred steča-j^'je vseh dvajset zaposlenih klavcev na čakanju oziroma Q.Zavoda za zaposlovanje romajo nadomestilo, ki zna-j* okoli 30 tisoč tolarjev me-Vendar - če smo natan-r": niso vsi delavci presežki, g11 en mizar MIRE, invalid % stopnje, ki je v Almiri Jfslen že 20 let, ni ne prese-* ne na zavodu in že devet l*secev ni prejel niti tolarja. °d nikoder! 35-letni mizar J eden tistih neverjetnih primerov v naši delovni praksi, ki i^jo, kakšna pravna država J. Avenija! Invalidi, sindikal-\ ^upniki in starejši delavci, 1 jjrn manjka pet let do Pokojitve, imajo tako imeno-zakonski izločilni kriterij, a.r Pomeni, da v nobenem ^eru ne morejo biti tehno-f*1 presežki. V redu! A kaj njimi dogaja tedaj, ko je rJa Pred stečajem? Ha % ostan sodelavci gredo J* Zavod in prejemajo vsaj l*r°mno mesečno nadomesti-.. > delavci z izločilnim kriter- je država na firme prenesla breme teh zaposlenih. Delavec v radovljiški Miri kljub vsemu vsak dan prihaja na delo in je tako ostal edini zaposleni v tej firmi, saj presežek ne more biti. Vsi zaposleni se vračajo na pogodbeno delo, predvideva pa se, da bo nekdo - zdaj imajo začasnega direktorja, ki prihaja iz Škofje Loke - za Miro vendarle predlagal stečajni postopek. A to ni tako lahko, kajti tudi uvedba stečajnega postopka se mora - plačati. Stroški stečaja morajo biti vnaprej pokriti... Mira ima blokiran žiro račun, a nekaj premoženja, vsaj prostore in stroje. Ko se pogovarjamo z zaposlenimi, pravijo, da bi s preselitvijo na sedanjo lokacijo njim moralo pripadati tudi zemljišče, a žal ni vknjiženo. Večji upniki so poplačani, kot največji upniki so ostali edinole - zaposleni. Firma Mira seveda tudi vsem ostalim zaposlenim dolguje za kar šest mesecev plač, a na najslabšem je mizar -invalid, ki že devet mesecev ni prejel - ničesar! Kako živi mizar, ki vsak dan hodi na delo, čeprav že devet mesecev ni prejel ničesar? Zamahne z roko, saj v tem neprijetnem in za mladega delavca že žaljivem položaju noče nobene publicitete. Pa saj ni treba ugibati, kaj si misli mladi domačin, Radovljičan o lastni državi, ki se tako rada razglaša za socialno in pravno! Če bi bilo v tem brezizhodnem položaju kaj res pošteno, bi bilo najbolje, da bi vzel kar stroje, ki so ostali. A kaj, ko bi pravna država v tem primeru takoj reagirala... • D.Sedej Prvi teden šole za ravnatelje v Radovljici Management za ravnatelje Edina šola za ravnatelje v tem delu Evrope poteka že peto leto. Naslednja najverjetneje na Visokem. Tokrat vključneh 13 gorenjskih ravnateljev. Radovljica, 6. oktobra - V bo po letu 2002 pogoj za petek se je končal prvi del opravljanje ravnateljske funk Te. Pa ne prejemajo ničesar! lavnnološki presežki so ti de-jg^1 lahko le z lastnim soglas- Pot' 3 P°dp'šeJ° soglasje, £aern izgubijo vse pravice na v°du za zaposlovanje. Tako sicer celoletnne šole za ravna telje, ki v organizaciji Ministrstva za šolstvo in šport deluje že peto leto. Tokrat se je udeležuje kar 108 ravnateljev osnovnih, srednjih šol in vrtcev, ki se bodo po enoletnem usposabljanju pridružili tristotim kolegom, ki so se v cije, se je letos prijavilo kar 300 kandidatov. "S tovrstnim izobraževanjem smo začeli pred več kot petimi leti, ko je mag. Marija Velikonja, pionirka na tem področju, ugotovila, da ravnateljem samo pedagoško znanje ne zadošča več," je povedala preteklih petih letih že uspo- Justina Erčulj, vodja progra-sobili za managersko vodenje ma šole za ravnatelje, sicer pedagoških ustanov. V šolo, ki ravnateljica osnovne šole na GORENJSKE KORENINE Sto let Terezije Lipovec A Radovljica, 7. oktobra - V *togu svojih domačih je v ™edeljo praznovala stoti lastni dan Terezija Lipovec. X domu dr. Janka Benedika, *J*f živi zadnjih sedem let, J1«* jo obiskali v soboto, ko ja ji tja prišla čestitat blejski JuPan Vinko Gole in pre-5,Sftdnik občinskega sveta 'fanc Pelko. Pravo praznote s torto in programom j** so v domu za ostarele opravili za vse oskrbovance v petek. • pestre, ki skrbijo za Terezijo ^'Povec zadnja leta, vedo Predati, da je zelo skromna, Pa glede na visoko starost še ^lernno čila, saj v glavnem ^°re skrbeti zase. Da pa ji "l vseeno tudi za druge, smo se JfPričali tudi v soboto, ko je .karala medicinsko sestro, ki £ Prišla k njej."Spet si kadila," J[ le pštela, "to ni dobro. Moj \\} je zaradi kajenja umrl že uolgo nazaj." Terezija Lipovec, Kurijeva s Polšice po domače, je povedala, da se v domu za ostarele dobro počuti. Dobro je, pravi, za večerjo ima najraje kavo in kruh, najbolj pa je vesela, ko jo prideta obiskat hčeri. Katrca iz Bohinjske Bele pride vsak ponedeljek, druga, Angelca, pa zdaj živi v Novi Gorici in pride na obisk vsakih štirinajst dni. Moža, ki je delal pri železnici na Jesenicah, je izgubila pred petindvajsetimi leti. Poročila se je pri dvaintridesetih in pravi, da je imela vedno trdo življenje. Kot najmlajša je morala že zgodaj od doma "služit" k bližnjim bogatim kmetom, kasneje se je preživljala s težkim fizičnim delom. Pripoveduje, kako je včasih z drugimi dekleti nabirala gozdne jagode, tudi po več kot pet litrov na dan so jih prinesle na Bled, kjer so jih potem kupili tisti, ki so imeli denar. V domu dr. Janka Benedika v Radovljici pravijo, da pričakujejo, da bodo s Terezijo Lipovec praznovali kar sto deseti rojstni dan. Ona pa je ob tem pogledala nas, mlajše, zmajala z glavo, in nas posvarila: "Kar pazite se, Matildi se nihče ne more odkupiti." • M.A. zlati jubilej Gabrijele in Ivana n'3"!, 9. oktobra - V C t sta s svoici proslavi- j 50-letnico skupnega živili« Ivan in Gabriela jTistov iz Kovačičeve 6 v <&"ju. Gabriela je bila j/ckova s Kostanjevice na yjj|su, Ivan pa Boštjanov iz v!?e- Spoznala sta se med j/JIno na prisilnem delu, J;t0«ila pa potem 6. okto- in,Vimskovem. Dva sinova a "cerka so se jima rodili in j»;^es imata pet vnukov. |j *0jnino je Ivan dočakal k .Personalni referent v /°jektu Kranj, Gabrijela Je bila pred vojno ■i potem pa gospodinja. čez scdemdeset sta danes še kam ob njunem zlatem jubi- te^: avita, da je bilo še naj- kar pri močeh. Ivan mora leju se pridružujemo tudi v bilo P° V0Jni> čeprav je čimveč hoditi, kar pa mu ni Gorenjskem glasu z željo za Vsak t ^a v življenju še dosti odveč, Gabriela pa najraje zdravje na njuni skupni živl- rsnih preizkušenj. Oba že doma pogospodinji. Čestit- jenjski poti še naprej. • A. Ž. Bledu. Pred petimi leti je šola dobila današnjo obliko, povzeto po anglosaksonskem vzoru, kjer so takšne šole že povsem uveljavljene. Cilj programa je med drugim razvi-janje sposobnosti za načrtovanje lastnega razvoja in razvoja zavoda, da se poveča učinkovitost, usmerjanje v izmenjavo izkušenj in samoizobraževanje. Delo poteka v sedmih skupinah s po osemnajstimi slušatelji: v štirih skupinah so ravnatelji osnovnih in glasbenih šol ter šol s prilagojenim programom, v eni skupini ravnatelji srednih šol in dijaških domov in v eni ravnatelji vzgojnovarstvenih ustanov. Letos pa se v šoli za ravnatelje prvič izobražuje tudi pilotska skupina učiteljev, ki želijo nekoč zasesti ravnateljska mesta. Organizatorji načrtujejo, da bodo na ta način managerska znanja odslej posredovali tridesetim učiteljem letno. "Že tri leta sem pomočnica ravnatelja v osnovni šoli v Gorenji vasi, in ves čas čutim potrebo po tovrstnih znanjih in vedenjih, predvsem kot primanjkljaj pri delu z odraslimi," je povedala ena od udeleženk šole za ravnatelje, Ivica Oblak iz osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. "Ker sem sodila, da sem se pri delu z otroki, za katerega sem strokovno usposobljena, nekako iztrošila, sem se odločila za dodatno izobraževanje v tej smeri, na poročju vodenja torej. Sodim, da tisti, ki prihajamo iz učiteljskih vrst, v večini nimamo dovolj znanja, da bi brez težav vodili pedagoške kolektive. Tistim pa, ki so pri ravnateljevanju posebej uspešni, šola pomeni teoretično potrditev praktičnih dosežkov. Poleg tega, da nam tu priporočijo prinerno literaturo, si s kolegi izmenjamo ogromno izkušenj in informaciji, zato lahko po prvem, uvodnem delu, rečem, da sem zelo zadovoljna. Ne sam z znanji in vedenji, ki ji sprejemamo, temveč tudi s pogoji.dela. Sindikalni izobraževalni center v Radovljici je namreč odličen kraj, kjer se človek lahko v miru posveti študiju in razmišljanju, združi organizirano izobraževanje in individualno delo. Šola poteka na teoretičnem in praktičnem nivoju v obliki šestih štiridnevnih modulih,letos še zadnjič v radovljiškem Sindikalnem izobraževalnem centru. Prihodnje leto se bo namreč edina šola za ravnatelje v Sloveniji najverjetneje preselila v Tavčarjev dvorec na Visoko v Poljanski dolini. • M.A. ZRCALCE, ZRCALCE. Če županu svetnik ni všeč... Gros proti Kleču Svetnik Matevž Kleč se je županu Grosu očitno zameril še v času, ko je bil Kleč še pomočnik sekretarja za družbene dejavnosti, Gros pa predsednik skupščine občine Kranj Človek ne ve, ali bi se ob prebiranju "korespondence" med kranjskim lupanom Vitomirjem Grosom in svetnikom Matevlem Klečem nasmejal ali zjokal. Na koncu pride do spoznanja, da stvar ni smešna, jokati pa se tudi ne splača. Morda bi bil najboljši izraz razočaranje. Svetnik Matevl Kleč (SKD) je bil v obstoju prejšnje kranjske občine pomočnik sekretarja za drulbene dejavnosti, po razkosanju občine na pet novih, se je zaposlil v upravni enoti Kranj. Toliko za razumevanje, čeprav za njegovo funkcijo v svetu mestne občine Kranj to ni pomembno. Svetnik namreč na seji sveta lahko sprašuje, predlaga, soodloča - za to so ga ljudje pravzaprav tudi volili. In svetnik Kleč je vprašal. Že na 3. seji sveta 29. marca letos je vprašal lupana Grosa, na podlagi katere sistemizacije, razpisa, od kdaj in za koliko ur je v občinski upravi zaposlen gospodar športnih objektov Branko Terglav ter na podlagi katerega zakona in od kdaj je Franc Golorej pomočnik lupana. Župan Kleču seveda ni takoj odgovoril, Čeprav bi bilo najpreprosteje. V pismenem "odgovoru" je Kleču odgovoril s protivpraŠanjem: za koga sploh sprašuje -ali za Terglav a ali za Goloreja. Pa je Kleč vprašanje na eni naslednjih sej "preciziral". Odgovor je dobil na 7. seji sveta 4. oktobra, torej po šestih mesecih, pa še tega skrajno čudnega in "okrancljanega". Župan Vitomir Gros je namreč zapisal: G. Golorej Franc je na občini Kranj zaposlen od 20. 12. 1992 na osnovi Zakona o delavcih v državnih organih. IS Občine Kranj ga je imenoval za pomočnika sekretarja za gospodarstvo. Imenovan je bil na enak način, kot so bili že imenovani pomočnik sekretarja za finance, pomočnica sekretarja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in pomočnik sekretarja za družbene dejavnosti g. Matevž Kleč, ki je bil imenovan avgusta 1991. Razlika je le v tem, da so vsi, ki so bili imenovani za pomočnike sekretarjev, izpolnjevali pogoje za zasedbo teh delovnih mest, razen g. Kleca, ki ima višjo strokovno izobrazbo, medtem ko je zahteva delovnega mesta visoka strokovna izobrazba. G. Kleč tudi do 31. 12. 1994 ni predložil potrdila o opravljenem strokovnem izpitu, ki je predpisan za delavce v državni upravi in pravosodju, čeprav je Občina Kranj dne 6. 7.1993 Višji upravni šoli plačala 18.000 sit za seminar na pripravo strokovnega izpita za g. Kleč Matevža. Za pomočnika Župana sem g. Golorej Franc imenovat 30. 12. 1994. Razen zgodovine lastne zaposlitve v stari občinski hiši torej svetnik Matevl Kleč tudi 4. oktobra ni dobil konkretnega odgovora za svoje vprašanje. Ne o zaposlitvi županovega pomočnika (na podlagi katerega zakona), še manj o zaposlitvi Terglava. Enako neuspešen je bil svetnik Kleč tudi z vprašanjem na 5. seji sveta: Kdo imenuje direktorja JP Komunala Kranj, glede na objavljen razpis v medijih? Županov odgovor je bil kratek: V skladu s 27. členom Zakona o gospodarskih javnih službah ter 17. točko Sklepa o organiziranju J P Komunala Kranj imenuje direktorja ustanovitelj. Kleč seveda tudi s tem odgovorom ni bil zadovoljen, pa ga je župan 4. oktobra takole "dopolnil": Svetnik g. Matevl Kleč kot bivši vodilni delavec Občine Kranj, ki je bil prisoten tako na koordinacijah, kolegijih in sejah Izvršnega sveta, bi brez dvoma moral vedeti, da direktorja JP Komunala Kranj imenuje ustanovitelj... Svetnik Matevž Kleč je bil tudi prisoten na 185. seji IS Občine Kranj, ko je bil g. Jože Pešak imenovan za v.d direktorja JP Komunala Kranj... Sprašujem se, kaj je g. Kleč počel na 185. seji IS oziroma če ne razmišlja tako, kot je zapisat g. Stane Boštjančič v zadnjem stavku svojega članka "Sveta trojica ali recept za nove obdavčitve nedolžnih", objavljen v časopisu Gorenjski glas 19. novembra 1993 in ki vam ga prilagam. Torej poskus diskreditacije namesto konkretnega odgovora. Razen tega Kleca in drugih zagotovo ni zanimalo imenovanje Jožeta Pešaka, ki le več mesecev ni direktor JP Komunale, pač pa razpis in imenovanje novega direktorja, ki ga je v imenu ustanovitelja opravil lupan Vitomir Gros, družno z ostalimi štirimi "kranjskimi" lupani. Da pa nima smole s svojimi vprašanji samo Matevl Kleč (ima pa je največ), potrjuje tudi županov odgovor na vprašanje svetnika Staneta Boštjančiča v zvezi Z razpisom za direktorja JP Komunala Kranj avgusta 1994. Župan je odgovor preprosto prepustil zadnjemu predsedniku izvršnega sveta Petru Oreharju, ta pa je pojasnil, da so vsi spisi ostali na občini, iz njih se da ugotoviti, kakšni so bili postopki po objavi razpisa. Županu je Še priporočil, naj mestnemu svetu čimprej predlaga sistemizacijo, da bo lahko namestil uslulbence, ki bodo obvladali kadrovske zadeve in znali brati spise... Kdo ima koga za norca oziroma kako se bo končal dvoboj med Grosom in Klečem? Sprejemamo stave. Tisti, ki bo napovedal pravi izid, bo šel za nagrado z nami na sejo mestnega sveta. Čez dve, tri leta, seveda. • H. J. IZ GORENJSKIH OBČIN V Davči so stopili skupaj Kaste solidarnosti V Davči se dobro zavedajo, da se ne gre zanašati na pomoč drugih, zato najhujše rešujejo sami. Med najhuje prizadetimi v septembrskih neurjih so zagotovo v Davči, in ker se zima neusmiljeno približuje, hite, da bi rešili najhujše probleme. Kako iznajdljivi so pri tem, kako dobro organizirani, ter predvsem kakšna solidarnost se pokaže v stiski, najbolje kaže primer reševanja dostopa k domačiji Majdelcu na Podporezen. pomagali z rabljenimi železniškimi pragovi je že na prvem komisijskem ogledu dal inž. Čop iz Območne vodne skupnosti Gorenjske in nam predlagal, da se pozanimamo, ali bi jih bilo ob rekonstrukciji proge na Primorskem mogoče dobiti. Vso zahvalo in priznanje si zaslužijo Slovenske železnice in vsi tam odgovorni, ki so nam takoj prisluhnili, ter nam podarili 4000 teh pragov, in oddelek za zaščito ter reševanje ministrstva za obrambo, ki je poravnal stroškeprevoza do škofje Loke. Graditve podpor - kast smo se lotili le po ustnih navodili, brez tovrstnih izkušenj, in rečem lahko, da smo se tega morali najprej naučiti. Svetovala sta nam strokovnjaka iz Lokain-vesta in ocene prve zgrajene kaste vsebujejo samo pohvale. Celo več: zgrajene Lojze Jelene Brez dvoma ima največ zaslug za učinkovito reševanje in odpravljanje posledic po-vodnji v Davči predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Jelene, ki se je v zadnjem mesecu po neurju v celoti posvetil temu delu. "Idejo za to, da bi si lahko Blaž Prezelj Blaž Prezelj, mladi gospodar pri Manjdeljcu: "Na pomočjo, s katero so se izkazali Davčani, sem presenečen in seveda vesel. Največ zahvale gre Lojzetu Jelencu in županu občine, ki sta to vse organizirala, in seveda vsem udarnikom, ki nam pomagajo. Pred dvema tednoma še nisem verjel, da nam bo res odprta pot, kar je najvažnejše, da se življenje ne ustavi, vse ostalo pa lahko počaka pomladi. Še enkrat: za vse prisrčna zahvala!" Jernej Čemažar, lastnik gradbene mehanizacije v Davči, s katero so opravili levji delež dosedanjih popravil: Jernej Čemčar "Kot domači, je jasno, da bo najprej poskrbel v domačem okolju. Z reševanjem smo začeli že, ko je voda začela naraščati, potem pa v sodelovanju s krajevno skupnostjo načrtno pri odpravljanju najhujših posledic. Pozneje smo napravili program potrebnih del in se z občino tudi pogodili. Vse od poplav delamo praktično z vsemi štirimi stroji po vse dneve ves dan, od svita pa pogosto tudi pozno v noč, razen v najslabšem vremenu, ko to ni bilo mogoče." Marjan Peternelj iz Davče: "Za delo pri odpiranju ceste k Prezljevim lahko rečem samo, da so dela potekala organizirano, zato so temu primerni tudi učinki. Franci Bevk Veliko bo narejenega ob minimalnih stroških, in to je najpomembnejše. Vso pohvalo krajevni skupnosti in občini, ki sta vse to organizirali. "Franci Bevk, iz Davče: "Meni se zdi normalno, da priskočimo na pomoč, če se komu kaj hudega zgodi. Nikdar se ne ve, koga bo naslednjič doletelo, in prijetna je zavest, da v stiski ne ostaneš sam. Božo Prezelj pa bi si zaslužil, da mu v obliki oprostitev davkov in prispevkov priskoči na pomoč tudi širša skupnost. Največ zaslug za to, da se je tako učinkovito pomagalo, pa gre krajevni skupnosti in njenemu predsedniku." Podjetju za urejanje hudournikov gre zahvala V zvezi s pritožbaflj! nekaterih, ki so bile objavi* jene v našem časopisu V° naslovom "Bagerji so spry*; le stali," je želel Aloj* Jelene povedati naslednji mnenje: "Z vso odgovor* nostjo lahko trdim, da sej* ob tokratnem neurju P0an se vpišejo tudi odrasli." j Lani ste uvedli tudi glasbeno pripravljalnico, se je obn*s ^ "Prvo letos je bilo zanimanja kar za dva razreda, otroci pa ^ glasbo spoznavali z Orffovimi inštrumenti. Čeprav je to ^ pripravljalnica za vpis v Glasbeno šolo, pa je letos zanim3 t manj, čeprav smo kot mentorja povabili Daneta Selafl glasbenega oddelka v NUK." deK V katerih skupinah pa imate še prostor? "Predvsem je prostor je še v tečaju fotografiranja, ativnega oblikovanja, v tečaju snemanja z vidco kamero, i^jj pa letos povprašujejo po vpisu za gledališko šolo, vendar bo spet prihodnje leto. Ce bi namreč vpisovali vsako leto, ka ^ glede na zanimanje pač lahko, bi takoj imeli štiriletno gleda šole, kar pa je zaenkrat povsem nemogoče." , ^ Letos je šolnina za tečaje višja. Bi bil to lahko vzrok, ddJe nekatere tečaje manj zanimanjal j„0 "Mislim, da ni. Sicer pa starši vedo, da je možno š°' plačati v štirih obrokih. Tudi cena je razmeroma nizka, ce ^ polovico nižja kot za enake tečaje v Ljubljani. Res pa jc tuo < ^ so se prejšnja leta tečajniki lahko vpisovali vse leto, zdaj P ^ii drugo leto želimo imeti skupine sestavljene že na za vsakega tečaja." • Lea Mencinger Torek, 10. oktobra 1995 OGLASI 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Planinsko društvo jesenice Cesta železarjev 1 °t>javlja prosta delovna mesta • OSKRBNIKA - KUHARJA v ERJAVČEVI KOČI NA VRŠIČU. S kandidati bomo sklenili delo po pogodbi oz. redno plovno razmerje za določen čas. Od kandidatov Pričakujemo pogovorno znanje nemškega, italijanskega angleškega jezika in sposobnost opravljati zgoraj "Jvedena dela. Kandidati morajo biti državljani RS, ki jptivno in pasivno obvladajo slovenski jezik in morajo biti seznanjeni z dobrimi planinskimi običaji. pismene prijave pošljite na naslov Planinsko društvo pšenice, Cesta železarjev 1, 64270 Jesenice v 2 dneh °d objave. ^formacije dobite v pisarni PD Jesenice ali po telefonu 064/81-291, Ekran 55 cm, ttx... Cena 59.808 SIT ISKRA PRINS - prodaja - inženirig - servis Planina 4, KRANJ - Telefon 064/326-450 pJRlSTIČNO PODJETJE ^ASINO BLED, d.o.o. OSINO BLED 'šče najboljšega ponudnika *a Prevzem gostinske dejavnosti v igralnici Pi °t%1ene Ponu^'3e sprejemamo v roku osmih dni od dneva H^iudbe morajo vsebovati podatke o dosedanji gostinski javnosti interesenta. |gW poslovnega prostora je mogoč vsak dan od 19. ure ^'efoničnih informacij ne dajemo. b?|\udbe sprejemamo na naslov: Turistično podjetje Casino 'ec|. d.o.o.. 64260 Bled, Cesta svobode 15. Mcdl San Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj ' SrWW7I^ i Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence act - preventivne nogavice proti krcnim žilam 40 DEN 70 DEN 140 DEN Kurativne in postoperatirvne medicinske kompresijske nogavice ( namesto povojev) Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka PRIMA POHIŠTVO PO PRIMA CENAH pohištvo Alples od 23% do 28% ceneje in sedežne garniture Nova oprema do 25% ceneje Brezplačna dostava do oddaljenosti 60 km. Brezplačna montaža pohištva Tempo. Ugodnosti veljajo do 31. oktobra pri takojšnjem plačilu v Loka PC Alples v Železnikih, BC v Medvodah in BTC, hala A, v Ljubljani UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP PLAVALNI BAZEN VESELJE DRUŽINE, OKRAS HIŠE, ZDRAVJE, SPROSTITEV IN REKREACIJA - Projektiranje, pridobitev gradbenega dovoljenja In izgradnja betonskih plavalnih bazenov - Dobava in montaža poiiesterskih plavalnih bazenov - Prodaja bazenske opreme In pribora - Originalne švedske savne - WhTrpooli GRADBENI INŽENIRING JURCA & OSTALI, d.n.o. Sr. vas 30, 64208 Šenčur, tel.: 41-220, fax: 41-360 g\t/j radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS g 211-142 alpski letalski center lesce-bled 64248 LESCE, BEGUNJSKA 10 Telefon: Fax: 733-431 733-882 ORGANIZIRA TEČAJ ŠOLANJA MOTORNIH PILOTOV Pogoji: - starost nad 16 let - rok prijave do 20. 10. 95 - začetek tečaja 2. 11. 95 Priporoča panoramske polete z motornimi letali, ki so v jesenskem času še posebno lepi. Cena za 3 osebe: - Bled 5.000 SIT, Bohinj 10.000 SIT, Triglav 15.000 SIT in let po želji 20.000 SIT na uro. 15-minutni polet z jadralnim letalom 5.000 SIT na osebo, vsaka nadaljnja minuta pa je 84,00 SIT. Dokumentacija za ureditev Rudnika Žirovski vrh pripravljena Velik problem predviđene sanacije so cestne povezave ob°rrenJa vas' 9. oktobra - Javne cjj av|,ave lokacijske dokumenta-J 28 končno ureditev pridobival-ki P P*ostora Rudnika Žirovski vrh, $J* v četrtek, 5. oktobra, potekala v v^.'811' društva Partizan v Gorenji i»Se je udeležilo malo občanov. bQ °gza to je po besedah Jožeta ^abjja, župana občine Gorenja ,ki * Poljane, v dolgotrajnem post-LvU načrtovanja sanacije, ki se ^iŽn'*e vrs*° 'et* ljudje oč'tno v W • Plodnosti ne pričakujejo "^mh korenitih sprememb. va i utkova predstavitev in obravnavo ac'Jske dokumentacije je bila Otjjp P° vrsti. Prvo so imeli že na seji v$e 0ra> druga pa je bila namenjena d|0 ?°čanom, da podajo svoje pre-o p^e ,n. pripombe. Končno odločitev °bči Za 'zdajo soglasja pa bo dal ^olja svet občine Gorenja vas -ne na osnovi uskladitve pripomb in predlogov iz predhodnih dveh obravnav. Lokacijsko dokumentacijo je izdelal IBE, d.d., iz Ljubljane po naročilu Rudnika Žirovski vrh. Ta je dokumentacijo naročil na podlagi Programa trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in odpravljanja posledic rudarjenja v RZV. Jože Lenart, vodja inženiringa, je na predstavitvi poudaril, da je namen dokumentacije urediti zadeve na način, ki bi zagotovil čim manjši vpliv sanacije na okolje. Najpomembnejši cilji predvidene sanacije so: 4-kratno zmanjšanje količine radona, zmanjšanje koncentracije urana za polovico, manjše gama sevanje in odprava prašenja na jaloviščih. IBE je dokumentacijo izdelal v skladu z vsemi urbanističnimi zakoni in tehničnimi predpisi. Nanaša pa se na zunanje jamske objekte in objekte predelovalnega obrata, za katere je narejen program zapiranja, ter na jalovišča, odlagališča ter druge objekte, kjer pa so predvidene projektne rešitve. Po končani sanaciji naj bi ostali le dve največji jalovišči - Jazbec in Boršt, ići pa ju bo potrebno dobro zavarovati pred vplivi okolja, predvsem vode. Danes namreč največ onesnaževanja povzroča jalovina, ki zastruplja zrak, tla in vodo. Najpomembnejši onesnaževalci so radon, gama sevanja, prah na jaloviščih... Zato je potrebno število mest, kjer se nahajajo te snovi, zmanjšati na minimum. Največji učinek naj bi dosegli s prekrivanjem jalovišč s prekrivko. Uporabili naj bi naravne, odporne in trajne materiale, za katere bi bilo potrebno minimalno vzdrževanje. Prekrivka naj bi vsebovala plasti gline, kamnitega materiala, zemlje in humusa. Zmanjšali naj bi tudi naklon jalovišč, kar naj bi povzročilo večjo stabilnost površin in manjšo erozijsko moč vode. Na jalovišču Boršt načrtujejo odvodavanje s posebnim sistemov kanalov, po katerih naj bi voda odtekala mimo jalovišča v potoke. Na Jazbecu pa je problematičen potok, saj deževnica raztaplja strupene snovi iz rdečega blata, ki zastrupljajo podtalnico. Po sanaciji pa dotokov iz tega jalovišča ne bi bilo več. Na javni obravnavi se je zanimiva razprava razpletla tudi glede cest, ki predstavljajo poseben problem. Prebivalcem ni jasno, kako se bo sanacija izvajala, ker je cestna povezava med Gorenjo vasjo in Todražem izredno slaba. V programu pa je bilo predvideno, da se pred začetkom del najprej uredijo ceste. Poglavje zase je tudi škofjeloška obvoznica, ki je bila prav tako predvidena, a kot kaže je še nekaj časa ne bo. Zato se postavlja vprašanje, kako bo cesta skozi stari del mesta prenesla takšne obremenitve. Ko bodo enkrat začeli z deli, bo po njej vozilo po več deset tovornjakov dnevno. Vendar pa kljub vsemu IBE in RŽV pričakujeta, da se bo sanacija, če bo zagotovljeno nemoteno financiranje, s polno paro začela leta 1997, trajala pa naj bi dve do tri leta. Ocenjeni stroški pa so med 60 do 100 milijoni nemških mark. Lokacijska dokumentacija je v podrobnejšo proučitev že tri tedne na razpolago vsem občanom v prostorih KS Gorenja vas v času uradnih ur, to je ob ponedeljkih in petkih od 7. do 14. ure in ob sredah od 7. do 16. ure. • P. O. Zaščita '95 strokovno zanimiva Kranj, 8. oktobra - Sejem Zaščita '95 je bil strokovno zelo zanimiva prireditev, ki si jo je ogledalo okrog pet tisoč obiskovalcev. Najbolj sta se na 23. sejmu letos odražala ponudba opreme za zaščito s protipožarnimi sredstvi in gasilskimi avtomobili Program vaj in drugih prireditev je pokazal čiščenje onesnaženih rek, iskanje neeksplodiranih sredstev na gradbiščih, zanimive so bile razstave Uprave RS za zaščito in reševanje, Ministrstva za notranje zadeve, Gorsko reševalne službe, Jamarske zveze, RK, Gasilske zveze Slovenije in Avto-moto zveze. Sejem so si ogledali tudi predstavniki veleposlaništev, tujih zastopstev, predstavniki ministrstva za obrambo, varstvo okolja, notranje zadeve, delegacija skupnosti Alpe Jadran, med cerkvenimi dostojanstveniki pa tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar. Splošna ocena je bila, da je bila na letošnjem sejmu Zaščita '95 dosežena visoka kakovstna ureditev, ki se uspešno primeja s tovrstnimi prireditvami v svetu. Še ta mesec bo imenovan tudi strokovni odbor za pripravo sejmov Zaščita '96 in '97. Med dobitniki priznanj za nove izdelke so letos bili: Gasilska oprema, d.o.o., za aparat za gašenje s prahom, Pohorje Mirna za hidrantno omarico, Webo, d.o.o., za Ifex 3000 impulzna gasilska tehnologija, Tosama, d.d., Domžale za torbico PP za skupinsko zaščito, Krobath Avstrija za zračni filter za stanovanje, Mi Star & Partner, d.o.o., Šen-trupert za Renault Trafic, Hedy ineorporated za mobilno postajo za filtriranje in čiščenje vode in Piroterm, d.o.o.,Češnjevek za požarno odporni premaz za les. • A. Z. III. Teden obrti in podjetništva na Bledu Priznanja razstavljalcem Bled, 8. oktobra - S podelitvijo priznanj so v nedeljo v Festivalni dvorani na Bledu sklenili letošnji tretji Teden obrti in podjetništva, ki ga je organizir-ala Območna obrtna zbornica Radovljica, v četrtek pa ga je odprl predsed-nik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah. V okviru letošnjega III. Tedna obrti in podjetništva je bilo več vzporednih prireditev. Najpomembnejši in tudi obiskani sta bili poleg zabavnega večera v petek za vse razstavljalce in obiskovalce razstave tudi strokovni posvet predstavnkov gorenjskih območnih zbornic, uprav za prihodke in upravnih enot ter predstavitev tovornih in dostavnih vozil. Slednje je bilo povezano s srečanjem slovenskih avtoprevoznikov, predstavnike sekcije za promet in ministrstva za promet pa so seznanili o problemih v javnem cestnem transportu. Strokovni posvet za obrtnike in podjetnike je bil v petek, predstavitev avtoprevoznikov z razgovorom o problemih pa je bila v soboto dopoldne pred hokejsko dvorano in v Festivalni dvorani. Letošnji III. Teden obrti in podjetništva je bil uspešna predstavitev moči malega gospodarstva v občinah Bled, Bohinj in Radovljica. Hkrati pa je bila potrjena pravilna odločitev vodstva v Območni obrtni zbornici Radovljica, da velja tradicionalno prireditev organizirati kot predstavitev, ne pa kot sejem. Pred koncem prireditve so v nedeljo popoldne podelili zlate in srebrne plakete. Srebrne plakete so dobili Dejan Ogrin za izvirni slovenski spominek, Božo Vahtar za strojni primež in Franc Kosclj za ročno kovane izdelke. Zlate plakete pa so dobili Janez Kokalj za izdelavo brunarice in stopnic, Armue, d.o.o. za elektronski ščit in Franc Novak - Glider service za popravilo letal. A. Žalar PIROTERM, d.o.o., Češnjevek Požarno odporni premaz za les V Pirotermu nadaljujejo z razvijanjem programa za tako imenovano pasivno požarno zaščito. Ker imajo linijo za mešanje suhih ometov, nameravajo ta program razvijati še naprej. Za svoje izdelke za protipožarno zaščito je Piroterm dobil prav na sejmu Zaščita v Kranju že več priznanj. Tako so priznanje za požarno odporni premaz za les PIRO-L in P1RO-LS dobili tudi na letošnjem sejmu. Sicer pa so med izdelki iz programa požarne zaščite poznana protipožarna vrata, ki so namenjena prehodom iz enega sektorja v drugega. Poznan je tudi že protipožarni omet z dodatkom protipožarnega kita. Protipožarni omet je zelo učinkovit pri zaščiti jeklenih konstrukcij. Ščiti jih namreč pred previlikimi temperaturami (določen Čas), da se ne zrušijo. Poznani pa so tudi protipožarni premazi za zaščito jeklenih konstrukcij PIRO-K. Premaza, za katera su dobili priznanje na letošnjem sejmu Zaščita, pa bosta nedvomno dobrodošla na trgu za široko potrošnjo. Premaz pri ognju tvori ogljikovo peno in na ta način ščiti pred požarom oziroma hitrim širjenjem požara. PIRO-L je pokrivni (obarvan), PIRO-LS pa je trans-parentni (brezbarvni). Med obiskom