r
Največji slovenski dnevnik^)
v Združenih državah
Vefya za ree leto -
Za pol leta - -Za New York celo leto - $7.00
$6.00 $3.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
LisirsIovenskihLdelaveeT'y Amerik?.
rTbe largest
the United States.
g l««oed every day except Sundays I	and legal Hobdays.
75,000 Readers.
TELEFON: COETLANDT 2876
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879.
TELETOM: 00ETLA2VDT 2871.
HO. 131. — ŠTEV. 131.
NEW YOBK, MONDAY, JUNE 6, 1927. — FONDELJEK, 6. JUNIJA 1927.
VOtUME XXXV. — LETNIK XXXV«
C. Chamberlin poletel iz New Yorka v Eisleben na Nemškem
DRZNI LETALEC JE PREKOSIL REKORD KAPITANA LINDBERGHA
Poleg Chamberlain se je nahajal v aeroplanu "Columbia" tudi brooklynski milijonar Charles A. Levine. — Pristati sta morala v mali nemški vasi Eisleben, ker jima je zmanjkalo gazolina. — 4270 milj dolgo pot sta premerila v petinštiridesetih urah. — Aeroplan je krožil nad "Maure-tanijo". — Lindbergh se vrača.
Ze tedne in tedne prej, predno je poletel mladi Lindbergh iz New Yorka v Pariz, se je pripravljal letalec Clarence D. Chamberlin na pre-kooceanski polet. Svoj aeroplan "Columbia" je bil natančno preiskušal ter je nekoč krožil v njem dvainpetdeset ur neprestano nad New Yoirkom.
Ko je Lindbergh srečno završil svoj polet, so vsi domnevali, da bo opustil Chamberlin svoj drzni poskus, kar se pa ni zgodilo.
V soboto zjutraj ob šestih se je dvignil z Roose veltovega letalnega polja pri New Yorku.
Do zadnjega trenutka se ni vedelo, kdo ga bo spremljal. Sele par minut pred odhodom se je do-znalo, da bo njegov spremljevalec Charles A. Levine, mladi brooklynski milijonar. Levinova žena je izvedela za njegov odhod, ko se je nahajal aeroplan že daleč v zraku.
Pred odhodom je rekel Chamberlin časnikarskim poročevalcem: "Moj cilj ni niti Pariz, ^niti Berlin. Letel bom toliko časa, dokler bom imel na razpolago kapljo gazolina".
V7 soboto zjutraj ob osmih so videli zrakoplov nad North Westport, Mass., ob treh popoldne je plul nad Novo Skočijo, v nedeljo zjutraj ob enajstih so ga pa opazili potniki parnika "Maureta-nia" zapadno od Scilly otočja v bližini Anglije.
Danes zjutraj je dospela iz Berlina brzojavka, da sta drzna letalca pristala včeraj ob pol eni popoldne v mali nemški vasi Eisleben, južno od Berlina.
Tam
sta se preskrbela z gazolinom ter nadaljevala polet proti Berlinu, kjer jim bo priredila nem ška vlada veličasten sprejem.
CHERBOURG, Francija, 5.
junija. — Po zaključku dva tedna trajajočega triumfalnega pohoda po Evropi je odpotoval kapitan Lindbergh včeraj ob štirih popoldne iz pristanišča Cherbourgh na križarki na križarki Memphis. Odnesel je s seboj sadeže svojega čina, najvišje časti Francije, Belgije in Anglije, — tribut kot jih ni bil deležen poprej še noben ameriški civilist.
Prav do zadnjega trenutka je poklanjala Francija svoje tribute. Ko je odjadrala križarka Mem phis na odprto morje, je plulo nad njo šest francoskih hidroplanov in piščalke strojev so tulile v
slovo.
Ob vodni fronti Cherbourgha so plapolale zastave, številne med njimi ameriške, in na tisoč ljudi
je bilo zbranih na pomolih.
Malo pred odpotovanjem je sprejel Lindbergh povabilo predsednika Coolidge-a naj se on in njegova mati ustavita v Beli hiši, ko se bosta mudila v Washingtonu.
Vspričo splošnega pričakovanja v Ameriki je sklenil poveljnik križarke, kapitan Bagley, spraviti bojno ladjo v Združene države v rekordnem času. Upa, da bo dospel v Washington do prihodnje sobote.
Kapitan Lindbergh ima na križarki na razpolago salon", nadaljno majhno sobico in kopalno
sobo. IJBMH I : ;
Aeroplan Spirit of St. Louis, s katerim je vpri-zoril mladi letalec znameniti polet, bo igral na tempo vratnem potovanju le neaktivno ulogo.
Ko se je pričela pomikati naprej bojna ladja, je stal Lindbergh na krovu, s klobukom v roki, ter vračal pozdrave nepregledni možici, ki je prišla, da mu izkaže zadnjo čast s francoskih tal.
x»T 's/,;*'	.
Si '~^•	«•*.* j

uNDimrooe * uaoeawoso. m. j.
Aeroplan "Columbia"
ZA POMOČ POPLAVLJENCEM
V DOLINI MISSISSIPPIJA
Pričeli so z izdelovanjem rekonštrukcijskih načrtov za preplavljeno ozemlje. — Rdeči križ je pričel z delom, ko je minula prva nevarnost. — Iztočni Kentucky je dobil pomoč.
NEW ORLEANS,La., 5. junija. — V preplavljenih ozemljih Mississippi doline je Ameriški Rdeči križ včeraj obrazložil prncipe organizacije glede dela rekonstrukcije.
Dva tipa rekonštrnkcijskega dela se bo uveljavilo, kjerkoli je pričela voda padati.
Izdane bodo začasne odredbe, ki bodo obstajale iz dobave semena, živil, krme za živino, poljedelskega orodja, dodatne živine in perutnine. zgrajenja sanitarnih zavetišč. dobave pri prostega pohištva
ter zdravniške in sanitarne službe. bo izvržen v dveh presIcdkih >,adaljna skupina pomoči bo ob-
Polet iz Pariza v Tokio.
PARIZ, Francija. 5. junija. — Dieudonne Costo in kapitan Rig-not, francoska avijatik na dolge razdalje, kojih rekord 3,415 milj iz Pariza v Džak, Perzija, je porazil kapitan Lindbergha, sta pričela včeraj s potovanjem v Tokio, ki
stajala iz vzdržanja javnega zdravja, finančne pomoči za ponesrečene. grajenja cest in mostov. . V toku naslednjih desetih dni se bo najbrž pričelo splošno izseljevanje iz koncentracijskih taborišč v severnem delu preplavljenega ozemlja.
LOUISVILLE, Ivy., 5. junija,— Določen od governerja Fieldsa, naj prevzame pomoč in rehabilitacijo ozemlja v Kentucky, prizadetega od viharja, je pričel Ameriški Rdeči križ zbirati svoje sile po vsej državi ter midi po dolinah rek Kentucky, Rig Sandy in Licking: pomoč in uteho neštevilnim tisočem, ki so postali žrtve elementarne katastrofe in ki so še pred kratkim iz svojih lastnih sredstev prispevali k odpomoči nesrečnih žrtev velike povodnji v Mississippi dolini.
Medtem pa so zopet popravili komunikacijske t* prekinjene vsled viharja v nedeljo in na ta način so prišla v glavni stan zakasnela poročila o opu stošenju, katero je trpela vsa iz točna stran države vsled gorkil hudournikov, ki so navalili v ozke doline sredi noči ter odnesli vse.
Zadnje cenitve kažejo, da je bilo 125,000 ljudi prizadetih od viharja in povodnji, ki je sledila na to. Poročalo se je o de^et in osemdesetih mrtvih. VeČ kot 20,000 moških je izgubilo delo. Na tisoče jih je brez doma.
Ivo <sta se odpeljala z letalnega polja Le Bourget, jima je želel kapitan Lindbergh najboljšo srečo.
Francoska letalca nameravata najprej poleteti v Čito v Sibiriji kamor upata dospeto v manj kot 40 urah ter odjadrati nato naprej proti Tokio, ko bosta vzela na krov nadaljni gazolin.
Franeoski vojaški aeroplan in neki privatni aeroplan. ki sta sledila avijatikoma pol ure. sta spo-rečila. da vozi aeroplan 130 milj na uro in sieer v zmerni višini.
tJ^M miBr.
% - '
t? i v- r-i
Whmm wZ
wm.
-»»cNwo«a « u*e«ftwooo. H. V.
Clarence D. Chamberlin.
PREOBRAT V AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI NAPRAM KITAJSKI
Ameriška vlada bo mogoče priznala kitajske naci-jonaliste. — Zavzetje Pekinga bo izpremenilo status vlade v Nankingu. — Ce bo Kaj-Seik zavzel Peking, bo imel dejanski vso deželo v rokah.
WASHINGTON, D. C., 5. jun. Združene države bodo najbrž priznale kitajsko naeijonalisticno vlado. v slučaju, da bodo južne zavzele Peking. To se je izvedelo v državnem departmentu včeraj, ko je pojasnil državni tajnik Kellogg, da se bo nudilo nacijonalistični vladi natančno iste prednosti kot
V sedanjem položaju imajo ameriški diplomatični in konzularni lira dniki opravka tako z naeijona-nimi kot severno kitajskimi uradniki v vseh zadevah, ki se tičejo Združenih držav.
Čeprav se ni priznalo dosedaj šj nobene de jure vlade na Kitajskem
jih nudi sedaj ameriško poslani- predsednika Juanšikaja, po
stvo vladi, kateri načelu je Cang Tso Lin.
Vprašanje priznanja nacionalistične vlade postaja- vedno bolj važno z napredovanjem generala Cang Kaj-Seka proti Pekingu, posebno ker bodo nacijonalisti. enkrat v posesti Pekinga, kontrolirali praktično vso Kitajsko.
VAŽNA NEMŠKA IZNAJDBA
Izumitelj pravi, da se mu je posrečilo napraviti Helikopter, ki se lahko ustavi sredi preleta ter se spu* »ti navpično navzdol ali dvigne navzgor.— Premeščen je potnikov in blaga v s raku.
Zahvala Callesa.
MEXICO CITY, Mehika, 5. jun. Predsednik Calles bo odpotoval danes zvečer od tukaj v Nogales, Sonora, po truplo svoje žene, ki je umrla v četrtek v Los Angeles po nevarni operaciji v neki bolnici. Truplo bodo prevedli v Mexico City, kjer se bo vršil pogreb.
V odgovor na sožalno brzojavko predsednika Coolidga je poslal Calles naslednjo brzojavko:
— Globoko se vam zahvaljujem za izraz simpatije in sožalja vaše ekseelence in ameriškega naroda vsprieo moje žene.
Ko bo dospelo truplo predsednikove žene v glavno mesto, bo za
BERLIN, Nemčija, 5. junija. — rte, ki so bile Zrakoplm% ustavljen na tak način, da se lahko dvigne navpično do poljubne višine in se lahko ustavi v zraku za izmenjavo potnikov, pošte ali tovora z nadalj-nim zrakoplovom iste konstrukcije, je baje sestavil Engelbert Zasehka. nemški inžinir, ki eksperimentira sedaj na Johannistal letalnem polju v bližini tega kraja.
, Iznajditelj trdi. da je bil prvi poskus popolnoma zadovoljiv, čeprav se je dvignil le par metrov in sicer radi pomanjkanja propelerjev.
— Glavna prednost stroja rekel Zasehka, — obstaja v tem, da lahko ostane v zraku nepremično za nedoločeno dolžino časa in da se lahko spusti navzdol v navpični črti, vsled česar bo mogoče pristati na strehi vsake večje hiše. Če bi se pojaviel napake v stroju ter bi postala potrebna popravila, bi se bilo treba letalcu le ustaviti ter izvršiti pripravo.
Na zunaj ne izgleda ta zrakoplov dosti drugače kot navaden aeroplan, a noseča krila se vrte krog telesa. Ob istem easu vzdržuje motor v gibanju takozvani gi-roskop, ki veča Stabilnost ter služi
kot akumupator eneržije za drsalni polet, da aeroplan lahko pristane. .
Soglasno z iznajditeljem, je o-bratovanje njegovega stroja dosti cenejše kot obratovanje sedanjili aeroplanov. Za prvo preizkušnjo je rabil motor, ki ima le osem konjskih sil, a vendar se mu je posrečilo dvigniti stroj navpično.
revoluciji leta 1911, je pojasnil tajnik Kellog, da so bili odnošaji med ameriškim poslaništvom ter vlado v Pekingu taki, da so praktično predstavljali priznanje.
Ameriško poslaništvo je imelo opravka z uradniki v Pekingu ra-ditepa. ker so bili na lieu mesta in ne raditega, ker so imele Združene države kake nazore glede ohranitve Pekinga kot glavnega mesta Kitajske.