razstavnega paviljona Piroterm na letošnjem sejmu Zaščita minuli teden v Kranju je pomočnik direktorja Bojan Gričar med drugim napovedal, da bosta ta dva premaza naprodaj najbrž tudi v Merkurju; Eodobno kot protipožarni it. Posebnost in glavna značilnost Pirotermovih izdelkov je, da so jih razvili sami in da so uspešno prestali ateste oziroma praktične Preizkuse. Sicer pa so v irotermu, d.o.o., Češnjevek vedno pripravljeni strokovno svetovati. Vse več njihovih izdelkov pa je primernih tudi za široko potrošnjo. Trgovina Pedenjped Zdaj tudi v Dvorjah Ob 5-obletnici Pedenjpeda 10-odstotni popust od 12. do 21 • oktobra v trgovinah v Kranju in v Dvorjah pri Cerkljah. Pedenjped je v Kranju Koznana trgovina. Na Mo-orjevem klancu je bila odprta pred dvanajstimi leti, na Glavnem trgu 20 v Kranju pa jo je lastnica Vanja Rupnik odprla 12. oktobra 1990. leta. V teh dneh, ko Pedenjped beleži Eetletni jubilej, pa je Vanja [upnik odprla trgovino tudi v Dvorjah 50 pri Cerkljah. V Pedenjpedu v Dvorjah imajo od 1. oktobra tako imenovani otroški program in program za odrasle. Iz otroškega programa imajo v Dvorjah veliko izbiro opreme za dojenčke, konfekcijo do 14. leta, igrače. Iz programa za odrasle pa imajo športno konfekcijo, perilo, pletenine. Vanja Rupnik se je za trgovino Pedenjped v Dvorjan odločila, ker tam oziroma na širšem območju takšne trgovine ni, ugotavlja pa tudi, da imajo stranke vedno manj časa, da bi za tovrstne nakupe recimo # cerkljanskega območja hodili v Kranj. Pedenjped v Dvorjah bo odprt vsak dan v tednu od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete in povprašate pa lahko v Pedenjped v Dvorjah, če imajo v trgovini tisto, kar na primer iščete, ali bi radi kupili, tudi po telefonu na številko (064) 422-341. Od 12. do 21. oktobra pa imajo ob 5-obletnici Ped* enjpeda v trovini na glavnem trgu 20 v Kranju in | nanovo odprti v Dvorjah 50 pri Cekljah 10-odstotni popust. Proizvodnja in trgovina ŠOBERLE, Poljšica 45/b Nova trgovina v Zgornjih Gorjah V prostorih Kmetijske zadruge v Zgornjih Gorjah je firma Šoberle Anton Poklukar s.p. Poljšica 45 b odprla trgovino za kmetijstvo« vrtičkarje. Založena pa je tudi s tehničnim blagom. Kmetijski program obsega: izdelke za sajenje, krmila, orodja in rezervne dele. Velika je izbira tehničnih izdelkov in opreme ter naprav za gospodinjstvo (posoda, kozarci, servisi, ročni gospodinjski aparati, čistila, praški, toaletne potrebščine...). Za vrtičkarje: zemlje, gnojila, semena, orodja... Na Poljšici 45 b je ŠOBERLE trgovina in proizvodnja. V trgovini je bogata izbira najrazličnejših izdelkov za kmetijstvo, iivi-norejo, tehnično blago, opremo in prehrano. V proizvodnji pa je osnovna dejavnost velikoser-ijska izdelava drobnih kovinskih predmetov (noti za vse vrste rotacijskih kosilnic, noti za freze, kraki za obračalnike, kovinske smetišnice, lopatke za premog, modeli za strojno izdelavo piškotov, okovje za vratne podboje, kovinske podloike... Vsi, ki boste ta teden kupili v trgovini v Zgornjih Gorjah za več kot 1000 (*is°®iv tolarjev, boste vključeni v žrebanje, ki bo v soboto, 14. oktobra, ob 11. uri v W°v! j# Zgornjih Gorjah. Izžrebali bodo deset praktičnih nagrad, izžrebane številke pa bo°v objavljene v torek, 17. oktobra, v Gorenjskem glasu. Tor . % GOSPODARSTVO JJk, 10. oktobra 1995 UREJA: MARIJA VOLČJAK 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Dtfa Škofja Loka Kakovost pišejo z veliko začetnico uifa je prvo malo zasebno podjetje pri nas, ki mu je BVQI podelil certifikat kakovosti ISO 9001 cer$-a l"0*18' °« oktobra - Škofjeloško podjetje Difa je obd k»k«>vosti ISO 9001 prejelo za tlačno litje in Ka o V° u''tkov, vključno z razvojem in izdelavo orodij, i,:., 9" odstotkov izdelkov izvozijo na zahtevne zahodne trge, "Ovi ulitki so vgrajeni v najboljše evropske avtomobile. I^ednarodna ccrtifikacijska malo zasebno podjetje pri nas, I a Bureau Veritas Quality ki mu je BVQI podelil omen-levrnational (BVQI) je škof- jeni certifikat. Nedvomno pa tudi temu, da v Difi kakovost že od nekdaj pišejo z veliko začetnico, zato pridobitev certifikati ni bilo prelomnega [omnosti vodstva Dife pa pomena, temveč le nadaljevanje dosedanjega posvečanja kakovosti. i I v J£°škemu podjetju Difa certi-a:a.J kakovosti podelila že 28. •TOja.letos, potrdilo so jim $kr ^ret* dobrim mesecem H ^r'P'?at'> da ° tem pijemo vanje dosedanjega posvečanji e ZQaj, čeprav je to prvo kakovosti de| ?'c" naPak oziroma kakovost je nič napak - napis, ki v aynici opominja zaposlene, naj nikoli ne pozabijo na kakovost. Ob rtniki o novi zakonodaji Kako najenostavneje do dovoljenja Odpisi, ki urejajo podjetništvo in obrtništvo na ^dlagj novega obrtnega zakona, so nejasni obrtni-$0? *n Postojni"1 upravnim organom. Nujno je ^ "eWanje med upravno enoto in obrtno zbornico. •tet"' oktobra - V okviru jjy.ega Tedna podjetništva in I**1 na Bledu so v petek za mizo sedli predstavnici °binočne in republiške J ',ne zbornice, gorenjskih jr^vnih enot in uprave za sJ?e prihodke. Na delovnem Ca"ju so govorili o novem v^iem zakonu, ki je v ^ Javi že več kot leto dni, 8°vo izvajanje v praksi pa ^ Vedno spremlja kup proble-p0.v Sestanek je vodila Darja '°cnik, vodja oddelka za «ti ftarstvo Pri Upravni en-h h ?d°vljica, udeleženci pa H4^aJveč vprašanj naslavljali j>0 Predstavnika Ministrstva za rtP»darske dejavnosti iz ur-JZa obrt, Pavla Koblarja. dej° Prepričanju obrtnikov in r6{ vSev upravnih enot nam-S^1 enotnega modula ozir-d0v ..P°stopka za pridobitev l0j°']enja za opravljanje do-Polene obrtne dejavnosti, d0vč tega pa zakon za ta 0lJenja predpisuje ra-ft)Cre nazive, kot so na pri-licen °dločba, dovoljenje ali postCa. kar vnaša zmedo v ^ °Pke že na samem začetki**0 se nekdo odloči, da \t-1 obrtjo. Zatika se pri Pa £n.vah obrtne dejavnosti, Hu zaP°retlJu Pri izdaii ^leČih predpisov ni jasno, \an° je zaporedje, ki ga Xčk rtnik upoštevati: sledi %n Priglasitev in nato lo? °. dovoljenje ali obrat-Udgovor predstavnikov K nastanku so predstav-i^,spravnih enot izpos-kij.1! tudi problem t>N,,jJtc'ranja dejavnosti, h "»sem tistih "mejnih", \te}akonom niso urejene. »i Q*Je sodijo radiestezis-% 'Energetiki, pa tudi itlR.°8ostejši "razvedrilni kn°ni<'> uporabnikom ^^Znani kot vroče linije. obrtne zbornice Slovenije je bil, naj tisti, ki želi začeti z obrtno dejavnostjo, najprej pride z dokazili in zahtevkom na pristojno uravno enoto, sledi preverjanje pogojev, ki je po novem v pristojnosti upravne enote in ne več območne obrtne zbornice, pa pridobitev obrtnega dovoljenja in nato priglasitev. Udeleženci sestanka, predvsem predstavniki upravnih enot so ves čas poudarjali, da je postopek za (bodoče) obrtnike zamuden in težko razumljiv, saj je že ugotovitveni postopek, predvsem pri dveh izjemah v obrtnem zakonu, gostinstvu in avtoprevozništ-vu, vezan na dva organa (obrtno zbornico in upravno enoto), formalnosti, ki jih morajo izpolnjevati bodoči obrtniki, pa se zaradi tega mnogokrat podvajajo. Na koncu so spregovorili še o tistih, ki se odločijo, da bodo za stalno ali začasno prenehali z obrtno dejavnostjo. Tudi tu namreč ni povsem jasno zaporedje; je prva odjava iz obrtnega registra ali iz registra davčne uprave. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je izpis najprej potrehpo urediti na davčni upravi in nato pri obrtni zbornici. Obrtnike same pa je iz povsem praktičnega vidika najbolj zanimalo to, kateri je tisti osnovni dokument, s katerim se lahko identificirajo na banki, carini in podobnih institucijah. Odgovor: osnovni dokument je priglasitveni list, obrtno dovoljenje pa izkaz, ki ga je na zahtevo potrebno predložiti inšpekciji. Kot je na koncu srečanja poudaril predsednik območne obrtne zbornice Franci Až-man, je tovrstnih nerešenih problemov veliko, zato bi bilo prav, če bi se vsi vpleteni in pristojni večkrat srečali pri skupnem reševanju. • M.A. Difa seje v nove prostore preselila pred dvema letoma, v tem času so število zaposlenih z devet povečali na šestnajst. Difa se je razvila iz obrtne delavnice, ki jo je Peter Až-man odprl leta 1967, kmalu pa je postala znana po zahtevnosti izdelkov in kakovosti proizvodnje. Leta 1989 je bila ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo, bolje rečeno družinska firma šestih družabnikov. Novembra 1992 so začeli ob Gorenjski predilnici na Trati graditi nove prostore in proizvodnjo vanje preselili julija 1993. V novih prostorih je proizvodnja dobila nova zagon, kako so jo povečali pove podatek, da je bilo ob preselitvi zaposlenih devet, zdaj pa jih je že šestnajst. Vodenje podjetja so prevzeli nasledniki, direktor je Dife je zdaj Borut Ažman, vodja zagotavljanja kakovosti pa je Andreja Ažman. Kar 90 odstotkov izdelkov izvozijo na zahtevne evropske trge, izdelujejo jih predvsem za avtomobilsko pa tudi elek- tro in pohištveno industrijo. Ulitki škofjeloške Dife so vgrajeni v najboljše evropske avtomobile, zato je kakovost pri njih samoumevna, že dolgo so navajeni na avdite. Pridobitev certifkata kakovosti ISO 9001 jim zato ni povzročila posebnih preglavic, vendar so sistem celovitega zagotavljanja kakovosti vpeljali temeljito, saj so šli na seminar tudi vsi zaposleni, tako Borut kot Andreja pa sta opravila tečaj za internega presojevalca kakovosti. Pri izdelavi ulitkov je zelo Eomembna natančnost, pa tudi itrost, saj tudi ta daje Difi konkurenčno prednost. Kupci pri njih naročajo izdelke, ki jih skonstruirajo sami, v Difi pa razvijejo ustrezno orodje. Tudi za obdelavo odlitkov so razvili svojo tehnologijo, ki omogoča hitrejše delo, kar jim prav tako prinaša konkurenčno prednost. • M. V. Podjetniki utrjevali znanje v Preddvoru Kranj, 9. oktobra - Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS je v četrtek, 5., in petek, 6. oktobra, v hotelu Bor v Preddvor v sodelovanju z Gea Collegom pripravilo seminar za podjetnike, ki vodijo podjetniška združenja in podjetniške klube. Namen dvodnevnega seminarja je bil utrditi teoretično znanje ter oblikovati mnenje o tem ali država, s tem ko jim skuša vsiliti svoj program organiziranosti, ne želi le oblikovati še ene birokratske institucije, ki bo sama sebi namen. Člani upravnega odbora so se pogovarjali o predlogu pospeševalne mreže za malo gospodarstvo PCMG, ki naj bi ga Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravilo skupaj s partnerji - Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom za znanost in tehnologijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije. Združenje podjetnikov je pričakovalo, da bo povabljeno k sodelovanju pri oblikovanju tega programa, kar pa se ni zgodilo. Zato so na seji predsedstva že v začetku septembra oblikovali svoje stališče. Po njihovem mnenju je za učinkovito podporo podjetništvu potrebno sodelovanje države. Združenje podjetnikov tudi podpira vsa prizadevanja v smeri razvoja podjetništva. Podjetniki so tisti, ki najbolje vedo, kakšno mrežo želijo imeti in zato menijo, da je njihovo sodelovanje pri oblikovanju pospeševalne mreže za malo gospodarstvo več kot upravičeno. Zaradi vseh teh nerešenih problemov Združenje podjetnikov sprejema delovno gradivo Ministrstva za gospodarske dejavnosti o novi lokalni organiziranosti PCMG le kot informativno. Jože Hribar, predsednik Združenja podjetnikov gorenjske regije, je povedal, da so se podjetniki v Preddvoru pogovarjali tudi o sodelovanju s Skladom za malo gospodarstvo ter o uveljavitvi Združenja podjetnikov ter Združenja obrtnikov kot enakopravnih partnerjev vlade in ministrstva pri povečevanju obsega in pomenu tega dela gospodarstva, ki ima največjo stopnjo rasti v Sloveniji. Na srečanju, ki se ga je udeležil celoten upravni odbor Združenja podjetnikov Slovenije, so si utrdili tudi znanje s področja lobiranja, dela z mediji in odnosov z javnostmi. O tem so jim v Preddvoru predavali najboljši slovenski strokovnjaki. • P.O. neon 2,01 motor s 16 V 130 KM 2x zračna blazina 32.999 DEM Gorenjska predilnica vrača certifikate Škofja Loka, 9. oktobra - V Gorenjski predilnici Škofja Loka so se zaradi denacionalizacijskega zahtevka postopki lastninjenja tako zavlekli, da so ljudem začeli vračati certifikate, ki so jih prinesli v hrambo. V Gorenjski predilnici so se postopki lastninjenja ustavili zaradi denacionalizacijskega zahtevka. Po besedah direktorja Miha Ješeta je sicer zelo malo možnosti, da bi bivši lastnik izpolnil vse pogoje za vračilo premoženja, saj gre za poljsko Nemko in sporno je seveda državljanstvo. Vendar pri svojem deležu vztraja, zadevo pa zdaj rešujejo na vrhovnem sodišču. Čeprav je težko verjeti, da bi Markgrafi dobili nekdanje premoženje nazaj, morajo s postopki lastninega preoblikovanja počakati. Trenutno bi lahko lastninili le del premoženja, kar bi bi v končni fazi predstavljalo le 22-odstotni lastniški delež sedanjih in bivših zaposlenih. Tako majhen lastninski delež pa seveda ne daje nobenih možnosti pri vodenju in odločanju v podjetju. Poleg tega so v hrambo dobili toliko certifkatov, da bi jih pri tako skrčenem lastninjenju uporabili le približno polovico, kar seveda pomeni, da bi jih morali polovico ljudem vrniti. Delavski svet Gorenjske predilnice se je zato odločil, da delnega lastninjenja ne bodo izpeljali in po 2. oktobru so ljudem začeli vračati certifikate. Zakon namreč pravi, da jih je potrebno porabiti do konca letošnjega leta in ljudje jih bodo lahko za delnice zamenjali v javnih prodajah, ki zdaj potekajo, še nekaj pa je napovedanih ali pa jih bodo zaupali skladom, ki še vpisujejo certifikate. • M. V. Cerkljanska Eta skrajšuje deiovnik Kranj, okt. - V tovarni elektrotermičnih aparatov Eta v Cerknem bodo najprej delovni teden od 40 skrajšali na 32 ur, kar pomeni, da ob petkih ne bodo delali. Tako se je pred kratkim odločil delavski svet, ko je obravnaval presežke delavcev. V Eti je zdaj zaposlenih 1.750 ljudi, število zaposlenih pa naj bi zmanjšali za 400. Zmanjšujejo namreč proizvodnjo cevnih grelcev, manj naročil pa imajo tudi za termostate. Delavski svet se je odločil, da najprej poskusijo s krajšim delovnim tednom, kar pomeni, da so se odločili za solidarnostno reševanje presežnih delavcev. Takšna pot je pri nas novost, prakticirajo pa jo v Nemčiji, kjer pa že sproža vprašanja, kakšen je učinek na narodnogospodarski ravni. Nekateri strokovnjaki namreč trdijo, da nemško gospodarstvo tako izgublja korak pred ameriškim, kjer pa ljudje ne delajo manj. Delovno srečanje evropskih borz Prejšnji teden je Ljubljanska borza gostila predstavnike evropskih borz združenih v Evropsko združenje borz. Teme tokratnega posveta so bile davčne spodbude na področju vrednostnih papirjev, zaščita investitorjev ter še nekaj drugih aktualnih tem s področja borznega poslovanja. Evropsko združenje borz FESE je poleg svetovnega združenja borz najpomembnejša organizacija, preko katere se povezujejo evropske borze. Cilj združenja je predvsem pospeševanje razvoja evropskih trgov vrednostnih papirjev preko povezovanja borz. Združenja FESE ima trenutno 17 rednih članic, ki so se jim pridružile novonastale borze Vzhodne in srednje Evrope, med njimi tudi Ljubljanska borza. Udeleženci posveta so se na ljubljanskem srečanju posvetovali o temah, ki se slovenskih razmer praktično neposredno dotikajo - o izpolnjevanju priporočil skupine tridesetih držav skupine G-30 o kompatibilnosti mednarodnih sistemov poravnave na razvijajočih se trgih, o davčnih spodbudah na področju vrednostnih papirjev, o zaščiti investitorjev ter učinkoviti poravnavi. Precej k pozornosti so namenili prizadevanjem novonastalih borz za vstop tujih investitorjev na domače trge ter o odločanju investitorjev o trgovanju na borznih trgih in o vlogi centralnih bank na njih. Udeležence posveta je pred samim začetkom dela nagovorili podpredsednik slovenske vlade Janko Deželak, ki je v svojem nagovoru na kratko opisal gospodarski in finančni vidik slovenskega osamosvajanja - od uvedbe svoje denarne enote pa do uspehov na področju zmanjšanja inflacije ter konvertibilnosti tolarja. • U.Š. &CHRYSLER VIDNO S POGLEDOM NAPREJ neon v----------^ ^r*~rr^!*< I It neon DOBER PRIJATELJ. ODLIČEN AVTO. W7^VB3TF AVTODELI - AVTOSALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-596 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Peugeot expert ZAŠČITA POTROŠNIKOV PRENEHANJE STANOVANJSKE NAJEMNE POGODBE MEŠETAR Po uspešnem skupnem projektu enoprostorskega avtomobila, ki sta ga skupaj zasnovala koncema Fiat in PSA, je pod vsemi štirimi blagovnimi znamkami (Fiat, Lancia, Peugeot in Citroen) nastalo novo dostavno vozilo, ki se pri Peugeotu imenuje expert. Vozilo se uvršča v segment Kije nekoliko manjše od kombija boxer, z njim pa pri Peugeotu pokrivajo praznino do najmanjšega dostavnega vozila peugeota 205 v tovorni izvedbi. Expert je 4,44 metra dolg, 1,81 metra širok in 1,94 metra visok kombi, ki na sprednjem delu precej spominja na že omenjen enoprostorski avtomobil in bo na voljo v treh izvedbah - kot dvosedežno zaprto tovorno vozilo, kombi z zastekljenim tovornim prostorom za prevoz potnikov in blaga (pet sedežev), ter z odprtim tovornim prostorom. Tovorni prostor, ki je lahko obremenjen z 815 kilogrami, se pri obeh zaprtih karoserijskih različicah odpira s krilnimi vrati na zadku in drsnimi na desnem boku, slednja pa je kot dodatno možnost mogoče naročiti tudi na levi strani. Na voljo bodo trije različni motorji: 1,9-litrski dizelski štirivaljnik z močjo 71 KM, 1,9-litrski dizelski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in močjo 92 KM, ter 1,8-litrski bencinski štirivaljnik (slednjega so razvili pri mFiatu) z močjo 80 KM. Glede na lastnosti bo expert najbolj priročen pripomoček za obrtnike in manjša storitvena podjetja, zato so tudi pričakovanja naravnana v smeri precej povečane prodaje v prihodnjih letih. • M.G. Novi motorji za audi A6 Pri nemškem Audiju, kjer so v zadnjem letu zabeležili precejšen porast prodaje avtomobilov s šest- in osemvaljnimi motorji, so za svoj sredinski model A6 nekoliko prenovili motorno paleto. Tako je zdaj za ta model na voljo 2,8-litrski šestvaljnik z novo petventilsko tehniko in največjo močjo 142 KW (193 KM), na novo pa so začeli vgrajevati tudi 1,8-litrski štirivaljni motor prav tako s po petimi ventili na valj in močjo 92 KW (125 KM), ki je znan že iz modela A4 in pomeni zamenjavo za štirivaljni 2.0-litrski motor z močjo 85 KW (115 KM). • M. G. Najemna pogodba se lahko sklepa za določen ali nedoločen čas. V primeru, ko je pogodba sklenjena za določen čas, lahko preneha s potekom časa, za katerega je sklenjena. Če je najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas preneha z odpovedjo. Najemnik lahko odpove pogodbo vselej, ne da bi za to navajal razloge, z 90-dnevnim odpovednim rokom. Lastnik lahko odpove najemno pogodbo iz v zakonu določenih krivdnih razlogov: - če najemnik ali osebe, ki z njim stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo; - če najemnik oz. osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih prostorih, delih, objektih ali napravah v hiši; - če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih 12 mesecih; * Če najemnik oz. osebe, ki z njim stanujejo, pogosto ali huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja; - če najemnik izvrši v stanovanju ali v vgrajeni opremi spremembe brez poprejšnjega soglasja lastnika; - če stanovanje brez vednosti lastnika več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika oseba ali več oseb, ki ni navedena v najemni pogodbi; - če najemnik odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika oz. zaračunava višjo podnajemnino, kot to določa stanovanjski zakon; - če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih, ki jih določa stanovanjski zakon; - če najemnik ali oseba, ki poleg najemnika uporablja stanovanje, opravlja v stanovanju nedovoljeno dejavnost ali dovoljeno dejavnost, za katero niso izdana predvidena dovoljenja oz. soglasja. Če najemnik krši pogodbo na enega od načinov, ki predstavljajo krivdne odpovedne razloge, mora lastnik najprej pisno opozoriti najemnika, ki krši najemno pogodbo, naj s kršitvami preneha (opomin mora vsebovati navedbo kršitve in način, na katerega naj se kršitev odpravi). Lastnik mora najemniku pustiti rok za odpravo kršitve, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Šele če najemnik kljub opozorilu kršitve ne odpravi, lahko lastnik odpove najemniku najemno razmerje. Če se najemnik noče izseliti, mora lastnik vloiiti tolbo na odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču. Pravna pisarna ZPS: Jure Markič Kratkoročna vezava tolarjev Nekateri zaupajo le nemški marki in morebiti še avstrijskerfljj šilingu, drugi si že upajo varčevati v domači valuti. V tokratne Mešetarju bomo na kratko pregledali, kako v nekaterih bankah, "domujejo" na Gorenjskem, obrestujejo kratkoročne to'ar.^a vezave. Za lažje razumevanje zapišimo, da je ta mesec terne'P« obrestna mera (T), ki je nadomestila nekdanjo revalorizacijo, ^\ in da se ta obrestna mera spreminja iz meseca v mesec, odvisno00 rasti drobnoprodajnih cen oz. od mesečne inflacije. m*8 čas vezave letna obrestna mera mesečna obrestna SKB banka d.d. od 31 do 90 dni T + 6,0 % 1,20 % od 91 do 180 dni T + 6,5 % 1,24 % J * Pri vezavi zneska od 500.000 do 1 milijon tolarjev prištejejo letni °breiij meri Je 0,20 odstotne točke, pri vezavi od enega do dveh milijonov m odstotne točke in pri vezavi nad dva milijona tolarjev 0,5 odstotne točke. Abanka d.d. od enega do treh mesecev * od 20.000 do 100.000 T + 6 % * od 100.000 do 300.000 T + 6,25 % * od vključno 300.000 T + 6.50 % od treh do šestih mesecev * od 20.000 do 100.000 T + 6,75 % * od 100.000 do 300.000 T + 7,15 % * od vključno 300.000 T + 7,50 % 1,1996 % 1,2198 % 1,2400 % 1,2602 % 1,2924 % 1,3204 % Gorenjska banka d.d. nad 31 do 90 dni * od 10.000 do 100.000 T + 6,2 % * od 100.001 do 500.000 T + 6,6 % * nad 500.001 T + 7,0 % od 91 dni do 180 dni * nad 10.000 do 100.000 T + 6,8 % * od 100.001 do 500.000 T + 7,2 % * nad 500.001 T + 7,5 % Hranilnica Lon d.d. Kranj Dve kartici v eni Kranj, 9. oktobra -16 tisoč imetnikom plačilne kartice Activa se je v Gorenjski banki doslej pridružilo že približno 1.500 imetnikov plačilne kartice Activa-Eurocard/Mastercard. EROTIČNI IN SEXU ALNI TELEFON 090/31-20 -► SAMO ZA ODRASLE 156 SIT/MIN -+KISSUNE •+24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ASTROUOOUA *"tl -zJ in pismeno: PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte evoje težave rušim prerokom eevojim videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok I: l'anj a, Marica, Kada, Jožica .Ivanka,Majda, astrolog :Milen. \?^UPAJTE NAJliOIJŠIM SASI70 Milena.^ Gre pravzaprav za dve plačilni kartici v eni, saj združuje vse lastnosti domače plačilne kartice Activa in ji dodaja mednarodno veljavnost v sistemu Eurocard/Mastercard. V Gorenjski banki so lahko dobi vsak slovenski državljan, ki ima pri njej vsaj pol leta odprt tekoči račun in redno poravna- g 211-142 va obveznosti. Z njo lahko plačujete blago in storitve na prodajnih mestih doma in v tujini ter dvigate gotovino. Imetnik pa lahko izbira med dvema načinoma plačevanja domačih in tujih računov, saj vse lahko plačuje s tekočega računa ali pa s tekočega računa le račune v tolarjih, z deviznega računa pa račune v tujih valutah. od 15 do 30 dni (do 500.000) T + 1,50 % 0,81 % od enega do treh mesecev % * do 500.000 T + 6,50 % 1,24 * nad 500.000 T + 7,0 % 1,28 % od treh do šestih mesecev * do 500.000 T + 7,75 % 1,34 % * nad 500.000 T + 8,25 % 1,38 % Slovenska hranilnica in posojilnica p.o. od 20 do 30 dni od enega do dveh mesecev j * do 500.000 T + 0% 0,70% * do 500.000 T + 6,70% tfoj 1>* dO t)UU UUU I l b Mi, "/, s, '/ ;/,., ■ (50 t>UU.UUU I i /,,'.> >a ' nad 500.000 T + 7,25 % 1,30 % * nad 500.000 T + 8,25 % 1.3JJ Zneske, ki posamezno presegajo 2.000.000 tolarjev, obrestujejo še za 0,4.^ višjo realno obrestno mero, kot že sicer velja za zneske nad 500.000 tolafl * nad 500.000 T + 1,0 % 0,78 % * nad 500.000 T + 7,10 % od dveh do treh mesecev od treh do šestih mesecev do 500.000 T+ 6,80% 1,27% * do 500.000 T + 7,75 % OPEL CORSA IN ASTRA '96 OPEL V LETU NOVIH IDEJ serijski airbag, ojačitve v vratih, samo/.ate/.ni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan CORSA že za 17.900 DrM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna W Pintar d.o.o. SERVIS in REZERVNI DELI Koroška c. 53 a, Kranj, Tel.: 064/212 191,224 621, faks: 064/212 191 _ OPEL O KRBI ZIMO Suša v denarnici?! Čakajo pa vas še veliki jesenski izdatki - za ozimnico, topla oblačila, kurjavo, morda nakup avtomobila? Kako prebroditi jesenske mesece? V SKB banki poznamo pot iz vaših finančnih zagat. Pripravili smo vam posebno ponudbo posojil: • 6 - mesečna gotovinska posojila z letno obrestno mero T + 10,5% (ponudba velja le do 31. 10. 1995), • gotovinska .posojila z odplačilno dobo do 3 let in letno obrestno mero T + 13%, • posojila za nakup avtomobila z odplačilno dobo do 5 let in letno obrestno mero T + 13%. Vaša odločitev bo lažja, če vam povemo, da za pridobitev posojila ne potrebujete depozita in da so kreditni pogoji enaki tudi, če z SKB banko poslovno še ne sodelujete. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na Zelenem telefonu: 080 15 15. SKB BANKAM. VREME 2a danes nam vremenoslovci napovedujejo Pretežno jasno vreme z delno oblačnostjo. Tudi Mri in v četrtek se bo nadaljevalo lepo jesensko, skoraj poletno vreme. LUNINE SPREMEMBE fer je v nedeljo polna luna nastopila ob 16.52, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. Kitari na CD-ju Desna scena Skupina Kitart obstaja dve leti. Na začetku je imela le dva člana, zadnje leto pa igrajo v štiri članski zasedbi. Prihajajo iz Škofje Loke, natančneje iz naselja Podlubnik, kjer si kitarist Mire Cinku ureja svoj glasbeni studio in kjer se skupina zbira na vajah. Značilno zanje je, da igrajo zgolj akustično glasbo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE fot^' Prav se P'^e Dolžanova ali Dovžanova, soteska namreč, katere °jografijo z znamenitim Hudičevim mostom smo objavili prejšnji torek na tem mestu. Verjetno domačini raje uporabljajo ime Dovžanova, *al ne bi radi bili komu kaj dolžni. No, pa to je samo ime znamenite zlfeke nad Tržičem, kjer vodi znana geološka pot. Veliko težav z panjem niste imeli, le nekateri ste napisali, da je na sliki Vintoar, kar prat ni bilo res. Ko smo žrebali, so se iz kar zajetnega kupat izluščili .^slednji reševalci, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 oiarjev: 1. Primož Hostnik, Podvasca 11, Tržič; 2. Marija Žitnik, J^avška 17, Vodice; 3. Miro Faflik, Pot na Bistriško pl. 1, Tržič; 4. XaJRo Šlibar, Milje 35, Visoko; 5. Franc Dobrin, Kranjska 19, Tržič, pitamo! 'okrat pa objavljamo spet eno planinsko kočo, saj je trenutno tudi tah^ nakl°nJeno pohodom v gore. Katera koča je na sliki, in kje se JjNa, morate seveda ugotoviti Vi in nam odgovore poslati na naš ko k GorenJski 9las> Zoisova 1, 64000 Kranj, do' petka, 13. oktobra, 0 bo za pet reševalcev kljub vsemu srečen dan. Pred kratkim ste izdali prvo skladbo na CD-ju. Za kateri CD gre in katera je vaša skladba na njem? "V drugi polovici avgusta je izšel kompilacijski CD z naslovom Desna scena, na katerem je tudi naša skladba Ivanka. Skladbo smo posneli kar v lastnem studiju. Posebnost naše skupine je, da vse naredimo sami, če se le da. Tako so stroški bistveno manjši. Med drugim smo si sami uredili tudi ozvočenje." Kje največ nastopate oziroma kje vas Gorenjci in Gor-enjke lahko slišijo? "Od maja do konca avgusta smo redno nastopali v kranjskem lokalu Mitnica. Na začetku smo igrali ob četrtkih, kasneje pa smo začeli igrati vsak vikend ob petkih in sobotah. Ker je bilo prostora v lokalu malo, sta na teh nastopih igrala le po dva člana. Poleti smo se širšemu občinstvu predstavili tudi na kranjski noči, kjer pa smo igrali v celotni zasedbi. " Čemu posvečate več časa -priredbam ali svojim skladbam? "Trenutno se največ ukvarjamo z lastnimi projekti. Pri priredbah pa vedno skušamo v skladbe vdahniti nekaj svojega, zato naše priredbe niso popolna kopija originalov. Najraje pa igramo blues in ročk and roll glasbo." Kdo vam piše skladbe in besedila zanje? "Tako kot vse drugo tudi to delamo sami. Vse naše skladbe, razen ene, so napisane v slovenščini. Ta je izjema zaradi tega, ker smo že pri ustvarjanju glasbe za to skladbo imeli v ušesih angleško besedilo." Kaj je vaš naslednji cilj? "Naša želja je, da bi čim prej izdali svoj CD. Zaenkrat še zbiramo ideje za skladbe in sestavljamo material. Nekaj skladb je že končanih. Moramo pa jih še veliko vaditi, jih posneti, zmiksati in potem izdati. Po najbolj optimistični napovedi naj bi CD izšel čez dve leti." • Polona Oman . Proti koncu prejšnjega meseca te Dnevnik objavil vest, da se Enajst let stara stara stavba r*Publiškega centra za obramb-n° usposabljanje Poljče vsak "}esec pogrezne za kakšen mili-^e'er. Novinarka je dodala, da s° tako ugotovili geologi, doma-Pa to le zdavnaj vedo: na p°dtalne vode so opozarjali le ko so center začeli graditi, ^hfbenci centra v Poljčah so rto nemudoma ukrepali, saj se s olektivnim odhajanjem v pod-sernfie ne morejo kar tako Prazniti. Center bodo adaptir-'•' &o/ Kamnik jim je izdelal °Sebne plavajoče predelne *ne, ki niso občutljive za ma^e premike tal. Q tudno prečudno: vest je ^'a/a popolnoma pozabljena, b.f* slehernega odmeva. Pa ni Ja prvoaprilska potegavščina ti!Lne izmišljena, saj je ni 'y zanikal. •^em Slovencem se pred nih?m Pogrezajo Poljče in lynče ne reče ne bev ne mev! pe Pogreza se kakšen dom v jem Jem Kašli" ali v Zg0rn' i!] grabnu, pogrezajo se P-O- ql'C'E! Poljče pa nimajo le ra*nbnega pomena, ampak, boi'nnini0 se> tudi globok sim-So'ni Politični pomen. Trepetala ^ nam srca, ko smo po tele-b( ll videvali, kako so novinarji ^Zijali za strankarskimi prva-culcr°se zbirali v Poljčah, jih sre- Za rol(av in bili neznosno pfFni, če jim je le kdo izvolil l,j°fčiti kakšno nepomembno C-10, Vse ie bil° teda] na se c, *°nspirativno: v Poljčah so Idr J zbrali in modrovali, se ^Zevali in razhajali. Poljče si za tako pomembno zadevo niso izbrali le po naključju. Kje pa! Tam, v obrambnem centru, so bili še najbolj - varni. In tudi navzven se je tako ustvarjal videz, da gre za izjemno pomembno, če ne usodno stvar. Če ti pripraviš politični shod v obrambnem centru, potem v očeh navadnega volilca samo dobi na po- navidez, gre sicer počasi, a zanesljivo.' Predstavljajte si, da vam rečejo, da se stavba, v kateri stanujete, vsak mesec pogrezne za milimeter! Kakšna panika vas bo zajela, čeprav se boste pogreznili samo za 12 milimetrov na leto! Da gre zares, kale tudi to, da bodo v Poljčah imeli plavajoče predelne stene. Ko bo stavba lezla Tema tedna Poljče se pogrezajo Obrambni center v Poljčah se vsak mesec pogrezne za en milimeter, uslužbenci kolektivno odhajajo v podzemlje, izkoristimo Poljče v turistične namene - dokler je Še čas, dokler je sploh še kaj videti! membnosti. Poljče niso neka restavracija ob furmanski poti! Že od nekdaj imajo svoj image: skrivnostnosti, kajti vanj ne more stopiti sleherna noga. In zdaj kot strela z jasnega: Poljče se pogrezajo! Vsak mesec za milimeter. Takole, dol, v podzemlje, bodo stene fleksibilno vzvalovile in se obdrlale. Tragedija - tazaresna in simbolna še posebej. Kajti Zgodovina ne bo mogla drugače kot tako, da bo zapisala, da so bile pomembne politične odločitve rojene v Poljčah, ki jih pa ni več! Na mestu, kjer je bilo prizorišče shodov in sporov, ni mogoče postaviti nobenega spomenika, kajti tam se pase zgolj še drobnica okoliških kmetov.In če imamo ravno v tem času le tako polna usta turizma, da je le kar sitno, menda ne bi bilo odveč pomisliti tudi na turistično motnost in prilolnost, cki jo ponujajo plavajoče stene obrambnega centra v Poljčah. Le zakaj ne bi vključili plavajočih Poljč v koledar turističnih prireditev? Turisti, zavijte na ogled fleksibilnih plavajočih predelnih sten obrambnega centra Poljče! Tekli bi - vam povem! Tekli bi do Poljč, da vidijo in četudi ne bi nič videli, bi bilo turistično izjemno interesantno. Da se lahko zagledaš v nekaj, kar pred tvojimi očmi odhaja v podzemlje? Če pa odhaja celo vojska, obramba, je pa še posebej atraktivno. In kale, kako je naravnim silam čisto eno figo mar, kdo je kdo na tem svetu: če se je namerila, da bo potres, bo stresla; če se je namerila, da bo v Poljčah pogrezala, bo obrambo po-greznila. V turizmu je na lalost treba zagrabiti vse, tudi nesrečo. Zato pred vrata Poljč fletno postaviti štantek in pobirati vstopnino. Občine naj uvedejo kakšen krolni turistični avtobus ek z relacijo Bled - Brezje -Poljče. Dokler je seveda še čas, dokler je v Poljčah sploh še kaj videti. • D. Sedcj RADIO l i U IIII M IO' i OGNJISCK GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 16. 10. 1995 Popevke: 1. DOLINA LOGARSKA - HAPPY BAND 2. MELODIJA - HIŠA 3. DOM SI MOJ, SLOVENIJA - IVAN HUDNIK Nz - viže: 1. DOLINA TRENTE, ansambel LOJZETA SLAKA 2. SVET POD JALOVCEM - KVINTET SAVA Z JELKO 3. LEPE SO NAŠE GORE - ansambel FRANCA MIHELIČA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. OSTALI MOJ - JOŽICA SVETE 2. MLADI MUZIKANT - ansambel KRIM VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Predlogi jesenskega meseca oktobra so: 1. ZA KRVAVCEM - Rudi Jevšek 2. RADA ME IMEJ - Niko Zaje 3. SOSED. DOBER DAN - Fantje z vseh vetrov 4. NOVO ŽIVLJENJE - Ansambel Petra Finka 5. STARA POLKA - Trio Svetlin Glasovnice nam pošljite na dopisnicah na naš naslov: Radio Žiri, Trg svobode 1, 64226 Žiri. Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Koncert Gorana Bregoviča odpovedan Ljubljana • Današnji koncert Gorana Bregoviča v Ljubljani je zaradi objektivnih razlogov, bolezni v orkestru, odpovedan do nadaljnega. Glasova oktobrska avtobusna izleta V Dobrno 21. in 28. oktobra Vabimo ljubitelje lepih izletov, da z Gorenjskim glasom obiščete Zdravilišče Dobrna. Enodnevni avtobusni izlet v Dobrno pripravljamo v soboto, 21. oktobra, in V SOBOTO, 28. OKTOBRA, obakrat bo odhod Glasovega avtobusa iz Radovljice ob pol osmih zjutraj in iz Kranja ob 8.00, s povratkom v poznih večernih urah. Oktobrski zdraviliški izlet namenjamo zlasti vsem, ki znate poskrbeti za svoje zdravje, kajti dovolj časa bo za kopanje v termalni vodi Zdravilišča Dobrna. Poskrbljeno bo tudi za nadomeščanje "pokurjenih" kalorij, za turistične oglede, sprehod po likovni razstavi v Zdravilišču in za glasbeni večer z Duom Corona v izjemnem ambientu kavarne Zdravilišča Dobrna. Marsikaj prijetnega se bo dogajalo tudi med vožnjo, ko bomo po tradiciji pripravili Glasove nagradne igre. Za prvi izlet 21, oktobra ne sprejemamo več prijav; če pa imate zadnjo oktobrsko soboto, 28. oktobra, "prosto", prisrčno vabljeni z Gorenjskim glasom v Dobrno. Cena izleta: 2.800 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane 2.300 SIT in za naročnike s plačano celoletno naročnino le 2.100 tolarjev. Za otroke do 15 let: 1.800 tolarjev. Informacije in prijave /za Dobrno 28. oktobra/: GORENJSKI GLAS, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Za izlet obakrat organiziramo le po en avtobus! a STUDIO RAFAELA c^~\ir Tr9 Prešernove brigade 4/6, Kranj s 326-683 i hi 0o: 40. G ffeoj Prue "sin sse( tom 8'rnn; Prave Junijs; n'Le, Prav *let, Hafr,, ?<*aj Pripravimo se na zimo Paradižnikov sok Zrel, zdrav paradižnik Rdeče zdrave paradižnike operemo, očistimo in damo cele ali prerezane v lonec ali kozico. Dušimo jih v lastnem soku do mehkega. Nato pustimo pokrito na mlačni štedilnikovi plošči vsaj pol ure. Sok, ki se je nabral, odlijemo in paradižnik pretlačimo. Mezgo kuhamo vsaj še 10 minut in vročo nali-jemo v pripravljene ogrete steklenice, ki jih takoj zamašimo s klo- mm bučki, s prekuhanimi plutovi-nastimi ali patentnimi zamaški ali s celofanom. Pri tem načinu vkuhavanja je paradižnikov sok redko tekoč in nesoljen. Če hočemo gostejši sok, ga kuhamo 30 do 60 minut in po okusu solimo. Zelena paprika za nadevanje Zelene paprike, sol, paradižnikov sok (po gornjem receptu) Lepim, zrelim paprikam odrežemo vrh, odstranimo seme in belo kožico, splakne-mo in odcejene osolimo. Pustimo jih do naslednjega dne, da se zmehčajo, nato jih zložimo v kozarce. Na papriko nalijemo vrel paradižnikov sok, pokrijemo s pokrovom ali zavežemo z dvojnim celofanom. Pasteriziramo 35 minut pri 90 stopinj C. Pasteriziranje: Na pekač položimo krpo, postavimo nanjo kozarce tako, da se nikjer drug drugega ne dotikajo in v pekač nalijemo za dva prsta vode. Pekač nato postavimo.v hladno pečico in naravnamo stikalo na 90 stopinj C. Po pasterizaciji pustimo kozarce v pečici, dokler se ne ohlade. Zimska solata 2 kg zelenega paradižnika, 2 kg kumaric, 2 kg paprike, 2 kg čebule, 3 l po okusu razredčenega kisa, 1/2 l olja, 24 dag soli, 40 dag sladkorja, žlica celega popra, 3 lovorovi listi. Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo: paradižnik in čebulo na tanke rezine, papriko na rezance, olupljene kumare prerežemo po dolgem, odstranimo seme in naribamo. V kozici zavremo kis, solimo, dodamo sladkor, olje, poper, lovorov list in stresemo pripravljeno zelenjavo. Premešamo in pustimo vreti 3 minute. Popolnoma hladno solato damo v kozarce, jih pokrijemo ali pa zavežemo z dvojnim celofanom. Vložene paprike po italijansko 16 strokov česna, sol, 1 kg rdečih in 1 kg zelenih paprik, šopek timijana, vejica rožmarina, 8 dl olja. Česen olupimo, v vreli osoljeni vodi kuhamo stroke 3 do 4 minute. Nato jih poberemo iz vode in ohladimo. Paprike razrežemo na četrtine. Se-menje in bele kožice odstranimo. Z lupino navzgor položimo paprike na pekač, damo jih v pečico in pečemo toliko časa, da kožica porjavi in se mehurjasto nagrbanči. Papriko malo ohladimo, nato kožico olupimo z nožem. Papriko osolimo. V kozarce zlagamo plasti paprike, timijana, rožmarina in stroke česna. Zalijemo s toliko olja, da so paprike pokrite. Zapremo kozarce (z gumico, s pokrovom in sponko ali pa s patentnim pokrovom) in jih segrevamo v loncu za vkuhavanje pri 80 stopinjah 25 minut. Vzamemo jih iz lonca, počakamo, da se ohladijo, nato šele snamemo sponko. Kozarce hranimo na hladnem in temnem prostoru. Ko kozarec odpremo in načnemo, ga lahko hranimo v hladilniku 14 dni, pazimo pa, da je paprika ves čas pod oljem. Tako vložena paprika je odlična priloga k narezku ali pečenemu mesu. Domači zdravnik Regratova korenina Regrat imamo sicer za nadležen plevel, je pa to zelo zdravilna rastlina. Prav vse, od listov, cveta in korenin. Liste nabiramo, preden cvete, korenine pa kopljemo zgodaj spomladi ali pa od avgusta do oktobra. Korenine razcepimo, sušimo z listi vred v senci ali v priprti pečici pri 40 stopinjah C. Vsa rastlina je bogata z vitaminom C in minerali. Regrat zdravilno vpliva zlasti na jetra in ledvice. Je zelo primeren za pomladansko in jesensko zdravljenje, svetuje pater Ašič. Posebno učinkovita je korenina: topi, Čisti, pospešuje potenje in krepi telo. Pospešuje izločanje seča in žolča, odpravlja vse zastoje, razstruplja telo, poživlja in vrača moč. Človeka kar pomladi: izboljšuje celotno presnovo in pospešuje čiščenje krvi. Tako koristi pri protinu, revmi, škrofeljnih, kožnih boleznih, čirih, tolščavosti neješčnosti, lenem črevesju, pri prsni in trebušni vodenici, slabokrvnosti, zaostali menstruaciji, bolezni trebušne slinavke, pri mokrem vnetju rebrne mrene. (Pri sladkorni bolezni priporočajo prežvečiti na dna 8 do 15 votlih stebelc cveta.) Pospešuje pretok žolča, čisti sluznico dihal in prebavil, ustavlja nastajanje žolčnih kamnov. Sicer jih ne topi, pač pa zmanjšuje nagnjenje k tej bolezni. Čaj iz listov in korenin posebno priporočajo za zdravljenje pozimi. Sladimo ga z medom, tako je še bolj zdravilne. Za zimo namočimo celotno zrezano rastlino v žganje. Naj bo steklenica polna regrata. Uživamo do 20 kapljic 3x dnevno. Iz babičinih bukev Kako se dobi seme kumar? Popolnoma rumene in zrele kumare naj se poberejo in pustijo nekoliko dni, da pozorijo. Nato naj se z nožem podolgem razpolovijo in iz njih naj se iztisne s palcem sluzava snov s semenom vred v kak lonec. Vse skupaj naj se pusti osemdo štirinajst dni ali še eleo več časa v loncu, t. j. tako dolgo, dokler sluzava tvarina ne segnije. Ko se je to zgodilo, naj se nalije v lince čista voda in nato zopet odlije in ponavlja naj se spiranje s čisto vodo tako dolgo, doker ne ostane seme čisto. Tako oprane seme nai se dene v kako rešeto, ki naj se postavi potem na kak tak prostor, kamro ne prihajajo ptiči in miši. Da seme ne splesni, naj se vsak dan nekoliko premeša, in ko se popolnoma osuši, naj se spravi. 0 HRANI LAHKO RAZMIŠLJATE TUDI DRUGAČE! TOMŠIČEVA 36, KRANJ RADIESTEZIJSKI PREGLEDI OB SREDAH od 17. do 19. ure tel.:221-238 1 ALI IMA HRANA RES NEKO ENERGIJO, KI POMEMBNO VPLIVA NA DELOVANJE TELES/ 1 KAKO SE S HRANO BORITI PROTI RAKU, POVIŠANEMU HOLESTEROLU, ASTMI... ■ ALI RES PROČ S KUHINJSKIM LONCEM Predavanje z degustacijo bo v četrtek, 12. oktobra, ob 16.45. Prijave: Jereblka, Tomšičeva 36, Kranj, tel.:221 -23$ SREDA, 11. OKTOBRA TVS 1 10.10 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.35 Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 16.20 Biblija: Apostolska dela, ponovitev 30. oddaje 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Male sive celice, kviz 18.05 Samo za šalo, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum * 20.25 Film tedna: Spol zvezd, kanadski film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.31 Šport 22.35 Žarišče 22.55 Sova; Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Columbo: Plazeča se smrt, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kre-mečkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 Baywatch, Med košarkaši 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: Predtekmovanje za EP: Avstrija -Portugalska, z Dunaja 22.30 Policijski klic 110, Starka 0.00 Čas v sliki 0.05 Bojujem se za sinova, italijanska nadaljevanka 1.35 Schiejok, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Gorila, Gorila in Operacija poker TVS 2 13.00 Euronevvs 14.10 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Karel Veliki, francoska nadaljevanka 15.30 Samo za šalo, angleška nanizanka 16.00 Sova, ponovitev 17.15 V vrtincu 18.00 RPL - Studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.25 Športna sreda: Celje: Kvalifikacije za EP v košarki (m): Slovenija - češka, prenos 21.00 Kvalifikacije za EP v nogometu: Slovenija - Ukrajina, posnetek iz Ljubljane 22.40 Omizje 0.40 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 0.50 TV jutri KANALA 10.05 Spot tedna 10.10 A snop 10.25 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.15 Brlog, ponovitev 11.45 Bennv Mili, ponovitev 12.00 Novice 12.15 Spot tedna 12.20 A shop 12.35Video strani 14.00 Novice 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A shop 17.45 Dracula, ponovitev 18.15 Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato 21.55 Dance Ses-sion 22.30 Bennv Hill 23.00 Novice 23.05 Epikurejske zgodbe 23.20 A shop 23.35 Spot tedna AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Ljudje, živali, senzacije, nemška komedija 11.50 Ozri se po deželi, ponovitev 12.50 Vreme 13.10 Čas v sliki 13.10 Virunga - ognjeno in ledeno gorovje, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji/Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Sara med kopnim in morjem, ameriški TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Državljanska vojna, 2. del: Eksplozija 23.20 The nation of Islam, O razvoju črnskega gibanja za človekove pravice 0.20 Temnejša stran črne, reportaža o črnski mladinski kulturi v ZDA, Angliji in na Jamajki 1.05 Pogledi od strani 1.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Veseli Kekčev dan 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Tekmovanje modelarjev za pokal mesta Kranja 20.30 Zupan z vami: Občina Šenčur (v živo) 21.10 Utrip Visokega 21.23 EPP blok - 3 21.30 Sledi zgodovine: Znani Šen-čurjani 21.40 Iz sveta glasbe: Skupina Magnet 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 29 23.02 Videostrani LOKA TV ... Videostrani, non stop M MTV -TELE 59 I TV ŽELEZNIKI 8.30, 12.00 in 15.00 M MTV shop 15.25 Santa Barbara, ponovitev 16.10 Primarni motiv, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1140. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Prah in kri, ameriški barvni film 22.35 Živa scena 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dokumentarna oddaja 13.35 Rapsodija, ameriški barvni film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, 1103 del ameriške nadaljevanke 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.20 loto 19.30 Dnevnik 20.15 Informativna oddaja 21.05 Zabav -no-glasbena oddaja 21.50 Znanost in mi 22.35 Dnevnik 22.25 Slika na sliko 23.25 Trilček, resna glasba 0.15 Sanje brez meja HTV 2 15.25 TV koledar 15.35 Slika na sliko 16.20 Namibiiska puščava, ponovitev 17.05 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 17.55 Kvalifikacije za EP v košarki: Hrvaška - Nizozemska, prenos iz Čakovca 19.30 Dnevnik 20.15 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Žena vaškega župnika, angleška nadaljevanka 21.35 Po plesu, angleški barvni film; Videostrani 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Kros '95 - medobčinsko prvenstvo v krosu za OŠ v Gorajtah pri Škofji Loki 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.49 Snoopv 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.55 NA JURIŠI, glasbena oddaja, gosti v živo: 4 FUN - sodelujte po telefonu: 612-372 21.55 - 22.00 Reklamni blok 22.00 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Nagradni kviz 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Moda 13.00 Pesem tedna 13.20 Moda 13.40 Moda 14.00 Gorenjska danes 14.30 Moda 15.00 Moda 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 17.00 Lestvica discoteque Gau- loisses Blondes 18.00 Gorer danes, jutri 20.00 Večerni prog*" - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah* MHz z oddajnika Kovor ter » MHz z oddajnika Grad, v st«"" tehniki, od 13.30 do 19. ure. . V zgodnjem popoldanskem °^ bomo govorili o ekologiji- ^ 15.30 bomo spremljali in korn* tirali, vas obveščali ob 16- ' nekaj minut kasneje pa se WJ| vključili v prenos poročil ra<> Deutsche VVelle. Ogledali si bo^ še kak film, ob 17.30 sledi besfj o knjigah, nekaj kasneje, ob 18- s pa bomo govorili o 9|a.sbJ^ predstavniki skupine Prezrti- ijjj na skušnjave in dileme ne b0"^ pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, pj. odnišnici 8.00 Nočna kron , (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 No^ 11.00 Aktualno 12.00 BBC ntf"g osmrtnice 13.00 Minute za K telje narodnozabavne 9'a?i* (SLOVENSKI KVINTET) 14.00 K lodija tedna 14.30 Popoldan*j telegraf 15.00 Poročila 1«J Zdravnikov nasvet 16.30 Os^ niče, domače novice 17.00 Pf 130 SIT LOŠKI HLEBEC, POLBEU X m srr KREM-KOCKA X 126 SIT KKEM-KOCKA, pak. X 265 SIT Vsak ponedeljek od 1.2.1995 naprej v vaših trgovinah. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas fax+tel.:064/681 320 PRED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU TOHIŠT/APRIDITE TUPI V SALON POHIŠTVA w\m< i v KRANJ, PREDOSUE 34 r*\(KULTURNI DOM) TEL 241-031 PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! POSEBNO UGODNO V OKTOBRU KUHINJE Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Ak Z JVo "lec Dr$t fUrJ kbji Klui ;ki "2ati "ost neka a t Uk slej {asu tore tyod •>a$a HPor lena Prost v°jaš °Uj "*kai anJe, "ost Pride ziral druža Paj Žirovske težave s privatizacijo v zdravstvu Ze na začetku se je zataknilo pri denarju tatere žirovsl [ali že zgodaj zdravniki trdijo, da so popolnoma nesprejemljive, so na Osnovnem zdravstvu Goren Domladi, na ministrstvu za zdravstvo pa jih ocenjujejo kot povsem sprejemljive. Poročilo o tem, kaj je sklenil občinski svet občine Žiri v zvezi s privatizacyo na Zdravstveni postaji v Žireh, je na mnogih mestih dvignilo kar precej prahu in začudenja. Korenito namreč opozarja na to, kaj vse ostaja nedorečenega, ker med občinami še zdaleč ni pripravljene delitvene bilance, ter kaj vse se kaže v "okorelem" sistemu dosedanje organizacije osnovnega zdravstva. Odločitev žirovskih zdravnikov za "frontalni" prehod v zasebništvo s 1. okobromje vsekakor zanimiv, edinstven na Gorenjskem in redek primer v Sloveniji. Ko smo spraševali ljudi, kaj menijo o tem. ni nihče hotel o tem javno spregovoriti, vsi pa se sprašujejo, kaj bo to zanje pomenilo: bo bolje, bo manj čakanja, bo več plačevanja, ali bodo morda za kaj prikrajšani? Z nekaj pogovori na obeh straneh smo skušali osvetlili zaplet s prostori in dobili nekatere odgovore o tem, kaj si lahko Žirovci obetajo. Pripravljali smo se dve leti nrrTrrrnirrTii^.uui^.iJ.MiM e Ziri: Je kaj novosti v teh prvih dneh? "Trudimo se, da bi delo povsem nemoteno teklo na- Erej, in da bi za paciente ne ilo kakšne spremembe. Edina razlika je morda v tem, da se zelo dosledno obračunavajo vse storitve, ki jih zavarovalnica ne pokriva, medtem ko se je prej marsikaj spregledalo." Kaj je bil poglavitni motiv za prehod v zasebno prakso? "Kljub splošni usmeritvi za privatizacijo, je pravzaprav zanimivo, da se splošni zdravniki ne odločajo za to, saj sva s kolegom šele drugi in tretji zdravnik na Gorenjskem, ki je šel na to pot. Osebno si želim večje samostojnosti, tako na strokovnem področju, kot tudi pri urejanju razmer, v katerih delam. Doslej, kljub temu da sem dosti delal, nisem imel vpliva na materialne razmere in učinke, znano pa je tudi, da tudi plača ni bila odvisna od tega." Je težavna pot, da uredite vse potrebno za zasebno prakso?" "Veliko pove že podatek, da smo začeli s pripravami že v letu 1992, ko smo vložili prošnje na Zdravniško zbornico in se udeležili posebnega obveznega seminarja. Za dodelitev koncesije je bilo potrebno predložiti kar devet različnih dokumentov - mnenje regionalne zdravniške zbornice, potrdilo o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev na ministrstvu za zdravstvo, mnenje zavarovalnice in končno dokumente, odločbo in pogodbo občine o podelitvi koncesije. Naj dodam, da sva s kolegom dr. Radoševičem sklenila pogodbi za kurativni del splošnega osnovnega zdravstvenega varstva, ostalo (otroška preventiva, nega na domu) pa še vedno ostaja v domeni Zdravstvenega doma Škofja Loka oziroma zavoda Osnovnega zdravstva Gorenjske." Boste plačani za program, ali za posamezne storitve? "Dogovorjen in podpisan je neki pavšal pričakovanega ob- sega dela z določenim številom točk, obljubljeno pa je, da se bo poračunavalo tudi po dejanskem številu pacientov (glede na republiško povprečje) in opravljenih storitvah zlasti v delu, ki gre na račun prostovoljnega zavarovanja. Vsekakor pa bo naš materialni položaj odvisen od našega lastnega ekonomiziranja in iznajdljivosti. Predvsem pa bo moralo priti do spoznanja, da smo zasebni zdravniki sedaj enakopravni partnerji javnemu zdravstvenemu zavodu, in da je potrebno najti najboljše rešitve za paciente. In prav ta sprememba, da smo iz uslužbencev postali partnerji, ki se bodo seveda trudili za lastni dohodek, za čim manjše stroške, očitno povzroča največ težav. Pri pogovorih ob ponujenih povsem nesprejemljivo visokih najemninah se je to jasno pokazalo." Ali obstaja nevarnost, da bodo ljudje zaradi teh nesporazumov morda prikrajšani pri drugih storitvah, kijih bo moral še vedno opravljati javni zavod - Zdravstveni dom? "Mislim, da do tega ne sme priti, saj je Zdravstveni dom podpisal pogodbo o opravljanju storitev, ki jo mora izpolnjevati ne glede na to, da smo zasebniki prevzeli del tega programa. Še v tem tednu računamo, da se bomo usedli skupaj in podpisali tudi dogovore o tem, kako bo to Delo na črno? Po vsem, kar smo slišali z obeh strani, je bilo več kot logično vprašanje: Kako je mogoče, da zdravnik začne z zasebno prakso, ne da bi izpolnil (in to tudi z dokumenti dokazal) vse potrebne pogoje, med katere vsekakor sodi tudi potreben prostor in oprema? To vprašanje smo (v sredo, 4. oktobra) naslovili na Ministrstvo Republike Slovenije za zdravstvo, nanj pa je odgovorila ga. Voljčeva, ki se tam ukvarja (po pravni plati) s koncesijami. Po kratki utemeljitvi vprašanja z orisom razmer, ki so nastale v Žireh, smo dobili naslednji odgovor: "O težavah pri sporazumevanju o najemu prostorov na zdravstveni postaji v Žireh podrobno nismo seznanjeni, rečemo pa lahko, da po naših podatkih zdravniki v Žireh še niso dobili odločb za začetek zasebne prakse. Res je postopek v zaključni fazi, vendar je vsekakor za začetek takega dela pogoj, da predložijo pogodbe o najemu prostorov in opreme. Predlagana višina najemnine je popolnoma sprejemljiva, v slovenskih razmerah celo povprečna (najemnine se gibljejo med 3 do 15 markami za kvadratni meter) in nikakor ne visoka, če upoštevate, da gre praktično za nove, dobro opremljene prostore Vsekakor bomo sklicali sestanek vseh vključenih in prizadetih, na katerem bomo skušali ta problem razrešiti." teklo naprej. Pri tem gre za reševalne prevoze, rentgen, fizioterapijo in laboratorijsko delo, čeprav pri slednjem nismo obvezani, da ga koristimo prav na dosedanji način, pač pa lahko iščemo storitve tudi drugod. Stroški laboratorija se namreč plačujejo iz našega dohodka (za vse ostale storitve so predvidena posebna plačila), zato bomo seveda zelo elastično iskali najugodnejšo rešitev." Na kakšen način lahko zagotovite, da ne bo šlo pri tem vašem prizadevanju za cim višji dohodek, to tudi na račun pacientov? "Zdravniki smo strokovno in etično točno zavezani, da svoje delo s pacienti opravljamo po določilih, ki obstajajo. Trudili pa se bomo, da postanejo drugi stroški, za katere se je doslej premalo skrbelo (vzdrževanje, obratovanje), bolj razumni. Varčevanje torej ne bo prizadevalo ljudi nič več, kot do sedaj, ko je znano, da so bile npr. pri številu izdanih receptov na pritisk zavarovalnice določene omejitve. Vendar so bile te omejitve, kolikor je meni znano, bolj naperjene proti zlorabam, kot da bi omejevale resnične potrebe ljudi." Možnosti bo še več! Dr. Matija Jereb, zobozdravnik: 3 Vključili ste se v kar splošen privatizacijski prehod na zdravstveni postaji v Žireh. Ste namenoma čakali na to? "V razliko od zasebne prakse v splošni medicini, je v zobozdravstvu prehod v zasebno prakso že zelo razširjen, saj je znano, da so zasebni zobozdravniki praktično že po vseh krajih na Gorenjskem in večinoma na domu, torej izven zdravstvenih doniov. Sam sem o tem razmišlja že vrsto let, vendar sem čakal na izgradnjo nove zdravstvene postaje, saj sem prepričan, da je najprimerneje, da je tudi zobozdravstvena ambulanta na zdravstveni postaji. Že pred gradnjo smo zato poskrbeli za to, da se naši prostori oblikujejo in razporedijo kar se da ekonomično, saj smo vedeli, da bomo morali zanje v prihodnje plačevati najemnino. Tako smo preprečili sicer splošen pojav pre-dimenzioniranosti tovrstnih prostorov." Na zdravstveni postaji nimate zobotehnika, ki je v sodobnem zobozdravstvu nujno potreben. Kako to rešujete? "Na tak trend razvoja zdravstva sem računal že pred leti in zato navezal sodelovanje z zasebnim zobotehnikom. Prav zaradi tega na postaji nismo delali zobotehničnega laboratorija. Sprva so bile težave, zlasti ekonomske narave, saj smo se vsi učili osnov tovrstnega sodelovanja, danes pa lahko rečemo, da to teče zelo dobro. Celo na evropskem kvalitetnem nivoju z najsodobnejšo ponudbo in rešitvami. Tu v Žireh - "Bogu za hrbtom" - se lahko kosamo z vsakim v državi in v tujini. Imam vrsto kolegov v tujini, pri katerih sem spoznaval sodobne trende, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bomo v to vključili." Dobili ste koncesijo za izvajanje zobozdravstva. Kakšne storitve vam bo v tem okviru plačala država in ali boste lahko ob tem opravljali tudi še drugo? "Po pogodbi z zavarovalnico, ki je resnično zelo natančna, poslovno korektna in vsebuje tudi nadzor in sankcije, naj bi nadaljeval program, kakršnega sem opravljal doslej. Zadnji izračuni, ki sem jih napravil, celo kažejo, da bom moral v okviru 36-urnega delovnega tedna napraviti celo nekaj več storitev, kot doslej. Pri tem gre v povprečju za 60 odstotkov konzervativnega zdravljenja in približno 40 odstotkov protetike. Obljubljeno tudi je, da se bo tudi upošteval dejanski obs^ opravljenih storitev, kar za nas, ki smo vedi1 močno presegali povprečni obseg, pomeni tu"1 možnost boljšega zaslužka. Za ljudi pa se odpira dodatna možnost: izve rednega ordinacijskega časa lahko opravljan1 tudi storitve za samoplačnike, s čimer s pacienti izognejo čakalni dobi. Druga predrto' v samoplačniški ambulanti pa je ponudba tu^ najsodobnejših protetičnih storitev (npr. ker3 mika), kar pa seveda ne bo poceni." Kaj pa oprema? "Čeprav imamo skoraj novo opremo, * ugotavljamo, da je na trgu sodobnejša 1 cenejša. Ker so predpisi o odkupu ali naje"' sorazmerno togi, se verjetno o tem ne b?"!„ sporazumeli, zato se bom moral odločiti nakup nove, seveda na kredit." In kakšne so izkušnje prvih dni? "O kakršnihkoli izkušnjah je seveda po ne"' dneh težko govoriti. Za nas je trenufj. pomembno, da je zanimanja ljudi dovoJ Srečujemo se celo kar z dolgim čakanj^' vendar računamo, da bomo po novem letu *^ sposobni vse skupaj urediti tako, da bomo la"; paciente naročali po urah. Veliko je ^ papirnate vojne, ki so jo doslej za nas opravil' drugi!" Potreben je sklep vseh občin rektor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik: Po vsem, kar se dogaja na zdravstveni postaji v Žireh in na občini Žiri, bi lahko dejali, da je privatizacija presenetila javni zavod OZG in ga našla nepripravljenega? "Trditev, da smo na privatizacijo nepripravljeni, nikakor ne drži, saj je znano naše stališče, da podpiramo uvajanje zasebnega dela v zdravstvu že več let. Rekel bi lahko celo, da smo se pravočasno na to pripravili, pri tem pa za izhodišče upoštevali naše prepričanje, da je najbolje, če se zasebna praksa vrši v prostorih dosedanje mreže javnega zdravstva. Že dve zaporedni leti smo imeli interni razpis za najem prostorov, na katerega se je doslej prijavilo že več kot 40 kandidatov in da imamo na današnji dan sklenjenih 26 pogodb o najemu. Tako so na Gorenjskem silno redki zasebni zdravniki, ki bi delali izven prostorov javnega zdravstva. V potrditev tega lahko povem, da smo v vseh nekdanjih občinah že lani pripravili vse potrebne izračune za tovrstne najeme, kar velja tudi za objekte nekdanje občine Škofja Loka, in to so potrjevali tudi tedanji občinski izvršni sveti. Do danes ni bilo zapletov, ki bi bili podobni tistim v Žireh. Posploševanje v smislu vašega vprašanja je torej do nas krivično." Kateri so torej razlogi za zaplete v Žireh? "Predvsem je potrebno vedeti, da je Zdravstvena postaja v Žireh praktično nov objekt, zgrajen jeseni leta 1993, in ki je vreden nad milijon mark. Postaja je velika, nadstandard-na, in vse to vpliva tudi na stroške najema. Bistvo nerazrešenih odnosov je visoka cena, pri čemer pač moram reči, da nam je občina Škofja Loka, ko nam je objekt dala v upravljanje, naročila, da moramo z njim gospodariti kot dobri gospodarji. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi bile najemnine ne glede na standard objektov povsem izenačene. Povprečna cena v občini je po naših izračunih 8,4 marke za kvadratni meter na mesec, za postajo v Žireh pa smo izračunali 9,6 marke na kvadratni meter. Dokler so objekti v našem upravljanju, dokler moramo zanje zagotavljati amortizacijo, zavarovanje in celotno vzdrževanje, moramo pač za vse te stroške dobiti tudi denar. Doslej se je zagotavljal iz plačila programov, ki so ga v teh objektih izvajali naši delavci, če gredo v zasebno prakso, pa morajo to pokriti z najemninami. V veljavi namreč ostaja sistem, ko so stroški za objekte in opremo v plačilih za storitve, ki se izvajajo. Posebej poudar- jam, da je izračunana najemnina povsem brezprofitna, in predstavlja le zgolj kritje stroškov, ki nastajajo." Odnose verjetno zapleta tudi razdelitev nekdanje občine na več manjših? "O možnih načinih najema so tudi nove občine vseskozi sproti obveščene, saj smo jim osnove sporočili že letos februarja, obveščeni pa so tudi bili o namerah žirovskih zdravnikov in možnih zapletih pri tem. Na vse to ni bilo odgovora. Da bi se izognili očitkom, smo s sodnim cenilcem 20. februarja napravili ogled prostorov in opreme ter naročili novo oceno vrednosti. Vsi zainteresirani zdravniki v Žireh so to cenitev dobili 20. marca. Pripomnim naj, da vsak, ki vsaj malo pozna predpise, ve, da lahko cenitve premoženje spremeni le sodišče. Vse do 11. septembra na to ni bilo odziva, tedaj pa smo ugotovili, da skupnega jezika ni, in da obstaja odprto vprašanje, kdo je najemodajalec. Mislim, da je v tem pretežni del trenutnih težav. Nam je bil s pravnomočnim sklepom investitorja - občine Škofja Loka, bil objekt dan v upravljanje - ne v lastnino, sedaj pa občina Žiri zahteva, da jim ta objekt prepustimo. Ker smo se znašli v položaju, ko nam bo postaja povzročala le stroške, ki jih ne bo nihče kril, je jasno, da smo ta objekt pripravljeni prenesti občino Žiri, vendar se rnofl vse naslednice občine Sljfl Loka za to dogovoriti. . sklep o prenosu lastnine m1' jo torej sprejeti vse štiri ovc,( na Škofjeloškem. Kako bo n» s tem objektom in gospodarila naprej občina ^ pa ni več naš problem!" f Na seji občinskega sv Žireh je bilo na vaš račun **\a kar nekaj očitkov na Ti u neracionalnega vzdrže*?y (npr. dragega čiščenja). ^ bi to komentirali? , ji "Pri vzdrževanju objekt^ cela vrsta problemov, raz'!.^ pristopov, pa tudi cen, ^'JJo bistvu določajo občine, ^..m mestilo za stavbna zemU ^ cena komunalnih storitcv Ji Res pa je, da pri nekaki rešitvah, kot je na P'Ld' čiščenje prostorov nisrn'' ' jj; najbolj srečne roke, in za.^Ij mo se, da je potrebno naj'1 \t racionalne načine. Ti st/ iščejo. Š. Žargi ob v *a be v še v? t Pro ho let A^ si sPs *a vrh nih tud % Pel tak rop Sve kr rn % let Bi lo nt ^tivni Klub škofjeloških študentov Za bruce, stare bajte, pa tudi dijake e nekaj let ponovno aktiven študentki klub si v novih ^širitev dejavnosti. Zelo si želijo priključek na Internet. °rrna{no je, da se med mladimi pojavljajo aktivnejše. Dr? s?DoJ bolj povezane generacije, drugič pa iz cele sfe širšUi vzrokov in razmer ter splošnega vzdušja in hjV.0sou v družbi te vezi nekoliko popuste. Vse to vpliva lj * na delovanje društev, kakršen je tudi študentski ta *n v škojji lx>ki kaže, da smo v obdobju njegovega •jjfuo/a. O delu in dejavnostih smo se pogovarjali s tremi član 1 njegovega vodstva: H?t}m°* Verčič, predsednik škofjeloških študentov: študentov je po daljšem atišju" obnovil svojo dejavni*1 Prcd štirimi leti, saj nas je da . . entuz'astov ugotovilo, tako dejavnost v Škofji Do- , .-, zelo potrebujemo. el je za nami že kar burna .^ojna pot, saj smo v tem asi* zamenjali celo svoje proste. prvi prostori so bili na Wnjem trgu, kjer pa je bila "a*a dejavnost zaradi drugih ^Porabnikov kar precej ornega, sedaj pa smo dobili Pfostore v objektu v nekdanji °iašnici, kjer se nam ponujajo e{je možnosti. Poleg prostor-:v- ^jer lahko študentje dobijo "e*atere storitve (fotokopir-*nle- karte za različne dejavni, računalništvo) smo F'dobili §e en večji prostor, v *aterem bomo lahko organi-Ifali tudi razna srečanja ter ^ruŽabno dejavnost, vse sku-Pa) Pa še urejujemo. V klubu smo uspeli omogočiti študentom razne ugodnosti: da lahko po bolj dostopnih cenah dobe karte za različne oblike športne dejavnosti (Smučarske karte, za bazen, sauno, fitnes), kulturne predstave (gledališče, filmsko gledališče) in nekatere druge prir-editve, nekaj pa jih organiziramo tudi sami. Klub vodi izvršni odbor in prav v naslednjih dneh pripravljamo nove volitve. Po uradnih podatkih je v Škofji Loki 505 študentov, od katerih jih je v naš klub s pristopnicami včlanjenih nekaj nad 300. Aktivnih članov, ki klub vodijo in v njem delajo- celotno delo sloni na prostovoljnem delu - pa je med 30 in 40. Vsak delovnik imamo med 10. in 12. uro in 16. ter 20. uro odprto pisarno, seveda pa so naši računalniki po modemih dostopni neprekinjeno. Vsak teden (razen v času počitnic) organiziramo v klubu hotela Transturist tudi razna predavanja, posebej za študente pa organiziramo za minimalno ceno tudi tečaje tujih jezikov: angleščine, nemščine in italijanščine, pa tudi organizirano rekreacijo. Naš cilj torej je, ponuditi članom čimveč ugodnosti. Vsi trije študentski klubi (poleg škofjeloškega sta še kluba v Poljanski in Selški dolini) se financirajo iz sredstev, ki jih podjetja dajejo za delo prek študentskega servisa, pri čemer moram omeniti vzorno sodelovanje in razumevanje firme "Zamore", ki ta dela posreduje. Prostore smo dobili v najem in razmišljamo o tem, da bi za pomoč pri tej najemnini, v korist širše dejavnosti, prosili občino. Čeprav rostorih obeta prostori niso idealni, smo z njimi zadovoljni, le za ureditev ustreznejšega dostopa se bomo morali še dogovoriti. Prepričani smo, da naša dejavnost lahko bistveno prispeva k bogatitvi celotnega mladinskega življenja v Škofji Loki." Peter Pokora, član izvršnega odbora kluba škofjeloških studentov: "Že pred leti je posebna pozornost v našem klubu veljala računalništvu in lahko se pohvalimo, da smo bili prvi tovrstni klub, ki je uspel pripraviti BBS. Na tak način smo povezali študente cele Slovenije. Glavni avtor postavitve je bil Uroš Bizjak, študent Fakultete za elektrotehniko. Naša računalniška oprema omogoča študentom razna opravila: izpisovanje seminarskih in diplomskih nalog, skeniranje raznih gradiv, nudimo precej programske opreme (ShareWear - oprema v javni lasti), pri čemer smo precej na tekočem, kar članom omogoča spremljanje tega razvoja, kar precej pa se je nabralo tudi gradiva iz raznih seminarskih nalog, ki ga lahko uporabljajo dijaki in študentje Predavanja ob začetku študentskega leta 6. oktobra - "S kolesom pod obronki Himalaje", 13. oktobra - "Albanija", 20. oktobra - "Raj za Stopanje, mračnost ruskega podzemlja, Sibirija", 27. oktobra - "Vitrazi - izdelovanje barvnih oken", 3. novembra - "Francija za študente", 10. novembra - ''Kitajska in njen kras". pri vsakdanjih obveznostih. Naj ob tem omenim, da je naš klub, čeprav ga vodimo le študentje, odprt tudi za dijake. Naša velika želja pa je priključitev na Internet, kar pa je precejšen finančni zalogaj. Kot je znano, je vod Interneta že v Škofji Loki, in iščemo sponzorja, ki nam bi omogočil priključek. Prepričani smo, da je tovrstna ozaveščenost in znanje v Škofji Loki še nezadostna, pri čemer se spregleduje možnosti, ki jih za uveljavitev mesta v svetovne merilu lahko tak priključek pomeni. Naša želja je tudi, da bi računalniško opremo lahko razširili in s tem omogočili, da jo uporabljajo tudi tisti, ki tega doma nimajo. Jani Kovač, član izvršnega odbora, odgovoren za šport: "Kot je bilo že omenjeno skušamo v klubu našim članom ponuditi tudi športno rekreativne možnosti. Že smo dogovorjeni za dva termina v telovadnici Osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku - ob torkih od 22. ure do 23. in 30 minut in ob sobotah od 19. ure 30 minut do 22. ure, za tretjega, ob četrtkih, pa se še dogovarjamo. Udeležujemo se s svojimi ekipami tudi srečanj v raznih športih - včasih priz- nam, je ekipo nekoliko težje sestaviti, omogočamo pa tudi poceni uporabo nekaterih športnih objektov, kot so bazen in karte za smučanje." • Š. Žargi Skozi vrata AMICE stopate v svet lepote PRIDIH AMERIŠKE0A BLIŠČA IN FRANCOSKEC/A ŠARMA Parfumerija AMICA, za vse, ki želite nekaj več: prijazna in strokovna ponudba vrhunskih blagovnih znamk. DIOR, LANCOME, QUERLAIN, ARDEN, LANCHASfER in MARBERT, pa tudi kvalitetni izdelki široke potrošnje -BEATRIK LOREAL, JOHNSON & JOHNSON, QUENTY, NIVEA... Le kateri od domačinov in °biskovalcev Škofje Loke se V zadnjem letu ni ozrl v j^rmantno privlačno izloženo okno Homanove hiše J središču mesta? Se spra-Seval, kaj neki skriva zapeljiva notranjost in skoraj Jačuden obstal pred bliš- err>, ki ga v privlačnem ^ostoru z žlahtnim pridi-pjm preteklosti že skoraj JJ° dni ponuja parfumerija *MICA. Tisti, ki so vstopili enkrat, J ne morejo kaj, da se ne bi *Pet in spet vračali. Pa ne le **radi razkošja dišav in ^unske kozmetike svetov-J'Jj Proizvajalcev, temveč *Udi zaradi Anke in Mateje 5e|eznik, lastnic trgovine. j:sak hip sta vas s strokov-Pjji nasveti pripravleni pobijati v svet, ki vam je bil do a*rat tuj: svet visoke ev-°Pske in ameriške mode, v , ^et blišča, elegance in dis- retne prefinjenosti, ki jo je doseči le s pravo mero n*Usa, znanja in z izdelki, t Ostalimi v najboljših kozme-£nin laboratorijih z dolgo-etfJo tradicijo. g,£er se družinsko podjetje v katerega sodi škofje-parfumerija AMICA, *varja tudi z uvozom koz- metike, so si z leti na tem področju nabrali izjemno veliko izkušenj, ki jih z veseljem posredujejo tistim, ki prihajajo v AMICO. Kot nam je povedala gospa Anka Železnik, ki jo mnogi poznajo tudi kot avtorico strokovnih člankov v slovenskih revijah, sodelujejo na vseh uradnih promocijah najkvalitetnejših svetovnih blagovnih znamk, svoje bogato znanje pa izpopolnjujejo na strokovnih seminarjih doma in v tujini. Obe s hčerko sta se izpopolnjevali tudi na tečajih londonske šole Color Me Beautiful, tako da sta vam v AMICI poleg strokovnih nasvetov za pravilni izbor krem, s katerimi boste vaši koži vrnili zdrav in mladosten videz, na voljo tudi s predlogi za pravilno uporabo make upa glede na barvni tip, ki mu pripadate. Poučili pa vas bodo seveda tudi o vsem, kar vas zanima v zvezi z najnovejšimi svetovnimi trendi v kozmetični industriji. Morda le zadnja novost: pretekli teden sta bila tudi v Sloveniji predstavljeni dve najnovejši dišavi vrhunskega razreda: Christian Dior prihaja k nam s parfumom Dolce Vita, Elisabeth Arden pa s True Love. V poslovnem življenju evropskih velemest tako rekoč ne srečaš ženske, ki ne bi bila kar se le da urejena, nam pove gospa Anka Železnik, ki je zaradi obiskov evropskih prestolnic v zadnjih letih postala dobra poznavalka evropskih modnih trendov. In k urejenemu videzu ne sodi le prefinjena kozmetika, skrbno izbrano oblačilo - za tiste, ki privoščijo sebi nekaj več, je v AMICI na voljo tudi vrhunsko francosko perilo CHAN-TELLE, T RIU M P H, GOSSARD, pa nogavice OROBLUE in svilene, kot dih nežne rute Laure Ashly. Ker se danes vse več moških zaveda, kako pomemben je urejen videz v poslovnem in zasebnem življenju, je na polich AMICE tudi najkvalitetnejša moška kozmetika. V AMICI pa boste našli še usnjeno galanterijo priznane slovenske znamke LEROTA, primerno za darila, lasne dodatke EVITE PERON in izdelke iz narave: NATUR SHOP in KOH-i-NOOR. AMICA je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. Kozmetični salon Barbare VVeber LEPOTA NI NAKLJUČJE ''V današnjem času je na voljo toliko kvalitetnih kozmetičnih preparatov, pripomočkov in terapij, da nikomur več ni potrebno hoditi po svetu z aknasto, utrujeno in prezgodaj postarano kožo/' pravi Barbara VVeber, kozmetičarka, ki jo Skofjeločani poznajo in ji zaupajo že dvanajst let. S kozmetiko pa se strokovno ukvarja še nekaj let dlje, zato ni čudno, da na podlagi številnih izkušenj za svoje stranke - mlajše in tiste v zrelih letih, moške in ženske - vedno izbere tisto, kar je zanje najbolje. Mlada dekleta imajo ponavadi največ težav z aknami na obrazu, nič manj tudi ne fantje, ki prav tako zahajajo v salon. Najnovejša in zelo uspešna metoda za odpravljanje tovrstnih težav je ta čas zdravljenje s sadnimi kislinami. Te so primerne tudi za starejše, saj delujejo tako, da pospešujejo obnavljanje kože in aktivirajo kolagenska vlakna. Obenem pa belijo pigmentne lise na obrazu in rokah. Ženske srednjih let veliko povprašujejo po limfni drenaži. Barbara VVeber jo priporoča za utrujene in otekle noge, pomirjevalno in antistresno deluje na ves organizem, najbolj pa se uporablja kot sredstvo za odpravljanje nadležnega celulita. Zdravniki jo priporočajo kot uspešno terapijo po operacijah. Posebnost salona Barbare VVeber je v tem, da si na njenih aparaturah lahko privoščite limfno drenažo po vsem telesu, medtem ko je ta v običanjih kozmetičnih salonih na voljo samo za noge. Dopolnilo ponudbe za nego vsega telesa je, ob obvezni masaži, seveda, tudi "*solarij"\ Primerno profesionalno in medicinsko testiran, z vsemi potrebnimi filtri,tako da ni strahu pred neželjenimi stranskimi učinki. Barbara VVeber priporoča kombinacijo solarija, boduy vvrappinga (vtiranja cimetove kreme, ki vsebuje encim za razgradnjo maščob, in povijanje v folijo) in limfne drenaže kot učinkovito anticelulitno terapijo. Tudi klasična nega obraza in dekolteja je dopolnjena z najsodobnejšimi odkritji sve- tovne kozmetike. Ta čas strokovnjaki prisegajo na naravno, in iz kolekcije lepotil, ki jih ponuja narava, je Barbara VVeber v svojo ponudbo vključila kozmetiko Thalgo, učinkovite preparate iz morskih alg. Namenjeni so predvsem negi nečiste kože, uporabljajo pa jih tudi za odpravljanje celulita. Seveda je v široki paleti ponudbe kozmetičnega salona Barbare VVeber tudi nega -oblikovanje in manikura - naravnih nohtov, pa pedikura, epilacija - trajno odstranjevanje dlak z iglo - in depilacija, predvsem z voskom. Tudi požiganje kapilar na obrazu je delo, ki ga opravijo strokovno in zanesljivo. Zato, da smo tudi pri nas na tekšem z najnovejšim in najboljšim v svetu kozmetike, Barbara VVeber svoje dolgoletne izkušnje in bogato strokovno znanje ves čas nadgrajuje z obiski sejmov v Bologni, Muenchnu in Salzburgu. Kot stara znanka londonskih lepotilnih salonov ve povedati, da se Angležinje ta čas najbolj ukvarjajo z depilacijo in iskanjem čim bolj naravnih kozmetičnih preparatov. Na naravnem temelji tudi aroma terapija, ki jo priporočajo domači strokovnjaki. Namenjena je različnim tipom kože, ki jo intenzivno in globinsko hranijo olja pšeničnih kalčkov, limone in evkaliptusa, ter pomirjajo masae žajblja in melone. In še novost, ki jo pripravljajo v salonu Barbare VVeber v prihodnjih mesecih: posvetovanja s strokovnjaki alternativne medicine in fizioterapevtom bodo dobrodošla vsem, ki jim za svoje telo ni vseeno. Kozmetični salon na Mestnem trgu 15 je odprt od 8. do 19. ure, po telefonu pa se lahko naročite na številki 623-230. INTER SALON , zaokrožena ponudba opreme za vaš dom PESTRA PONUDBA PO PRIVLAČNIH CENAH Bela tehnika, sanitarna in kopalniška oprema, akustika, predvsem pa pestra izbira naj razno vrstejše keramike. INTER SALON v Dorfarjih pri Škofji Loki je izvlečne, v beli, rjavi in rostfrei barvi, po ceni od mesto, kamor bodo z veseljem prišli vsi, ki na 11.000 tolarjev dalje, novo opremljajo ali posodobljajo s svoje domove. Najbolj privlačna je vsekakor široka Ponudbo INTER SALONA pa zaključuje izbira keramičnih ploščic, obogatena s ponud- program akustike: televizijski sprejemniki firm bo, ki je bila letos prvič predstavljena na Gorenje in Philips in Philipslovi glasbeni stolpi, svetovnem sejmu keramike v Bolog-ni. Poleg tega imajo v INTER SALONU ves čas v zalogi tudi ploščice z borduro in dekorjem. Kot pomoč pri polaganju ploščic so za oblikovanje zaključkov in robov na voljo tudi okrasne letve. Da vam omogočijo nakup večine kopalniške opreme na enem mestu, so v INTER SALONU pripravili tudi bogato ponudbo keramičnih sanitarnih garnitur v več barvah, kadi KOLPA SAN, po zelo ugodni ceni pa še kopalniške bloke in samostojne kopalniške omarice z ogledalom, različnih dimenzij. V ponudbi mešalnih baterij je v zalogi kompleten program Armala v vseh barvah; posebna ugodnost je deset odstotni popust na Armalove izdelke, najnovejše v tovrstni ponudbi pa so mešalne baterije znamke Uitas. Če vas, potem ko ste si izbrali opremo za svojo kopalnico, zamika, da bi preuredili še katerega od kotičkov svojega stanovanje, vas v INTER SALONU čaka pestra ponudba bele tehnike: od kompletnega programa Gorenja, ki je v večini tudi v zalogi, da kvalitetnih Candvjevih pomivalnih in pralnih strojev. Novost je precej cenejši italijanski program Philco, v vrsti vedno bolj nepogrešljivih kuhinjskih nap pa najnovejša rostfrei kovinska napa, ki se tako Privlačni in funkcionalni sedemdeset centimetrski kopalniški lepo poda v velike kuhinje. Ce se bloki iz plastificiranega lesa, marmorne plošča in s keramič-odločate za ugoden nakup, potem nim mivalnikom ter ogledalo z lučko že od 58.700 tolarjev boste med napami prav gotovo izbrali dalje. BREZPLAČNA DOSTAVA. ČE GRADITE, JE PRAVI NASLOV ZA NAKUP UGODNA PRODAJA! + PRANE PLOŠČE 4 CEMENT ♦ APNO SOLKAN + IZOMET ARMATURE ARMAL IN VES VODOVODNI MATERIAL ZA GROBE NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE Z DOBRO TOPLOTNO IZ0UTIVN0STJ0 PESTRA IZBIRA IZREDNO UGODNA PONUDBA PESKA ZA GROBOVE Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure l\l 4HC)I l€ III S G20-G5S 15. srečanje mladih gasilcev Srečanje, kjer tekmovanje ni bilo najvažnejše Bolj kot preverjanje veščin, je bilo pomembno medsebojno spoznavanje, spoznavanje kraja in širše okolice, za mefl; torje pa novih možnosti za delo z mladimi. Zadnji petek in soboto septembra Je v Škojji Loki potekalo vseslovensko srečanje članov društev "Mladi gasilec" in dovolj zgovorno pokazalo, da se za naraščaj v gasilskih vrstah ni potrebno bati. Zelo pa bi se zmotil tisti, ki bi mislil da so prišli udeleženci le na gasilsko tekmovanje, saj so Jim prizadevni organizatorji pripravili zares pester program. Organizator že kar 15. zaporednega tekmovanja mladih gasilcev iz vse Slovenije ie bila letos Gasilska zveza Škofje Loke, ki si je za osrednje zbirališče in prizorišče dela dejavnosti ter tekmovanj izbrala Osnovno šolo Ivana Groharja v Podlubniku v Škofji Loki. Vendar mladi niso bili le tam: presenečeni Ločani so lahko ves petek opazovali skupine otrok z zeleno-rumenimi kapami, ki so hiteli po praktično vsej Škofji Loki, povpraševali po nekaterih pomembnejših objektih, pa tudi tekmovališča so bila razporejena širom po mestu. Vzporedno s tekmovanjem gasilskih ekip pa so se v mestu pojavili prav tako v okviru tega srečanja tudi mladi likovniki, ki so ustvarjali svoje podobe in jih nato v soboto strnili v razstavo, ki je v Galeriji Loškega gradu odprta še danes. Poleg tekmovanja v gasilskih veščinah je bil torej poudarek tudi na tem, da mladi obiskovalci iz vse Slovenije spoznajo naše mesto, celo več: ves popoldanski del je bil namenjen obiskom krajev ter ogledu znamenitosti po vsej nekdanji občini Škofja Loka. Z avtobusi so jih peljali prek Poljan vse do Zirov in do Sorice na Selški strani. Poleg obeležitve 40. obletnice gasilskih zvez v Sloveniji je letošnje srečanje z geslom "Ohranimo naravo" nosilo pečat Evropskega leta narave, saj rdeči petelin žal prepogosto Miha Ložar, Gasilsko društvo Ihan: "Tekmovali smo in za tri točke zgrešili finale. Zasedli smo 12. mesto. Tekmovanje, sprejem in namestitev pri prijateljih so bili prima." Miha Krušnih, tudi iz Ihana: "Škofja Loka, ki smo jo spoznali ta dva dni, se mi zdi super. Ker sem moral včeraj na neko tekmovanje na televizijo, sem žal zamudil obisk v Selški i dolini. Na takem tekmovanju sem bil letos že drugič." Gašper Kopitar, Gasilsko društvo Ihan: "Lanisem tekmoval v Domžalah, ki je blizu našega kraja, zato je bilo zame letos bolj zanimivo. Škofja Loka je zelo simpatično mesto, veliko smo videli, le na tekmovanju nismo imeli športne sreče. V Selški dolini smo bili na obisku pri gasilcih v Selcih, si ogledali muzej v Železnikih, nato pa še rojstno hišo Ivana Groharja v Sorici." Anka Lipovšek, mentorica ekipe Osnovne šole Ivana Skvarča iz Zagorja: "Takih srečanj in tekmovanj se udeležujem že 10 leto zapored, vendar smo letos z nejcaj smole pristali bolj na dnu razpredelnice. Pomembnejše od tekmovanja je seveda sodelovanje, in reči moram, da se vračamo z zelo lepimi vtisi. Mislim, da otrokom veliko pomeni, da so spoznali veliko novih krajev. Moji varovanci so mi tudi pripovedovali, kako lepo so jih sprejeli na domovih, kjer so pri svojih vrstnikih prespali, zato sem prepričana, da so se sklenila tudi nova prijateljstva." pustoši prav v naravi. Srečanj pa ni bilo namenjeno le mlad'^' pač pa tudi njihovim mentorje^' za katere so pripravili v sobo' popoldne tri delavnice: likovfl < glasbeno ter delavnico "Mla. gasilec", vse z namenom, a. prikažejo, kako se lahko vzg°r na področju gasilstva tudi P0" pestri. Kako zahtevna je bila orga^ zacija letošnjega srečanja, bolje pove podatek o števi' udeležencev: iz 62 šol oz. drU^ tev je sodelovalo 248 učencev, njimi pa je prišlo 121 pedagog0' mentorjev in spremljevalci j Vsi, ki so se udeležili več *<> 10 srečanj, so dobili tudi p&e na priznanja. Kot nam je p°v. dal predsednik organizacijske^ odbora, tudi predsednik m'* dinskega sveta Gasilske zve* Slovenije Rudi Zadnik, so čanje organizirali izključn0 sredstvi pokroviteljev in sp°v zorjev, tako da denar, ki J. namenjen za gasilsko dejavn0^ s to prireditvijo ni bil okrnjen organizacijskem odboru je D' 17 članov, na sami izvedbi te,0 movanj pa je sodelovalo škofjeloških gasilcev. Vsa*^ leto se z vedno novimi idej3^ dviguje raven tovrstnih srečaj Ob gasilski vzgoji je vedno <> pomembno tudi prijateljskoj spoznavanje krajev, vse skuPj„ pa vodi k boljši motiviranosti napredku tovrstnega dela z & dimi. • Š. Žargi SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZ0L ali DEM IT s pooblastili obeh tovarn • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi modernimi dekorativnimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino • položijo vse vrste keramike • položijo parket, topli pod, tapison PREPRIČAJTE SE 0 KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN! ČETRTEK, 12. OKTOBER IJ-J*Tedenski izbor n S čarobna košara ^•20 Batman, ameriška nanizan- ■ °-*5 Odkrivanje zemlje, ameriška z°braževalna serija 5*15 Po domače S-2 Poročila '«•05 Oči kritike, ponovitev ia-05 Frančišek Asiški, 2. oddaja: Sn_fina pesem 'a-25 Primer Paragon, švedska Jama Slovenski utrinki, oddaja ^arske TV '■°0 TV dnevnik la 1° Otoški program: Živ žav '°-°5 Samo za šalo, 6. epizoda »ke nanizanke .,-30 Umetnost in civilizacija, Jetniki za svet io *5 Lin9°, Tv igrica «2° TV dnevnik, Vreme J-* šport ^•°5 Primer za dva, nemško-'»strijsko-švicarska nanizanka S^O Tednik £-°0 Nikar, oddaja <• prometu 2? K Šp Sr?5 Žarišče -05 TV dnevnik,' Vreme 31*6 Sova ">» I V I lU fport g-JJ Žarišfc »-•^ Poslovna borza j« g oova Ista i A'fred Hitchcock vam Pre" 23 5n ' arnenška nanizanka QiJrP Med vrsticami zakona, an-l^ka nanizanka 1VS2 .13.00 Euronevvs 16.05 Tedenski 05 Umetniki za svet: Ob petnici OZN 16.15 Samo za ža l. ^ eP'z°da angleške nani-Snke 16.40 Sova, ponovitev hfrjp Med vrsticami zakona, an-rSka nanizanka 18.00 Regional-' Program 18.45 Znanje za toanje, učite se z nami 19.05 j^ihne skrivnosti velikih kuhars-mojstrov 19.15 Tok, tok, kon-°ddaja za mladostnike ^•"O Sejem gostinstva in turiz-2na Maribor 20.05 Moški, ženske J°5 Sejem gostinstva in turizma pribor 21.10 Umetniški večer: ^ pisatelji: VVilliam Golding, kao ka dokumentarna nanizan-Sfm 30 Podoba podobe 23.15 film nici fi,ma naProti: Ciklus 2H°y bratov Taviani; Oče gospo->*• 'talijanski film 1.05 Umetniki 5JSvet: Ob 50-letnici OZN 1.15 TV Kanala ••00 m 10.00 Novice 10.05 Spot ffia 10-10 A sh°p10-25 Luc dai: °De. ponovitev ameriške nate''®vanke 11.15 Dracula, ponovili1,45 Benny Hill 12.00 Novice 12'2| Spot tedna 12.20 A shop 1fi iS v'deo strani 14.00 Novice 18an Spot tedna 16-15 A sh°P to** Dance session 17.00 Brlog, Donr>Ska nar|izanka 17.25 Sirene, *ani< ev 4" dela ameriške nani" •W- 13.20 Generacija transfor-NrJ6v H 18.45 A shop 19.00 SvW k 1905 Risanka 19-10 Luč 20ft° • ameriška nadaljevanka Men. Film Art Fest na Kanalu A: Derteraneo, italijanski film 21.50 'sti6nna 'ekarna. španska humoresk nanizanka 22.20 Magne-Sho°D 23.00 Novice 23.05 A 23-20 Spot tedna 23.25 ae° strani !^MTV - TELE 59 15 J-12.00 in 15.00 MMTV shop C Santa Barbara 16.10 Ka-Prak na potepu, ponovitev 16.40 Max 2 kri. ponovitev filma 18.10 ^nta ®dr°om, ponovitev 18.40 Q|as? Barbara, 1105. del 19.30 aetftr6ni sPoti 20.00 Triperesna ^na*?' 13- del 20.30 Spot °ho £ive scen© 20.35 Turistično ^0rQK°mPas Hollidays 20.50 f'lrn 3~ov otok- ameriški barvni !«|jUuf-20 MMTV šport 23.10 To lri re^en- Ponovitev 23.40 Sanje »horT I?n0St- 8- del °-10 MMTV u*£ 9-30 Video strani 1.00 J^tSCh e VVelle RT" Strwalni Program 10.30 ?obri koledar 7.55 Poročila 8.00 !*oh.Mro 10.00 Poročila 10.05 ?trošk0st v svetu teme 11.30 2.15 P^gram 12.00 Dnevnik J2.45 ljubezen, nadaljevanka Urnori k dge Hammer, ameriška Ntar na seriia 13-10 Doku- Hezh9 oddaia 14.00 V Pariz z 8-8s tf0, ar"eriški barvni film Sr0n?Sanka 15-30 Izobraževal- Hrjffm, ponovitev " Hu^?tvo Pri bara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Josip Marohnič, dokumentarna oddaja 19.30 Poročila 20.15 Zabavni program 21.10 Kulturna krajina 22.10 TV razstava 22.20 Moč denarja 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar 16.50 Slika na sliko, ponovitev 17.35 Dediščina: Egipt, dokumentarna serija 20.45 Žena vaškega župnika, ponovitev nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dediščina: Barbarski zahod, dokumentarna serija 21.10 Carrotov reklamni zlom, humoristična nadaljevanka 20.45 Žena vaškega župnika, angleška nadaljevanka; Peter se smrtno ponesreči 22.25 Na pomoč, 911 23.05 Nocoj z vamiA/ideo strani AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45 Bay-watch, ponovitev 10.30 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.15 Aladinova čudežna svetilka, italijanski film 15.30 Vesoljska ladja Enterprise: Nova generacija, Tele-pat 16.25 Bavvvatch, Peklenski načrt 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta, Laž in prevara 18.05 Iz dobrega gnezda, Umazano perilo 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Rex spet prihaja, reportaža pred začetkom novih epizod Komisarja Rexa; Kuharski mojstri 21.10 Hunter 21.55 Cobra, 4. del: Lov na fantoma 22.40 Avstrija, Avstrija, iz stare frankfurtske opere 23.45 Skrivnost, avtrijski TV film 1.15 Philadelphijska zgodba, ameriška komedija 3.00 Schiejok, ponovitev AVSTRIJA 2 6.30 Vreme 8.00 Šport 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Sara med kopnim in morjem, ponovitev ameriškega TV filma 12.35 Živijo nevarno 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo 14.00 Alpe - Donava - Jadran, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moja najljubša pesem, koncert domače glasbe po željah 21.10 Vera, talkshovv z Vero Russvvurm 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Prišel je z dežja, francosko-itali-janska kriminalka 0.55 Pogledi od strani, ponovitev 1.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Denas na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vzemimo si čas, ne življenje 20.30 Obliž prihodnosti Fitopatch (v živo) 21.10 Pred državnim kvalifikacijskim plesnim turnirjem v standardnih in latinskoameriških plesih 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (V ŽIVO) 22.30 Koncert: Šank ročk, Primskovo, 1. del 23.38 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 21.06 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otorška oddaja 20.00 Zakonci štrajkajo - 3. del komedije KD Št. Jurij ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Intervju z doktor Turkom 18.55 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani KINO TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 Novice med vodami, 186. tedenska inforamtivna oddaja, tokrat v oddaji 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Varuh človekovih pravic - Ivo Bizjak 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ O turizmu bomo govorili in iskali kakšno dobro gostilno. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pa še kakšno zanimivost bomo povedali. Oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.30, pokrovitelj pa bo poskrbel, za nagrado. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 32. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program %s§ram. Ponovitev 16.00 Star-u°Kum stvo Pri Hrvatih, MWlentarna oddaja 16.30 *a danes 17.30 Santa Bar- CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 15.30 in 17.45 uri, amer. film ZGODBA IZ BRONXA ob 20. uri STORŽIČ amer. pust. drama RANGUN ob 17. in 19. uri, amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 21. uri ŽELEZAR amer. pust. thrill. CONGO ob 18. in 20. uri BLED druž. kom. CASPER ob 20. uri PETEK, 13. OKTOBER TVS 1 10.00 Tedenski izbor 10.00 Otroški program: Nekaj za deževne dni 10.20 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.45 Roka ročka 11.45 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 15.05 Video strani 15.05 Film tedna: Spol zvezd, ponovitev kanadskega filma 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 41. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.05 Samo za šalo, zadnja epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Dvoriščno okno, ameriški film 22.00 Turistična oddaja 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Žarišče 23.00 Sova 23.00 Frasier, ameriška nanizanka 23.25 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 0.15 Povejte ji, da jo ljubim, francoski film 2.00 TV jutri TVS 2 12.15 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 12.25 Forum 12.40 Učitelj, francoska nadaljevanka 13.25 Omizje 15.25 Osmi dan 16.15 Samo za šalo, 6. del angleške nanizanke 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Planet šport 20.00 EPP: Sejem gostinstva in turizma Maribor 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, 4., zadnji del nemške dokumentarne serije 21.05 Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka 22.05 (Ne)znani oder 23.05 Mesto žensk, kronika 23.20 A. Strindberg: Pot v Damask, gledališka priredba 0.35 Umetniki za svet: ob 50-letnici OZN 0.45 Tv jutri KANALA 7.00 Videostrani 8.00 in 10.00 Novice 10.05 Spot tedna 10.10 A-shop, televizijska prodaja 10.25 Luč svetlaobe, ponovitev 532. dela ameriške nadaljevanke 11.15 Brlog, ponovitev 13. dela španske nanizanke 11.45 Magne-toskop, ponovitev kontaktne oddaje 12.00 Novice 12.25 Spot tedna 12.30 A-shop, televizijska prodaja 12.45 Video strani 14.00 in 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A-shop, televizijska prodaja 17.45 Dracula, 12. del ameriške nanizanke 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 46. dela španske nanizanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, 533. del ameriške nadaljevanke 20.00 To trapasto življenje: Namestnik, 6. del ameriške nanizanke 20.50 Ples v temi, angleški film 22.20 Mediterraneo, ponovitev italijanskega filma, vmes ob 23.00 Novice 0.10 A-shop, televizijska prodaja 0.25 Spot tedna 0.30 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 15.30 Santa Barbara, ponovitev 1095. dela 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev 13. dela serije 16.40 Georgov otok, avanturistični film 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1106. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Robot uničevalec, znanstveno-fantastič-ni akcijski film 21.40 Spot tedna Žive scene 21.45 Radio FM, nadaljevanka, 2. del 22.15 Proti resnici, akcijski film 23.45 Popotnik, potopisi in nasveti poptnikom, ponovitev 0.15 TV shop, televizijska prodaja 0.30 Video strani 1.00 deutsche VVelle HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Ves svet je oder, serija 11.30 Sedmi planet 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Sledge Hammer, serija 14.00 Bogata princesa, britanski film 17.30 Santa Barbara, serija 18.50 Alpe -Donava - Jadran 19.30 Tv dnevnik 20.15 Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja 21.05 Za-bavno-glasbena oddaja 22.00 Preteklost v sedanjosti, zagreb 1985 23.05 Slika na sliko 23.35 Moč vožnje, ameriški film HTV 2 17.20 Triller, oddaja resne glasbe 19.30 TV dnevnik 20.15 Mala Dorrit 2, angleški film 22.15 Cro pop ročk 23.15 Zadarfest 95 AVSTRIJA 1 9.00 Živalskosti 9.05 Umor, je napisala 9.50 Bavvvatch 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Finiš do zmage, ameriški film 12.50 Salve smeha 13.00 Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Konfeti 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Bavvvatch 17.10 Zelo prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 šport 20.15 Riba z imenom VVan-da, ameriški film 22.00 Nogomet ob petkih 22.15 V morju strasti, avstralski film 23.50 Čas v sliki 23.55 Žilavi moški ne plešejo, ameriški film 1.35 Schiejok vsak dan 2.35 Dobrodošla Avstrija 4.35 Gorila AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok 10.05 Moja najljubša viža 10.50 Moški v nevarni starosti, nemški film 12.20 Na prizorišču 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Primarij Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Stari 21.20 Dr. Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Čas v sliki 2 22.30 Moderni časi 23.00 Tehno logika 23.50 Apollo 13: Film in resnica 0.20 Vojne je konec, francoski film 2.15 Pogledi s strani 2.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 85. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.30 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa po telefonu: 33 11 56, rubrika KAMERA PRESENEČENJA VIDEO TRAČ... (v živo) 20.30 Spoznajte svojo dušo, telo in zdravje (v živo) 21.25 EPP blok -3 21.30 Žrebanje nagrajencev v anketi TELE-TV 22.00 Film 23.30 Petkov tedenski pregled, 58. tedenska informativna oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Videostrani, non-stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost šolskega radia GA-GA 20.00 Vode s Porezna - dokumentarni film o narasli Selščici 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Domači večer pri Korošcu 18.58 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 VIDEOBOOM 40, slovenska vi-deolestcia 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Natašo Bešter R TRŽIČ Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, kot vsak petek z roko v roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent. Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 26. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedminek in novostim s področja kulture v oddaji Kulturni Babilon. Pa še kaj zanimivega se bo našlo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenj ka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Teden otroka 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBU ANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.00 ROBOT UNIČEVALEC, znanstvena trn-taattka, akcija; igrajo: Oragory Hinaa; rotija: Duncah Gibbina Doktorica Eve Simrnons je naredila najmočnejše orožje za uničevanje nasprotnika -jedrski projekt. Ustvarila je robota uničevalca, čutno, fatalno in surovo projekcijo svoja osebnosti. Njen drugi Jaz se Izmika njenemu nadzoru in postaja nevaren za človeški rod. Naloga: uničiti Uničevalca! BLED druž. kom. CASPER ob 18. uri RADOVLJICA druž. kom. CASPER ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film ZASEBNI DET. SRAME ob 20. uri Vk, BOI Prvi t *kr<>me, "fmer fenjer ,° *klt "tanje l<« Hfo«, >i« r, '^e < £°6ra )ovan Sv l ""ned *^7. TRALALA PLAC Lenoba pa te zadeve... Janezu Zmazku - Zanu se je zgodilo ravno nasprotno od lenobe, po kakem letu in pol ga je namreč spet obiskala glasbena muza in ga navdihnila za novi album, ki je nedavno v obliki kasete in cedejke izšel pri Heli-donu. "Lenoba" je naslov omenjene zadeve in sličica na ovitku, pravzaprav po petih parih čevljev, ki so na sličici lahko sklepamo kaj za eno glasbo igrajo Janez Zmazek in njegov Don Mentoni band. Sicer pa Mentonije poznamo že precej dolgo tam od Dobre mrhe naprej. Rock'n'roll sto na uro bi lahko rekli saj gre za preigravanje starih rockerskih obrazcev z močno kitaro in značilnim Žanovim "skozinos" vokalom. Deset komadov, adut vsekakor Lenoba, pa recimo Hej Prjatu in A stekaš... Muzika je bila posneta v studiu Činč aprila in maja letos, poleg Mentonijev pa so sodelovali tudi Bončina, Bele in Činč, sami "stari" rockers-ki aduti. Mimogrede, za-devico smo že ene parkrat preizkusili v avtoradiu in moram reči, da je prav Žanova in Don Mentoni banda muzika fenomenalna za zvočno ozadje Šoferjev, tako poklicnih kot pravih tistih, k' mate radi uni stari prvinski ročk' n'roll. REKLI SO Avtomobilske dirke okoli šol Kranj - Prejšnji teden je minil v znamenju Mednarodnega tedna prometne varnosti, zato so se osnovnošolci zbrali v kranjski občinski stavbi in kranjskemu županu Vit omi rj u Grosu ter Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj predstavili najnevarnejše odseke na njihovih šolskih poteh. Gregor Sa-jovic: "Hodim le šolskemu prometnemu krožku. Skupaj z mentorjem Zdravkom Potočnikom smo obravnavali promet okoli šole. Ugotovili smo, da so se nekatere pomanjkljivosti odstranile: postavili so semafor, označili stezo za pešce, še vedno pa manjka pločnik." Darja Ura-nič: "Sem smo prišle predvsem, da županu postavimo nekaj vprašanj varnosti na poti v šolo. Ugotavljamo namreč, da je treba poskrbeti za večjo varnost okoli šole, pri tem mislimo predvsem javno razsvetljavo." Mitja Sajo- vic: "Predstavil bom šolsko pot Suha - Predo-slje. Na poti je premalo kolesarskih stez, cesta je preozka. Pogrešam tudi več prehodov za pešce in drugih prometnih znakov. Na srečanje sem prišel z mentorico Ivico Bizjak." Matej Kur-alt: "Na šoli popisujemo vse ceste v šolski okolici. Pozorni smo predvsem na preglednost cest. Tako smo ugotovili, da smo učenci ogroženi pri prehodu čez cesto in pri čakanju na šolski avtobus, saj je tam premalo prostora za vse čakajoče." • S. Š., foto: T. Doki LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Pretekli teden ste nam pisali: Tjaša Drabik, Eva Ziherl, Vesna Peternel, Blaž Batagelj, Jernej Titan, Špela Božnar, Janko Rant, učenci 5. a r. OŠ Bistrica, Jerneja Bogataj, Mitja Šubic, Ana Svoljšak, Anže Špegu, Barbara Mesec, Tina Štremfelj, Nina Jan, Anja Rupnik, Nina Logonder, Ana Marija Klančar, Edita Dindič. Jana Potočnik, Katja Jakšič, Urša Sekirnik, Rudi Habl Urška KasteVec, Leon Panjtar, Miki Maletič, Lena Vraničar, Žiga Svete, Ana Šteje in učenci OŠ Kokrica. Tretja nagrajenka, ki bo z nami potovala na izlet, je Špela Božnar. NAGRAJENI SPIS Stara mama mi je pripovedovala Bila sem na obisku pri stari mami. Dolgčas mi je bilo, zato sem jo prosila, naj mi pove kakšno zgodbo. "No, prav," je rekla, "poslušaj." "Bilo je takrat, ko je še živela moja mati. Ob večerih nam je pripovedovala zgodbe iz svojih otroških let. Nekoč nam je povedala tole. Ko sem bila še majhna, smo se kopali v jezeru pod hišo. Vsak dan smo bili tam. Tekmovali smo in čofotali po vodi. Nekega dne smo plavali proti sredini jezera. Nenadoma se je Franci začel utapljati. Ostali smo medtem priplavali do obale in ga prestrašeno gledali. Nekdo je stekel po starše. Ti so s seboj pripeljali še nekaj sosedov. Ravno ko so prišli, smo videli, kako se je Franci pogreznil v vodo. Čez nekaj sekund se je iz vode prikazala zelena glava in v hipu spet izginila. Prepričani smo bili, da je povodni mož Francija potegnil v vodo in utopil. Po tem strašnem dogodku smo le redkokdaj spet prišli k jezeru. Le žalostno smo ga gledali. Nihče ni več stopil v vodo. Nekoč pa je prišel gosposki deček. Prišel je pogledat tudi jezero, in to ravno takrat, ko smo tudi mi žalostni strmeli vanj. Na naše veliko presenečenje se je pognal v vodo. Zaplaval je proti sredini, mi pa na noge. Klicali in prosili smo ga, naj se vrne, sicer ga bo povodni mož utopil. Deček se nam je smejal. Potem pa je naenkrat izginil v globine jezera in se ni več vrnil. Vedeli smo, kdo je to storil. Povodni mož, seveda. Tako se tudi jaz nisem smela kopati v jezeru, saj mi mama ni dovolila. Upam, da se tudi ti ne boš," je zaključila stara mama. • Špela Božnar, 6. b r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Recept za protideževno juho Vzameš 1 liter bistre studenčnice, vanjo streseš 10 dekagramov sončnih žarkov. Dodaš ščepec jutranje zarje in dobro premešaš. Vzameš še košček sinje modrega neba in temeljito mešaš, dokler ni juha kuhana. Preden postrežeš, potreseš s svežo jutranjo roso. Potem si zapoješ še pesmico o toplem vremenu, počitnicah, o soncu, o morju in tako naprej... * Jerneja Bogataj, 3. b OŠ Jakoba Aljaža, Kranj Na tekmovanju V Škofji Loki je bilo v petek in soboto državno prvenstvo mladih gasilcev. Za našo šolo smo tekmovali Rok.Uroš in jaz, Katarina je risala. Tekmovalo je 40 ekip. Zasedli smo tretje mesto in dobili pokal in medaljo. Bili smo zelo veseli, ker nas je mentor Stane Kolar dobro pripravil za tekmovanje. • Blaž Batagelj, 3. b r. OŠ Kokrica MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Oči pije Dolgo sem premišljeval, ali naj vam pišem, zdaj sem zbral pogum. Moj največji problem je oči. Večkrat se ga napije in potem stresa jezo na nas. Vpije na mamico, name in na mlajši sestrici, razbija posodo, tepe brez vzroka, nas podi ven. Zadnjič pa je bilo posebno hudo. Gledali smo televizijo, ko je prišel domov. Nihče se ni zmenil zanj, razjezil se je in razbil televizijo. Ko sem ga vprašal, zakaj je tak, je še bolj ponorel in me prebutal. Ves sem moder. Tudi ko je trezen, kar pa je vse manjkrat, je težak. Mdmica pravi, da ves denar zapi je, da mora sama skrbeti za nas, zato si ne moremo privoščiti, kar imajo drugi otroci. Tudi to me boli. Nikomur ne morem potožiti, sram me je, da bi o tem, kar se pri nas dogaja, pravil prijateljem ali v šoli. Rad bi, da bi bili srečna družina. Svetujte mi, kaj lahko storim. • Matjaž, 12 let Miha, 12 let: Tvoj oče se mora čimprej odločiti za zdravljenje. Najbolje bo, da ga k temu zlepa pripravite vsi družinski člani, sicer ga utegnejo prisiliti pristojni organi. Prav lahko se zgodi, da komu doma stori še kaj hujšega, kot to, da ga hudo pretepe. O svojih težavah se pogovori s socialnim delavcem v šoli. Tvoj oče se bo moral najbrž zdraviti tudi pri psihiatru. Tudi tebi in ostalim članom družine ne bi škodil zdravstveni pregled zaradi telesnih poškodb. Tvoj oče se bo ob uspešnem zdravljenju gotovo spremenil. Sergeja, 13 let: Svetujem ti, da se z očetom resno pogovorite, ko bo trezen. Če pogovor ne bo dovolj, ti svetujem, da ga pustiš pri miru, ga ignoriraš oziroma se ne zmeniš zanj. Videl bo, da mu ne preostane drugega kot da neha piti. Ce tudi to ne bo uspelo, mislim, da vam bo vsem življenje lažje brez njega, pa čeprav se boste sprva težko navadili, ko ga bo mami postavila pred vrata. Bojan, 15 let: Edina prava rešitev je ločitev, če je tvoj oče res tak težak. Ob ločitvi bo sodnija vas tri prisodila mami in morda si bo mama našla boljšega prijatelja. Marjeta, 20 let: Izberite redek trenutek, ko bo oče trezen, in ga odločno postavite pred izbiro: ali bo nehal piti in se obnašal kot pravi oče in mož, ali pa bo moral iti. Kolikor poznam življenje in izkušnje drugih, s pijancem - žal tvoj oče to je - nima smisla biti obziren in mirno čakati, kdaj bo sam pogruntal, da ga lomi. Ukrepati boste morali predvsem sami, zlasti mamica naj bo pogumna in odločna, vi trije pa ji stojite ob strani. Ko (če) bo spet ponorel, razbijal in vas tepel, pokličite policijo, potem bo šlo vse skupaj lažje, boš videl. Ali se bo ustrašil, ali pa odšel po svoje; tudi to bo bolje za vas, kot da ga še naprej prenašate in trpite zaradi njega. Klemen, 22 let: Verjamem, da ti je hudo, čeprav sam doma na srečo nikoli nisem doživljal česa takega. Zato ti težko svetujem, kaj naredi, da bi očeta spametoval. Morda bi bilo dobro, da se otroci preselite k stari mami, če jo imate in vas je pripravljena sprejeti. Mogoče bosta oče in mama sama lažje razčistila, kako naprej. Vsekakor pa ti predlagam, da se o tem z nekom pogovoriš, nikar ne drži v sebi, to je najslabše. Če imate težave, ki jim sami niste kos, nam pišite! Več glav več ve in skupaj z našimi porotniki bomo skušali najti rešitev. Naš naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova l - za Mladinsko poroto. Na valovih 97'3 MHz v KRS praznuje "Zopet je četrtek ura je pol osmih zvečer in na frekvenci 9*7^ MHz poslušate študentski program Radia Kranj". Tako se vsak četrtek začne na pomoč Zdrave, ki program, ki traja tja do pol- mešalno mizo in s svoji111 noči. Za vse novice in norice rokami čudežno pritisne P/3' ter druge traparije so odgo- vo tipko. Ker je v ekipi W vorni študenti. In vsakdo, ki petnajst oseb in so njih°v KRŠ posluša, ve, da je "šef" mladostnih glasov Anže. Prav on je povedal, da danes praznujejo drugi rojstni dan oddajanja na Radiu Kranj. Na moje vprašanje, ali se je od prvega rojstnega dne kaj spremenilo, je odgovoril, da se je ekipa malo pomladila. Stari mački so odšli prišli pa so novi mnogo mlajši, ki pa še niso študenti. Kaj vse lahko na KRŠu slišite, ... ja, napnite svoja ušesa ob četrtkih. In ker so KRŠevci prijazni ter veseli, ja predvsem veseli ljudje vam nikoli ne bo dolgčas. Za mikrofonom se že znajdejo drugače pa priskoči okusi različni, na KRŠu sli$i«j različno glasbo. Da pa 5 flasbene lestvice sestavljen6, ot je treba in da vse delUr' skrbi Bojan. Pet srednješolk še ne sme v studio, ker je * njih to šele čas uvajanja, zatv pa svojo energijo sproščajo montirnici, kjer snemajo ra' zlične spote (glasbene, kakši? reklamo za KRŠ, pa še kaj) Ko pa KRŠevci kaj potrebi!: jejo zanje to stori Maja, k}) energije nikoli ne zmanjif?' ravno nasprotno z energi) napolni še druge. Kako se sliši spot, ki posnamejo studenti? "P odplakn' že ta KRŠ". • Kristjan je dobil bralca Kristjan, sin naše prijateljice Romane in glasbenik8 Lojzeta KrajnČana, je dobil bratca Žiga. Zgodilo se )6. prejšnji ponedeljek okrog pol enih. Utrujeni, vendar sre#" mamici Romani smo seveda takoj poslali čestitko. Po vaših napovedih sodeč bi Kristjan moral dob»tl sestrico. A se mu je želja uresničila. Z malim bratcem s6 nekaj časa res še ne bo mogel igrati, na srečo pa je Kristjan potrpežljiv fant. Seveda je bilo precej vaših glasov tudi za bratca. In kdo je srečni nagrajenec, ki bo šel z nami na obisk k Roman« ■ Urška Novinec iz Kranja, Oprešnikova 25. , Kako bo na obisku, boste lahko prebrali vsi na eni °" naslednjih torkovih strani Gorenjskega glasa. "V rt* »000 GIE FILMSKA NAGRADNA UGANKA V nedeljo 101 dalmatinec V kino Center se spet vračajo nedeljske dopoldanske predstave. Trnjuljčico so že odvrteli, v nedeljo pa bodo predvajali 101 dalmatinca. Vsi filmi so risani. Omenimo le nekatere: Aladin, Levji kralj, Lisica in pes, Asterix - torej sarne uspešnice, ki jih bodo radi gledali tudi vaši spremljevalci: očki in mamice, tete in strici, babice in dedki... Dopoldanske predstave bodo v Centru ob 10. uri, če pa boste katero že ravno zamudili, boste imeli priložnost risanko vide*1 še popoldne, bodisi v Centru ali v Storžiču. Cena vstopnice je 400 tolarjev. $> L 1 Zdaj pa še par besed o celovečernem filmu 101 dalmatinec Je ena najzabavnejših in najbolj prefinjenih Disneyevih risan''' prava poslastica za pasje prijatelje. Zgodba je preplet smesti1' ganljivih in napetih prigod, ki doletijo mladoporočenca Ponga in Perdito ter njunih petnajst dalmatinčkov. Zvijačna Krute' De Vil ugrabi leglo kužkov, da bi si iz njih skrojila krznen pja'' to pa sproži iskalno akcijo, v kateri sodeluje ves pesji žive) Londona in podeželja. Vas zanima, kako deluje pasji telefon- Nagradno vprašanje: kako imenujemo nedeljske dopo danske predstave v kinu? Odgovore pošljite do konca tedn na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. In še pravilni odgovor na prejšnjo nagradno uganko. °r oklevanja je tretji del filma Umri pokončno. Brezplačne k11? vstopnice dobe: Mojca Mikelj, Zg. Bitnje 50, Mateja Zvcršen, ?' vas pri Šenčurju 158, Božica Culibrk iz Kranj, T. Dežmana o, Gašper Zupan, Zal ose 21, Podnart. , POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK borzni grafikoni iiiv °ktobrski dan na borzi je potekal v znamenju negotovosti ^stlt0rjev, v katero smer bodo krenili tečaji vrednostnih papirjev. rt.0nien promet z delnicami je običajen spremljevalec opisanih j^"ler na borznem trgu. Relativno velik pa je bil v ponedeljek promet z obveznicami, kar je predvsem posledica />0 e'anega obsega trgovanja z republiško obveznico 11. emisije. ,( sklepu Ljubljanske borze, je vsak prvi torek v mesecu jrf(£ veliko možnosti širitve, saj )e na hipodromu še okoli tri tisoč "kvadratov" prostih površin. V bližini so tudi hlevi Jate - Reja, ki bi jih v prihodnje morda lahko uporabili tudi za razstavo živine, pa polja in travniki, ki so kot nalašč za prikazovanje delovanja različnih kmetijskih strojev in naprav. V klubu ob tem poudarujajo, da bodo načrte lahko uresničili le s podporo in razumevanjem krajevne skupnosti in kamniške občine. • C. ZaplotniK Iščemo najdebelejši gorenjski krompir Žontarjevi trojčki: debel, debelejši, najdebelejši..« Na kmetiji Janka Žontarja na Sv. Duhu so pridelali tudi tri izjemno težke krompirje: del'1' tehta 1,38 kilograma, debelejši še dva dekragrama več, najdebelejši pa 1,48 kilograma. Sv. Duh - V tretjem kolu naše nagradne akcije Izbiramo najdebeljši gorenjski krompir smo škatlo hrustljavega krompirčka iz kranjske čipsarne Šločips izročili Zontarjevim, ki so pri spravilu krompirja v Vresju na Sorskem polju s kombajnom izkopali iz zemlje tudi 1,48 kilograma težak gomolj sorte kondor, poleg tega pa še dva, ki imata le nekaj dekagramov manj, in več okoli kilogram težkih. Kondor je bil letos sicer zelo debel, vendar je bil njegov skupni hektarski pridelek manjši kot pri desireeju, ki je bil drobnejši, a številnejši. Na kmetiji Janka Žontarja se ukvarjajo z živinorejo, predvsem s prirejo mleka, in s pridelovanjem krompirja. Na leto oddajo v škofjeloško mlekarno okoli 150 tisoč litrov mleka, z zgodnjim in poznim krompirjem običajno posadijo približno štiri nektarje njiv. Krompir jim je letos kar dobro obrodil, še posebej desiree. Ker so ga dobro zaščitili proti plesni (škropili so ga šestkrat), zdaj za razliko od nekaterih drugih pridelovalcev nimajo težav z gnilobo. "V začetku je šel krompir zelo slabo v promet, to še posebej velja za zgodnjega, medtem ko zdaj prodaja vendarle kaže nekoliko bolje. V Evropi le ni toliko krompirja, kot so nekateri napovedovali; pridelek pa bo nekoliko zmanjšala tudi gniloba," pravi Janko in poudarja, da je gorenjski ' 'h vsaj pridelovalne stroške, kot so J izračunali na Kmetijskem inštitutu Slov' nije. "Bolje bi bilo, če bi bila 'ct povprečna. Krompirja bi bilo manj, m'1 bi bilo tudi dela, medtem ko bo bila ce^ višja," pravijo in priznavajo, da so . kmetiji v preteklosti največ naredili pf z iztržkom od krompirja. • CZ. Četrtošolec Matjaž Žontar s tremi najdebe-lejšimi krompirji, med katerimi je tudi njihov rekorder, 1,48 kilograma težki kondor. krompir zaradi kakovosti pri kupcih zelo cenjen. Žontarjevi bodo približno polovico letošnjega pridelka oddali škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi, medtem ko bodo ostalega prodali sami. Z odkupno ceno bi bili zadovoljni, če bi pokrivala Gorenjska društva podeželske mladic Na izlet k nemški mladini Kranj - Gorenjska društva podeŽelskjj mladine prirejajo ob koncu oktobf strokovni izlet v nemško deželo Bade VVurtemberg. Gostitetelji, to je podeželsk mladina s tega območja, bodo izletnik01; z Gorenjskega predstavili svoje kmetij8 vo, predvsem živinorejo in vinogradništv * nasade tobaka in prodajo pridelkov dom in na tržnici, ter seveda tudi nekate kulturno zgodovinske znamenitosti. P°v dali jim bodo tudi, kako je urejep. kmetijstvo v Evropski zvezi. Izlctn' bodo odšli na pot v petek, 27. oktobjj in se vrnili v torek, 31. oktobra. Ce£. izleta je 17.000 tolarjev. Prijave Z vpl lom sprejemajo kmetijske svetovalke . svetovalci Majda Loncnar, Metoda Kat čar in Franc Šolar ter predsedniki j? enjskih društev podeželske mlau' (Jerala, Černe in Krajnik). • CZ. M [ SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: ■ kolesa: gorska, treking, dirkalna * znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. * Popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d. °be slovenski moštvi v evropskih hokejskih pokalih sta se uvrstili v polfinale SP0RT1NA V ALPSKI LIGI KONČALA S PORAZOM Ntem ko bosta moštvi Acronija Jesenic in Olimpije Hertz z nastopi v rednem delu Alpske ligi končali danes, so b°kejisti Sportine v soboto na zadnji tekmi na Bledu zgubili z ekipo Wiena z Dunaja in ligo končali na petem mestu 5H Jesenice, Ljubljana, 10. oktobra - Konec tedna so 0v*nski državni prvaki, ekipa Olimpije Hertz, uspešno .popili na čctrtfinalncm turnirju pokala prvakov v Tilburgu, jej so premagali vsa moštva (Shcffield Stellers, Txuri Urdin in f ,urg) in se uvrstili na poifinalni turnir, ki bo v Všetinu na J-sKem. Uvrstitev na poifinalni turnir pa je v pokalu pokalnih ^lagovalcev uspela tudi jeseniškim hokejistom, ki so zmagali v 'frebu na četrfinalu pokala Fcderation. alpske lige nastopila tudi ekipa Olimpije Hertz, ki pa jo danes v zadnjem kolu rednega dela alpske lige čaka še gostovanje pri Bolzanu. Prihodnji torek, 17.oktobra, pa se že začenja letošnje državno hokejsko prvenstvo. Pari prvega kola pa so: Jesnice -Triglav, Olimpija - Slavija in Maribor - Sportina Bled. • V. Stanovnik v kazalo je sicer, da Jeseničani jl. agrebu po odpovedi dveh 2KlP.ne bodo imeli težkega dela eMpo Mladosti, vendar pa so j*m naleteli na slab led, meglo neugodne sodnike in komaj-J* zmagali s 4:5. Tako bodo P^Pih na polfinalu pokala ?arih ^anes Pa Jeseničane čaka a,anJe srečanje v rednem delu lige. Zvečer se bodo v n*lli' pomerili z zadnjeuvršče- re»Cikipo Bruncca- Ne 8lede na nZultat pa so si že zagotovili stoP na finalnem turnirju šesterice najboljših ekip iz vseh skupin alpske lige, ki bo konec tedna v Celovcu. Žal pa uvrstitev v finale ni uspela ekipi Sportine, ki je v zadnjem srečanju na Bledu izgubila z ekipo Wiena z rezultatom 3:5 (2:2, 0:1, 1:2). Blejci so sicer dobro začeli, povedli in izenačili z goloma Šuvaka, nato pa so vajeti v svoje roke prevzeli Dunajčani in zasluženo slavili. Tako so si prav oni kot drugi zaslužili nastop v finalu alpske lige. Kot kaže, pa bo v finalu TRIGLAVANI ŠE NA BLEJSKEM LEDU Kranj, 6. oktobra - Hokejisti Triglava se na začetek letošnjega državnega prvenstva trenutno pripravljajo na Bledu. Trener Nace Kavec pa je poleg prejšnjih okrepitev sedaj dobil še dve novi: dva mlada jeseniška upa Gregorja Pora in Gregorja Bramca. Tako bodo Triglavani lahko nastopili s štirimi napadi, od tega bo prvi v celoti Slovaški. Triglavani računajo, da bodo led v domači dvorani dobili do drugega kola (v prvem kolu igrajo na Jesenicah z ekipo Acronija), ko se bodo v Kranju predstavili na srečanju z Olimpijo Hertz. Ta tekma bo na sporedu v petek, 20. oktobra. Do takrat pa bodo odigrali še nekaj prijateljskih srečanj in trener Kavec računa, da bodo začetek hge pričakali dobro pripravljeni. • M. Dolanc Zasipom in Bledom je bila letošnja sklepna tekma v raftingu Sava bohinjka je bila prenizka rt' H h **imPex 111 Nove8a mesta je zmagovalka zadnje letošnje tekme državnega prvenstva v rafingu na divjih vodah, ki jo je °boto med Zasipom in Bledom pripravil Rafting klub Bled ■ Prvo odprto prvenstvo Bleda naj bi postalo tradicionalno oro«!/* oktobra - Toplo in lepo sončno vreme je bilo naklonjeno *««tvo orjem zadnje od devetih tekem za letošnje državno u,y -"»o v raftingu. Blejski rafting klub Ekstrem je sicer Hoval, da bo zadnje tekmovanje, ki je hkrati štelo tudi za \% . 0 prvenstvo Bleda, pripravil na Savi Bohinjki s startom pri he*'' Vcn^ar so se zaradi nizkega vodostaja odločili, da tekmo stavijo na progo med Zasipom in Bledom. p^'Jub odločitvi za novo progo tj^6. tekma potekala po načr-wJ. Startalo ie trinajst ekip, je fjjj',,trejša pa je bila ekipa i so prišli iz vseh koncev in krajev Slovenije, pomerili ^iK~i-we v dveh disciplinah, in sicer XC in skoku na piko. JiiJ-. °IjSi — l..... — « « - « - * Franc Megušar (Krokar), 2. Si T1 so bili: kategorija XC: 1. Fra Ig *urnik (Kriška gora), 3. Florijan Požun (Kriška gora). \Stli* skok v piko: 1. Marija Štele (Kriška gora), 2. Iztok '1 (Usce Bled), 3. Štefan Žuna (Orli Kranj). • Janez Kikel VPIŠITE PRIREDITVE V KOLEDAR ŠPORTA! Kranj, 9. oktobra - Športna unija Slovenije nas je obvestila, da pripravlja knjižico, v kateri bo moč najti vse podatke o športnorekreativnih in športnoturističnih prireditvah od novembra letošnjega do decembra prihodnjega leta. V knjižici bodo tudi podatki, kam se je moč vključiti v rekreativno vadbo in kam je moč oditi na aktivne počitnice. Da bi bili podatki čimpopolnejši pozivajo vsa društva, klube, podjetnike in vse ostale, da jim javite vašo športno ponudbo, ki jo bodo brezplačno objavili v tako imenovanem "Koledarju športa za vse 1996". Podatki, ki jih potrebujejo so: datum, šport ali dejavnost, mesto oz. kraj dogajanja, naziv prireditve, pogoji in posebnosti prireditve, naziv organizatorja, kontaktna oseba, naslov, telefon ali faks. Podatke čimprej pošljite na naslov Športne unije Slovenija, Tabor 14, Ljubljna oziroma po telefonu in faxu 061/311 -728. • V.S. GORSKI TEK FINALE SLOVENSKEGA POKALA NA ŠMARNI GORI V soboto, 7. oktobra, se je pod Šmarno goro zbralo na startu zadnje finalne tekme slovenskega pokala več kot 200 tekmovalcev. Poleg naših najboljših so se teka udeležili tudi italijanski tekmovalci, med katerimi je bil tudi letošnji svetovni prvak Lucio Frcgona. Najboljši slovenski tekmovalelc, Igor Šalamun (letos 23. na svetovnem pokalu), seje uvrstil na 3. mesto, Franci Teraž pa kot najboljši gorenjski predstavnik na 7. mesto. Med ženskami je slavila Silva Vivod iz Maribora, najboljša Gorenjka pa je bila Olga Grm iz Lesc na 2. mestu. Ostali zmagovalci: ml. deklice: 1. Podviz Renata 14:12 (TSK Unior Olimpija); ml. dečki: 1. Čebašek Jure 14:16 (Bled); st. deklice: 1. Brenčič Maruša 15:22; st. dečki: 1. Mehle Jože 12:08 (TSK Unior Olimpija), mladinke: 1. Hižar Ines 13:42, mladinci: 1. Petkovšek Jože 44:12; članice: 1. Fregona Lucio 40:09 (Italija); veteranke: 1. Grm Olga 54:48 (Klub Trmastih), veterani: 1. Kirn Milan 47:16 (Hrastnik). • A. Gros ODBOJKA SLAB ZAČETEK GORENJSKIH EKIP Že prvi krog tekmovanj v državnih odbojkarskih ligah je potrdil napovedi, da se verjetno letos gorenjske ekipe ne bodo potegovale za sam vrh prvenstvenih razpredelnic. Prav vse gorenjske ekipe v 1. in 2. DOL so izgubile. Blejci so se v 1A. DOL v Kamniku borili le prva dva niza - Kamnik : Minolta Bled 3:1 (14, -12, 7, 4), ženska ekipa Bleda bo po odhodu Žbontarjeve in Krajgherjeve le stežka krojila vrh tabele v 1A. DOL ženske - TPV Novo mesto : Bank Austria Bled 3:0 (5,11, 7), Žirovničani pa so po zapletih s prestopi igralcev v 1B. DOL moški izgubili doma tekmo z novincem v ligi - Žirovnica : Črnuče 1:3 (-8, 15, -10, -8). Rezultati 2. DOL moški - Žužemberk : Terme Lubnik 3:1 (-12, 9, 14, 12); 2. DOL ženske - Prevalje : Jesenice 3:0 (6, 8, 8). Rezultati 3. DOL zahod moški - Črnuče : Astec-Triglav 1:3, Branik : Bled II 1:3, Bohinj: Bovec 0:3, Žirovnica II: Mokronog 1:3, Plamen : Pan Kovinar II 3:0. Rezultati 3. DOL ženske: ŠD Tabor II : Bled II 0:3, Grupa Vital II : Lango Šenčur 3:2, Mehanizmi Kropa : Solkan II 3:0, Lik Tdia II : Bohinj 0:3. Zaradi nastopa Blejk v pokalu CEV to soboto ne bo prvoligaških tekem gorenjskih ekip na domačih igriščih. V 2. krogu 2. DOL se bodo odbojkarji Termo Lubnika v OŠ P. Kavčič ob 18. uri pomerili z ekipo SOŠ Šempeter, odbojkarice Jesenic gostijo v ČSUI-ŽIC ob 18. uri ekipo iz Ruš. V 3. DOL pa igrajo doma Bled II: Astec-Triglav (OŠ Radovljica ob 16.30) in v ženski konkurenci Bled II : Bohinj (OŠ Bled ob 14.15) in Lango Šenčur : Mehanizmi Kropa (OŠ Šenčur ob 18. uri). • B. Maček LOKOSTRELSTVO LUSKOVEC IN SKUBIC REKORDERJA Ljubljansko Barje, oktobra - Na 4. državnem prvenstvu v lokostrelskih disciplinah FLIGHT in CLOUT je nastopilo 50 lokostrelcev iz 7 slovenskih klubov. Doseženo je bilo nekaj vidnih rezultatov, predvsem pa izstopata rekorda Luskovca in Skubica. Skubic Brane iz Šenčurja je postavil absolutni državni rekord v daljinskem strelu z 531,6 m, Luskovec pa nov državni rekord pri compoudnem slogu na CLOUT tarčo s 164 krogi od 180 možnih. Za boljšo predstavo Clout tekmovanja naj povemo, da se v tej lokostrelski disciplini strelja na tarčo oddaljeno 165 m za moške in 125 m za ženske. FLIGHT - daljinsko: compound: člani: do 50/bs 1 Perhač -Mozirje - 388,6 