Angleško svarilo, naj vse ženske ni vsi olroci zapuste Peking ni nikakor novo, — je pojasnil Kellogg, kajti prvikrat je bilo objavljeno 14. aprila. Istega dne so predlagale tudi Združene države svojim rojakom, naj pošljejo žene in otroke v Tiensin.
TIENSIN, 5. junija. — Brigad-ni general Smedly Butler, ki poveljuje ameriškim mornariškim vojakom na Kitajskem, se je izkrcal včeraj v Tang Yu ter se je takoj napotil v Peking.
ROMUNSKI KABINET JE RESIGNIRAL
Na Romunskem je od* •topil kabinet Averes-ca. — Kralj je poveril sestavo nove koalicij-vlade princu Barbu Stirbey.
BUKAREŠTA. Romunska. 5. junija. — po več mesecev trajajočem boju med romunskimi političnimi voditelji, katere votli na eni strani Bratianu, ki j p naklonjen Franciji, in na drugi Averescu, ki jc naklonjen Lahom, je bil včeraj dosežen višek, ko je bil porazen dosedanji ministrski predsednik. Po ted»*n dni trajajočem boju, da dobi nadaljno podporo za svoj kabinet ali podporo za reor-ganiziranje koalicije, se j»» general včeraj vklonil svojemu močnejšemu nasprotniku ter resigniral.
Sledil mu bo svak Bratiana in zaupnik kraljice Marije, princ Barbu Stirbey. Poraz Averesca in zmaga Bratiana je bila objavljena pozno včeraj zvečer po sestanku kabineta. Osebni zastopnik kralja je obvestil princa Barbu, naj se takoj poda h kralju v Serobiste.
Oeprav je bil princ Stirbet dolgo časa spojen z upravo kraljevskih domen ter je priljubljen v (kraljevski družini, je njegovo imenovanje vendar ustvarilo senzacijo v v<seb političnih krogih. Povsem soplasno se smatra to za dvojno zmago Bratiana. Pričakuje se. da bo princ le navadna igrača v rokah Bratiana, s čemur se bo zagotovilo nadaljevanje regent-siva in izkljtičenje vsake možnosti, da bi se vrnil princ Ivarol potom miroljubnih sredstev.
Ob istem časti znači to obnov-ljenje Franciji prijazne politike in konec pro-italijanske orijenta-cije Romunske.
Novi kabinet bo najbrž vključeval Jena Duco kot ministra za zunanje zadeve. Duea je zavzemal Lsto mesto _ v zadnjem kabinetu Bratiana. General Angele&cu bo vojni minister.
Agitirajte za "Glas Narsda", največji slovenski dnevnik v Ameriki
Velik sprejem v St. Louisu.
ST. LOUIS, Mo.. 5. junija. — Finančna sekcija Lindberghovepra sprejemnega komiteja je določila včeraj svoto $50.000. da se priredi primeren sprejem transatlanti-škemu letalcu, ki se bo vrnil semkaj dne 17. junija.
Mesto bo naprošeno, naj prispeva $10,000, ostalo boda pa prispevale organizacije, trgovske tvrd-ke in posamezni bogati prebivalci.
. i
je
četrt nre ustavljen ves promet in
vsako delo.
s
Seznam

To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Po* datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji		Lire	
Din. .... 500 ____ $ 9.40	Lir ....	.. 100 ..	... $ 6.20
Din.---- 1,000 .... $ 18.50	Lir ....	.. 200 ..	.... $12.10
Din. .... 2,500 .... $ 46.25	Lir ....	.. 300 ..	.... $17.85
Din. .... 5,000 .... $ 92.00	Lir ....	.. 500 ..	.... $29.25
Din. .... 10,000 .... $182.00	Lir ....	.. 1000 ..	----$57.50
Za pofilijatve, ki presegajo DesettteoC Dinarjev alt pa Dvatieoč Lir			
dovoljujemo poeebec inMfcn primeren popust.			
NakasOa p« brtaJftvM plan		» ▼ Mjkrajfc	■ iw ter
n Tih—« za ifnttt $L—	*		
Posebni podatki.
Pristojbina 81»
Jer ▼ Jucwterljl *
t*«B|i nafah	>
■ledi: s a $25, tU ■mjl BMMk 79 centov; od $2Sw de $399. pa S •d
Za vrije ftvato pa pL
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandc Street, m«.: coktlandt «r New Yorjs, N,
' 1 " • • '	JnrSnnr1 n ' TT
ITT^-"*' '	----- ■ '..................
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank SaWr, president.	Louis Benedik, treasurer
1'laee of	of the corporation and addresses of above officer*; neia in kulturnem polju. V soboto'
*2 C uril an dt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People)
Issufd Every Day Except Sundays and Holidays.
/.a celo leto velja list za Ameriko
in Kanado .......................~$/7.i)0
Za pol leta ............................$3.00
Za četrt hta ..........................
Za New York sa celo leto.00
C&noniburg, Pa.
Da ne bodo mislili cenjeni bral ci tega lista, da spimo v naši na-j selbini Strabane, Pa. spanje pravilnega. hočem malo opisati naše' delovanje in napredek na društve-j
Španski kralj Alfonz je baje proti ciljem diktatorja de Rivere. — Kritiki de Rivere pravijo, da je Alfonz prej pripravljen zapustiti prestol kot privoliti v izpremembo ustave.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"(Has Naroda'* izhaja vsaki dan tzvzemšt nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne yriobcuj^jo. Denar naj s© blajrovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GI-AS
-.m i-i-inn
AMERIŠKO RUSKA TRGOVINA
dne 28. maja je slavilo dr. Po- BIARRITZ, Francija, 5. junija. — Poročila, ki
stonjska Jama, s. N. P. J., otvori- so dospela semkaj iz Madrida, pravijo, da se govori tev novega odra v tukajšnji Slov.	* ... „ ,	-i i -i	. • i-i
dvorani, o tej priliki smo imeli ° revoluciji v spanskih političnih krogih proti dlk-
čast videti toliko ogrlaševano Mo-j taturi minstrskega predsednika Primo de Rivera
Za pol leta................................$5^6Hekovo igro "Hrbtenico", katera na Španskem. Iz teh poročil je razvidno, da vlada
Za inozemstvo za celo leto ..$7.901 se zdi nekaterim rojakom jako ii_i	j i- .	-v t-	• * ». l 7n <rri i*tn 501 • . m globoko nezadovoljstvo vsprico objave ministrskega not leta ...............................nnenitno ju pomenljiva. Temn pa ** , , • i i • • i v * i
ni tako. Vsaj način kot je biia'ga Pred Par dnevi, da bo v jeseni sklicana narodna igrana, pri nas nima prav nobene-j skupščina, da napravi osnutek nove ustave in nove
ga pomena. Ivo bi njen avtor imel volilne postave
priliko videti, kako se se je to nje-j	i--
govc delo igralo, bi se ga odkrit o- j Doc i m zavzemajo vsi oni, ki se srčno sramoval, Sedaj pa k pro- zanimajo ža bodočnost Apanske, gramu.	j skrajno previdno stališče, se ven-
Prva točka mlad. tamburaškega dar glasi, da čutijo politični \odi-kluba je bila izvrstna. Nato nam t olji vseh barv mnenja, da ne bo je rlr. predsednik površno opisal skupščina sklicana, ker ne bo kralj zgodovino društva in dvorane. Za-j Alfonso hotel podpisati tozadevne-! tem je nastopilo naše pevsko dru- ga dekreta.	I
štvo Ilirija z mešanim zborom, tor. Ti voditelji pravijo da je kralj J pe!o dve lepi pesmi "Xa planine" prej pripravljen
NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	*
Ameriški bankirji razmišljajo o nadaljnem razšir-, Mijn kreditov za sovjetsko Rusijo, v srrho financiranja .4! tirne i ii noži ne naročil, katera pričakujejo vsled pre- gtva se of.itno " poznaloVdamu
KAKO JE ANGLEŠKA POU-CIJA ODPRLA SOVJETSKE OMARE
in "Triglav**.
Deklamacija male dekliee je bila prav ljubka, deček pa je izgledal nekako okoren. Moškemu zboru pevskega dru-
kinjenja odnošajev ine<l Rusijo 111 Anglijo. Vso pozor-! 1« i>i posvečajo tukajšnji bankirji uveljavljen ju kreditnih možnosti za štiri sovjetske trgovske družbe v tej deželi.
Ker je sklenitev trgovskega dogovora med Združenimi državami in sovjetsko feusijo zaenkrat skrajno neverjetna, se vendar vrše pogajanja med bankirji in sovjetskimi zastopniki, da se izdela dogovor za olajšanje ruskih nakupov.
Premestitev trgovine iz Canade v Združene države bo izdatno zveeala obseg tukajšnje trgovine.
Xajveeje zanimanje je vzbudila.v tukajšnjih trgovskih krofih izjava dosedanjega sovjetskega trgovskega
manjkata dva dobra basa. Duet
"Vprašaš me, če sem Slovenka" Nota ki je bila izdflna y-eraj od_
se ni posebno obnesel.	| govarja precej ostrim komentar-
Solo^pev "Zelja Slovenea na tn
Od policije najeti delavci so po odpovedati se' trudapolnem delu vdrli v oklopne prestolu kot pa podpisati tak de- omare v ruskem poslaništvu. Po-kret, kajti vsaka njegova odloči-1 srečilo se jim je s pomočjo elek-tev glede izpremembe v političnem■ tričnih naprav izdolbiti tako širo-nstroju španske, bi pomenjala raz- ko odprtino, da more skozi njo od-kol z onimi, ki mu služijo pod se-|rastel človek. Delo je bilo nena-danjo ustavo.	ivadno težavno, kajti slirambe. ka-
MADRID, Španska. 5. junija. —11 t(rih sovjetski uradniki niso hoteli odpreti, so obdane z 2.40 m širokim in 3 m visokim oklopom.
82-LETNI LORD LANSDOWNE JE PREMINUL
V starosti 82 let je umrl Iqrd Lansdowne. — Bil je večkrat minister ter angleški poslanik v različnih mestih.
LOXDOX. Anglija, 5. junija. —->farkij Lansdowne. ki je predstavi Ijal celih petdeset let odlično postavo v angleškem i*>lit*čnem življenju. je umrl včeraj v flonmel na Trškem, po bolezni, ki je trajala le par ur in je bila posledica influence.
Lord Lansdowne. ki je dosegel starost dva in osemdesetih let. je bil ena maloštevilnih preostalih postav, med državniki iz časa kra Ijiee Viktorije. Zavzemal je razna visoka mesta, vključno mesta pod-konzula. vojnega tajnika ter mini stra za zunanje zadeva.
Lansdowne j«* bil predstavitelj starega angleškega plemstva, ker je lahko zasledoval smije pradede do časov pred Edvardom, ki je nosil priimek "Confessor"'.
• J *
Peter Zgaga
jem v listih in drugod glede načr
jem", je bil resnični užitek, ki gaitov ministrskefja predsednika d
GRAXTSBI'RG. Wis.. jun.
Potem ko je ubil Lester Anderso-Raznn tega jih obdaja 2 m debeli na, starega 27 let. železniškega te
slabo
je pa deloma pokvarilo spremljevanje na pianu.
Sledila je igra, ki pa ni zadovoljila.
Tambnraški zbor nam je na
zaigrali, da je bilo veselje. Čast jim, ker tako napredujejo.
Tako je torej izpadla naša pri-
komisarja v Canadi, Loiigin F. Gtterina, da bodo dose- reditev m publika je bila v splošno vs k i posli s Canado premeščeni v Združene
Rivere. da se skliče narodno skupščino, da sestavi novo ustavo in novo volilno postavo. List kot A. B. C., El Liberal in Imparcial so -j objavili komentarje, iz katerih je pravljal malo veselja med odmevi razvodno, da so aboslutno proti ta-s svojim lepim igranjem. Nekaj kemu postopanju, komadov so nam pa že tako lepo] v noti Primo de Rivere se glasi,
železni beton.
Predsednik kriminalnega oddelka ni izgubljal časa s pogovori z ruskimi uradniki. Ko so izjavili, da ključev do oklopnih omar ne izroče, jim je stavil triurni ultimatum. Poklicali so takoj vešča-ke, ki so izjavili, da je praktično nemogoče odpreti ključavnice in
nem precej razočarana.
Pozdra^ vsem Slovencem!
Eden izmed publike.
KBAVA PRI UŠESIH MOLZE
uanji ti države.