m DR, do 65/bs 1. Perhač - Mozirje - 460,7 m DR, do 80/bs 1. Skubic - Šenčur - 531,6 m DR. Compound: mladinci: 1. Emeršič - Polzela 315,3 m. Klasični lok: člani - 1. Rosa - Ankaran 279 m, članice - 1. Podržaj - Šenčur 256 m, mladinci: 1. Božič - Dragomer 229,5 m. CLOUT - klasični lok - člani: 1. Pivk - Dragomer - 150, 2. Kržič - Dragomer - 150, 3. Podržaj - Šenčur - 143. članice: 1. Podržaj - Šenčur - 131, 2. Tomazin - Jesenice - 89, 3. Šantelj -Postojna - 74. mladinci: 1. Božič - Dragomer - 95, 2. Riblječcnko - Dragomer - 67, 3. Žnidar - Postojna - 57. CLOUT - compoundni lok: član: 1. Luskovec - Šenčur - 164 DR, 2. Ratej - Šenčur -153, 3. Praznik - Postojna -150; članice: 1. Zemljak - Mozirje -167 DR, 2. Rosa - Ankaran -123,3. Brumec -Šenčur -122; mladinci: 1. Šantelj - Postojna -167 DR, 2. Emeršič G. - Polzela - 161, 3. Emeršič S. - Polzela - 98. • M. Podržaj VATERPOLO VPIS V VATERPOLSKO ŠOLO Kranj - Vaterpolski klub Triglav bo tudi letos, tako kot vsa leta do sedaj začel z vpisom v vaterpolo šolo. Klub z bogato tradicijo želi, da se vpisa udeležijo dečki rojeni leta 1985 in mlajši. Vpis v šolo je možen v torkih od 8. do 9. ure in od 15. do 15.45 ure, četrtkih od 8. do 9. ure in od 15. do 15.45 ure, ter v sobotah od 11. do 12. ure na pokritem olimpijskem bazenu v športnem centru Kranja. "Pri nas že trenira okoli 100 otrok, ki se dobro zabavajo in so tudi tekmovalno uspešni. Fantje ne omahujte! Vzemite kopalke in brisačo in se nam pridružite," je geslo Vaterpolskega kluba Triglav. Podrobne informacije lahko dobite vsak dan med 10. in 12. uro po tel (064) 224 040 ali na treningih (glej urnik) pri trenerju Čermelju. • Jože Marinček NOGOMET Druga nogometna liga NAKLO ZMAGALO V ZAGORJU ZAGORJE : NAKLO 0 : 3 (0 : 1), strelci za Naklo Ahčin v 37., Zupančič v 59. in Kečan v 75. minuti. Naklo, 10. oktobra - Po dolgem času se moštvo Nakla tudi z gostovanja vrača z zmago. Na vročem zagorskem igrišču, kjer ponavadi domuje ostra "knapovska" igra, so Naklanci zmagali, ob tem pa so zamudili še kup priložnosti za podvojen rezultat. Kečan, Koprive, Ahčin in Jožef so zapravljali priložnosti, ker so odlašali s streli na gol. Kljub temu so tri točke zelo pomembne ne le zaradi uvrstitve na lestvici, ampak tudi zaradi vzdušja v moštvu, ki je sedaj veliko boljše. Igralcem je zrasla samozavest. Zagorjani so igrali ostro, vendar so po kakovosti slabši od Naklancev, ki jih je tokrat prvič kot prvi trener vodil Janez Križaj. Tako je odločil upravni odbor. Ta teden bo tudi znano ime njegovega pomočnika. V nedeljo računajo v Naklem na nove tri točke. V goste prihaja Radeče papir, potem pa pridejo na vrsto težji nasprotniki. Za Naklo so v Zagorju igrali Botonjič, Gruden, Murnik, Brkič, Razdrh, Jožef, Pavlin, Kečan, Zupančič, Koprive in Ahčin. V drugem polčasu je Zupančiča zamenjal Kondič, Kečana pa Žagar. * J. Košnjek Nogometni pokal Slovenije NAKLO S PRIMORJEM Prva tekma bo v sredo, 25. oktobra, povratna pa novembra Žreb je odločil, da bo Naklo v četrfinalu pokala Slovenije igralo s prvoligašem Primorjem iz Ajdovščine, kije iz kvalifikacij za obstanek v prvi ligi izločilo Gorenjce. Naklanci so razen Železničarja Oscarja edino drugoligaško moštvo, ki je še v pokalu. Prva tekma bo v sredo, 25. oktobra, povratne tekme pa so predvidene za sredo, 22. novembra. Ostali trije pari pokala so Železničar Oscar : Rudar Velenje, Biostart Publikum : Mura in SCT Olimpija : HIT Gorica. Konec oktobra se torej tudi na Gorenjskem obeta prvovrsten nogometni dogodek. • J.K. SREČNA ZMAGA V ZADNJI MINUTI TRIGLAV CREINA : TABOR Sežana 1 : 0, strelec gola za Triglav Creino Drago Kočevar v 92. minuti, glavni sodnik Mijatovič iz Ljubljane, rdeča kartona (zaradi dveh rumenih) Jerina (Triglav Creina ) in Dikič (Tabor Sežana). Kranj, 10. oktobra - V povprečni nogometni predstavi je Triglav Creina srečno zmagala, po nerodnosti gostujočega vratarja Črgarja, ki je v 92. minuti zaradi prekinitev podaljšane igre strel Kočevarja ujel, nato pa žogo spustil v svoj gol. Je pa zmaga Kranjčanov tudi zaslužena, saj so bili boljši do kazenskega prostora nasprotnikov, potem pa je prišla do izraza neučinkovitost ali nespretnost pri priložnostih. Imeli so jih Božič, Alibabič, Egart, Kočevar in Bogatinov, ki je v 84. minuti zadel prečko. Smola pa je spremljala tudi gostje, ki so igrali zaprto in so imeli točko že v žepu in so bili njihovi napadalci kar trikrat sami pred kranjskim golom, vendar je bil vratar Pervan vedno uspešen in zato najboljši igralec v kranjskem moštvu. Moštvi sta tekmo končali z desetimi grlaci. Zaradi dveh rumenih kartonov sta bila izključena Jerina pri Kranjčanih in Dikič pri gostih. Kranjsko moštvo je tokrat zaradi obveznosti trenerja Titana vodil Marko Trebeč, v njem pa ni bilo Verbiča in poškodovanega Grašiča. Za Triglav Creino so igrali Pervan, Orlic, Kočevar, Atlija, Durakovič, Egart (Bogatinov), Dejan markelj, Denis Markelj, Alibabič (Zdešar), Jerina in Božič, ki ga je zamenjal Krupič. Redno kolo so igrali v državni ligi tudi kadeti in mladinci. Moštvi Gorenjskega glasa sta igrali z Rudarjem i/. Velenja. Mladinci so zmagali z 1 : 0 in so četrti, kadeti pa s 3 : 0 in so tretji. • J.Košnjek PRIČAKOVAN PORAZ VISOKEGA VISOKO : GORIŠKE OPEKARNE Renče 0 : 3 (0 : 2), strelci za goste Hlede v 16., Zahirovič v 36. in Goga v 67. minuti, glavni sodnik Babnik iz Ljubljane. Visoko, 10. oktobra - Visočani so pričakovan poraz z vodilnim moštvom zahodne skupine tretje lige Goriškimi opekarnami iz Renč, ki so "podružnica" novogoriškega Hita, že preboleli, mislijo pa na naslednje srečanje z Jadranom v Kozini, kjer bodo nastopili popolnejši in je mogoč ugodnejši izid. Na sobotni tekmi ni bilo Koširja, Naglica, Pelka in Žežlja, večina od njih pa bo na prihodnji tekmi že lahko igrala. Dva zadetka so prejeli zaradi začetniških napak, vendar je bil poraz pričakovan. Černilec, Peternelj, Udir, Zontar, Blatnik, Filipo-vič, Savinšek, Andraž Sajevic, Žeželj, Kaltenekar, Hamzic in Igor Sajevic so se do 16. minute uspešno branili tehnično in fizično močnejšim gostom, potem pa storili napako v gneči pred svojim golom in dovolili gostom zadetek. V 3o. minuti so pustili sama dva gostujoča napadalca in Zahiroviču ni bilo težko doseči drugega gola, v drugem polčasu pa se je slika ponovila, Visočani so na trenutke zaigrali boljše, vendar za presenečenje ni bilo možnosti. V 67. minuti je Goga (pred tremi leti je igral za kranjski Triglav, potem pa za Hit) dosegel neubranljivi gol, Tako je ostalo pri izidi 0:3. • J. Košnjek Gorenjska nogometna liga ZARICA ZMAGALA NA JESENICAH Kranj, 8. oktobra • Nogometaši v članski A gorenjski nogometni ligi so odigrali VI. krog. Rezultati: Alpina - Bitnje 1:1, Polet -Železniki 2:0, Bohinj - Jelovica LTH (ni rezultata), Britof -Lesce 4:3, Jesenice - Zarica 2:5, Sava - Šenčur 2:1. Na lestvici vodi Zarica pred Britofom in Lescami. • V.S. MALI NOGOMET POPOLN USPEH GORENJCEV Konec tedna je bil odigran drugi krog v slovenski malonogo-metni ligi. Obe gorenjski ekipi, Marmor Ilotavlje in Alples L.P. Sporiti! sta gostovali in iztržili zmagi. Tako so nogometaši Marmorja Hotavlje na gostovanju v Škofijah prikazali dobro igro in nadigrali ekipo Bronx barracudo ter zmagali 1:3. Ekipa Alplvves L.P. Sportfit iz Železnikov pa je gostovala v Ajdovščini in zmagala z rezultatom 7:4. Po dveh krogih so v vodstvu ekipa Elektro Rogič, Marmor Hotavlje in Carioce, ki imajo vse po šest točk, Alples L.P. Sportfit pa je s tremi točkami na petem mestu. F.A. Sc,v -=^yAA totinkA Tudi drugoligaši so začeli letošnje državno rokometno prvenstvo PRVIČ ZMAGAL SAMO ŠEŠIR Uvodno kolo v drugi moški rokometni ligi je bilo v znamenju gorenjsko primorskih obračunov. Vse tri ekipe so se pomerile s primorskimi. Uspešni so bili le Seširjevci, ki so po pričakovanju brez težav opravili z novinci. Preddvorčani so pošteno namučili izolske ribiče, ki so kandidati za vrnitev v prvo ligo. Tudi Resnica ni poceni prodala svoje kože v Sežani, očitno pa bodo tudi letos več točk osvojili na domačem igrišču. Z visoko zmago so začeli tudi Ribničani, ki so prvi favoriti letošnje lige. V drugi ženski ligi so loške igralke dobile novega sponzorja in prvič izgubile. Poraz je opomin igralkam in vodstvu, da jih čaka še vleiko dela. Na vseh ostalih igriščih ni bilo presenečenj. Zato pa so največje presenečenje Jezerjani v tretji ligi. Še vedno so brez poraza in prvi. Tokrat so vzeli mero sosedom iz Preddvora, ki so tako še brez točk. Pomembno zmago je slavila tudi Sava in ostala med kandidati za vrh. Vse bolje igrajo tudi novinci iz Dupelj, saj so dobro namučili goste iz Ljubljane. Pri kadetih Ločani, Preddvorčani in Radovljičani zanesljivo zmagujejo in bodo njihovi medsebojni obračuni krojili vrh. Pri st. deklicah izstopajo le igralke Robit Olimpije, vse ostale pa so po kvaliteti izenačene. Rezultati rokometnega vikenda: 2. DRL - moški: Sešir -Jestvina Koper 23-14, Preddvor - Delmar Izola 23-25, Mitol Sežana - Besnica 30-26, Črnomelj - Škofljica 23-20, Global Grosuplje - Nova Gorica 23-12, Ribnica - Prule 27-17. 2. DRL • ženske - 3. krog: Šešir - Robit Olimpija 22-25, Planina Krnaj - Mlinotest "B" 22-25, Šešir "B" - Krim Elekta "B" 12-23, Polje "B" - Zagorje 12-24. Srdjan Praljak, trener ekipe Šeširja Z BORBENOSTJO DO ZMAGE Ločani so v prvem krogu II. rokometne lige premagali ekipo Jestvine Koper kar 23:14 (12:7). Škofja Loka, 7. oktobra - Po lanskem razočaranju, ko se ekipa Šeširja v končnici tekmovanja ni uspela ponovno uvrstiti v I. SRL, je prišlo v vodstvu kluba in v ekipi do nekaterih sprememb, tako da je letos tehnični vodja ekipe Dare Rupar, na trenski klopi pa je še vedno Srdjan Praljak. Novinca v ekipi sta Ejub Kukovica (Bosna Sarajevo) in Sead Talović (Sloboda Tuzla). V ekipo so se vrnili nekateri nekdanji "~ igralci, ponovno pa igra tudi Grega Kobal, ki je bil zadnji dve sezoni v Besnici. "Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z borbenostjo vseh igralcev in da je prva visoka zmaga odraz igre vse ekipe. Nivo igre je sicer zelo nihal, lahko bi rekel, da so igrali v "krču". Vzrok temu je predvsem dejstvo, da so se nekateri mlajši igralci iz objektivnih razlogov ekipi pridružili sredi priprav in da še lovijo formo. Vendar pa je sezona dolga in pričakujem, da bo igra iz kola v kolo boljša. Pomembno pa je, da bo prevladovala borbenost in prav zanjo na prvi tekmi še enkrat čestitam vsem igralcem!" • V.S. NAMIZNI TENIS VISOKI ZMAGI NTK KRIZE V soboto, 7. oktobra 1995, je potekal 2. krog v II. DRŽAVNI NAMIZNO-TENIŠKI LIGI. Člani NTK Križe so v dopoldanskem času igrali v Krškem z NTK NE Krško, kjer so zmagali z visokim rezultatom 7:0, v popoldanskem času pa so igrali v Hrastniku z NTK TKI Kemičar in tudi zmagali, z rezultatom 5:2. Za NTK Križe so igrali Aleš Smrekar, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Matjaž Mali. t Članice NTK Križe, ki prav tako igrajo v II. DNTL pa so gostile v dopoldanskem času NTK Rakek iz Rakeka in tsno izgubile s 4:3. V popoldanskem času pa so gostile NTK Arigoni in zmagale tudi tesno s 4:3. Za NTK Križe so igrale Andreja Mežek, Mateja Muzik, Maja Rozman, Maja Teran in Anja Grum. • M. Snedic PRVA ZMAGA ČLANIC MERKURJA Kranj, 9. oktobra - V gorenjskem derbiju 3. kroga 1. SNTL so igralke NTK MERKUR premagale ekipo NTK GRADIŠ z Jesenic z rezultatom 6:1. V izredno borbeni tekmi sta se pri domačinkah odlikovali Urška Petrič in Alenak Nišavič s po dvema zmagama, po eno zmago je prispevala Petra Fojkar in dvojica Nišavič - Fojkar. Pri gostujoči ekipi se je z dobro igro izkazala Vanja Klemene. Prva zmaga Merkurja v jesenskem delu ne bo tudi zadnja. KLJUB BORBENI IGRI IZGUBILI Kranj, 7. oktobra - V drugem krogu 2. SNTL so člani NTK MERKUR gostovali v Hrastniku in izgubili dvoboj s TKI KEMIČAR z najtesnejšim izidom 4:3. Dve zmagi je Merkurju priigral Jure Maček, eno pa Aleš Porenta. Drugo tekmo je ekipa NTK MERKUR igrala v Krškem z močno ekipo NE Krško in izgubila z izidom 5:2. Po eno zmago sta Merkurju priigrala Matej Ošlaj in Aleš Porenta. Pomlajena postava NTK MERKUR je prikazala v obeh dvobojih boljšo igro kot lani, kar daje upanje na obstanek v 2. ligi. PODPIS POGODBE Z MERKURJEM Podjetje MERKUR že več kot deset let kot sponzor finančno, materialno in moralno podpira kranjski namiznoteniški kljub, ki nosi njegovo ime. Brez te podpore verjetno kluba NTK MERKUR ne bi bilo več. Septembra je generalni direktor podjetja MERKUR g. Jakob Piskcrnik podpisal pogodbo o sponzoriranju kluba NTK MERKUR za tekmovalno sezono 1995/96. S tem ima klub zagotovljen nadaljnji obstoj ter dane pogoje za redne in strokovne treninge, pri čemer si bo moral del potrebnih finančnih sredstev sam zagotoviti. NTK MERKUR si je postavil kot cilje obstoj ženske ekipe v 1. ligi in moške ekipe v 2. ligi ter višje posamične uvrstitve igralcev od doseženih v lanski sezoni. • F. Ošlaj Ekipa Šeširja se je v prvi tekmi sezone iskazala predvsem borbeno igro. Foto: L. Jeras 3. DRL - moški - 4. krog: V rokometnem pokalu so f Duplje - Krim 27-30, Sava - fantih odigrali šestnajstino BM Šešir "B" 25-19, Kamnik - la, pri dekletih pa že četrtfina'J; DOM Žabnica 30-27 Radovlji- Igrali so prve tekme, preddv0'' ca Špecerija Bled - Besnica "B" čani so igrali s Koprsko Jestviij* 30-24, Jezersko - Preddvor in zmagali s 27-25. Šeširjevke^ Gorjanc 36-23. bile gostje prvoligašicarfl 1 Kadeti - 3. krog: Preddvor - Kočevia. Bohše so bile dofl)* Sava 35-17, Besnica - Radovljica Špec. Bled 12 - 34, DOM Žabnica - Šešir 7-31. Kočevja. Boljše so bile činke, ki so zmagale s 26-1/ Druge oktobra. tekme se igrajo • Martin Dolanc VISOKA ZMAGA V NOVI DVORANI Minuli teden so v Laškem dogradili novo športno dvorano ttf lilije, ki je pomembna pridobitev za ves slovenski šport. Dvorano so dogradili v manj kot letu dni, vrednost naložb* pa je okoli 7 milijonov DE^t. Po ocenah strokovnjakov k dvorana s parketom iz kanadskega javorja ena najbo'1 kvalitenih v svetu, prvi pa so jo minulo soboto uradn0 preizkusili rokometaši Pivovarne Laško, ki so v tekmi poka" prvakov kar 38:16 (14:7) premagali goste iz Lulina. PoW rokometnega znanja jim je vsaj malo gotovo pomagalo prijetih vzdušje nove dvorane, katere investitor je Pivovarna Laško. I Pivovarji so nato, v nedeljo v dvorani Golovec v povrati" tekmi premagali mqtvo Lulina z rezultatom 35:16 (20:8) in & uvrstili v drugi krog. V.S. KEGLJANJE POPOLNA ZMAGA Kranj, 7. oktobra - V tretjem krogu 1. SKL za moške so ^ kegljavci ISKRAEMECO prvič v letošnji sezoni predstjj! domači publiki. Niso razočarali, saj so celo z 8:0 (5374:50-'' premagali goste iz Celja. Na prvenstveni lestvici vodeča trojka še vedno drži pozicije: 1. ISKRAEMECO 6 točk, 2. DADAS RUDAR 6 K* 3. KONSTRUKTOR 5 točk... Prvenstvo se nadaljuje v soboto, 14. oktobra, s 4. krog0 Kranjčani bodo nastopili v Ljubljani na kegljišču Maksa Perca p^jj ekipi Gradiš - Norik. Njihovo novo zmago bo v vrstah dom3 p poskusil ogroziti najboljši slovenski mladinec Primož Pintaric-j sicer trenira v Kranju pod vodstvom trenerja državne reprezenta11 in kegljavcev ISKRAEMECO Franca Belcijana. • V.O. GORENJCI S POLNO PARO Kranj, 7. oktobra - V tretjem kolu medregijske kegljaške }lh sta oba gorenjska ligaša EP Commerce Jesenice in Log Ste' nadajevala z odlično igro in visoko premagala svoja nasprotj1' ^ Moštvo Log Steinela je gostovalo v Ljubljani in premagaj, sedaj vodilne kegljavce Grosuplja z rezultatom 7:1 (5292:5002^ Jeseničani so se po porazu v Kranju hitro zbrali in zaneS'J premagali moštvo Mehanoizola s 7:1 (5158:4935) . $ V vodstvu je Log Steinel s šestimi točkami, pred Grosup'J Ribnico in EP Commerce Jesenice. Prihodnje kolo je na sporedu v soboto, 14. oktobra, ob 1°-^ Obe gorenjski ekipi igrata na domačih stezah, Log Steinel P.$ Gradiš Noriku iz Ljubljane, na Jesenice pa prihajajo kegljaV Grosuplja. • M. Š. ATLETIKA NA ODPRTO PRVENSTVO! Tržič, 9. oktobra - Športna zveza Tržič, Atletska sekcija\ a Tržič, PZVUTS Tržič in ŠŠD Polet bodo v okviru akcije »e )J športa pripravili na igriščih ob šoli v Bistrici pri Tržiču ta četrte■ '.p, oktobra, od 15.30 ure dalje odprto občinsko prvenstvo v atl jI Prijave zbirjao v pisarni Športne zveze Tržič, Balos 4 (te!( ^.jij*' 084) do četrtka do 13. ure, zamudniki pa se boste lahko Pr'J^j^l pol ure pred začetkom prvenstva na tekmovališču. KOŠARICA LOČANKE ZAČELE Z ZMAGO j Košarkarice Odeje • Marmorja so v prvem kolu |5 ^]t slovenske košarkarske lige v derbiju kola gostile ekipo t e> zmagale z rezultatom 77:67 (33:33) f|j Povedle so sicer gostje, vednar pa so jih Ločanke uje'e ^ odmor so odšle z izenačenim rezultatom. Nato so pobudo |p prvzele Celjanke, z odlično igro zlasti Zore Malacko pa so Odeje mamorja na koncu zmagale z razliko kar desetih t0.aI-(t^v Košarkarice v 1SKL igrajo 2. kolo že jutri. Odeja gostuje pri ekipi ŽKD Maribor v dvorani Tabor v Man^ y$. soboto pa se nadaljujejo tudi ligaški računi 1. moški ligi- t?n° P m* waj0( V C Stre >J te °gov > Sov l Rez, Sov te 99S I0«*, 10. oktobra 1995 GLASOVA* totinkA •m' of fin«' dvof' tvin° m lZ , 25- v j« bolj kal" oleg 5tn" ;o. , •ati" ak>* S? iplj* 16. f si P? ROLANJE Uspešen nastop gorenjskih šolarjev na dp H„!J.0'anie postaja v Sloveniji vse bolj popularen šport. Vse več jjjt*'.jpredvsem otrok se odloča za nov način gibanja, ki je Švlr ' in zanimivejši, včasih zelo nevaren. V tujini (Italija, (jj**.8' Avstrija) že nekaj let prirejajo tekmovanja v Številnih jJj^'PHnah: spustu, skokih, slalomu, hitrostnih preizkušnjah, Pn tek vzo.ru sosednjih držav so lani začeli organizirati ^Milovanja tudi pri nas, predvsem v hitrostnih preizkušnjah, rol ■ ° Prej^nj° nedeljo 2. državno prvenstvo v hitrostnem q *nJu. Tekmovanje je potekalo na portoroškem kartodromu. r^nJski predstavniki iz kluba ASA Naklo so bili zelo Pfsni, saj so ovojili štiri naslove državnih prvakov. n»el? ^ P° tekmovanju za državno prvenstvo je potekalo še je Narodna tekma za pokal Alpe-Adria. Tovrstno tekmovanje Hrvaška, Slovenija) in zasedla 2. mesto. \%Q gorenjskih predstavnikov so bili najboljši st. dečki let. LniT ' sai so osv°jil' P™3 štiri mesta (1. Gregor Zoreč, 2. C? Cekič' 3' Jaka vinšek' 4- Andraž Istenič - vsi ASA J^°), kar je lep mednaroden uspeh. a_ 2uhati gorenjskih predstavnikov na DP: Prvi koraki: 1. Ist3 ^enšterle; začetniki: 2. Gregor Švabič; ml. dečki: 4. Jernej Vinf1C; st. dečki: 1. Luka Cekič, 2. Gregor Zoreč, 3. Jaka OilarT^' Andraž Istenič; ml. mladinke: 3. Daša Švabič, ml. . awnci: 1. Jure Pogačar, Aljoša Rustja, 5. Janez Ferlic (vsi ]/JA Naklo); st. mladinci: 1. Rok Oblak (Alpina), 2. Jure f ^oravec, 3. Alojz Žumer, 4. Emil Košir; člani: 3. Aleš Gende ^ ASA Naklo). • Aleš Gros BALINANJ E STRELSTVO SJRELCI SO TEKMOVALI Um>,,, P0<* Storžičem, 9. oktobra - Prizadevni športni delavci v ?ra» u so bili tokratni izvajalci občinskega prvenstva v streljanju z Pfy 0 Puško, ki je bilo organizirano v okviru akcije Teden športa. okr nstva, ki je bilo seveda rekreativnega značaja, se je udeležilo °swA ^ strelk in strelcev, med katerimi so častna priznanja naslednji: %inske: l- Ivanka Kokalj 72, 2. Fina Ležaja (obe Društvo 'gojencev Tržič) 66, 3. Olga Bencina (Peko Obutev) 57; ^Ft°Sk'J Mirko Rozman (Območna obrtna zbornica Tržič) 82, |CJ° . hić (Peko Obutev) 81, 3. Anton Meglic (Peko SS) 80. • ' 1 Kikel V CELOVCU BOLJŠI KRANJČANI srev Kranja so b'1' prejšnji teden na prijateljskem Ca«ju v Celovcu v stani so se pomerili s strelci Celovca v deh disciplinah in sicer L re'janju s standardno zračno puško - mednarodni program dj fačno pištolo - mednarodni program. Kranjčani so v obeh Jjjg'Pjinah zmagali. Najboljši strelci pri puškarjih: Jure Frelih -krQ *rogov, Andrej Kne 380 krogov, Andreja Malovrh 379 Sj^°v, pri pištolarjih pa sta dosegla Franci Peternel ml. in on Bučan 363 krogov, Vinko Peternel pa 359 krogov, k/^zultat ekipno puške: Celovec 2889 krogov, Kranj 2999 Rezultat ekipno pištole: Celovec 1558 krogov, Kranj 1783 "Sov. % terru srečanji so strelci začeli že v letu 1962 in so jih e^anJali dosedaj in sicer so srečanja potekala izmenično rat v Kranju in enkrat v Celovcu. • J. Kemic 0 ■ J )a Mi M, Celi' le 53 io y ^MERKUR Poslovni prostori v CENTRU RADOVLJICE Gorenjska cesta 5 ^ najem oddamo poslovne prostore primerne za pisarno v prvem nadstropju ha Gorenjski cesti 5 v Radovljici (prodajalna Železnina). Skupna površina prostorov je 65 m2 v treh pisarnah. 'nteresenti pokličite med tednom od 7. do 14. ure po telefonu: 064 266 500. TRACANIV FINALE S PRVEGA MESTA Konec tedna se je končal redni del prvenstva v državnih balinarskih ligah. Vendar pa najboljše in najslabše superligaše sedaj čaka še končnica. Zadnji krog v super ligi je ekipi Trate Casino Sara prinesel novo zmago. Na domačem balinišču so pokazali dobro in borbeno igro in visoko premalgali ekipo Železničarja 19:3. Kot je povedal svetovni podprvak in reprezentant Groš Vehar, pa bodo imeli težje delo v končnici, kjer pa so kljub temu nesporni favoriti, saj so po rednem delu prvenstva prvi na lestvici. Tako bodo prvo srečanje v play offu odigrali že jutri 11, oktobra, v Ljubljani z ekipo Polja. V I. balinarski ligi je prvak ekipa Soviča, iz lige pa sta izpadli ekipi Prestranka in Planinca. V II. ligi - vzhod pa je prvak ekipa Svobode, izpadla pa sta Iskra CEO in Tele TV Rogovila. V 1. gorenjski balinarski ligi je prvak ekipa Trata mladi, ki je v zadnjem krogu premagala Se ekipo Huje - Kokra. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gradisa iz Jesenic sledijo pa ekipe: Center, Žiri, Huje - Kokra, Planina, Loka 10(X), Alpetour, Železniki in Lesce. Zmagovalka druge gorenjske balinarske lige je ekipa Podnarta, sledijo pa: Planina 91, Hrušica, Kres Javornik, Žirovnica, Kokrški log, Šenčur in Visoko. • V.S. AVTOMOBILIZEM Tržičanka Janja Budič pravi: RALLY JE POSTAL DEL MENE Konec prejšnjega tedna je bila v okolici Radencev tretja letošnja prireditev ženskega turističnega rallvja "Gradovi na Slovenskem", katere prireditelj je Beba &JV iz Ljubljane, na njej pa je nastopilo kar sedem ekip iz Gorenjske. Tokrat je bilo na startu 40 posadk, pot pa jih je vodila po Prekmurju, Prlekiji in madžarskih krajih in je bila skupaj dolga 243 kilometrov. "Ko se udeležiš ženskega turističnega rallvja ugotoviš, da postane del tebe. Doživiš veliko prijetnih trenutkov, spoznavaš nove kraje, za katere še nikoli nisi slišal, spoznavaš, kako lepa je Slovenija. Tako je bilo tudi tokrat," pravi Tržičanka Janja Budič tudi, ko opisuje zgode in nezgode na tokratnem rallvju. Seveda je za dobro uvrstitev potrebno tudi znanje, saj se morajo tekmovalke strogo držati cestno prometnih predpisov. Vse skupaj pa je na tretjem letošnjem ženskem turističnem rallvu najbolje uspelo posadki Mojca Tratnik - Agica Novak Funkl, ki sta nastopili z mini mori som. Že sedaj pa vas Janja vabi, da se udeležite naslednjega ženskega turističnega rallvja, ki bo 2. decembra v okolici Ljubljane. Zanj se je že moč prijaviti (do 15. novembra) na Clevelandski 43 v Ljubljani. • V.S. ŠAH JESENICE V 1. LIGO Kranj, 8. oktobra - V avli mestne občine Kranj je od petka do nedelje potekala 2. slovenska šahovska liga - zahod. Sodelovalo je 13 ekip pomerile pa so se v petih krogih po švicarskem sistemu. Povedli so Jeseničani, ki so v 3. krogu presenetljivo izgubili s Kodeljevim, vendar potem napako popravili proti presenečenju turnirja, ekipi petnajstletnikov Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj, in v direktnem dvoboju premagali Piran. V derbiju za drugo mesto so igralci Kodeljevega premagali Radovljico. Na tretje mesto se je po zmagi nad ŠS Tomo Zupan 2 prebila mlada ekipa Komende. Končni vrstni red: 1. ŠD Jesenice (8 meč točk/20 šahovskih točk, Železnik, Rodman, Kosmač, Rakovec, Marušič, Marjanac in Radič), 2. ŠD Kodeljevo (8/19, Barič, Jeras, Hladnik, Babnik, Nikolič, Zupane, Jelen), 3. ŠK Komenda (8/17.5, Trebušak, Hribar, Bereant, Juhant, Ipavec, Pavlic, Vogrinec, Špilak in Seliškar), 4. SD Piran (7/17), 5. ŠD Stari trg ob Kolpi (6/17), 6. Murka Lesce 2 (6/15.5), 7. ŠD Radovljica (6/14.5), 8. SS Tomo Zupan Kranj 2 (5/14.5),... • Aleš Drinovec SENIORSKO PRVENSTVO V RADOVLJICI Lesce, 9. oktobra - Šahovska zveza Slovenije in Šahovsko društvo Murka iz Lesc sta organizatorja odprtega državnega seniorskega prvenstva (nad 6() let), ki bo 14. in 15. oktobra v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Prvenstvo se igra v počastitev radovljiških obletnic in 60-letnice Šahovske zveze Slovenije. • V.S. SMUČARSKI SKOKI POLETNA PRVENSTVA Sebenje, 7. oktobra - SK Tržič je bil organizator poletnega prvenstva v skokih za dečke do 13 let. Nastopilo je 57 skakalcev iz 11 slovenskih klubov. Tekmovanje je obenem štelo tudi za pokal Gorenjske. Rezultati: 1. Uroš Vrhovec, 2. Simon Podrebršek (oba Ilirija center), 3. Gašper Čavlovič (Triglav), 5. Sašo Kne (Triglav), 6. Jan Tomazin, 7. Domen Ribnikar (oba Tržič), 9. Matic Zelnik (Triglav). Pokal Gorenjske skupno: 1. Gašper Čavlovič, 2. Matic Zelnik, 3. Sašo Kne (vsi Triglav), 4. Domen Ribnikar (Tržič), 5. Anže Brankovič (Triglav), 6. Robi Klemenčič. 67 skakalcev iz Slovenije se je pomerilo na poletnem prvenstvu za dečke do 11 let na 22 m skakalnici v Ihanu. Največ uspeha so imeli skakalci z Gorenjskega. Rezultati: 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Jure Trat ar, 3. Sašo Trpin (oba Stol), 4. Matej Zupan, 6. Andraž Kern (oba Triglav).* J. Bešter 25. STRAN • GORENJSKI GLAS IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠP0RT Iz vsebine: - Fotoreportaža iz Tampereja -ob naši prvi veslaški zlati medalji - Šport skozi oči Nataše Pire - Ali nogometni Italiji grozi finančna kriza? - Formula 1: šport ali režiran spektakel? - Zakaj je odšel Peter Vilfan? SMUČARSKI SKOKI ***** Tanja Volčjak iz Begunj si želi postati dobra smučarka skakalka NE BOJI SE DALJAV Žirovnica, oktobra - Ko so se prejšnji teden v Glenci nad Žirovnico po zaletišču spuščali smučarji skakalci, ki so preizkušali novo skakalnico, je bila med njimi tudi Tanja. "Dajmo, Tanja!" so jo spodbujali klubski prijatelji in trenerji, ki so se zadnji dve leti že navadili, da imajo v svojih vrstah tudi dekle. Simpatična petošolka Tanja pa je, kljub temu da še ni vajena intervjujev in da se njena športna pot šele začenja, rada povedala nekaj besed v spodbudo dekletom, ki imajo rada tud bolj moške športe. Kako si postala skakalka? "Najprej se je za smučarske skoke odločil starejši brat Dejan. Večkrat sem šla z njim, in ko sem ga gledala na skakalnici, sem si želela * poskusiti še sama. Tako sem ob koncu drugega razreda prvič šla skočit in nato sem kar vztrajala." Smučarski skoki so šport, ki je nekako "rezerviran" za fante. Kaj so rekli prijatelji in |g domači, ko si jim povedala, da boš skakala? "Moram reči, da so vsi moj šport sprejeli čisto običajno, in da ni bilo nikakršnih čudnih 1 vprašanj. Brat je kmalu obupal nad treningi, jaz pa še kar vztrajam in starši me spodbujajo. Oče me tudi vozi na treninge. Tudi sošolci v Lescah so se navadili, da pač skačem in da je to normalno." Na kakšnih tekmovanjih si že nastopala? "Do sedaj sem največ skakala na domačih tekmah tukaj v Žirovnici, pa tudi na drugih skakalnicah v Sloveniji. Nastopila pa sem že tudi na državnih prvenstvih - do devet let sem bila sedemnajsta, bolj slabo pa mi je šlo na prvenstvu do enajst let. T\idi v tujini sem že bila, na Češkem in Poljskem, vendar so bili to le treningi, ne tekmovanja." Kako so razumeš s trenerji in prijatelji v klubu? "Moja trenerja sta Boštjan Modrijan in Damjan Legat in dobro se razumemo. Tudi s fanti v klubu smo se sedaj že spoznali in smo postali prijatelji." V klubu si imela prijateljico, ki pa je kmalu obupala. Kakšni pa so tvoji načrti? "Zaenkrat mi je skakanje všeč in nameravam še vztrajati. Kako pa bo potem, pa bo odvisno od rezultatov." • V. Stanovnik PRVAK GORENJSKE UROŠ PETERKA Sebenje, 8. oktobra - Na gorenjskem prvenstvu za dečke do 15 let je nastopilo 23 skakalcev iz Alpine, Stola, Triglava in Tržiča. Največ uspeha so imeli Kranjčani. Rezultati: 1. Uroš Peterka, 2. Gašper Čavlovič, 3. Miha Rihtar, 4. Andrej Jezeršek (vsi Triglav), 5. Miha Albreht (Alpina), 6. Klemen Jakopin (Triglav). • Janez Bešter Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka NE BOMO VAM OPRALI GLAVE, NITI OSUŠILI ŽEPOV Pralni stroj Gorenje že za 47.718 SIT Oljni radiator De Longhi že za 14.556 SIT Nižje cene veljajo pri takojšnjem plačilu do odprodaje zalog v BC v Medvodah in blagovnici v Železnikih UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KOMENTAR Ozadje čistk Jože 7Vč?v«/c, zunanji sodelavec Večno krivi tuji mediji Ađarfco Jenšterle, zunanji sodelavec V Ameriki so naredili celo ^nadaljevanko na osnovi pisma Dear John. Tudi v politiki so tajna ali zasebna pisma vedno igrala veliko vlogo. Z zloglasnim Titovim pismom na začetku sedemdesetih let se je začela kulturna revolucija na balkanski način. Potem ko so na televiziji prenehali vrteti nadaljevanko Dear John, je začel pisma, ki se začnejo z "Dragi Jelko" dobivati tudi obrambni minister Jelko Kacin. Dosedaj sta se v javnosti pojavili dve takšni pismi ministru Kacinu. Prvo je lani poslal poslanec LDS Janez Kopač, ki je pismu tudi priložil moj komentar, v katerem sem opisoval, kako si je Kopač pridobil dve hiši in dve stanovanji. Drugo je lani lastoročno napisal kar sam minister Maks Tajnikar. V pismu Tajnikar prosi Kacina naj v obrambnem ministrstvu zaposli Dragana Koštica, katerega žena Branka je Tajni-karjeva svetovalka. Ker minister Kacin ni takoj odgovoril na Tajnikarjevo pismo, mu je pisala še Kostičeva žena. Ko je dobil dve pismi v zadevi Kostič, je minsiter Kacin verjetno naročil obveščevalni službi VOMO naj naredi preverko za Dragana Koštica. Stotnik Milan Zorko je ugotovil, da Kostič ni primeren za delo v obrambnem ministrstvu. Kostič je namreč moral zapustiti že dve službi, ker je rad pogledal v kozarec. Toda šef VOMO Marjan Miklavčič je kljub temu v pismu ministru Kacinu zapisal, da iz razlogov obrambe države nima zadržkov za zaposlitev Dragana Kostiča v obrambnem ministrstvu. Kostiča sicer niso zaposlili v obrambnem