Priznanje sovjetske vlade ali podpisanje	trgovske-'na odru ter nam nudijo kaj resnič j;a dogovora bi brez dvoma olajšalo trgovino z RusijoJnega u?\tka so ga že ve^'krat
,	.	-lil	i-i-	i v preteklosti. Obeinstvo pa naj bo
vi »dar pa je upati, da bodo uveljavljene odredbe, kate- j ppipi.avijeno .da drugič vidi in dire h;i<lo te ovire vsaj deloma odstranile. Akcija angle- ši kaj boljšega, ske vlade napram Rusiji ne bo imela za posledico nika-kega i>oostrenja pogojev za kredit.
Anglija je zavzemala dosedaj prvo mesto v sovjetski zunanji trgovini. Y tekn petih prvih mesecev teko-«Vga let a ,\v imela za vee kot .^77,000,000 trgovskega obrala. Združene države so stale na tretjem mestu z obratom
vee kot $20,500,000. Nemčija pa je stala na drugem me- NaSL kraetje pravijo, da molze stu s .f(»:!.()()(),(K)0. Amerika upa, da se bo v teku enega krava pri gobcu, kar pomeni, da h ta povzpela na prvo mesto.	(laJe temveč mleka, čim bolje jo
Zastopnikom časopisov je rekel Rosengolz, pooblaščenec trgovske komisije v Angliji, da niso bile, kljub j»rekinjeiijti odnošajev, oslabljene prijateljske vezi med ruskim in angleškim narodom.
Xa nesrečo pa so v Angliji ljudje, ki smatrajo proti r sovjetsko propagando za specijaliteto. Nekateri člani sedanje angleške vlade so vztrajno in dosledno agitirali proti sovjetski uniji.
Nazadnje je izrazil upanje, da bo našel angleški narod. v interesu vzdržan ja miru in proprečenja bodočih vojn, pota in sredstva, da se zopet uveljavijo prijateljski odnoša j i med obema deželama.
da ves narod časti delo, katero je'<]a se morf> najhitreje priti do taj-završila njegova vlada v 44 mew- dokumetov s prevrtanjem sten
cih. Po pojasnilu, kaj se je zgodilo na inozemskem polju, Maroku, armadi in mornarici, glede javnih
Upamo, da se, naši stari dobri del, trgovine in finance, prqvi no igralci zopet kaj kmalu pokažejo ta:
— Vsled tega bo vlada branila svoj trdni in neizpremenljivi sklep, koje namen je napačno in-
s pomočjo modernih električnih svedrov varilnega plamena, ki reže jeklo kakor nož surovo maslo. Veščaki-gradbeniki so pa izjavili, da zahteva vrtanje železo-betona precej časa. vendar ni zidu. ki bi se mogel upirati pnevmatični mo-'
Ena njamanj znanih figur v Italiji je kralj Viktor Emanuel.
Mussolini ga je popolnoma zasenčil s svojim vplivom in svojo o-blastjo. Časopisje ga sploh ne o-menja, in tudi ljudje" se ne menijo zanj.
Najbrž bi bil vc-scl in zadovoljen. če bi kdo vprizoril nanj kak ponesrečen atentat, da bi bilo že vsaj nekoliko govorjenja.
Toda tudi nad atentat ima Mussolini oblast.
(*e smemo vrjeti poročilom in izpovedim raznih prič pred sodi-ščrrn. so bili vsi atentati vprizor-jeni z Mussolrnijevo vednostjo o-
ziroma po njegovem naročilu. *
Katoliški duhovniki v Jugoslaviji se pritožujejo, da so pri plačah prikrajšani za letnih štiriindvajset milijonov dinarjev.
Te denar, ki po pravici njim priteče. razdeli vlada med njihove pravoslavne, muslimanske in židovske tovariše.
Pri vladi so se že večkrat pritožili. toda vsi protesti nit" ne zaleže .j o.
( e ne bo drugače, se bodo morali prislužiti Kovertove<ra sistema. Kovertov sistem sieer ni časten, toda nese ...
*
Kmalu se bodo začele šokke počitnice.
Srečni otroci, ubegi stariši! *
Neki angleški znanstvenik se je vrnil z velikega otoka Bornea ter sporočil angleški zemljepisni družbi. da je našel v divjinah v sever-V Subotici se je te dni konsti- n?m delu otoka prave divjake, tuiral odbor za proslavo štiristo- No. če hoče človek divjaka sre-letniee ustanovitve mesta Suboti Čati, mu ni treba baš na Borneo ce, ki se vrši počet,kom meseca de- hoditi, cembra letos. Za predsednika slav-J	*
nostnega odbora sta bila izvoljena! Brooklynu se je vršila tožba
Umor in samomor.
legrafista, je odšel'John Eriekson, star 40 let. v stanovanje svoje ločene žene. jo ustrelil v navzoč no sti sedem let starega sina ter izvršil nato samomor.
Štiristoletnica Subotice.
župan Dušan Mannjlovič in dekan za ločitev zakona.
juridične fakultete dr. Miodrag Ačimovič.
Obtnem se proslavi tudi štiri-
tiki.
stoletnico carja Jovana, kateremu
po
formirati javno mnenje, ki je v'	določeni rok. Po krat- ^ P" tej priliki postavi spome-
svoji večini sprejelo ta sklep kot ki debati s sovjetskimi uradniki nik.____
najboljši, kar se jih je nudilo pri Jim Je Pobija dovolila še polurni j
izvajanju diktatorstva. ki je od go- otllok- Rusi so trdovratno vztraja-' d i vse ostale prostore. V vsaki so-vorno izključno le deželi in kralju. ^ Prvotnem sklepu. Pred pa- bi so našli kako skrito zidno vdol-
_,__jlačo "Arcos" so se pripeljali v av- bino : pritisnili so na gumb n taj-
tomobilih strokovnjaki z vsem po-'na omara se je odprla,
trebnim orodjem. Po poteku roka',_
ob 0.30 jim je bilo naročeno, naj prično z delom. V bližini "Areo-sa' je začel ropotati motor s 300 I IIP. Brnenje električnih aparatov Pelicijan Tunel, gradbeni pod- in varilnega plamena je odmevalo jetnik iz Gorice, ki se je pred leti po celi zprraclbi in nešteta množica
Iz Jugoslavije.
Samomor gradbenega podjetnika.
GAIETY
Dvakrat <ln«'Vno 2:30 in 8:00
B'way & 46 St
CECIL, DeMFLLE'fi Veličastna predstava iz življenja Jezusa Krista.
u
NVd. pop. oh 3.
'KRALJ YSEH KRALJEV'
rop.
krmiš. Nemška fiziologa dr. Ne-	.
bert in dr. Kocli sta se pa prepri- naseh1^	je pred kratkim se je kljub policijskemu kordonu ^^
čala, da dajejo krave in koze pod P®*11?1. ,zvrsltl samomor. Svojo zbrala okoli poslaništva. Vsake * vplivom muzike več mleka, kakor^-POrtpeauco je poslal po kosilo, četrt ure so se delavci izmenjava-če ne poslušajo koncertov. To se ve-	PU ,S1 J(! 1Z	po- li; detektivi so z revolverji v ro-
da ne pomeni, da moramo molzne f®1 en0 kf0gl° V deS"° S(M1CP< kah nadzorovali delo. Ob 4. uri krave voditi na filharinonične kon- ?m{\° pa v lev,° Stran prsi"	zJlltrai	rušili zadnje
<raz**n sotx»t> —• 50c. do $1.— L-efer SAc — $2. Vsi »edeži poldne HOe—rezervirani
ŽIVLJENJEPISI
Y današnji Številki Olasa Naroda je objavljen življenjepis Mr. Valterja Predoviča.
M v. Predoviča pozna vsa slovenska ameriška javnost po imenu in po nadvse uspešni akciji, ki jo je za-višil kot načelnik "Jugoslav Iieliefa".
Da ga eitatelji še pobližje spoznajo, smo objavili njegov življenjepis.
T-* zgodba o skromnem, toda navdušenem narodnem delavcu, ki se ni ustraši! nobene žrtve, ee je bilo treba pamagari posamezniku ali narodni stvari. •
Življenjepisi takih mož bodo najzanimivejša poglavja v nepristranski zgodovini ameriškega slovenstva.
Ribe v boju proti moskitom.
WASHINGTON, D. C., 5. jun. Anieriško ribo. imenovano "Gam-bu«ia", so z velikim uspehom uporabili v ftaliji in na Španskem v boju proti malariji. Ta riba zavži-
v® izključno le ličinske moskitov.
— Neki italijanski znanstvenik je ugotovil, — je izjavil trgovski department, — da je mogoče izvesti s to ribo popolno kontrolo nad moskiti in njih zalego.
Več sto teh rib, katere so spustili v Lago di Porto, je uničilo vse ličinke moskitov.
eerte ali natikati jim na glave slu-	Iirodrla sence in "»topi- plasti železobetona in načeli jeklc-
šala, da bi poslušale radiokoneer- ^ med lev,m oeesom 111 noscm ; ni okloP- VarilTli V^en je začel te. Tak poizkus bi se utegnil zelo dnig? pa Je,	v prsa ter iz" rozati in kmahl ^ zlezel skozi 5e
slabo obnesti	stopila na plečih. Tunel pa je kljub neohlajeno odprtino detektiv. To-
Omenjena nemška strokovnjaka temU ^ .pH ^avpsti- Prepeljali da bil je neprijetno presenečen, ko sta se na lastne oči prepričala, da	zdravniški izja- je zagledal v notranjosti prevrta-
muzika zelo blagodejno vpliva na ^	»statl ^ življenju. ! ne omare druge oklopne omare,
molzne krave. Predno so dekle po- , ^ ^fasanje, zakaj si je hotel Tudi te so strokovnjaki previdno čenile z golWami h kravam, da jih k°neatl zlvlJenJe< lzJavil» (la so prevrtali, da ne bi pokvarili doku-pomolzejo, sta priredila kravam nU,1 gm0tl!e nePn,ike Potisnile v mentor. Kaj so našli v oklopnih
blagodejni koncert. In glej, dekle roke so namolzle več mleka. Ta pojav jj)VERTlSE se da pojasniti na ta način, da vpliva muzika tudi pri kravah blagodejno na živce, kar ima za posledico, da dajo več mteka. Kdor hoče torej od krav mnogo mleka, naj jun zaigra džesbend.
| omarah palače "Arcos". o tem po
-licija za enkrat še molči. Tsti dan
in GLAS NARODA »je polieija natančno preiskala tu-
r ozor
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem.
Uprava *G!aa Naroda*.
Avtomati za prodajo smodk in sva*čic
se uvedejo v kratkem po čehoslo-vaških mestih. Najprej se postavijo v Pragi in sicer v bližini nekaterih trafik (za prodajo tobačnih izdelkov bodo upravičeni slej ko prej zgolj trafikanti). Pri avtomatu bo dobil kadilee zaželjeni tobak kadarkoli bo hotel, ob de-' lavnikih kot ob nedeljah in praznikih, po dnevi in ponoči za navadno ceno.	| V Londonu; v angleški provinci in na Danskem (kjer imajo postavljenih samo v Kopenhagenn o-koli 12,000 avtomatov), so proda-' jalci smodk in svalaie brez avtomatov zelo redki. #
STANJE RAČUNOV
z dne 31. maja 1927.
IMETJA:
Gotovina in imetja
pri bankah .........*...................$	24,368.77
Vrednostni papirji ................................869,589.54
Posojila —.................................................................99,282.39
Narastle obresti ......................5,952.63
Druga imetja .....................................2,744.74
$1,001,938.09
BREMENA:
Glavnica ........................!...........$	]00,000.00
Prebitek ........................................50,000.00
Nerazdeljen dobiček ....................................18,992.2.1
Posebne rezerve ..........................14,298.75
VLOGE ......................................................790.457.05
Lastne menice in
garancije ..............................................................23,000.00
Xa rast le obresti *
za vloge .....................................5,190.00
$1,001,938.09
Zrna j<* zahtevala od moža sto dolarjev na teden.
Ko jo jc sodnik vprašal, s eim se bavi njen mož. je odvrnila, da je butlegar. Xa vprašanje, koliko da zasluži na leto. je odvrnila, da devet tisoč dolarjev.
Butlogar, ki zasluži samo devet tisočakov, na leto, je novinec v svojem poslu.
Pravi butlegarji zaslužijo najmanj po sto tisočakov.
*
Moda prinaša vsak dan nekaj novega.
Zadnin novost so okenca v dežnikih. C'e je hudo deževalo in je imel človek dežnik na plavo pove-šen. ni videl ljudi, ki so mu priha-jali*nasproti in se je večkrat v koga zaletel.
Zanapraj bodo take kolizije izključene. Skozi malo okence v dežniku bo mogoče videti vse nasproti prihajajoče.
To je tudi velike važnosti za o-ne, ki imajo navado, da včasih kako marelo poguzmajo.
Že od daleč bodo skozi okence lahko opazili njenega pravega lastnika in se mu pravočasno izognili.
*
Časopisje poroča o postarni devici. ki je stala pred sodnikom. —-Sodnik je hil strog in odločen gospod.
—	Koliko ste stari? ^— jo je vprašal.
Gospodična je zardela, povesila pogled in ni hotela takoj odgovoriti.
—	Le hitro povejte, le hitro po-'vejte, — jo je silil sodnjk. — Z
.vsako sekundo boste več stari. *
Iz Bograda poročajo, da je jugoslovanska vlada prekinila diplomat ične zveze z Albanijo.
Posledica tepra bo, da jih bo Mussolini utrdil, kar pa ne bo imelo za Jugoslavijo posebno dobrih posledic.
*
—	Koliko otrok imaš?
—	Šest.
—	Kaj so punce ali fantje?
—	Šest deklet.
—	Saj pravim, kako čudno je .življenje. Po čemur človek v mla-I dosti hrepeni, ima na starost v izo-, bilju.
___
_________________________
__^^_
Š . -m.....

GLAS NARODA, fi. .ITTN'. 1927
ZRAKQPLOVNA> SUJ2BA. MED LIZBpNO,
• • • fi i >■ INMADRIDOM •: ! i ser- ■>
katerega je* bil se-
Valter Predovič je bil rojen na cagu, tekom Vrhniki v Sloveniji dne 14. juni-J stavljen začasni komitej z navodi-ja 1884. Bil je peti izmed devetih'lom, naj sestavi naertc za "Jugo-otrok Danijela Predovič in Fran-5 slav Relief". Ta začasni komitej čiške Pred o vi?. Oče se je rodil v'je sklical sestanek v Chicagu, na Hrastu, na slovensko-hrvaški me- katerega so bili povabljeni zastop-ji. Bil je trgovec ter prišel vAire-'niki vseh slovenskih, hrvaških in riko leta 1781, kjer je bil natura-'srbskih organizacij v Ameriki. Ko liriran v Yonngstown, Ohio, leta(so sestali li zastopniki ameriških 1H70. Pozneje je odšel v Chicago,'Jugoslovanov, so bili izbrani trije kjer se je nahajal, ko je pogorelo Slovenei, trije Hrvati in trije Sr-mesto. Nato je odšel v Sioux Citv,1 bi, ki so dobili navodila, naj or-Towa, kjer je vzel 360 akrov zem-j ganizirajo kampanjo med ameri-]je kot homstead ter otvoril trgo- škimi Jugoslovani v namenu, da • vino za splošno blago, sredi med pošljejo pomoč svojim bratom v takrat divjimi Indijanci. Bil je u-J stari domovini. To je bil "Jugo-spešen, prodal svoje podjetje ter slav Relief. Njen edini cilj je bil se vrnil domov, kjer se je poročil pomagati našim ljudem v stari do-v Logatcu s Frančiško Milauc.' movini, ki so bili potrebni živil in
obleke. Politične ip verske zadeve so bile prepuščene izključno le
hčerko dobrostoječega farmerja onega kraja. Njen oče, Matija Milane, je bil preko trideset let župan v Logatcu.
0«"e je otvoril gostilno na Vrhniki, ki še vedno posluje pod istim imenom "Man t ova". Pozneje se je preselil v Logatec ter imel tam splošno trgovino in gostilno. Val-ter je hodil v šolo v Logatcu. Nato je odšla družina v Ljubljano, kjer je imel oče isttotako gostilno.
Valter je mnenja, da ga je Amc-L , . <<T . _ rika pokvarila. Doma ni mogel ?elal *a Ju*ob1»v Rehe uspe Vat i na tak način kot v novem svetu in vsled tega se je preselil leta 189.1 v Amei iko z ženo in osmimi otroci.
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ja; prav vsakdo priznava, da imajo dudovit uspeh —
MALI OGLASI * "G las Naroda**
DOBER TEKAČ

drugim. Profesor Francis Jagar iz St. Paul, Minn, je bil imenovan predsednikom, in Valter Predovič je bil imenovan tajnikom. Popol- Pred. kratkim je bila" uvedena redna zrakoplovna služba med Sevi-
-UNBCftwOOD * UHOCKWOOa. N. V./
Valter je bil star osem let, ko
no in podrobno poročilo v slovenskem* in hrvaškem jeziku v 5000 izvodih je bilo razposlano našim ljudem po završenju tega dela. Glavne točke so naslednje: Nikakih plač niso dobili oni, ki so se udeležili dela in vsakdo, ki je
je plačal sam vse svoje stroške;
1776 velikih (Ited Cross size) » zabojev je bilo zbranih iz vseh delov Združenih držav ter odposlanih onim. katerim so bili name-
ljo, Lizbono in Madridom. Signal za cdplntje zrakoplovov sta dala waleski princ in španski kralj .ki ju vidite na sliki. Na le vi je španska kraljica."	,
Francija bo poslala opazovalca.
UHlraMS * UNBUIWOOO- K. V.
PARIZ. Francija, 3. junija. — Roland Locke, dijak na University of Nebraska, ki uživa sloves, da
V uradnih krogih so včeraj izjavili, da bo Francija najbrž prišla do sklepa, da pošlje opazovalca k mornariški konferenci treh sil v Ženevi.
Dosedaj pa se ni izvedelo še ničesar določenega.
je pretekel 220 jardov v rekordnem času.
ADVERTISE in GLAS NARODA
. Blat nik. slovensko deklico, rojeno v Puebli.
Sedaj imata svoj dom ob Paci-fični obali v Sacramento, lepega sinčka in Valter pravi, da se je njih življenje komaj pričelo...
, , ,	____, njeni in od vsega tega števila je
dospela družina v Chicago, kjer'b;lo }
je pohajal v Troop šolo tri leta.' 1 °
le 36. zabojev ali ukradenih
.	...	.	i izgubljenih ali deloma oplenjenih
< asi so bdi slabi v onih letih, ker T*h <
je pojavila takrat najhujša pa-!,
vsled1
36 zabojev pa je plačal komi so jih poslali, še pred sestavljeno zaključno
.,	...........j tej onim. ki so jih poslali, se pred-
nika v zgodovini dežele in vsled1 • u-i	— -
i •	, ,. ,	: no je bilo
tega je moral mah Valter na Je-1 i	, . , , „ , ..	poročilo,
lo v prodajalni. Ko je bd star 12, r, . .	.... ,
1*. j, pcvuJ skoro vsak« ali«,' C °	® '
takratne Chic*e. Svojo vzcojo je,"" k°' *200'000-<lobil v "Soli hat in", — ki ji> kon-| Eno važnih deistev tePa <lela 1"' cm konca ena najboljših šol zalje po	Val,er P™lov.£a,
vsakega	I se izvršilo vse to izključno
xr„ ; u j tr ix x	. 'le potom pomoči in prispevkov.
Ko je bil Valter star petnajst' ... t ,	. .,. /
i« :» -	. i ameriških Jugoslovanov, kajti no-
fet, jo otvord v<te majhno groceri-,	. . . .
• - _ .	0 iL	iben prispevek m nobeno delo ni
jo in mesnico v South Chicagu. ...1 J' ..	,	»Dame iV
v^	« « m , prišlo cd drugih narodnosti, z iz- 1Mme 12
Ko je prišla prva "ganga" ah sku-! .	.. , .
, t	i .. , , ... jemo velike pomoči, katero je nu-
pma Ličanov, onih širokoplečih. n ,	i \ t^ j t-
du temu delu Edvard Keating,
kongresnik iz Colorada tekom dolge in težavne poti tega podjetja. Peter Mladineo, Jožef Sitar in
VESELJACENJE MORNARIŠKIH ČASTNIKOV
onih širokoplečih, korenjaških Hrvatov iz Like v to deželo in za n}q nebroj nadaljnih, ki so se naselili krog jeklarskih naprav v So. Chicago, je pričel oče, ki je govoril dobro angleški, pošiljati te močne delavce proti zapadu, kjer so gradili nove železnice.
Njegova dva star-jša brata. Daniel in Milan, sta šla s temi skupinami Ličanov kot tolmača in Valter jih je spremljal. Do takrat ni znal Valter nič hrvaški in vsled tega so ga ti orjaški gradilci želez-nie imenovali "mali Kranjec". Valter je napravil potovanja v Colorado, Wyoming in New Mexico z različnimi "gangami", ki so Stele včasih par sto mož. Imel je številne, dragocene izkušnje s temi, finimi, lojalnimi sinovi Like tekom svojega potovanja ž njimi. Nato se je oče s celo svojo družino preselil v Peublo, Colorado in Pueblo je še vedno njegov "dom", kajti njegov oče je pokopan tam. Mati, sestre in bratje žive tam in tam ima tudi na stotine prijateljev.
Valter je delal najprej v groce-rijah in mesnicah ter je pozneje o-otvoril tam svojo lastno trgovino. Bil je tudi imenovan oficijelnim tolmačem za sodišča v Puebli ter jc nastopil v tej lastnosti za tisoče naših ljudi t om dvajsetih let. Ko je izbruhnila svetovna je mislil organizirati neke vrste "pomožno" ekspedicijo, ki bi imela za eilj odpomoči ljudem v stari domovini, ki bi bili potrebni obleke in hrane. Napravil je štiri potovanja v "Washington, D. C. v namenu, da zainteresira ameriško vlado, da posije odpomoč našim ljudem, kakorhitro bi bila vojna končana.
S pomočjo senatorjev in kon-gresnikov iz Colorada, se mu je posrečilo priti v stik s takratnim državnim tajnikom Lansingom v Washingtonu ter mu predložiti memorandum glede te zadeve.
Jugoslovani pa niso bili politic-' no dosti močni v Washingtonu, da bi uspeli.
Mornariški kadet usmr-čen po intimni zabavi. Truplo so našli šele po preteku treh dni. — Uvedena bo natančna preiskava.
SAN PEDRO, Cal., 3. junija. — boljše družbe", vino in umor so igrali vlogo v škandalu, katerega skušajo prikriti mornariške oblasti.
Stvar se tiče kadeta J. Mc-Shane, kojega truplo so našli dne
Obtožbe generala Wrangla.
Valter Predovič, so odšli v Evro-J11- oktobra v morju, v bližini Capo, da razdele pošiljatev. Tre-|lifornia Yacht kluba. Kot vzrok balo je celih šest mesecev, da se snirti je ugotovila mornariška pre-završi to razdelitev, kar je bilo lskavo nezgodo. Izjavili so, da jc tudi storjeno v zadovoljstvo vsa-J kadet najbrž padel v vinjenem kega.	stanju v vodo. Mati mrtvega, Ma-
Po povratku teh treh je izdallr-v MeShanp- iz Elieott, Md., pa je komitej svojo poročilo in ker je(dalf preiskati truplo sina ter ugo-preostalo Še $6000, je bila ena tre-!toviI?' da ie umrl ".><?» sin nasilne tina te svote, na priporočilo
Predoviča, poklonjena slepcem v Kadet se je udeležil dne 8. okto-Sloveniji. To svoto je poslal "Ju-jbra neke veselice častnikov v goslav Relief" komiteju treh od-JYacht klubu, nakar je* izginil ter ličnih Slovencev v Ljubljani, z so ^ šele tri dni pozneje našli kot naročilom, naj se olajša trplenja mrli5a- Odvetnik Franklev, ki za-
slepcev kot jih je pač mogoče o-lajšati s tako svoto denarja. To svoto je naložil na kredit "Ljub-^ ljaua. Dom slepih", v namenu irf upanjem, da bo nekega dne narai sla v zadostno veliko svoto, s ka-s tero se bo lahko zgradilo nekega, dne Dom in šolo za slepe, — torej-zavod, brez katerega ni nobena država ali vlada na vsem civiliziranem svetu!
•
To zaključuje približno povest življenja Valter Pfredoviča. Priče-tek in zalaljučenje ^seveda s pomočjo tovarišev) "Jugoslav Reliefa" je približno edina stvar, ki upravičuje, seveda po njegovem vojna,^mnenju, da se je pojavilo njegovo ime v drubi drugih ameriških Slovencev, ki so kaj storili in ki lahko kaj povedo.
Ko je potoval setnintja se je sestal in govoril z raznimi jugoslovanskimi voditelji v različnih mestih. Konečno je sklical sestanek jugoslovanskih voditeljev v Chi-
"Jugoslav Relief" je Predoviča, kot sam zagotavlja, naUčil vztrajnosti in natančnosti, torej dveh lastnosti, katere Slovenci zelo nujno potrebujejo. Pravi, da je imel več kot enkrat dovolj vzrokov, da pusti navidez brezupno nalogo, ob različnih stadijih podjetja, da pa je vendar vztrajal.