ministrstvu, toda celotna zgodba je poučna iz številnih razlogov. Kot pravijo številni viri, je minister Kacin zaposloval ljudi na osnovi prijateljskih in poslovnih vezi- Številni častniki Slovenske vojske, ki so med vojno za Slovenijo odigrali pomembno vlogo, so morali zapustiti ministrstvo za obrambo, drugi pa so biti premeščeni na neprimerna delovna mesta. V zadnji številki revije "7D" tako nekdanjih štirinajst častnikov iz specialne brigade Moriš opisuje absurde Kacinove kadrovske politike. Častnike iz Morisa, ki so se šolali za specialne naloge, je Kacin prestavil na delovna mesta, kjer kosijo travo, ali pa celo na delovna mesta, ki sploh ne obstajajo. Toda šolanje teh častnikov je slovensko državo stalo vsaj 10.000 DEM na leto. Poleg tega se fantje morajo voziti več ur na delo in potem spet domov. In da bo absurd še večji, minister Kacin ves čas ponavlja, da Slovenski vojski primanjkuje častnikov, najbrž Kostičevega kova. Kacinove kadrovske čistke je dosedaj obravnaval tudi parlamentarni odbor za obrambo, vendar se je minister Kacin vedno izognil obravnavi konkretnih primerov. Avgusta je Kacin skušal odstaviti še načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolk-ovnika Albina Gutmana. Toda predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je verjetno ocenil, da bi z Gutmanovo odstavitvijo največ pridobil Janez Janša, zato je pritisnil na Kacina, da je umaknil zahtevo za zamenjavo. Slovenci smo lastno vojsko zgradili v boju za samostojno Slovenijo in sicer v težkih pogojih in brez orožja. Politiki so nam zapravili slovensko vojsko leta 1918 in tudi leta 1945 so pustili, da smo izgubili partizansko vojsko. Zato bi morali sedaj preprečiti uničevanje Slovenske vojske, ki je garant naše samostojnosti in svobode. Dva ugledna slovenska politika in poslan-• ca sta s svojima izjavama za ugledni ameriški dnevnik dodobra razburila naše sosede Hrvate, hkrati s tem pa vrgla senco tudi na slovensko politiko. Igor Bavčar in dr. France Bučar namreč nista nepomembni osebnosti slovenske politike in njune ocene predvsem tuji izjave na račun sosednje države, ki so sicer precej verodostojne in bi si jih lahko privoščil marsikateri politični komentator, vprašanje pa je, ali pritičejo starosti slovenskih poslancev in podpredsedniku LDS, naše največje stranke. Ne glede na to,da so se pri LDS takoj ogradili od Bavčarjeve izjave, in da je tudi sam nato krivdo zvrnil na ameriške novinarje, češ da ga jasno, da se gremo pri zunanjo politiko vsak P" svoje, pri tem pa se po po"r zatekamo še k svetovni medijem, ki svetu potem W pokažejo sliko našega kaos* Tako kot je Bavčar kasni]1 demontiral vVashington P°s\ je tudi komentator Ma*cl Koprol v Slovencu krivdo i' omenjeno poročilo zvalil *?. agencijo A PA in jo celo > razglasil za svojevrsten ^ novinarji pozorno poslušajo niso pravilno razumeli, je tej mednarodnih razmerjih ne y ter seveda beležijo. V pogovoru za vVashington Times pa sta se izkazala za dokajšnia naivneža, čeprav se oba lanko pohvalita z razburljivo politično kariero. Dr. Bučar je namreč o Hrvatih dejal naslednje: "S Tudjma-nom bomo imeli še veliko težav. Hrvaški nacionalisti, ki še niso presegli svojega sna o lastni veličini, verjamejo, da bi se jim morali priključiti... Hrvati so kot narod nevrotični, Srbi so bizantinci, še vedno živijo v 18. stoletju, toda imajo tanke." Igor Bavčar pa je izjavil tole: "Hrvaški predsednik Franjo Tudjman hoče postati drugi Josip Broz Tito... Hrvati in Srbi preprosto potrebujejo novega Tita. Mogoče je Miloševič novi srbski Tito. To je povsem drugačno od slovenske izkušnje, kajti mi imamo večstrankarsko demokracijo. Pri nas so vsi proti vodjem, ki imajo preveč moči." Očitno gre za zelo ostre naknadni opravičevalni akciji bolj težko verjeti. Že slovenski novinarji so izredno občutljivi, kadar jim politiki nalagajo svoje grehe, mednarodni tisk pa je glede tega toliko bolj avtonomen in suveren. Še posebej to velja za ameriško novinarstvo, ki dejstva od nekdaj natančno preverja in izjave dosledno zapisuje. Le nekaj dni po tem spodrsljaju naših politikov smo doživeli še eno presenečenje. Avstrijska tiskovna agencija A PA je namreč objavila komentirano novico o izključni slovenski krivdi za evropsko zvlačevanje s podpisom sporazuma o naši pridružitvi Evropski uniji, pri tem pa se sklicuje tudi na "slovenske politike, ki so se najprej navduševali za hitro sklenitev sporazuma in so vlado kritizirali zaradi omchl-jivosti, zdaj pa naj bi bojkotirali dogovore". Kdorkoli že stoji za temi izjavami, je vaden poskus vmešavanji notranje zadeve drUi države". Zaradi nepremišljenih pa mogoče natančno pretil' jenih) izjav neimenovani slovenskega diplomata 1 spet glavni krivci tuji nov in* ji. . .i Če ne bi poznali slovensK političnih spopadov in še W politikov samih, bi mo^* takšnim argumentom še W ko verjeli, ker pa je iz Pra.A. znano, da Slovenci svoje I terne probleme najraje reW jo za mejo ali celo oddaljenih državah, nas toP na pojasnila ne morejo Pr> pričati. Neizpodbitno dejsf* namreč je, da politiki v dnf\ niso sposobni sprejeti malnega konsenza glede $ tuša Slovenije v svetu, to pa^[ da se našega umazanega P^, la ne pere in obeša v tujini P koncu se namreč takšni Sr padi slabo končajo tako napadalce, kot za napa del* 15 DRŽI SE, BERTA! USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ 'ji ^^(yMM*:''<^'*l"t \ I I i // 1 'p 1/ J/ 'Zadnja leta sije kar naprej oblačila črnino. Smrt je vsake toliko časa potrkala na njena vrata in znova in znova zadajala rane v njeno srce. Komaj se je vsaj malo pobrala, jo je življenje ponovno neprizanesljivo postavilo pred novo, kruto preizkušnjo. Kot bi se je nekaj hudega, zlega, oprijelo ze v rani mladosti in jo potem na noben način ne želelo izpustiti iz rok... Berta Trček bi lahko živela kjerkoli. Kajti to, kar se je dogajalo njej, doživlja danes še marsikatera ženska. Skrito, pred očmi drugih. Včasih zato, ker je bolečina v srcu prehuda, da bi jo lahko pokazala komurkoli. Včasih pa tudi zato, ker v manjšem kraju družinske skrivnosti še prehitro pricurljajo izza štirih sten. Zmeraj pa tudi nismo pripravljeni, da bi se pogovarjali o težavah, s katerimi se otepamo in s katerimi smo prisiljeni, da živimo. Pa tudi če se z njimi nikoli ne moremo sprijazniti. Berta se je rodila v Zirovskem vrhu. Ze kot otrok je morala poprijeti za vsako delo. In ker so imeli do doline daleč, se je pot v šolo ali v trgovino vsakič neskončno vlekla. Posebej je to bilo hudo pozimi, ko so gazili visok sneg, premraženi, ozebli in premočeni do kože. Na Sveto Uršulo, ko je bila stara komaj 14 let, je že morala iti služit. K "Šalet" • "Saj ni bilo nič hudega", se mi malce trpko nasmehne. "Dobri so bili z mano, naučila pa sem se marsičesa: prvič sem furala junca, navadili so me ločit med, mlatit s cepcem... in še vseh tistih kmečkih opravil, ki jih nikoli ne zmanjka. Domov sem se vrnila čez eno leto. Takrat je prišla pome sestrična Ivana. S seboj me je odpeljala na Štajersko, v Drobtinice pri Gornji Radgoni. Štelo se je, da ji bom pazila otroke, toda hkrati sem delala tudi v tamkajšnji zadrugi. Ker se nisem nobenega dela ustrašila, so me povabili tudi v "udarniško". Med Negovo in Benediktom sem pomagala graditi cesto. Delali smo od jutra do večera. Nihče ni premislil, kaj je žensko in kaj moško delo. Krampala sem tako kot drugi, kaj pa sem hotela?!" Potem ji je zbolela mama in oče ji je ukazal, naj se vrne domov. Da ji bo stregla in namesto nje postorila po hiši in okrog nje to in ono, kar bo potrebno. Z vlakom se je vrnila domov. "Cijazila sem se ves dan, toda ko sem prišla domov, sem morala kar takoj pošteno zavihati rokave. Na Štajerskem sem zaslužila vsaj za obleko in obutev, doma pa mi je kmalu zmanjkalo denarja. Skrbela sem za dom, kakor sem vedela in znala. No, bila sem močna in žilava, saj me je pri 19 letih življenje že dodobra utrdilo. Spet sem garala in garala, pa nič nisem imela pokazati. Brat se je v tem času poročil, odšel od doma, tako da je bilo dela vedno več. Nihče me ni vprašal, ali zmorem, bilo je samo po sebi umevno, da moram. Pripravljala sem drva, na roko kosila, prihitela domov, postregla mami, in se potem urno vrnila k opravilom." Delala je. Delala in delala in ponovno samo delala. Dan je bil podoben dnevu: z delom se je začel in z delom končal. Nikogar ni zanimalo, ali je utrujena, naveličana, če ima, morda, kakšne svoje, drugačne želje... Včasih je res zavila k sosedom, ko so ličkali koruzo, malo je poklekljala, če sije lahko utrgala toliko časa, toda kaj, ko je ves čas bila brez denarja. Nobene stvari si ni mogla kupiti, njeni čevlji pa so bili že do konca ponošeni... Potem so začeli graditi cesto proti Smrečju "Tega sem bila pa že vajena, si je rekla Berta in se je prijavila. S prvo plačo sije kupila nove čevlje. Kako je bila tistikrat srečna! Z velikim batom je tlačila zemljo, v roke so ji porinili tudi kramp in težki kamni, ki jih je nosila, so ji še dolgo pustili bolečine v križu. "Nosila sem jih nekaj časa po vodi, da so bili malo lažji," je navrgla čez čas, ko sva se pogovarjali že o povsem drugih stvareh. Zazdelo se mi je, kot bi ji obujeni spomini ponovno zarisali grenkobo na njenem obrazu. "Potem pa se mije nekoč le nasmehnila sreča, je nenadoma rekla bolj veselo. Nesla sem čevlje k čevljarju, k Zajcu, in ta je v tistem trenutku ugotovil, da bi bila kar pravšnja za delo v njegovi delavnici. Z veseljem sem sprejela, mojster mi je potem tudi sam zrihtal vse papirje. Bilo je zelo lepo, ker sem imela po dolgem času lažje delo in ker sem dobro zaslužila." Na to, da je morala vsak dan prehoditi peš nekaj kilometrov v breg, ni niti omenila. "No, potem sem se tudi poročila. Mama mi je grozno branila. Rekla je, da ni dobro, ker ne mara hoditi v cerkev, pa še poveseljačil se je rad. Bala se je, da bi pognal grunt. Zato sem morala iti stran od doma. Kmalu po rojstvu prvega sina, je moral mož k vojakom. Za dve leti. Takrat še nisem vedela, da sem bila že drugič noseča. Toda, sprijaznila sem se, ko je prvi šok minil. Dela sem bila vajena, skrbi tudi, življenje pa je tako ali tako moralo iti naprej. Ko sem bila v službi, ju je popazila stara mama. Toda težave so se včasih kar nekopičile. Eden od sinov, Zoran, je bil velikokrat bolan. Enkrat je bilo še posebej hudo. Bila ga je že sama kost in koža in sama nisem vedela, kaj bi. Odpeljala sem ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima le želodčno nervozo. Da zato ne more jesti, kot bi hotel. Domov sva se vrnila ob 2. uri zjutraj, čez nekaj ur pa je bilo treba spet vstati in oditi na šiht. Otroka sem dolgo nosila vsak dan k zdravniku, da mu je dajal injekcije... Potem pa še enkrat peš domov..." Berta je pogrešala moža. Bila pa je tudi v nenehni stiski z denarjem. Iz "flik", kijih je rabila pri delu v delavnici, je otrokoma šivala majčke in hlače. Bila sta zmeraj urejena in čista. "Po dolgih dveh letih vojaščine se je mož vrnil domov. Mami se je zdel drugačen, spremenjen in zato je privolila, da se lahko vrneva domov. Začeli smo vse znova... Toda sreča ni trajala dolgo. Mož je spet odhajal po svojih poteh, doma pa so se vrstili očitki... Ni nama kazalo drugega, kot da sva zbrala vse prihranke, in si kupila v dolini hišico. Bila je še vsa lesena in prepotrebna obnove. Sposodila sva si nekaj denarja, da smo se lahko lotili dela. Vso opeko smo sami naredili. Ves čas sem bila zraven, Če pa me morda kdaj ni bilo, so me delavci kar poklicali, češ, ti znaš tako poprijeti za delo, da nam gre veliko hitreje od rok... Pesek smo vlačili iz potoka, kamenje pa sem pomagala kopati v kamnolomu Ves čas obnove smo v hiši tudi stanovali. Stiskali smo se malo v pritličju, malo na podstrehi. Nič kaj rada se ne spominjam tega obdobja, ker je bilo tako zelo hudo... Ko so delavci odšli, sem se usedla še k punkeljnu, da sem tja do polnoči ali pa še čez priklekljala kakšen dinar, zjutraj pa je bilo spet treba vstati in oditi v službo. Z možem sva se menjala pri varovanju otrok. Zmeraj pa sem mu morala vse napisati, kaj mora narediti, pa še južino je bilo treba vsaj na pol že skuhati... Tedaj so bili že trije otroci, delu in skrbem pa se ni videlo konca." Enkrat takrat je ponovno zbolela še Bertina mama. Tokrat je bilo zelo hudo, saj sc ji morali odrezati nogo in je bila povsem odvisna od hčerkine pomoči. "Kaj mi je kazalo drugega, kot da sem jo vzela k sebi in negovala? Podnevi in ponoči. Posebno na koncu, ko je bila že nebogljena kot otrok, je vse, kar sem morala delati, že presegalo moje moči..." Toda tisto najhujše je bilo še pred njo. Tedaj še ■»■■Mar*......mmmmmm ni niti slutila, da se je pravzaprav imela še "lepo"'1 "Ker je ostala domačija v Zirovskem vrhu prazna> se je tja, po poroki, preselil sin. Z ženo sti obnovila hišo, rodila sta se jima dva otroka, in vse je kazalo, da se imata lepo in da sta srečna. /" potem... prišlo je iznenada... čisto nepričakovano-' kot udarec, ki ga najmanj pričakuješ... nekegi lepega dne sije sin vzel življenje. Ni ga bilo več. vem zakaj, toda pod težo bremen, ki jih ni zni' nositi, je omagal in obupal... In pustil ženo in dvi otroka sama... Nisem vedela, kako bi jim potni' gala. Naredila sem vse, kar sem le lahko. Vedel11, sem, da je bilo to za snaho prehudo breme, da M prešlo brez posledic. Bala sem se, kaj bo še sledil0: Kajti ko se začnejo nesreče kopičiti, jim ni vide» konca... Potem je zagorelo. Snaha je pozabila ni i plin in, silna eksplozija je uničila njihov dofti> 1 ostalo je le pogorišče... Kot da bi sama naravi | Želela tudi na zunaj pokazati, kaj se je zgodil ljudem." Berta je nato nadaljevala: "Snaha se jej-otroki preselila v blok. S sabo pa je odnes'i spomine, travme, grozote, bolečino... Ne veni, M vse se je dogajalo v njej, toda slutim, da je morali zelo trpeti. Ni in ni se mogla sprijazniti s tem, ba! | se ji je zgodilo. Zbolela je in se vedno pogoste}1, zdravila v bolnišnici. Vnuka sta prihajala k men' in zanju sem skrbela, kot bi bila moja. V zaČekti | letošnjega leta si je potem še sama vzeti življenj.e.." Roka mi je za hip zastala, ko sem si {0 zapisovala. Pomislila sem, kaj se je takfi[ dogajalo v mladi ženi in kako je vse skupil prenašala Berta. Ti udarci še malo niso podobni tistim, ki so jo preizkušali že v ran* mladosti. Bili so veliko bolj kruti in nečloveški - U tem, da je pred kratkim izgubila še moža, sem vedela že prej. Nisem jo želela spraševati 0 podrobnosti, ker bi tako še bolj drezala v ran0' ki se še zmerja ni zaprla. Če se sploh, kdaj °0' "Moje življenje je bilo eno samo trpljenje, en sama žalost in odpovedovanje, mi je rekla n koncu. Zabolele so me njene besede. Enostavn zato, ker so bile tako prekleto resnične. Ker je b» njeno življenje tako trdo in kruto do nje. " vendar... "Čas mineva, pravi Berta. Danes skrbiš za vnuka, zraven njiju sem se kar malo pomlad1'?, skupaj gremo na izlete, v naravo, delamo doma£ naloge, se poveselimo in smo srečni, da imam drug drugega. Otroka počasi pozabljata, ka)' f doživela, zato jima poskušam dati vso tisto skrb ljubezen, ki ju v letih odraščanja, rabita. Saj mi' ni težko, ker ju imam zelo rada..." V kratkem *as je obnovila tudi stanovanje, za fanta, da bos imela kje spati in se učiti. Polna volje in energije> razlagala, kaj jo še čaka! . Še potem, ko sva se poslovili in ko je odbite'' da bi vnuka pospremila k skavtom, sem ji Že'p^ reči nekaj čisto preprostega: Drži se Berta! ? nisem, ne vem, zakaj ne. Zato pa sem te bese ^ zapisala, da bi jih skupaj z menoj ponovili v.siju ^ ki dobro mislijo: vsi, ki Berto poznajo in tudi tisti, ki jim to ne bo nikoli dano. 1995 Vk, 10. oktobra 1995 PISMA, KRONIKA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS JREJEH SMO ri i ?a 1 m m ka0$ t rA Mor*] vdo\ alil i m * anjt Nekaj misli ob TEDNU OTROKA bdi o "ženski Politiki" „fakja sploh potrebujemo bnsko politiko"? Zakonodaja v Sloveniji Povzema skoraj vsa načela Mednarodnih konvencij v ^Zi s pravicami žensk, na ^katerih področjih pa ponudi1. tl*di ugodnejše rešitve. Ustava Republike Slovenije 8°\>ori o enakosti v pravicah, "e glede na spol. Tudi delov pravo upošteva enake ^Žnosti pri zaposlovanju o]\\ Družbene ovire, ki ženski re i*Prečujejo doseči enak po-\ °*a7. kot ga imajo moški, so rJS \\ JeceJSnJe m to na vseh po-)° /otjih: od zaposlovanja, izo-d7u /ftevanja, kulture do '■ J iltike- Za iensko, gledano ' '"jI vi * stereonP njene "naravne -de *■ Joge", enak položaj in enako to pil Možnosti nista primerna, gapi i ■ ako pa živimo v obdobju hitrih jini-1 tužbenih in gospodarskih •ni v sprememb. Čas prehoda iz '■° *nega v drug sistem pa je dfttfis, za katerega vse razišče dokazujejo, da najbolj P^Zadene tiste skupine prebi-^stva, ki imajo najmanj tužbene moči in najmanj \P°utičnih možnosti za sprehajanje razmer, v katerih JV To pa so zlasti ženske, ^'adina in otroci. po ■■■ azni 0 ,Ya rQvice niso nekaj za vselej in VStie je inesli n, M lorali n, ki< \oste)1. mert jčem vz **egat pravice je mogoče Anica Svetina tudi oblikuje in sprejema ukrepe, ki vodijo k vzpostavljanju dejanske enakosti, k spreminjanju tistih socialnih in kulturnih vzorcev, ki ohranjajo diskriminacijo. To ni politika, ki bi o uveljavljala samo ženske ali vse ženske, ki se ukvarjajo s politiko. To ni politika, ki bi na račun drugega spola zahtevala posebne privilegije ali se zavzemala za različna merila. Zahteva pa ukrepe pozitivne diskriminacije, saj bo demokracija resnična šele takrat, ko bodo vanjo v enaki meri, pod enakimi pogoji in na podlagi enakih možnosti vključeni oboji: ženske in moški. Enakost spolov, kot cilj Ženske politike je eden od osnovnih elementov človekovih pravic, njeno urensiče-vanje v praksi pa skupni cilj vseh demokratičnih držav. Zato moramo ženske enakopravno z moškimi sodelovati pri sprejemanju političnih in javnih odločitev. Širjenje spoznanja o enakosti spolov mora seči do vseh ravni družbe in njene dejavnosti, saj je bistveni pogoj za pravo demokracijo tudi popolna odsotnost diskriminacije. Eno od učinkovitejših sred-, stev za dosego dejanske enako st i je paritetna demokracija. Osnovni zahtevi paritetne demokracije sta enaka udeležba žensk in moških v procesih odločanja in delitev njune družinske odgovornosti kot pogoj za uskladitev poklicnega in družinskega življenja tako žensk kot tudi moških. Šele na ta način, kot pravi Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije Žensk, se bo lahko uresničila Želja po polnem in vsestranskem razvoju družbe, blaginji in miru H' izgubiti. Zato je nujno £rbno"spremljati dogajanja, j bi lahko vodila tudi v ■kubo že pridobljenih pravic .epQ in preprečiti uvedbo ?kšnih ukrepov, ki bi vodili ^Poslabšanju njihovega po- Eno od meril demokratični neke družbe je tudi njen "los do žensk. Države z fibolj razvitim demokratič-^ sistemom imajo tudi fiveč posluha, največ senzi- Unosti za reševanje problemov ~» t~ članica predsedstva ŽENSKE MREŽE LDS Mnenje o predlogu upokojevanja poslancev Spoštovani poslanci in sodržavljanif Kot dolgoletni samostojni kmet, ki sem dolžan plačevati državi vse dajatve, ne da bi državo zanimalo, kako visok je moj standard z ostankom dohodka, in kot zaposleni s 35-leti delovne dobe, katere polovico sem opravil pri normiranih delih, in ki sem sam poskrbel za svojo prekvalifikacijo, brez pomoči države, zaradi v vojaški službi zapravljenega zdravja. Vas vprašujeva: Kaj naj storimo navadni državljani, ko smo zvedeli, da nekateri poslanci menite, da po izteku mandata nimate več možnosti zaposlitve v tako pridobitni dejavnosti, kot so poslanski privilegiji in da bo zaradi tega padel njihov standard. Pri tem se zanesljivo ne sprašujete, kakšen je standard delavcev - vaših volivcev, ki so na čakanju oziroma so izgubili delo, med drugim tudi zradi vaše brezbrižnosti do njih in do lastninjenja. Kako naj vas ob vsem tem volivec podpira? Ali pa se bomo takim poslancem zaradi njihove sebične dejavnosti odpovedali? Kajti zbralo se vas je 49 iz različnih strank pozicije in opozicije s predlogom, ki si ga lahko kadarkoli izglasujete, in če bomo spali, vam bomo s tem dovolili, da postanete bodoči diktatorji. Čeprav nekateri med vami Že preklicujete svoj podpis za ta predlog, ste za naju taki, kot ste se pokazali tukaj, jutri sposobni sprejemati zakone, ki bodo v škodo gospodarske in politične samostojnosti Republike Slovenije. Janez Šebat, kmet Mirko Hameršak, delavec Radarja garala tudi septembra Rekorder na magistralki Kranj, 10. oktobra - Septembrski ulov dveh policijskih radarjev na gorenjskih cestah je bil bogat, s čimer pa se seveda ne kaže hvaliti. Dobili smo tudi prvega uradnega rekorderja magistralnih cest. To je Samo V. iz Prezrenja pri Podnartu, ki je z mazdo MX 6 pripeljal od Podtabora skozi t.i. podbreško gmajno z 212 kilometri na uro. Potem ko je iz policijskega vozila poblisknil fleš fotoaparata in so prometni policisti dirkača hoteli ustaviti, je lc-ta v Podtaboru zavil desno ter prek Podbrezij in Gobovcev ušel domov. Ker so policisti imeli njegovo registracijo, so se zapeljali za njim. Voznik je odklonil preizkus z alkotestom. Sodniku za prekrške ga bodo predlagali zaradi treh kršitev; prehitre vožnje, neupoštevanja odredbe policistov in vinjenosti. Sicer pa je klasični radar, vgrajen v policijsko službeno vozilo, septembra dežural 107 ur na 80 različnih točkah po Gorenjskem, od tega kar 23-krat v bližini osnovnih šol. Zapisal je 708 prekoračitev hitrosti. 22 voznikov bo moralo na spraševanje k sodniku za prekške, 404 voznike so policisti kaznovali na kraju prekrška, 289 so dali položnice, 38 so jih opozoril, 21 voznikov, ki so ušli rdečemu loparčku, pa bo dobilo položnice po pošti. Laserski radar je prejšnji mesec opravil 127 delovnih ur. Kljub njegovi znani tolerantnosti do "zmernih" prekoračiteljev hitrosti so policisti ukrepali proti 645 voznikom. • H. J. Nove ovadbe proti preprodajalcem omame Nevarni preveliki odmerki mamil Gorenjski kriminalisti so letos zasegli 564 grame marihuane, 203 grame hašiša, 3350 gramov heroina, 348 kokaina, osemnajst tablet heptanona, 635 tablet extasy, 200 pivnikov LSD in poželi 15 nasadov indijske konoplje. Kranj, 10. oktobra - Zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili so letos ovadili devetnajst osumljencev, zaradi omogočanja uživanja mamil drugim devet osumljencev, zaradi posesti mamil so predlagali v postopek sodnikom za prekrške 45 ljudi, od šesterice, ki so jih pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, pa so vsi pristali v priporu. Toliko za uvod k novim ovadbam, ki so jih te dni napisali kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj. Smrtnih žrtev zaradi prevelikih odmerkov mamil letos na Gorenjskem resda še ni bilo, znanih pa ie več kritičnih primerov. Zadnji je od petka, 6. oktobra, ko je ekipa iz zdravstvenega doma Kranj malo čez šesto uro zjutraj hitela reševat fanta, ki je zaradi prevelike doze heroina padel v nezavest. Kriminaliste je seveda zanimalo pre- NESREČE v žensk in za to, čemur vimo "ženska politika". V? kako razumemo žensko Huko? ■et^enska politika je politika ■Qkih možnosti med žensko si K> takri'. ■i!lllvo, smeti odnesti. (:a "ninsko društvo Tržič bo v ^ein en redne P'^ninske sezone *°bot uVo'e Postojanke odprte ob ietno k nedelian in praznikih. Ver-^otp 00 slabem vremenu nekoliko HjCj n° oskrbovanje Doma na Zele-OatNH visoko novozapadlem snegu pjf" Koče na Dobrči. fca đa onsko društvo Kranj sporo-&o'n * P|aninski dom na Ledinah od Obra,aelika, 2. oktobra 1995, ne KrvgUle več. Planinski dom na Siei■ 'e odPrt 00 sobotah in LOKALI KUPUJEMO, PRODAJAMO, JAMO in NAJEMAMO hiše, sta$ vanja, poslovne prostore. MANU^ 224-477 2sif Urejena prostora za skladišč*' delavnico 70 m2, 80 m2 - CerK'C Tenetiše oddamo. MANDAT 22jH> POSLOVNE PROSTORE ODDAN]jJ KRANJ Center več trgovskih loka% različnih površin; Planina II 4 O^j trgovino z živili (odkup inv. 1» $ DEM); Kokrica 80 m2 skladišče pisarno in WC, gostinski 'o^nflO okolici z odkupom inventarja 85 Oddam v najem 60+20 m« j skladišča ali mirno obrt, na lokaciji. B218-343 Najamem poslovni prostor v ■»■„„ 50 m2. Ponudbe na P.P. 74, 642^ V Radovljici oddam lokal za m1' , obrt ali trgovino. B82-871 ---Trp" ODDAMO opremljen kavabar [,„ Kranju in gostilno v Tržiču, trg° u, 20 m2 v Šenčurju in 180 m2 v K^. pisarno 30 m2 v Kranju. APRON Jj 292,331-366 -- Oddam urejen PROSTOR za f'', obrt. B632-622____5>j PRODAMO trgovski objekt v $K Kranja, odkup inventarja ni obve_jj K 3 KERN Kranj, B221353 J> -:---^ NAJEM nudimo bistroja z odkup^ inventarja. K 3 KERN Kranj, j^"71 KOLESA Prodam žensko KOLO Holand jjj barve, 3 prestave, ter PONY ^ Rog, velika kolesa, cena po voru. B 332-378 JZ/ 1 ---"l7(r Kupim APN 6 brez mašine. 293 __5| Prodam odlično ohranjen Bi =^ dogovj Kraji0 letnik 1988, B41-875 cena po OBVESTILA POZOR! Če se ukvarjate z dlijjjj1 prodajo, zastopništvom, akviZ |tf vom, mrežnim marketingom, ""„u dite, ampak tecite k teie^ i Kompletna navodila za u^"fT1a3 vašem poslu, v treh knjiga11 ^ Aleša Lisca. Prednaročniška 6,990 SIT. za naročila ali brezP^fi prospekt pokličite: 061/40 698. J ^ 37. RIKI TEČAJ L stopnje Ljubljana, 14. in 15-oktobra 1995 Informacije, tel.: 065/50-492 OBLAČILA ^——————————--0$or VERITAS - najcenejša poročnih oblačil v Sloveniji- j8tv 7n ,conn CMT z vsemi dO" .,,4» 10-15000 SIT B224-158 10. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Po^l^jE - obiščite izposojevalnico lAdSh oblačil v centru Kranja *224 l 8 h'Ša)' Maistrov trg 11' Mi iji^porčenck izposojevalnica lir* izhmii 5' vas vabi, da si pridete ■at! razkošne POROČNE OB-12 uvoza. B224-158 dobit!ke BARETE dvojne, ugodno ^ 24757 H'&J Prodam VELIKOCVETNE S|T/fc' NE MAČEHE, cena samo 50 s<°iIlP45-532 _24831 ^45 ifKE MOŠTARICE, prodam. S^2L 24832 K^KRMNO PESO in RUMENO i^J^UE. Ješe, Žeje 11, B47-894 ^arn BALI RANO ali nebalirano ■^^731-615 _24912 J^am kvalitetno STOJEČO KOR-^^silos. Vopovlje 2, Cerklje %^8,m 'edilni in drobni KROMPIR. j^^lJU 24949 ^0jar^5EirJE v glavah in HLEVSKI 2g. Bela 57 JABOLKA za žganje. Bajt, 24953 LCKE MOŠT ^KRMILNO PRODAMO v Goricah (pred Golnikom) novejšo hišo - dvojček in 1000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24305 PRODAMO v Vogljah pri Šenčurju prodamo starješo pritlično delno podkleteno hišo in 970 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221353_24306 Prodamo v Žireh hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 24307 L*™ domače 2GANJE in sTARICE. Hlebce 26, 24977 §5^° PisO prodam. B49-252 --- os parTl STOJEČO KORUZO za 'BSa. Stara r 9(\ Cf>rk\\pi.ihqk p ^^a. Stara c. 20, Cerklje24996 ^tS? 1 'eto stare PALME. Voglje, g^^J^B 49-470_24997 a^tuH0 2ELJE v glavah, katerega ^dbrlv "aribamo. Matijovc-Jeglič, >>l!zie 192 ^noo 192 Cdarri JABOLKA za mošt. B421- 25004 ^klierTlaELJE v 9'avah. Zalog 41, ^^^^421-67 1 25005 S5ST SALIRANO OTAVO (v folijo). ^<^l®f5-425_25010 & 0?lucca 1 ha SILAZNE KOR-«^3/^enovlje 4, Kranj. B 241-149 f*ro^r~~~~--—_ ^larT HRUŠKE moštarice in kad p^l^^je. Luže 38, Visoko 25029 Sc^xEL,K°CVETNE MAČEHE. - ^°snje 37.B738-94 3 25048 PESO. B49-276 ^0nb° Prodam HRUŠKE moštar- v mestu prodamo v% «n'š° s prizidkom in 700 m2 2*3 * 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-----__2*3°2 iS1 v 3^°: v Šenčurju prodamo *E&$1ta2i in 5°0 rn2 zemljišča. nN Kranj,221-353 24302 HA MERSKEM PRODAMO 2000 m' VELIKO ZAIIDUIV0 PARCELO ZA GRADNJO. UREDNO LEPA LOKACIJA NA ROBU NASELJA, V G01DU. CENA 125.000 DEM. MAKLERBLED,d.o.o.!el.:76461 V Šutni pri Žabnici prodamo PARCELO 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24311_ GARAŽO v Šorlijevem nas. oddam v najem. B216-724 24625 Prodam NOVO VRSTNO HIŠO v Drulovki, 180 m2, sončna lega, oprema in vselitev po dogovoru, cena 195.000 DEM. B332-08 3 24678 Polovico hiše na parceli 2000 m2 v Lescah prodamo. MANDAT 224-477 HIŠO aprcele 7300 m2, 5000 m gozda med Kranjem in Loko proda-mo. MANDAT 224-477_24696 ZAZIDLJIVE PARCELE na odlični lokaciji v Mostah pri Žirovnici, pro-damo. MANDAT, 224-477 24697 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MANDAT 224-477 24699 Komfortno opremljeno HIŠO - vrt, savna, garaža pod Krvavcem oddamo. MANDAT 224-477_24701 KUPUJEMO, PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, PARCELE, CENITVE NEPREMIČNIN. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, NOVA TEL.št. 223-300 24731 Prodamo več hiš v gradnji, pare. 960 m2 v Podljubelju, pare. 1700 m2 v Povijah in 730 m2 v Žiganji vasi. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, B52-233 24840 Prodamo luksusen vikend pod domom na Krvavcu in bivalne vikende v Stiski vasi pod Krvavcem ter v Podljubelju. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233_24841 Kupimo pare. ali bivalni vikend v Kranji gori ali Gozd Martuljku. Kupimo več hiš različnih cenovnih razredov v Kranju, Šk. Loki, Radovljici in Tržiču. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, B52-233_24842 TRŽIČ-BISTRICA: naprodaj novejša enodružinska HIŠA, CK, pare. 735 m2, možna menjava za dve stanovanji z doplačilom, cena ugodna. PRIMO NEPREMIČNINE, B50-502 TRŽIČ-VADIČE: prodamo novo stanovanjsko hišo-opremljeno, CK, tel., takoj vseljiva, cena 220.000 DEM. Možnost menjave za vikend-hišo v Hrvaškem Primorju-lstri! PRIMO NEPREMIČNINE, B50-502 24845 TRŽIČ-KOVOR: Prodamo zazidljivo PARCELO 1095 m2 z lokacijskim dovoljenjen, cena 85000 DEM. PRI-MO NEPREMIČNINE, 50-502 24847 Na območju Kovorja ali Zvirč kupimo TRAVNIK ali njivo od 5000 m2 do 10.000 m2. PRIMO NEPREMIČNINE, B50-502 24848 V centru Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v centru Šk. Loke dvostanovanjsko hišo. KOŠNIK, s.p. 332-061 26012 RADIO 104.5 105.9 107.3 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 fax. 152-13 62 V Kranju v Besnici prodamo zazidljivo PARCELO 1300 m2 za 50.