Ko se je^ vrnil Predovič v Colorado, po dveh letih potovanja, je prodal svoj delež pri trgovini, ker ji ni mogel posvečati svoje popolne pozornosti in ker se je tujli nje-govo-zdravje poslabšalo tekom potovanja. Odšel je v Californijo ter pričel razpošiljati na stotine ton grozdja v vse dele Združenih držav in po treh letih se je vrnil v Ppeblo ter se poročil s Kristino
stopa mater umorjenega, je izjavil, da bodo povabljene številne priče, med temi neki milijonarski lastnik jahte ter visoki mornariški častniki, ko se go pričela nova preiskava, odrejena od momari-i poginilo več tisoč naših najboljšega tajnika TVilburja. Odvetnik ših ljudi. Na severu so obljubili
Vodja ruske protirevolucije se neral Wrangel je podal podpre d sedniku madžarskea parlamenta Karlu Iluszarju obširne podatke o svoji akciji proti boljševikom. ki je doživela popoln polom. V svojem poročiln navaja :
— Vzroki katastrofe, ki je zadela njegovo belo armado, so raz lični. Največja krivda zadene politične in vojaške voditelje, ki niso dovolj poznali psihe mas. Precenjevali so prve uspehe ter polagali premalo važnosti na organizacijo in ohranitev posesti osvobojenih pokrajin. Novincev niso dovolj vežbali ter tudi premalo skrbeli za dovoz živil.
Drugi "lavni vzrok leži v tem. da so množice verjele lažnjivim obljubam boljševikov.
Tretji vzrok je pripisovati tudi dejstvu, da so imeli boljševiki v zaledju neizčrpni kader pomožnih moči.
Končni polom pa je pripisovati vsakemu pomanjkanju pomoči od zunaj.
Trdno smo pričakovali, je izjavil Wrangel. da nas bodo podpirali oni. s katerimi smo se v svetovni vojni borili ramo ob rami. Zapadne sile, Anglija in v mnogo manjši meri Francija sta sicer podpirali belo armado, vendar pa je bilo njihova pomoč nezadostna in je prišla prepozno. Nenadno pa je sploh prenehala.
Angleži so nam obljubili, d*, bo do pri Arhangelsku podpirali pro-torevolucijonarno organizacijo generala Millerja. Nenadoma pa so svoje čete umaknili in prepustili nesrečno belo armado njeni usodi. Posledica tega je bila, da .ie
general Brousseau, komandant ta-
Kartell v evropski industriji
Najzanimivejši pojav na svetov-[samo tri panoge jug. industrije za-ni gospodarski konferenci dej- stopane v kartelih (industrija li-stvo. da se tam navzoči zastoj-j ma. bakra in apeditirji) nik i delavstva živahno zavzema-
Kakor je sklepati iz predpriprav za svetovno gospodarsko konferenco. je vprašanje karteliranja industrije ena zelo važnih tof-k te
jo za mednarodne kartele. seveda pod javno kontrolo, medtem ko se zastopniki industrije v tem vprašaju, držijo nekam pasivno.
(Delavstvo se je. kakor znano, do-! konference. Zato -s« se v Ženevi tu-borišča na Lemnosu, je s silo izga- sedaj vedno borilo proti kartMom.j'^	zastopniki evropske ke-
njal naše ljudi na ladje, da bi jih(Industriji nič kaj ne diši javnn m:(~no električne industrije, ka-transportirali v sovjetsko Rusijo, kontrolMednarodno kartelira-'kor P^ducenti cinka in Tho-kjer jih je čakala gotova smrv.^nje industrije se proglaša kot go-'masov<' žlindre, da -e na podlagi Končno je francoska vlada izdala spodarsko-politični sistem, od ka-jsklePov tp konference pogajajo za proglas, s katerim je odvezala »no-'terega pričakuje' Evropa velikih i «»t»m>vitev tozadevnih inednarod-čete dolžne mi pokorščini. In koristi. Seveda se iz takega siste-i11''1 kartelov.
bil konec moje akcije. ma no da izločiti javna kontrola! Pripomniti je Se treba, da so ti
(kot nadomestilo za strogi ameri-j kartell in dogovori, sklenjeni med ški antistrustičm zakon).	industrijskimi skupinami posamez-
. , . - .	, nih držav brez sodelovanja držav-
V Evropi obstoja danes 1/ med-!
je to je
NOVA PUSTOLOVŠČINA V BUDIMPEŠTI
ima tudi seznam žensk, ki so se udeležile te prireditve. Ena teh. žena poroČnika-poveljnika, Frank Loftina z bojne ladje Tennesse, je izvršila samomor tri tedne potem, ko so našli truplo kadeta.
Pet dijakinj utonilo.
CHAZY LAKE, N. T., 5. jun. — Pet dijakinj Dannemora višje šole je utonilo, ko je močan veter preobrnil njih čoln. Učiteljica. Miss Emma Donk, je bila rešena, ko sta ji priskočila na pomoč dva mlada človeka.
ANGXJS&KO-SLOYSHSKO BERILO.
D. Ft J. Kern bo vkratkem izda ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO.
Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo ^ angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo obsegal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko.
Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že Sedaj sprejema
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
Angleži generalu Juderiiču pomoe, istotako pa so se za našim hrbtom pogajali s sovražnikom in mu s tem omogočili popolno uničenje Judeničeve armade. Čete francoskega generala Anselma, ki .so zasedle Odeso, so svoje postojanke takoj zapustile, ko so prispele vesti, da prihajajo boljševiki. Tudi postopanje francoskega generala Janina, ki je izročil Kolčaka boljševikom, je neopravičljivo.
Angleška vlada je podpirala
T	. , ^	narodnih kartelov. ki so bili z ma-
line novinarja Adama Persiana ..... . , .. . „ , ... .	ilimi izjemami ustanovljeni sele v
je pnslo v javnost pred kratkim! , . in	.. »
. .	'	.	,zadnjih 4—10 mesecih. Ze iz tega
v zvezi z imenom turške princese ,	. , , .. ,
,, ...	. naglega razvoja mednarodnih kar-
Medzidije. Persian pise spomine . ■> ■ ■, , . . , x ..
. ______j telo v je razvidno, da je industrija
spoznala nesmiselnost brezobzirne-
, .	....	»?a konkurenčnega boja in koristi
Te dni sta ga posadila dva zna- me(lnarod
turške princezinje in je njen pravni zastopnik.
nih oblaste v v teh državah.
POSLEDICE
ENOŽENSTVA
Vsak napredek zahteva žrtve.
na Turka v avtomobil in ga odpe^""'^0razu™ f ^ T'\ko ^	odprava mno-
ljala iz Budimpešte v dve uri	k>. gozenstva v Turčiji globoko v mo-
daljeni grad.
Oi l-	.omogoča boVjše in predvsem raci- ralno in gospodarsko živlienie
Sofiral je neki ma-1 - ,	- ,,.	, . - !x-	, '
džarski plemič, ki ga pozna	izrabljnnje obstoječ,h|Neposredna posledica te družabne
, , proankcijskiii sredstev m napre- reforme ie rapidno sian samo na videz, ne ve pa kako 1	. , ,	I	1
_ ,	.	• do vanje v smislu modernih nro
se p,se. O polnoči so prispeli do dukeijskih metod
velikega gozda in zavil k elegant
naraščajoče število samomorov. Po vsej Turčiji. zlasti pa v evropskem delu. razsaja epidemija samorovov, in sicer najbolj med ženskami.
mnogoženstva pomeni id udarec. k*i ga še mogle preboleti. Za-mnogoženstvo go>i>o-
ni vili, kjer sta čakala dva Turka, Dosedaj so bili sklenjeni nastop-neki Anglež, Armenec in budim-,™ mednarodni karteli: mednarod-peštanski advokat. Izjavili so Per- na konvecija glede sirovega jekla, Odp sianu, da je nekdo zelo zaintere-| (jeklarski kartel. 7 držav), med- za Turkinje hi siran na tem, da bi se spomini tur- narodna konvenveija glede litega dolgo ne bodo ške princese ne objavili in da bi železa (3 države), mednarodni nje je bilo
princesa čimprej zapustila Ma-'kartel producentov tračnic (5 dr- darsko ugodno, ker so bile vsaj džarsko. Princesa naj bi pristala	kartel producentov želez- gmotno preskrbljene. V prejšnji
na ločitev zakona s princem Ab-jnil1 cevi (8 držav), konvencija gle-j Turčiji je smatral vsak Turek za dulom Kadirom in mu prepustila de uvoza jekla (3 države), evrop-!svojo častno dolžnost, skrbeti do otroke.* Poleg tega naj bi prekli-jski kartel za aluminij (6 držav).'smrti za svoje žene. Zdaj so se raz-cala pogodbo s filmsko družbo ter mednarodno udruženje producen-se takoj preselila v Egipt. Zato bi,tov superfosfata (12 držav), med-
mere bistveno izpremenile. Oni Turki. ki so imeli več žena. so iz-
dobila apanažo v znesku 300 an- narodni dogovor producentov f rabili zakon q enoženstvu v to. da
gleških funtov mesečno. Pogajanja 'pnevmatik (5 držav), evropski so trajala do 8. zjutraj in Persian kartel za emajlirano blago (5 dr-je izjavil, da ni pooblaščen govo-'žav)' kartel tvornic za steklenice riti v imenu princese, marveč pro-' drživ). e-vropski sindikat prosi, naj mu izroce te .zahteve pisme- diičentov- lima (13 držav, med te-no. da jih predloži princesi.	jnii tudi ^Tu gosla vi ja). mednarodna
Persian je moral ostati v samot- federacija špediterjev (8 držav, ni vili čez noč. V noči so ga posa-!tudi Jugoslavija), kartel umetne dili zopet v avtomobil ter ga od-,5^ t* države), kartel produceri-peljali daleč od gozdff; kjer so ga 'tov bakra (4 države, tudi Ju posla ■
v temi pustili na cesti rekoč, da vija). kartel kalijeve industrije je železniška postaja blizu in da'(2 državi), mednarodni sindikat se lahko vrne v Budimpešto. Pred industrije električnih "žarnic (10 odhodom so ga pozvali, naj jih do držav) in evropski kartel produ-nedelje ponoči obvesti o princesi- centov lesenih vijakov (vse evrop-
nem odgovoru.
Persian je prišel čez pol ure na postajo Kapolnasnvek, od koder je brzojavil princesi. V nedeljo se je res vršil sestanek, na katerem je
|ske države, ki se bavijo s to produkcijo).
Iz gornjega je razvidno, da so
nekaj časa Denikina z orožjem in.	. . municijo. Ko pa so začele rdečelzJavi. a' da .VSe iah]eve
čete napredovati, je iskala Au*jli-{	ja" se Je v Bndmi ja zbližanje s «ovražnikom ter isco
si odvisne žene enostavno spodili. Tako je bilo izgnanih od doma na tisoče turških žena. večinoma brez najmanjše denarne podpore. Vse te žrtve napredka so ostale na cesti in žive v veliki bedi. Zato ni čuda. da sežejo mnoge v obupu po samomorilnem orožju. V Carigradu je bilo zadnja leta šestkrat toliko samomorov, kakor jih je bilo pred desetimi leti. Samomorilke so večinoma iz haremov izgnane ženske.
Naročajte se na "Glas Naroda"f največji slovenski dnevnik v Zdr. državah.
AEROPLAN BREZ MOTORJA
ca'siw? pozvala belo armado, naj ustavi vse sovražnosti. — Lloyd George sam je prevzel nalogo, da uvede pogajanja z boljševiško vlado in izposlnje amnestijo za pripadnike bele armade. Lloyd George pa se je končno odločil za bolj-ševike in s tem je bila nsoda naše akcije definitivno zapečatena.
jpešto in vložila tožbo radi izsiljevanja.	. ' ' -
Dele otroškega trupla so našli.
Pri čiščejn velikega kondenzatorja Brooklyn Edison Company ob koneu Gold St. so našli včeraj roki približno eno leto starega o-Oktobra 1920 se je pričel naš^T®ka' ki sta biIi odsekani s topim
umik. Pripadniki bele armade so bili razdeljeni na razna taborišč i na Galipolisn, Lemnosu, v Srbiji, Bolgariji, Romuniji m Grški. Takrat sem izplačal francoski vladi 700 milijonov frankov za preskrbo beguncev. A kljub temu so po stopali Francozi z menoj kot rc-nitentnim generalom. _ Francoski
instrumentom od telesa.
Policija je takoj pričela iskati po East Riverju ostale dele telesa.
NAPRODAJ POSESTVO ŠTV. 30
vas Dobliče pri Černomljti. Podrobnosti in ceno- se izve pri. lastniku :
John Koiiek, 1516 N. Center St., Joliet, HL
• mi

V Nemčiji je jako priljubljen š]>ort letanje po zraku v aeroplanu brez motorja. Letalec mora obračati krila po vettu, in če je spreten, se zamore vzdržati več ur v zraku.
..... v,..-
>:;V'-


GLAS NARODA, 6. JUN. 1927
■" in
spouii m
Napisal:
IVAN TTJBGEAJBV
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
15
< Nadaljevanje.) je odvrnil starec,
PRAZGODOVINSKA POŠAST
idilU.im iinw
to ("ašo je treba izprazniti,! *m norec! Blaznež! Vse je bilo tako miroljubno, lepo.j - Traratata, traratata!	(
tutfi v orkestru, — je pripomnil Sanin s prisilje-mogroee vi krivi tega ?
—	Da, da, — a vendar sr a naenkrat: ■
—	Prav kot nim usmevom. — Ali st(
—	Jaz vem. <ia nisem kriv tega ! Še tega bi še manjkalo. In vendar, vendar... tako nesramno dejanje... Diavolo, diavolo, — je ponovil Pantaleone. si segel v lase ter pričel stokati.
Voz pa je drdral naprej,'vedno naprej___
*
Bilo je krasno jutro, f'este Frankufta, po katerih se je življenje komaj prebujalo, so izgledale čiste in dnmaee. Okna hiš so se blestela kot srebro. In ko je bil voz izven mesta, so se naravnost vsi-pala s sinjega, še motnega neha žvrgolenja škrjančkov. Naenkrat pa se je prikazala pri nekem ovinku ceste za visokim topolom neka znana postava. Stopila je par korakov naprej ter obstala. Sanin je ostro pojrledal tja :
—	Sveti Bop. Emil!
—	Saj seni vam rekel, da sem blaznež. — je stokal nbojri Italijan obupano, skoro kričeče, — ta nesrečni dečko mi ni dal celo noč nobenega miru — ter sem mu danes zjutraj koneeno vse razodel:
—	Tu imam segretezzo, — si je mislil Sanin.
Voz je dospel do Emila. Sanin je pustil kočijaža ustaviti ter pmnitrnil "nesrečnemu dečku", naj stopi bližje.
Krnil so je približal počasnih korakov. Bil je bled kot na dan. ko je bil padel v nezavest ter se je komaj držal na nogah.
—	Kaj delate tukaj? — ga je vprašal Sanin stropo. — Zakaj niste doma!
—	Oprostite mi... dovolite mi peljati se z vami, — je jeeal Emil s tresočim glasom. Zobje so mu šklepetali kot v mrzlici. — Xe bom vas motil, vzemite me s seboj, vz.emite me s seboj!
—	(V me imate le malo radi ali če me le malo spoštujete, — je rekel Sanin, — napotite takoj domov ali pa v trgovino gospoda Klubrrja. Xe izpregovorite nobene besede ter čakajte na moj po-vrntek. a
—	Vaš povratek, — je zastokal Emil. dvignil jrlas do skrajnih sti o italijanskem imperijalizmu višin ter nadaljeval: — Ce se pa ne...	j je značilno, kaj piše rusko ofiei-
—	Emil, — ga je prekinil Sanin. s pogledom na kočjaža. — Pro- .Hno glasilo "Pravda" o tem: sim vas. Pojdite domov! Poslušajte mene, svojega prijatelja! Pravi-' "Začasni uspehi kapitala v Ita-
Alberti, Kanada, so izkopali okostje ogromnega dinozavra. Okostje se nahaja v San Diego, Cal.
Gospod von Riehter se je takoj lotil dela. Našel je v bližini mič-l«o, s cvetkami posejano loko, odmeril razdaljo, določil obe koneč-ni točki, vzel pištoli iz škatlje ter ju nabasal. Nakratko. prizadeval si je na vse mogoče načine tako, da si je moral neprestano brisati pot z obraza.
Med vsemi temi pripravami sta stala oba nasprotnika na strain kot dva kaznovana šolarčka, ki se jezita na učitelja.
Končno je prišel odločilni trenutek:
— Vsak posezi ]10 pištoli! — kot pravi Puškin v Evjren Onje-ginu ...
Pri tem pa je pripomnil gospod Riehter Pantaleonu. da ima kot starejši seknndant, soglasno s predpisi dolžnost, da se pred odločilnim trenutkom obrne na oba ter vprizori zadnji poskus sprave. Ta poskus nima sicer nadalje nikakih posledic ter ni nič drugega kot prazna formalnost, a s tem, da se je držal te formalnosti, je odvalil gospod Cippatola del krivde od sebe.
Ram® vesti.
Preganjanje romuaskih novinarjev. ,
Iz Bukarešte poročajo: — Pred vojnim sodiščem se je vršila te dni obravnava zoj>er glavnega urednika "Cuventula" Enackoci-ja radi nekega članka, vsled katerega se je čutil žaljenega na svoji časti državni podtajnik v prometnem ministrstvu, ki je aktiven general. Enackoei je bil obsojen na 5 mesecev zapora in 50.000 peset globe. Romunski novinarji nameravajo prirediti proti dejstvu, da se je moral novinar zagovarjati radi časopisnega članka pred vojnim sodiščem, veliko protestno zborovanje.
*r<£taiije parntke« » Shipping Ne«
(Dalje prihodnjič.)
Rusija o laškem imperijalizmu.
tliji, ki predstavlja največjo nevar-
• ' nost za evronski mir Ttaliinntlri
te, da me ljubite. — No torej, — prosim vas!
Iztegnil mu je svojo roko. Emil se je sklonil naprej, zaihtel, pri-',lost za pvroPski mir. Italijanski tisnil roko Sanina na usta, skočil z deželne ceste ter odliitel preko ^perijalizem je delo objestnih polja proti Frankfurtn.	j ljudi, ki so ga začeli še pred voj-
- Tudi plemenito srce, - je mrmral Pantaleone, a Sanin se fr	™ °SVa"
temno o/.rl vanj . .. Starec se je .tisnil v kot voza. Zavedal se je *vo-	v Afriki »»
i. i	, - . A,	..,..,,.„,.,	,. . bal riredozemskepra morja. Prei-
krivde, a z vsakim trenutkom se je bolj m bol} člldil: — ali je . ..	. T	. J	J
bil v resnici s.kundant. ali je res vse naročil in odredil, ter zapustil mjl »^T "I JP T^
svoje miroljubno stanovanje ob šestih zjutraj! Razventega so ga bo-*™^	je morala pla-
lele noge. ki so otrpnile od dolgega sedenja	l?ratl	,ale!kp v
Sanin je smatral za dobro, da ga ojunači. — ter je našel za to primemo besedo.
—	Kje pa je vaš stari duh. čestiti signor Cippatola? II antico valor?
Signer Cippatola je vzravnal ter stisnil skupaj obrvi.
—	II antico valor? — je proglasil 7. globokim basom. — Non e an-eora spent o (ni še izrabljen) il antico valor . . .
Od tedaj naprej je sedel pokonci kot sveča, govoril o svoji n-
Za mišljenje široke ruske javno-\ "Tretja smer italijanskega imperial izma stremi za tem, da postane Italija najmočnejša sila na Sredozemskem morju. Tu prihaja v nasprotje s Francijo in Veliko Britanijo. Toda Italija je zelo, zelo daleč od tega. da bi kljubovala Veliki Britaniji in ji mora enostavno služiti. Velikobritanski diplomaciji se je stvarno posrečilo, da se okorišča s spori, ki jih utvarja Ttalija. Velika Britanija pomaga Italiji povsod — v politiki in gospodarstvu, toda le v končno korist Velike Britanije same.
Tako na pr. se poslužuje veliko-britanska diplomacija Italije v borbi proti " ogromnemu evropskemu (v glavnem: francosko-nem-škemu) ž.elezno-kovinskemu sindikat- P Jnžuje se Italije, ki nima niti železa niti premoga".
i Radi tega je Italija že poprej stre-imela za tem. da si gospodarsko I utre pot na Vzhod,- ker je bil Za-pad zaprt od drugih industrijskih držav. Fašizem, kot je bor-jben in agresiven v Italiji sami, vodi militaristično politiko. In ker dela fašizem v svoji državi sami <po banditsko. tako je pripravljen,
metniški karijeri. o operi, o velikem tenorin Garcia ter prišel kot!1" " • '. HKO pr prav,jen, pristen junak v Hanau.	I da rosl"e tudl mednarodna vpra-
ce človek natančno premisli - ni nič močnejšega in nič bolj fan ja s pomoč^ vojaških pustolov-
»nemoglega na svetu kot je beseda!
XXTT.
trt
)0 ščin v romantičnih oblikah. Mussolini objavlja "parole" ?a tako politiko. On pravi na primer: "Bodočnost Italije na morju" — ali
Gozdič, v katerem so je moral vršiti dvoboj, je ležal nekako če- "Italija gleda proti Vzhodu" itd. ire od Ilanaua.	j Tudi dopušča, da se piše uvodno o
Sanin in Pantaleone sta dospela tjakaj prva, prav kot je na-'imperijalizmu, o prvenstvu Rima povedoval starce. Pustila sta voz čakati ter se umaknila v senco ze-'in nove Italije s strani uradne in lo gostih in košatih dreves. Morala sta čakati skoro eno uro.	jnradne Italije velika propaganda
To čakanje pa ni bilo preveč težko za Sanina. Pričel se je iz proti Franciji in Jugoslaviji. To prehajati po gozdni poti, prisluškoval petju ptic, zasledoval s «vo-|vse so dokazi o italijanskih težjimi pogledi mimo leteče libele ter skušal, kot večina Rusov v takem njah, ki niso ravno miroljubne -.lučaju, misliti na nič.
Le enkrat mu je bilo težko, ko je zadel na mlado lipo, katero je pač zlomil včerajšnji vihar. Bila je blizu smrti; vsi njeni listi so
umirali... Kaj je to? Ali je moproče predznak? — mu je šnilo skozijsko morje. Pred vojno je imela glavo. — Takoj pa je pričel žvižgati, skočil preko lipe ter šel po poti Italija na Balkanu neznatno vlo-
"Pota italijanskega imperijaliz-ma so usmerjena v tri strani: na Balkan, v Turčijo in na Sredpzem-
naprej.
Pantaleone je mrmral, psoval Nemce, stokal, si drgnil sedaj hrbet in sedaj koleno. Od samega razburjenja se mu je pričelo zde-hati, kar je dalo njegovemu nagubanemu obrazu skrajno komičen izraz. Sanin bi se skoro naglas zasmejal, ko s? je ozrl nanj.
Konečno je bilo slišati na mehki cesti ropot voza.
—	Prihajajo! — je rekel Pantaleone ter se vzravnal, pri čemur se je pričel troti od nervoznosti, kar pa je prikril z glasnim Brrr! — in s pripombo, da je skrajno hladno jutro. Trava je bila sicer še pokrita z roso. a vročina dneva je že pričela prodirati v globino gozda.
Oba častnika sta se kmalu prikazala med zelenimi listi. Z njima pa je prišel majhen, debel gospod s skrajno flegmatienimi in sko-io zaspanim obrazom — polkovnik zdravnik. V roki je držal vrč z vodo in trakovi so mu viseli preko levega ramena. Poznati je bilo na njem, da so mu prišle take ekspedicije naravnost v meso in kri. — Predstavljale so celo zanj vir dohodkov: vsak dvoboj mu je prinesel osem dukatov, — po štiri od vsake stranke.
Gospod von Riehter je nosil škatljo s pištolami. Gospod von Donhof se jf igral, najbrž iz bravure, s konjskim bičem.
—	Pantaleone. — je zašepetal Sanin staremu, — če bi bil ubit... vse je mogoče... vzemite iz mojega žepa papir, v katerega je zavita roža ter jo dajte signorini Gemini. Ali čujete? Ali mi obljubi-te tot
Starec se je mrko ozrl vanj ter je prikimal z glavo. Le nebe-som pa je znano, če je razumel, za kar ga je prosil Sanin.
Nasprotnika in sekundanta sta izmenjala, kot je navada, pozdrav. Le zdravnik ni izpemenil nobene poteze. Sedel je v travo, kot Ufi hoče reči: — Vse te "viteške" formalosti me prav nič ne brigajo.
Gospod von Riehter je pozval gospoda "CibadoJo", naj določi r nsfor. Gospod wCibadola" je stoka je »javil, da naj gospod aeknn-
go. Po vojni pa je postala v balkanski politiki, resen faktor, v namenu, da si pribori absolutno hegemonijo nad Balkanom. Italijanski imperijalizem hoče pretvoriti Jadransko morje v italijansko jezero. Toda noče se omejiti samo na to gospodstvo, .temveč podpira sedaj eno, sedaj drugo državo — Italija stremi za tem, da zapre Jugoslaviji izhod na morje tudi preko Grške in Albanije. Ker je za Jugoslavijo tudi Francija, bodo privedli spopadi na Balkanu do vojne med Italijo in Francijo. V resnici je italijanski imperijalizem nevaren radi tega, ker more povzročiti malo vojsko na Balkanu, odkoder more izbruhniti nova evropska vojna".