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221- 35 3 24805 V Prebačevem prodamo dve zazidljivi parceli. K 3 KERN Kranj, 221-353 Na Brniku prodamo 2000 m2 zemljišča. Košnik.s.p. B061/332- 06 1 25015 V Šenčurju prodamo HIŠO v III. gr. fazi+1000 m2 zemljišča, Lesce 1/2 hiše+2000 m2 zemljišča. KOŠ-NIK.s.p., B332-061_25016 PRODAMO starejšo hišo pri Škofji Loki (Poljane), hišo s trgovino pri Kranju, objekt do 1. plošče v Kranju, Šk. Loka Poljane zaz. parcelo 600 m2 ( z grad. dovoljenjem), 2100m2 in 2000 m2 (delno v bregu) in pri Kranju 600 m2. APRON 331-292, 331-366 25043 PRODAMO: v Stražišču prodamo prenovljeno hišo in 500 m2 sveta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 25133 V Besnici prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1.390 m2. K 3 KERN Kranj, 221353 25136 SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, nepremičnine tel./fax: 064/22 33 76 F>W ITVfl.lt II/ ffr.Tfl KRANJ - CENTER, 2 SS. 63 M2, CK, BALKON, VSEUIVO TAKOJ KRANJ - CENTER, MEŠČANSKA STANOVANJA 76 M2 IN 88 M2 KRANJ - CENTER, STANOVANJE 100 M2, PRIMERNO ZA POSLOVNI PROSTOR ŠKOFJA LOKA - CENTER, 3 SS, 73 M2, CK, BALKON, 65.000 DEM ŠKOFJA LOKA, 3 SS, 75,5 M2 ALI MENJAMO ZA MANJŠE ŽELEZNIKI, GARSONJERA 24 M2, ADAPTIRANA IN OPREMLJENA iiltf 1 MTl InMI POLJANSKA DOLINA - STAREJŠO HIŠO, TAKOJ VSELJIVO, CENA ZELO UGODNA ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI 1500 M2 KRANJ - STRAŽIŠČE, ENONADSTROPNO HIŠO, KOMPLETNO OBNOVLJENO KRANJ - STRAŽIŠČE, DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA PARCEL 600 M2, PRIMERNO ZA POSLOVNO DEJAVNOST GOLNIK - HIŠO V III. GR. FAZI NA PARCELI 340 M2 SMLEDNIK - STAREJŠO HIŠO, 130.00 DEM LESCE - POLOVICO DVOJČKA, NA PARCELI 300 M2 unr vj.ii Tmmn PRODAMO 54 M2 POSLOVNIH PROSTOROV V KRANJU, IV. GR. FAZA ODDAMO GOSTINSKO-TRGOVSKI LOKAL, 240 M2, V OKOLICI KRANJA HIŠE PRODAMO: Kranj Center in Primskovo več starejših hiš primernih za poslovno dejavnost; Stražišče visokopritlična, obnovljena, 188000 DEM, Škofja Loka Center: starejša hiša vrez vrta 70.000 DEM, Bled bivalni vikend na manjši parceli za 280.000 DEM; 1/2 starejše hiše ob cesti hiše z lokalom v pritličju, Zalog pri Cerkljah nedokonačna hiša na lepi parceli 1200 m2, SUHA dvosta-noanjska, nedokončana, na parceli 500 m2 itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel.št: 223-30 0 24734 Prodamo novo HIŠO v Besnici, enodružinsko v Dupljah, Žirovnici in na Planini pod Golico, večjo hišo v Hotemožah, Gozd Martuljku in centru Škofje Loke, polovico hiše na BI. Dobravi in starejšo v Kamni gorici. B.A.V. d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, B 52-233 24839 CERTIFIKATI - vpis, odkup! B714- 724 24888 Oddam stanovanje za 2-3 ure dnevno.B 325-949, zvečer 25048 CERTIFIKATI odkup in vpis. Đ 714- 72 4 25052 RAZNO PRODAM Prodam HRASTOVA SODA 50 in 100 I. B43-489 24571 Prodajni PULT - kombiniran s steklom, dolg 1.95, prodam za 150 DEM. B 41-269 24821 Smrekovi plohi, gorski les, 5 m3, prodam. B 241-403 24822 Ugodno prodam klaftro suhih mešanih DRV. B241-087 24947 Prodam suha hrastova DRVA. Luže 38, ViSOkO 25030 PRIREDITVE URŠKA, več kot plesna šola na Gorenjskem. Če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v VESELI SVET PLESA v KRANJU, ŠK. LOKI, na JESENICAH, v RADOVLJI-Cl in KAMNIKU. B 064/41-581 23362 TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah. B685-459 24204 DRUŽABNI PLESNI VEČERI v restavraciji Park na Brionih. Vabljeni vsak petek zvečer! 24292 DUO EVERGREEN se priporoča -glasba za vse generacije. B623-077 24850 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT. B 310-722 Zaradi selitve prodajalne prodamo trgovinsko pohištvo. Ogledate si ga lahko v prostorih hotela Creina, E-shop v Kranju. Prodam suha hrastova DRVA z dostavo. B685-518 25037 Prodam uležan KONJSKI GNOJ, betonska okna, mašino za fičota. B57-977 25056 Prodam uležan GNOJ brez žaganja in kupim teleta. B802-040 25057 Prodam SUHA BUKOVA DRVA in domače ŽGANJE sadjovec. B403- 8 1 0 25063 STAN. OPREMA Ugodno prodam stanovanjsko POHIŠTVO. B620-607 24851 Prodam sedežno garnituro, staro 6 mesecev - 60.000 SIT (dvosed, enosed, kot). B681-291, po 20. uri 24883 Nova sobna PEČ na olje, naprodaj za 38.000,00. B 51-960 24894 Prodam večnamenske REGALE. B327-868 24937 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO OMARO, ter kombinirano mikrovalovno PeČiCO. B 311-711 24957 SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 21698 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI - popravilo, montaža, čiščenje. B325-815 22188 Kamionski prevoz tovora - 3 t. B 064/218-798 22344 AVTOVLEKA NON-STOP. B064/ 241-168 ?3133 RENT A CAR - izposoja osebnih vozil; POSEBNA PONUDBA - vozila za poroke. B 45-755, 0609/624-521 24369 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, obnavljamo in popravljamo, tudi na obroke. B 064/213-218 24455 ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. B 331-214 ali 323-298 24494 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. Če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite B 332-053 24522 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. B331-450 24670 RENT-A-CAR RUDOLF izposoja osebnih vozil in kombijev z voznikom. Posebna ponudba za poroke. B45-755, 0609/624-521 24819 BUTIK VIKTORIJA STYLE na Labor-ah: šivanje po naročilu, ugodno. Del.čas: pon.tor.sr. od 9-15, Čet.pet. od 13-19. ure 24874 VSA SLIKOPLESKARSKA DELA po konkurenčnih cenah z zimskim popustom. S 59-109 24880 Vrata, balkonske ograje razne konstrukcije, izdelujemo, ugodno In kvalitetno. Kozina, B328-238 24885 Montiramo opaž (stene "škatle", stropi, podstrešna stanovanja z izolacijo). B 83-585 Matej 24896 Prodaja GORILCEV in sobnih termostatov, montaža, kompletna napeljava za ogrevanje, meritve, servis. ESA B327-319 24904 KOZMETIČNI SALON hotela Ribno nudi: nego obraza, masažo, soal-rij...B741-321 24918 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI + Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Poženik IO Cerklje ŠPORT STORITVE Stružnikova 19, 64208 Šenčur Ttl..Fax: 064/41 016 A VTOAKUSTIKA 0? AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo In montaJo TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu - cena ugodna. B331-199 25009 Popravilo HLADILNE TEHNIKE, previtje elektromotorjev, rotorjev, električnega orodja. Naklo, Pivka 20, B47-490 25011 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno ter po konkurenčnih cen-ah. KOŠNIK,s.p., 332-061 25014 SATELITSKI SISTEMI z montažo od 377 DEM, lahko na čeke. B719-014 Izdelovanje testenin Grobovšek GROBOUŠKOUI DOMAČI REZANCI tel.:45-596 ROLETARSTVO BERČAN rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel.: 061/342-464 0609/630-700 Prodam žametno SEDEŽNO GARNITURO trosed, dvosed z ležiščem, fotelj tabure. Dimitrievski, Posavec 9, Podnart 24968 Prodam oblazinjeno KUHINJSKO KOTNO KLOP dim. 140x180, temnor-javo, cena 15000 SIT. Ogled vsak dopoldan. Dimitrievski, Posavec 9, Podnart 24969 Ugodno prodam nizke BELE ELEMENTE 5 kom dnevna soba. B721- 030 24991 Prodam MASIVNI GUGALNIK iz hrastovega lesa nov ali menjam. B 733-975 24999 Ugodno prodam dva POGRADA vinsko rdeče barve. B312-327 25038 Če bi bili radi lepi pridite v FRIZERSKI SALON "LENA" B323- 560 24921 TIPKAM diplomske in seminarske naloge na PĆ. B324-897, zvečer 24960 Napeljava in popravilo vodovodnih instalacij. Vehar, B633-382 24962 Strokovno obnovim starine, umetnine, pohištvo, prodam stare KMEČKE SKRINJE. B45-37 2 24974 OLJNI GORILNIKI - avtomatika, servis, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., tel., fax 874-059 24985 SERVIS orodja Iskra, Hilti, Bosch, Aeg, Makita, B&D. Naklo, Pivka 20, B47-490 25001 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. B331-199 25008 Prevzamem posek in spravilo za traktor goseničar. B 725-563 25095 MODNI BUTIK VIKTORIJA na La-borah: šivanje po naročilu, ugodno. Del.čas: pon., tor., sreda od 9-15. ure, pet.pet. od 13. do 19. ure 25097 Prevzamem POSEK LESA. B66- 138 25107 SERVIS IN POPRAVILO PRALNIH STROJEV. B714-465_25111 STANOVANJA Menjam pritlično 2 ss v Bistrici za večje stanovanje. B53-35 9 23763 STANOVANJA PRODAMO, stanovanje 76 m2 v mestnem jedru Kranja 63m2 blizu sodišča. KERN Kranj.d.o.o., B221-353 24296 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 54 m2 (ni CK) z garažo, 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, 3 sobno 72 m2. K 3 KERN Kranj, 221-35 3 24298 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MANDAR 224-47 7 24698 STANOVANJA PRODAMO: Kranj Center: popolnoma obnovljeno 3 ss. 60 m2, 1500 DEM/m2, obnovljeno 2ss, 63 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, obnovljeno 2ss, 75 m2, CK, tel., 1200 DEM/m2, starejše brez CK, 76 m2, 2,5 s, 900 DEM/m2, Šk. Loka Center, obnovljeno z lokalom, 120 m2, 1000 DEM/m2, Podlubnik 2 ss, 65m2, 80000 DEM - za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel. št.: 223-300 24732 tf?&'A, $k & STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tet.: 634 - 800 PRALNO SUŠILNI STROJ PH1LC0 LA 103 RXT m KOLO MTB Hooger Booger, prodam - menjam za Snovvboard. B714-132 24978 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme a 323-320 Dobavimo in montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, stavbno pohištvo - okna, vrata, stenske in stropne obloge, panelni parket ter laminatne talne plošče. LEKERO, B43-345 ali 224-620 23972 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički... popravilo in montaža. B325- 815 24197 SERVIS TV. VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev, Smledniška 80, Kranj, obvešča vse stranke, da imamo NOVO TEL. ŠTEVILKO: 324-698. Del. čas od 9. do 17. ure. Se priporočamo! 24206 TVVOVAGER 53,200* TTX55cm POSODA 12 KOSOV ,c OOA GOLDEN GENOVA D.77U PEČ NA PETROLEJ TOVOSET RCA3737.890.- GLOBINSKI SESALEC PHIUPS ^ O* POPUST TEHNIKA GORENJE ALI PRODAJA DO 10 ČEKOV 15% GOT. POPUST VRTNE KOSILNICE ^ŽREBANJE VSEH RAČUNOV i. 11. OB 17 h ru.,D.ft. 2. NAGRADA 3. NAGRADA 1. NAbKAUA VOZIČEK+ LIK.ALNIK ^oLASBENI STOLP ZAL. CEV ELMA CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Gf KMEČKI STROJI KOVIN OTIHNA STANOVANJA KUPIMO: za gotovino kupimo manjšo garsonjero, 1 s in 3 ss v S delu Kranja; 2+2 na Planini III. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel. št. : 223-300 24733 Kranj - garsonjero v nizkem bloku kupim za gotovino. 0218-824 24736 NAJEM STANOVANJ: v Kranju nudimo najem hiše z garažo in vso opremo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 35 3 24807 Na Planini III prodam pritlično 4 -sobno STANOVANJE. Vseljivo takoj! 1341-489 24816 Z IGRO DO NAGRAD VSAK DAN NAJBOUŠI PREJME 100 DEM 09045 09 tednov. 0725-278 _^<^l Prodam PASJO KOČO, vell,V 150x100 cm. 0422-158^^, Prodam BIKCA frizijca ^Ij' starega. Praprotna polica 8, . ■pKSftjj^RH ob 1. obletnici otvoritve OD IO. DO 21. OKTOBRA PlIflKa nudi 5% DODATEN POPUST za 1MR«22MR«J CANDY, GORENJE - NARDI, - OCEAN - GRUNDIG - SANYO - LOEVE OPTA f Del, čas; od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. um tel.:331-552, dostava do 15km bmzpl^Sd 10. oktobra 1995 ZAHVALE, MALI OGLASI čas-i na KONTAkK / UNE •tem nudi v brezplačno Pomoč pri iskanju partnerja trajno zvezo, občasna srečanja, prijateljevanje diskretnost in / vnostzagoto#nj/ SflVNfl • FITNES BRDO P*1 ■* S 064/22-11-33 Del. črna: pon. - pet. od 9. do13. ure in od 18 do 22.M ure sobote od 16. do 21. ure nedella od 18. do 21. ure POWER WflLK radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Prodam dvoletno 2REBICO Norik (rodovnik). Zupan Vinko, Studenčice 14, Lesce 24989 Prodam 4 mesece starega BIKCA. O 57-824 25002 NOJE stare 3 leta in KOBILO slovenska toplokrvna pasma, stara 8 let, prodam. 0068/81-153 25031 NEMŠKI OVČARJI z rodovnikom, stari 7 tednov, prodam. O738-964 25062 Prodam KOBILO, staro 2,5 leti. 0725-079 25065 Prodam mladiče SIBIRSKI HUSKY, čistokrvne, brez rodovnika. 0723- 75 0 25066 PUJSKE za rejo ALI ODOJKE, prodam. O620-582 25067 Prodam 10 dni starega TELETA. Sr. vas 104, Šenčur 25122 Poceni prodam KOZO. 047-726 |3dam PRITLJIKAVO ŠNAVCER-• • "no - perla z rodovnikom. 052- za 5 1 6f na*' slo* 0331 338 4dam MLADE KOZLIČKE, ma-EZL ri9elčke, korenje rdeče in vC^__Bilban, Sp. Pirniče 42. 24901 ,°cla.m BIKA simentalca, starega 10 ^ecev. O685-025 24905 b!*«9^ *a zakol menjam za mlado ■*-2^[ayo. o622-639 24907 MLADE KOZLIČKE, ma-W nSelčke, korenje, rdeč in ru-Cu "''ban, Sp. Pirniče 42, <^____2J?m ^Ht^' srnaste pasme, brez rogov, ^6g"e9a plemenjaka, prodam. v^2-006 24916 '°dam TELICO sim. <2?v. 0061/614-695 OSMRTNICA Poslovil se je VIKTOR ČUFER dolgoletni družinski prijatelj in boter Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Družini Kovačevič in Meznarič brejo 8 24923 -170 O« do j Ca^ BIKCE simentalce 200-300 <*?42-5l9_24929 l8o°Lam BIKCA simentalca, težkega 503^9. lep, za nadaljno rejo. O 723- 24934 *0 k^alLB,KCA simentalca, težkega 09- tt66-q«;4 540« j^0 leto stare KOKOŠI očiščene, Sg^Cegelnica 1. 048-64824951 C° pASJO UTO s predprostorom, " C*1' 041-384 24966 pANJELE mladiče z rodovni- °dlifimn staršev, prodam. ^ I ^^07 _24984 I^^TELIČKO 80 kg simentalko. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano v 71. letu starosti zapustil ALOJZIJ GRAŠIČ zlatarsko urarski mojster z Jesenic Pogreb dragega pokojnika bo danes, 10. oktobra 1995, ob 15.30 uri na pokopališču Blejska Dobrava. Žalujoči otroci, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Jesenice, Strahinj, Polica, Duplje, Škofja Loka, Meibourne Avstralija OSMRTNICA -Jd| P°greb pokojnika bo danes, 10. oktobra 1995, ob 15. uri na kranjskem pokopališču Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče MARJAN JAMNIK mesarski mojster v pokoju "izpod mesta" VSI NJEGOVI V SPOMIN Lani ta čas, smo še zrli v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. MARTINA HAKLINA z Golnika 144 JUr?Sten in boleč Je spomin na 10. oktober, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, *Porl^e in brat- Težko je živeti brez tebe in vsak korak kamor koli nas vodi je en sam t0ijjn nate in na tvoje dobro srce. Naš dom, ki si ga imel tako rad in za katerega si se '*o trudil, je ostal prazen in odet v žalost. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. w VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI Sem eno leto in pol star mešanec med bokserjem in nemškim ovčarjem, dober čuvaj in ljubitelj otrok, moji gospodarji me PODARIJO družini z velikim vrtom. Pridite po mene, čakam vas! 0311-975 25009 Ugodno prodam domače krmljene PURANE. 0713-002 25078 Prodam DOMAČE OČIŠČENE PURANE. 0218-341 25082 Prodam tri tedne staro TELIČKO križanko. O 733-875 25099 Dva 150 kg BIKCA simentalca, prodam. Bodešče 30, Bled, 077- 230 25104 Prodam enoletne KOKOŠI, nesnice, cena 150 SIT. 0632-622 25114 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. 0 688-120, zjutraj ali zvečer 25117 Prodam TELICO simentalko, 200 kg težko. O725-042 251 is V SPOMIN V mojem srcu Ti živiš, zato pot me vedno vodi tja, kjer v tišini Ti zdaj spiš, a lučka vedno Ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker Tebe dragi več v domu ni. Minilo je dve leti žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil in se poslovil od svojega doma. Naš dobri mož, oče in stari ata BOGOMIR MRAVLJA Vsem, ki se ga spominjate, lepa hvala. NJEGOVI NAJDRAŽJI Škofja Loka, 1995 OSMRTNICA Umrl je *4 POLDE KAJDIŽ Od njega se bomo poslovili danes, 10. oktobra 1995, ob 16. uri»na pokopališču na Bledu. Žena Marija in ostalo sorodstvo Bled, 9. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete MARIJE ŠILAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Cirilu in pevcem iz Stražišča za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni tudi pogrebnemu podjetju Navček in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam lajšali bolečino. VSI NJENI Stražišče, 29. septembra 1995 V SPOMIN Bilo bi lepo jutro, ko bi se zbudil ti, da skupaj preživela še nekaj lepih let in dni. JOŽETU KENDI 10. oktobra mineva deseto leto, odkar se je na tiho poslovil od nas dragi mož, oče in dedek. VSI TVOJI Radovljica, Lesce, Breg, 10. oktobra 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega brata, strica in bratranca IVANA JERALE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Pevcem Zupan za lepo zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Prav tako smo dolžni zahvalo medicinskemu osebju Hematološke klinike v Ljubljani ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: brat Vinko z družino, sestra Vera s sinom Stankom in brat Zdravko z družino Češnjica pri Kropi, Sr. Dobrava pri Kropi, Domžale, 25. septembra 1995 Iz ozadja menjave varnostne službe na brniškem letališču smrdi Namesto Enigme za rentgeni policisti Za varnost potnikov in prtljage po zakonu odgovarja uprava Aerodroma Ljubljana, ki lahko podeli koncesijo katerikoli (usposobljeni) varnostni službi. Kranj, 10. oktobra - In jo tudi je. Varnostnike jeseniškega Poroka so 1. oktobra dobesedno prek noči zamenjali kolegi iz ljubljanske Enigme. Zamenjava, ki je najbolj presenetila varnostnike Poroka, ki so na letališču delali več let, ni minila brez pretresov. Nekaj nočnih ur z zadnjega septembra na prvi oktober je bilo letališče nezavarovano, če seveda ne štejemo policistov, ki imajo v stavbi svojo mejno postajo. Na srečo je promet na brniškem letališču redek, ponoči ga praviloma sploh ni, tako da na zunaj posledice grobe menjave niso bile opazne. Aerodrom Ljubljana je izmed številnih podjetij, ki so se pojavnem razpisu ponudila v službo letališke varnosti, 27. septembra izbral ljubljansko Enigmo. Na odpiranje ponudb kandidati menda niso bili poklicani, da so se številni potegovali za ta posel, pa je umevno, če vemo, da navrže dobrih pet milijonov tolarjev. Skratka, kako je uprava Aerodroma Ljubljana izbirala naj- {»rimernejšega ponudnika, je ahko vprašljivo. Govori se namreč, da za Enigmo "stoje" slovenski krščanski demokrati, ki so tudi na čelu ministrstva za notranje zadeve, to pa je delavcem Enigme izdalo potrdila, da so usposobljeni tudi za delo z rentgeni za pregled prtljage. Prav rentgenologi Enigme pa so po 1. oktobru, ko so morali "porokovci" na hitro pospraviti šila in kopita (v poslovnem svetu je običaj, da se prekinitev pogodbe vnaprej napove) postali glavno jabolko merjenja (političnih) moči. V četrtek, 5. oktobra, zvečer je namreč inšpektor za letalski promet Vinko Svetina na Aerodrom Ljubljana prinesel odločbo, s katero je odredil, da operaterje Enigme za rentgenoma zamenjajo policisti. Nekateri mediji so to potezo označili kot policijski "udar" na nedotakljivo ozemlje letališča, kar pa je načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar na včerajšnji tiskov- ni konferenci odločno zanikal. Pojasnil je: "Ves postopek, od ugotavljanja stanja varnosti na letališču do odstranitve Enigminih operaterjev z rentgenov in zaprosila ministrstvu za notranje zadeve, naj rentgena začasno prevzame policija, je vodil republiški inšpektor za letalski promet. Policija je torej zgolj v vlogi "servisa" inšpektorju. Tako je v torek na njegovo prošnjo preverila potrdila o opravljenem strokovnem znanju operaterjev Enigme in z rezultati seznanila inšpektorja, ki je nato ukrepal z odločbo o prepovedi, zdaj pa - spet na njegovo prošnjo -upravljajo tudi z rentgeni, dokler operaterji Enigme inšpektorja ne bodo prepričali, da so za to delo strokovno usposobljeni." Na sploh je bil načelnik Ivan Hočevar na včerajšnji tiskovni konferenci z izjavami izjemno previden in jedrnat. Povedal je, da so operaterji iz policije na rentgenu za osebni pregled potnikov in osebne prtljage, da pa pregled oddane prtljage po zakonu opravlja Aerodrom Ljubljana prek svoje varnostne službe. Ob tem se sicer lahko vprašamo, kakšen je zakon, ki tako pomembno poslanstvo na osrednjem slovenskem mednarodnem letališču dopušča zasebnim firmam, kar na tujih letališčih ni v praksi, oziroma kaj sploh počnejo zasebni varnostniki znotraj letališke stavbe? Vedeti je namreč treba tudi to, da zasebni varnostniki po zakonu smejo biti oboroženi samo s pištolo. Na srečo se doslej na Brniku še niso srečali s terorizmom ali kakšnim drugim velikim kriminalnim dejanjem, proti kateremu bi bili šibko oboroženi možje dvomljive strokovne usposobljenosti brez moči. Skratka, zakon je čuden, a tak pač je in (še) velja. Streli v blejskem Tropicalu Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Bošt- G.G. Koča na Starem vrhu spet zaprta Sončna in topla nedelja je kar vabila v naravo, ki je zaradi jesenskih barv te dni čudovita. Izleti v gore so zato prekrasni in ljudje so prosto nedeljo izkoristili in se množično podali v hribe. Ponekod so koče še odprte, drugod so jih zaradi lepega vremena ponovno odprli. Na Starem vrhu nad Škof jo Loko pa so jo zaprli, obiskovalci so zaman trkali na vrta. Domačini pravijo, da je minulo nedeljo skozi vas šlo vsaj 150 avtomobilov, da seveda ne govorimo o tistih, ki so prišli peš. Koča na Starem vrhu sodi k škofjeloškemu hotelu Transturist, ki z najemniki res nima sreče, saj se vsak hitro naveliča. Morda pa hotel skuša z najemniki zaslužiti preveč in se zato zgodba o zaprti koči nenehno ponavlja. jan Sladic nam je včeraj tudi dejal, da četrtkovega večernega streljanja v lokalu Tropical na Bledu ne povezuje z dogajanji na brniškem letališču, čeprav povezava kar bode. Slo naj bi za klasično kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, osumljenec pa je 30-letni M. M. z Bleda, varnostnik jeseniškega zasebnega podjetja za varovanje Porok, še prej v službi policije. M. M. naj bi imel po Sladičevi razlagi neke neporavnane račune z lastnikom lokala, 43-letnim B. B. Ob osmih zvečer je M. M. prišel v Tropical, oborožen s službeno pištolo, in lastnika odvedel v kuhinjo. Tam naj bi mu orožje nastavil na čelo, enkrat na prazno sprožil, nato repetiral in ustrelil zares. Na srečo ne v B. B., ampak prvič proti sredini trgovskega centra in drugič v leseno oblogo v lokalu. M. M. naj bi od B. B. zahteval telefonsko zvezo z načelnikom UNZ Kranj Ivanom Hočevarjem in Jožetom Ajdiškom, prej zaposlenim v UNZ Kranj, zdaj v ministrstvu za notranje zadeve. B. B. je poklical na številko 92, kjer pa so pojasnili, da telefonskih številk vodilnih delavcev UNZ ne smejo dajati nikomur. Na prizorišče streljanja sta pohiteli policijski patrulji z Bleda in iz Radovljice, M. M. so razorožili, tik pred tem pa je padel še tretji strel, tokrat v tla lokala. Policisti so M. M., ki je bil domnevno vinjen (domnevo bo potrdila ali ovrgla analiza odvzete krvi in urina) odpeljali v prostore blejskega oddelka, kjer so se z njim pogovorili. Dežurna komisija UKS si je ogledala prizorišče streljanja, obvestila državnega tožilca in preiskovalnega sodnika, M. M. pa so za nekaj ur pridržali, sledi kazenska ovadba. Kot je dejal Boštjan Sladic, M. M. v pogovoru ni znal pojasnili, zakaj je od B. B. zahteval, naj ga telefonsko poveže s Hočevarjem in Ajdiškom. Že dan prej naj bi "izbruhnil" že doma, kršitev JRM so obravnavali radovljiški policisti, vendar Sladic včeraj podatkov o tem, kaj se je dejansko dogajalo, še ni imel. Skratka, vse okrog menjave varnostne službe na Brniku je zelo čudno in diši po umazanih političnih igrah. Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar, ki se mu po nenavadni redkobesednosti vidi, da želi držati roke čim dlje od "poslovnih potez" uprave Aerodroma Ljubljana, ki vztraja pri izbrani Enigmi, bo najbrž le moral svoje ljudi poslati preverjat tudi te. • H. Jelovčan Življenje piše tudi žalostne zgodbe Ločena samo na papirju Nekdanji mož Nade Mitrovič iz Škofje Loke družini še vedno gren1 življenje. Kako naj dosežem mir, sprašuje obupana. Skorja Loka, 6. oktobra -Pravde na sodišču se vlečejo. V dveh, treh letih, ko "primer" končno pride na vrsto, se v družinskem življenju lahko marsikaj zgodi, obrne še na slabše. Prav tega se boji Nada Mitrovič iz Skorje Loke, medicinska sestra na Golniku, ki svoje stanovanje tudi po ločitvi deli z nekdanjim možem. 1\idi ko sta bila še poročena, pravi Nada, je bila v glavnem sama z otrokoma. Mož, avtoprevoznik, je prihajal domov ob koncih tedna, pa še takrat je bilo komaj vredno. Denarja v družinsko gospodinjstvo ni prispeval, ni se zgodilo, da bi otrokoma kdaj kaj kupil, ju kam Eeljal, grobosti, tepež - to je il njegov način "ljubezni". Dolgo je razmišljala, da bo treba prekiniti, preden je zbrala pogum. Januarja letos sta bila končno razvezana, sodišče ji je dodelilo 18-letnega sina in sedemletno hčerko. V premoženjskih zadevah pa ni razsojalo. "Stanovanje v škofji Loki sem dobila od bolnišnice Golnik, kjer delam. Čeprav težko, sem ga po stanovanjskem zakonu odkupila. Stanovanje je torej moje. Zdaj pa se moram z nekdanjim možem pravdati, da to dokažem, da s sodbo dosežem njegovo izselitev. Nekdanji moz mi nagaja na vse načine. Tepsti me res ne upa več, zato pa zmerja, grozi, ŠČuva hčer proti meni, jo hoče prepričati, da mora iz stanovanja samo zato, ker bi jaz rada pripeljala drugega, skratka, laže in bega otroka. Meni ne more več škodovati, postala sem nekako neobčutljiva, ne pustim pa, da uniči življenje otrok, zlasti hčerino, ki je se majhna. Povejte mi, kaj naj storim, kako naj se ga rešim. Na policiji mi ne morejo pomagati, na centru za socialno delo tudi ne. Prosim, objavite moje ime, telefonsko številko (621-154), naj me kdo, ki ve za izhod, pokliče..." Če je Ženska pripravljena razgrniti svoje trpljenje pred tisoči bralcev in javno kliče na pomoč, potem mora oiv resnično na tleh. A kdo naj J1 pomaga, Če si ne more sama? Policija ukrepa le ; primerih, ko pride do kaz"1" vega dejanja ali prekrška, center za socialno delo ji"8 predvsem svetovalno funkcijo. Nadinega nekdanjeg3 moža lahko povabijo "a pogovor, ga prepričujej0' naj bo pameten, izseliti #* iz stanovanja ne morejo, *° povedali. Zgodb, kakršna je Nadin«-je ničkoliko. Sam bog vf-kakšne tragedije se skrivaj? za štirimi stenami stanovanj-saj le redke pricurljajo * javnost. Nada priznava, "* so ji pošle moči. Proda" stanovanja v Škofji Loki "e more, dokler ni rešena prav' da na sodišču, nihče pa t? tudi ne bi kupil s stanoval' cem vred. Da odide sama * otrokoma in najame stanovanje za leta, dokler sodišč ne bo razsodilo, bi bila »e najboljša rešitev, žal pa r plača medicinske sestre Pr6' majhna, da bi si to lank" privoščila. Ali pa? Mir odtehta marsikaj... .v! Francka Mihelič z Bleda pravi: Postala sem begunka v lastni hiši Bled, 5. oktobra - Francka Mihelič z Bleda po 66 beguncih, ki so bivali v njenih dveh hišah, zdaj doživlja bridko izkušnjo z zadnjo begunsko družino, ki se noče izseliti. Zaradi zaprte vode se begunska družina vozi k vodi v Podnart in zaračuna lastnici hiše po 1.000 tolarjev stroškov na dan. V hiši na Bledu bodo vztrajali najmanj do maja prihodnjega leta. Francka Mihelič z Bleda je upokojenka in prejema okoli 15 tisoč tolarjev pokojnine. S sinom imata na Bledu dve hiši in tedaj, ko so začeli prihajati v Slovenijo begunci iz Bosne, se je Francka odločila, da bo v obe hiši sprejela tudi begunce. Francka pravi: »Dobra sem bila in vem, kako je, če nimaš strehe nad glavo. Zato sem ponudila zavetje begunskim družinam - pri meni je bilo kar 66 beguncev. Morda se je komu zdelo to nedoumljivo in mi je očital, da to delam za denar, vendar sem vedno vzela le toliko denarja, kar so mi begunci sami dali. Sama hiš s tako skromno pokojnino nisem mogla vzdrževati. Z nobeno begunsko družino pa nisem imela toliko sitnosti in sodnih poti kot z zadnjo šestčlansko družino Rizvičevih, ki se nočejo izseliti, čeprav jim je pogodba že potekla. A to ni najhuje: nagajajo mi na vsakem koraku in mi delajo tako škodo na hiši, da ne morem povedati. Ne vem, kaj bi: policija je neodločna, zamerim jim, ker so prišli in pretresli hišo, češ, da skrivam tuje državljane, ne ukrepajo inšpekcije, enako ne radovljiški župan, bili smo na pa oni, ki jih v resnici ščiti tuj država, medtem ko mene- * državljanko in domaČi"* nihče noče slišati...« Ogledali smo si Ha Francke Mihelič pri kape^ na Riklijevi cesti na BiW Spodnji prostori so preurel* v lepo gostišče, ven"' Francka zgornjih sob "j more oddati turistom, po njenih besedah begunci-bivajo v sobah, tako nagajaj da noben turist ne bi vzdf*, Kaj šele, da bi odprla \°K ažele".1' saj ga zaradi nez Francka Mihelič sostanovalcev v hiši nit' more.Tri leta, odkar tr. spor, ni oddala niti ene Kaj je pravzaprav )c.^. spora? Voda! Francka Ml sodišču, a sodišče še ni in ni lič kot lastnica hiše P° Pret % izdalo odločbe o izselit- najemne pogodbe noče ^ vi..Preskrbela sem jim zato- guncem plačevati še vode i čišče in bivališče v begunskem voda je v hiši - zaP;L}- centru v Tolminu, a nočejo iti. Begunci tudi trdijo, da "! ^ Začasno so zaposleni po Ble- jo sanitarij in da so ji r>aje' du in pravijo, da ne bodo šli nino plačali za napf ■ Bosno...V nazaj v Bosno... v resnici jim ni nič hudega, saj imajo dva avtomobila, dovolj hrane in oblačil pri humanitarnih organizacijah. Hiša prav zaradi njih postaja pravo razdejanje: večkrat so mi že vlomili v stranišča, tf medtem ko Miheličeva da to ni res. In kaj pravi begunka »-ma Rizvić? »Tri leta srn" I prihajamo iz Odžaka p Bosne, ne bomo se izseli" tudi v begunski cente* bomo šli. Vi si samo z% zasedli dve prosti sobi, nji- slite, kako je, če nimate v«J hove sabotaže se kar vrstijo. Zaprla nam je vodo in J" Da omenim samo nekaj: ramo vsak dan v Podna*1 zadnjič so mi celo zrezali prijateljem, da peremo. ' žlebove, tako da na vseh okopljemo. Kar znese m"V straneh zamaka... Mislim, da mum tisoč tolarjev na dan-! j so hudo kršene moje pravice, smo lastnici tudi poveda"^ a nihče od pristojnih, tudi tem računom - brez vod«j varuh za človekove pravice, najmanj tisoč tolarjev st ^ mi ne pomaga. Ne moremom več vzdržati, njihova sužnja sem, begunka v lastni hiši. Vse tako izgleda, da bi sama morala v begunski center, ne UREJATE OKOLICO VAŠEGA DOMA? Tlakovce, plošče in vse druge betonske Izdelke izdeluje, dostavi in vgradi PODBREZJE, tel.: 064/ 731 -154 kov na dan - ter s tem. smo ji plačali za najemni" , smo upravičeni ostati 1 j njeni hiši vsaj do maja r hodnje leto!« $ V hiši poleg kapelice s«' \t na dan odvija prava "V živčna vojna med lastn^ nezaželenimi najemniki- ^ •1 glasno in za okolico "*|j tudi zelo moteče. Nek*1! zadeve v tem sporu P*J take, da bi samo zavzdjp m si rekel: Saj ne bi verj