"Druga smer italijanskega imperij alizma vodi v Tnrčijo. Tudi ta smer je zelo opasna. Italija ima že vojaške baze v Egejskem morju. na Lerošu in na Rodošu. Tu so nakopičeni topovi in avioni, naperjeni proH Adaliji. Pravokato-rično Mussolinijevo obnašanje je alarmiralo že večkrat turški narod. Tudi tu prihaja Italija V Tia-sprotje a Frapmjo zlasti radi Tu-niaa in Tangerja".

SMRT JEZIKOSLOVCA THOM SONA.
Danska je izgubila zopet enega svojih prvih, najboljših mož — jezikoslovca Thomsona. Ce je bil pokojni G. Brandes, bruhajoč vulkan, je treba reči, da je bil Thomson mirno sijoča zvezda. Visoko omikani svet ve dobro, kaj izgublja Danska v Thomsonu in kaj vesoljno človeštvo.
Thomson je že v rani mladosti pokazal izredno nadarjenost za tuje jezike. Učil se jih je z nepopisno lahkoto in je v tej smeri odkril presenetljive stvari. Mnogo se je pečal tudi s Slovani, imel je velike prijatelje v Rusih in Čehih, katere je mnogo storil. Njego-fenomenalni talent ga je uvede! v krog učenjakov svetovnega slovesa in malo je bilo držav in vlad, ki ne bi ga bile odlikovale za njegove vsestranske neprecenljive zasluge.
Umor iz verskega fanatizma.
V Vilni vzbuja te dni splošno pozornost umor iz verskega fanatizma. Skupina neznanih mož je napadla ponoči dva židovska trgovca, 23-letnega Kantorovicz^ in 20-letmega Zablockega. Napadalci so zida zvezali, jima zamašili usta ter ju vlekli na katoliško pokopališče, kjer so ju umorili.
Nova avstrijska vlada.
Prva seja novoizvoljenega avstrijskega parlamenta se je izvršila čisto po programu in v najlepšem sofrlasju. Z vsemi grlasovi je bil izvoljen za predsednika parlamenta dosedanji predsednik, krščanski socijalist Miklas. za 1. podpredsednika soc. dem. Eldersch in za 2. podpredsednika velenemec dr. AVaber. Tudi ostalo predsedstvo je bilo izvoljeno soglasno. Potem se je sestal glavni odbor in se konstituiral ter sprejel predlog poslanca dr. Finka, da naj dr. Seipl sestavi zopet novo vlado. Dr. Seipl je nato predložil sledečo listo: kancelar in vodja II. sekcije (notranje zadeve) Hartleb. prosveta Sehmitz. socijalno skrbstvo dr." Resch. finance dr. Kienboek, poljedelstvo Thaler, trgovina in promet dr. Schiirff, vojna Vaugoin in minister brez porfeija dr. Dinglio-fer, ki pa naj pozneje prevzame ministrstvo, ki bi se stvorila iz 4. sekcije zveznega kancelarstva.
Zastopniki "Glas Naroda"
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporoCamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je:
Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00; za štiri mesce $2.00; za četrt leta $1.50.
Naročnina za Evropo Je $7. za eno leto.
T. Junija:
B«rlln, Cherbourg, Bremen; Resolute. Cherbourg, Hamburg. & junija: Ber*ngarla. Cherbourg.
9. junija:
Deutbchland, Cherbourg, Hamburg.
10.	Junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
11.	Junija:
Leviathan, Cherbourg; France, — Havre; Homeric. Cherbourg; Volen dam, BouIogne-sur-Mer in Rotterdam
15.	junija:
Uaureiania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen.
16.	junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
18. Junija:
Muenchen, Cherbourg. Bremen; O-lymple. Cherbourg.
21.	junija:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
22.	junija:
AquiUuila, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
23.	junija:
Pres. Wilson, Trst (Skupni Ixlet); Hamburg. Cherbourg, Hamburg.
25. Junija:
New Amsterdam, B»»uJogne-siir-Mer, Rotterdam; l'aris, Havre; Majestic, Cherbourg.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia in najbolj ugodna pot za
potovanje na ogromnih parniki'n:
FRANCE 11. junija — 9. julija PARIS 25. junija — 16. julija lr.
Najkrajša pot po ieleznfcl. Vaakdo Je
v posebni kabini s vsemi modernimi
udobnosti. — Pijača ln »lavna francoska. kuhinja- Izredno nizke cene. Zajam£ite si prostor za prvo vožnjo novega velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; I. avgusta.
Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega
agenta all FRENCH LINE
19 State Street — — New York
29.	junija?
Rereiitfaria. Cherbourg: Pr««. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
30.	junija: Westphalia, Hamburg.
2. julija:
Leviathan, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; He de franco. Havre (Skupni izleti; Homeric, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne-aur-Mer.
Rotterdam.
8.	Julija:
Mauritania. Cherbourg; Columbua Cherbourg. Brepien; Albert Bailio. Cherbourg, Hamburg. 7. julija:
Martha Washington. Trst.
9.	julija:
Aquitaoia, Cherbourg; Fran«.«. Havre; OI>mpie. Cherbourg.
12 Julija:
Berlin, Cherbourg. Bremen; Thu-rlngla. Hamburg.
13.	Jutija:
Cc-orge Washington. Cherbourg. Premen.
14.	Julija:
New York. Cherbourg, Hamburg.
16. Julija:
Pres. Harding. Cherbourg. Prt-men:
Paris, Havre; Majestic. Cherbourg.
20.	jutija:
Berengaria, Cherbourg.
21.	julija:
Muenchen, Cherbourg, Bremen; Deutschland, Cherbourg. Hamburg.
23. julija:
Homeric, Cherbourg.
27.	julija:
Mauretania, Cherbourg; Pr*s. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
28.	Junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
1. avgusta:
Aquitania, Cherbourg: leviathan, Cherbourg: lb- de France. Havre; Olympic, Cherbourg.
h Slovenije.
Samomor urarja.
Te dni so našli v Turni vasi v bližini kadetnice mrtvega urarja Lovrenca Stoječa, ki je imel svojo urarsko obrt v Jurčičevi ulici. Malo poprej je Se pil v bližnji gostilni Mauterne. kjer se je očividno hotel napiti Se korajze, nato pa je izpil v samomorilnem namenu večjo množino cumkalija na vrstu gostilne. Nesrečneža so pognale v nesdrmve rodbinske razmere.
Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar. San Francisco. Jacob Lausin.
COLORADO
Denver, J. Scbutte. Pueblo, Peter Culig, John Germ, Fr. Janesh, A. SaftiC. Salida, Louis Costello. Watsenbnrg, M. J. Bayuk.
INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič.
ILLINOIS Aurora, J. Verbicb. Chicago: Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Lauricli. Cicero, J. Fabian.
Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, John. Kren, Joseph Hrovat, La Salle, J. Spelieli. Mascoutah, Frank Augustln. North Chicago, Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich, Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank PetkovSek.
KANSAS
Kansas City, Frank 2ipr. Pittsburg, John Repovž. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant. Janezich. MINNESOTA Chisholm, Frank GouZe. A. Panian. Ely, Jos. J. PesheL Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel. Hibbing, John PorSe. Virginia, Frank Hrratlch. MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, Gregor Zobec.. Wanhse, L. Champa.
NEBRASKA
Omaha, P. Broderick. NEW YQBK Gowapda, Karl Sterntsba. tittle Falls, Frank Xasle. OHIO ' '
Jobn BalaaL Antra Bobek. Charles Karlinger, Louis Rud man, Anton Slm-
cich. Math. Slapnlk. Eudid, F. Bmjt. Girad. Anton Nagode.
mlutrn. Mm. F. Racbar.
ITIkalJ,
OREGON
Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank .Takshe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anion 1 paver. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerina. Conemaugb, J. Brezovec, J. Pike, V. Rovanšek.	a , I
Crafton, Fr. MacJiek. Export, G. Previč, Louis Supančič, A. Skerlj.
Forest City, Math. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frauk Fa-renchack.
Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polauc, Martin Ko. roshetz.
Krayn, Ant. TauSelj. Luzerne, Anton Osolnik. Manor, Fr. Demsliar. Meadow Lands, J. Kopriv.šek. Midway, John Zust. Moon Run, Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Tg. Magister, Vine. Arh in U. Jakobicli, J. Germ, J. Pogača r.
Presto, J. Demsbar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren.
Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Scbifrer.
West Newton, Joseph Jovan. Wiilork, J. Peternel.
UTAH Helper, Fr. Krebs.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren.
Racine in okolico. Frank Jelene. Sheboygan, Jobn Zorman. West AUis, Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko.
POTOVALNI ZASTOPNIKI
M. Pogorele. J. Cerne.
Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. ~
Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poo> Cen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletna Izkušnje Vam ml a&moremo dati najboljSa pojasnila ln priporočamo, redno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedršavljanl samt/ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi m. eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generalega naselnl-ffkega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila V veljavo SI. julija, ltSg se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskati vsak poeUea osebno, bodisi v najbllžnji naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje aa rroje lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce (z starega kraja.
Kdor fell dobiti sorodnike aH svojce la starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnSčenlh v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki Ee le dobiti sem -Nariše la otroke od 18. do 21. leta ln pa m poljedelske delavce.
Ameriški džavljanl pa samo rejo dobiti sem Zene ln otroke do 18. lota brea da M bili Šteti v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo v Washington.
Pred d o podvaameta katJ torti, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
R CORTLANDT 8T, NEW YORK
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" • Model 9.
$25»—
S strešico za slovenske črke č, š, i
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj labko vsak piše. Hitrost pisanja dobite % vajo,
StOVENiC PUBLISHING COMPANY
: * Hew York, K". T.
____• ■ ■ - - : ^ ~ *_" -.■_
______

____


r^B
Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah
VeUa za vse leto . . .	$6.00 ^
Za pol leta - - . . .	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Tha largest
Daily m
the United States, based everyday except Sunday*
•ad
Holiday*.
jMrflWensBhtJeiftvag^Y Am^nln
75,000 Readers.
VBLEFON: COBTLANDT 2876	Entered as Second Član Matter, September 21, 1903, st the Post Office at Hew York, H.under Act of Congress of Ma	roh3,1879.	- . TELETOM: COB7ULNDT 287«,
NO. 132. — ŠTEV. 132.	NEW YORK, TUESDAY JUNE 7, 1927. — TOREK, 7. JUNIJA 1927.		VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
Mussolini ščuva
JUGOSLAVIJA JE PREKINILA VSEIZA OPROSTITEV SACCA
STIKE Z ALBANSKO VLADO
Jugoslavija je prekinila vse stike z Albanijo. — Akcija je sledila aretaciji diplomata ter izmenjavi not glede tega. — Ataše j je špijoniral za jugoslovansko vlado. — Razkol je že dalj časa pretil.
BEOGRAD, Jugoslavija, 6. junija. — Diploma-tični odnošaji z Albanijo so bili prekinjeni včeraj zvečer. To se je izvedelo iz skrajno zanesljivega vira. Jugoslovanski pooblaščenec je odpotoval z vsem poslaniškim štabom včeraj zvečer iz Tirane v Dračt namenjen v Split.
Kot se glasi, je bilo prekinjenje posledica zanikanja albanske vlade, da sprejme pogoje, določene od Jugoslavije, ki je zahtevala oproščenja nekega atašeja jugoslovanskega poslaništva v Tiran:, ki je bil pred kratkim aretiran od albanskih oblasti.
Razkol med Albanijo in Jugoslavijo je pretil še dalj časa.
Aretacija M. Džuraškoviča, atašeja jugoslovanskega poslaništva v Tirani, radi špijonaže, je bila neposredni vzrok. Jugoslovanska vlada je protestirala proti aretaciji moža, češ, da je upravičen do diplomatične imunnosti, a albanska vlada je trdila, da je albanski državljan.
Jugoslovanska vlada je dala dne 4. junija svojemu pooblaščencu v Tirani navodilo, naj zapusti albansko glavno mesto s svojim štabom, če ne bo atašej oproščen.
Albanija je tudi središče spora med Jugoslavijo in Italijo.
IN VANZETTIJA
Brooklynski delavci so izjavili ,da ne bodo prej mirovali, dokler ne bosta oproščena oba na smrt obsojena. — Pomilosčenje na dosmrtno ječo bi ne zadostovalo.
V Arcadia HaJI v Brooklvnu zbrane množice delavcev in delavk so soglasno zahtevale brezj>ogojno oproščenje Šaeca in Vanzettija. Vedno in vedno je bilo opaziti o-dobravanjc ljudske množice, ko sd dali govorniki izraza volji mas, da ne bodo delavci prej mirovali, da-kler ne bosta oproščena Sacco in Vanzetti. Soglasno je bila odobrena resolucija, ki zahteva oprošče-nje obeh nedolžnih žrtev razredne justice in pozdravna brzojavka na Sacca in Vanzetaija, v kateri dajejo izraza upanju, da bosta v najkrajšem času zopet sredi svojih tovarišev.
Sprejeta je bila tudi nadaljna resolucija, katera zahteva ustvarjenje narodnega obrambnega komiteja ter sklicanje narodne konference.
Peklensko igro vladajočega razreda, da se spravi Sacca in Vanzettija radi njih prepričanja na električni stol, čeprav nista imela nobenega opravka z napadom v Brain tree, so ožigosali govorniki s strogimi izrazi in pozvali navzoče, naj bodo čuječi tudi tekom preiskave in naj se ne zadovolje z eventualno pomilostitvijo, vsled katere bi bila zakopana za jetniške
NEWYORCAN
KAZNOVAN
V NEMČIJI
VELIKANSKA MNOŽINA
ZLATA V ZDR. DRŽAVAH
STUTTGART, Nemčija, 6. junija. — Pod obdolžbo bigamije aretirani ameriški državljan Poehriu-prer je bil obsojen v tukajšnjem kriminalnem sodišču na sedem mesecev ječe.
Mož se je vrnil po dvajsetletnem bivanju v Ameriki, kjer si je nabavil doktorski naslov, v Nemčijo ter se je poroči pod izmišje-nim imenom z neko filmsko igralko v Berlinu. Potem ko je odsedel svojo kazen radi neke sleparije, se je hotela ločiti njegova žena od njega. Poehringer pa se je vrnil v Ameriko ter se tam zopet oženil, a pod svojim pravim imenom.
Pač v domnevi, da "da je zrasla trava" na njegovim prvim posku-e tega : ko m v zakonu, se je vrnil v svoje domače mesto Esslingen. Policija pa ni pozabila slučaja ter ga prijela radi bigamije in uporabe aka-deiuičnega naslova, ki ni priznan v Nemčiji. j
Polovica vse svetovne zaloge zlata se nahaja v Zdr. državah. — Za skoro štiri milijarde ga je nagroma-denega tukaj. — Presenetljive številke. — Wall Street — vladar sveta.
bo izkazalo, da imajo Združene države polovico vsega zlatega denarja celega sveta.
Splošno priznano dejstvo je, da je prinesla svetovna vojna Ameri-
CHICAG0, 111., (j. junija. — Združene države so prevzele vodstvo v razvoju kapitalističnega svetovnega cesarstva. V gromade-nju zlata, ki postaja večje in vflč-' je, prihaja to najbolj do izraza.
Dne 1. maja so dosegie množine ki zlate zaklade v takih množinah, zlata, nahajajočeka se v Združenih kot jih ni biio še nikdar.v zgodo-državah, svoto več kot štiri tisoč vini največjih svetovnih imperi-in pol milijona dolarjev, in da dne .iev- Medtem pa je naraščal zlati 1. junija bo ta svota še bolj nara- kup dežele, kljub vsem svarilom, sla. Wall Street Journal poroča d* j? zaloga že itak prevelika. Številke zvezne rezervne banke so kazale dne 1. maja zaloga zlata v znesku $3,767.000,000, vsled česar je prišla v petih letih nadaljna milijarda zlata iz inozemstva v Zdr.
— Fiskalno leto Združenih držav se končuje z dnem 30. junija. Ivo bo objavljeno l-etno poročilo zakladniškega urada julija mese-
ca, bomo zapazili presenetljiva države.
dejstva. Med drugimi stvarmi se V te številke je všteto zlato, ki
S e zn am
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba uga jala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo ko-Tist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ..	. . $ 9.40	Lir	...... 100	...... $ 6.20
Din. ..	.. 1,000 ..	.. $ 18.50	Lir	...... 200	..... $1310
Din. ..	.. 2,500 ..	.. $ 46.25	Lir	...... 300	...... $17.86
Din. ..	.. 5,000 ..	.. $ 92.00	Lir	...... 500	..... $29.25
Din.* ..	.. 10,000 ..	.. 8182.00	[Lir	......1000	...... $57.50
Ea pofiiljatve, ki presegajo DesettlaoC Dinarjev aH pa Dva tisoč Ur dovoljujemo poseben znesku primeren popust.
Posebni podatki.
Pristojbina za »h ameriških je* v Jugoslaviji te Italiji sMNta kaksr •ledi: t« $25. a|l manji znesek 15 eased $ts. 1» S
CGRTLANDT 4687
BANK
New York. N. Y.
obzidje za vse preostale dni njih življenja.
Eden govornikov, ki je v ozkih stikih s politikom La Guardia. odvetnik Marcantonio, je označil go-vernerja Fullerja kot poštenega človeka, ki hoče storilo obema pravico. Temu nasproti so trdili drugi govorniki, da skuša vladajoei razred vplivati na svojega somišljenika, jJa vzdrži obsodbo.
ZDRAVNIK -ŽRTEVP0KLICA
Dr. Zingher je postal žrtev znanstvene preiskave. — Zaspal je pri dolgem proučevanju. — Svetilni plin mu je upi-hnil življenje.
V službi znanosti, kateri je služil v dobrobit človeštva vse svoje življenje, je umrl znani bakte-riolog, dr. Abraham Zingher. Njegovo truplo so našli včeraj v laboratoriju Willard Parker bolnice. Iz cevi, ki se je odločila od Bunsenove pečice, je pričel prihajati plin ter uničil življenje zdrav-stvenika, ki je bil najbrž pozno v noč zaposlen z važnim delom ter pri tem nekoliko zakrimal.
To domnevo je potrdili tudi njegova žena. — Bil je tako truden. — je rekla, — ter je delal jako naporno. Nikdar ni imel dovolj spanja in pogosto je zadremal pri svoji delavni mizi.
Dr. Zingher, ki je bil star 42 let. ter je stanoval z ženo in štiri-
SAMOMOR SAM0TARCEV
Geo. Underbill je ustrelil ženo ter izvršil samomor, ko so mu zdravniki povedali, da je njegova žena neozdravljivo bolna. — Nobenega stika s sosedi.
Pred šest in tridesetimi leti sta prišla George in Jennie Underbill na št. 784 Halsey St., v eno solidnih novih hiš, ki so bile zidane takrat. Oba sta bila stara krog trideset let. Prišla sta iz Tllinoisa iskat srečo. Underbill je kmalu dobil trgovca, ki ga je sprejel v službo. Okraj, v katerem sta živela, je bil prijazen. Sosedje so domnevali, da sta se ravnokar poročila in da besta oba zgovornejša, ko bodo medeni tedni končani.
Potekla pa so leta, in še vedno sta se zanimala le drug za" drugega. Otrok nista imela. Kmalu sta kupila hišo. Dve nadstropji sta odala, iu v pritličju sta stanovala sama. Polagoma sta odplačala dolg ter si ]M~ihranila čedno svoto denarja.
Pred nekako dvajsetimi leti se je umaknil Underbill iz trgovine.
Sosede sta še vedno prijazno pozdravljala, a nista delala nikakih obiskov. Le včasih sta obiskala Mrs. Wallace in njeni dve hčerki, kajti stanovala je v njih hiši že sedemnajst let. Nekoč pred več lftti, so prišli k dvojici na obisk sorodniki z IUinoisa ter ostali par tednov.
V pretekli jeseni je ona močno zbolela, a je deloma okrevala. Pred enim mesecem je morala zopet v posteljo in to je pomenjalo priče-tek konca.
Pretekli četrtek je povedal zdravnik Underhillu, da ne« more veti njegova žena več kot par na-daljjiih tednov. Izprva ni hotel vrjeti. a ko jo je videl hujšati ta-
PODROBNOSTI DRZNEGA POLETA
IZ NEW YORKA V NEMČIJO
i
Ameriški letalec Chamberlin in njegov spremljevalec Levine sta poletela iz New Yorka v Nemčijo ter pristala v bližini vasi Klinge, približno 70 milj južno-iztočno od Berlina.—Aeroplan je bil v dobrem stanju po dolgem poletu. — Nov prek-atlantiški rekord.
BERLIN, Nemčija, 6. junija. — Aeroplan Columbia, prihajajoč iz New Yorka, je pristal danes popoldne na močvirnatih tleh pri vasi Klinge, približno devet milj od mesta Kottbus in sedemdeset milj južno-iztočno od Berlina. Aeroplan je že drugič pristal. Prvikrat se je spustil na tla ob petih zjutraj pri Eisleben, kakih I 10 milj južnoiztočno od Berlina.
Propeler aeroplana se je zlomil, ko ie pristal na močvirnatih tleh.
BERLIN, Nemčija, 6. junija. — Beilanca aeroplan Columbia, je bil prisiljen pristati danes zjutraj v Eisleben, približno 1 10 milj od tukaj. Stroj je bil v popolnem redu. Pristanje se pripisuje pomanjkanje kuriva ali dejstvu, da je izgrešil Chamberlin pot.
Chamberlin se je mudil v zraku 42 ur od časa naprej, ko se je dvignil v zrak v soboto zjutraj z Roosevelt letalnega polja v New Yorku.
Chamberlin in Levine sta letela bolj počasi kot Lindbergh, a njun polet je bil 500 milj daljški kot polet Lindbergha.
Nov rekord za polete na dolge razdalje sta uveljavila danes Chamberlin in Levine. Nova rekordna razdalja znaša 3790 milj. Prejšnji rekord kapitana Lindbergha na razdaljo 3610 milj je porazil Beilanca monoplan "Columbia".
Drzno potovanje Columbije je tretje, v katerih je bil Atlantiški ocean premer j en od letal, ki so težja kot zrak. Prva sta preletela Atlantik Angleža Alcock in Brown, iz Nove Fundlandije do Irske. Tema je sledil Lindbergh s svojim epohalnim poletom.
Dejstvo, da je imel Chamberlin s seboj potnika, smatrajo za skrajno značilno glede trgovskih možnosti avijatike. Polet je dokazal, da ni At-lantik še nadalje nepremagljiva ovira za aeroplan.
Poštni mojster, general New, je rekel: — Ce lahko poleti areoplan iz New Yorka v Evropo, poleti lahko tudi v katerokoli drugo smer.. Ali ne nudi to izvanredno fine prilike in ali ne daje povoda resnim mislim?
ustavil med šolskimi otroci difte-, be, v kateri sta ponavadi sedela in OMAHA, Nebraska, 6. junija — Poročilo da rijo z uporabo sredstva, katero je čitaJa. Dvignil je ženo s posteljef je pristal Clarence Chamberlin v Eisleben v Nem-
ter jo položil na odejo. Nato je gjj^ je končalo dolgo in mučno čakanje Mr. in Mrs. vzel revolver iz mize, pokleknil po-J £ CKamberlina> očeta in mater drznega avijatika. leg nje ter pritisnil revolver na i	'	° • j i
njeno srce. Odda je dva strela. ( Obsta sta bila silno razveseljena, ko sta izvedela,
George je medtem legel polegla Se je posrečil sinu rekordni polet brez pristanja. Jennie ter potisnil svojo roko podj PARIZ, Francija, 6. junija. — 4,Miss Columbia
X^il—	preletela Atlantik" - se je glasil velik naslov
svoji glavi ter sprožil. Izdihnil jej v skoro vsakem pariškem listu in kljub dejstvu, da
v trenutku, ko je prihitel noter nj bilo še nobenega oficijelnega potrdila tozadevnih
Mr Kiernaii.	! novic, so vendar proslavljali polet Chamberlina in
TTnderhill je zapustil kakih 50 . .	.	, .
Levina kot dovršeno dejstvo.
Francoske zračne oblasti so pokazale svoje zanimanje za polet na praktičen način. V so noč od sobote do nedelje so goreli žarkometi in svetilniki od Cherbourgha do Marseillesa, da bi aeroplan lahko našel pot, če bi dospel do Francije.
— To, kar se nam je zdelo včeraj nemogoče, postaja sedaj izletno potovanje, — je komentiral Petit Journal, ko je primerjal ameriške uspehe s francoskimi poskusi.
List pravi, da tiči morala v zmožnosti, da proizvede može, ki završe take stvari in ki zgrade take motorje.
mi otroki na zapadni 69. cesti, si ko rapidno. je moral vrjeti. Pove-jc pridobil ugledno ime v krogih'dal ji jf. kaj mu je rekel zdrav-
„r__■ i_____ r____ __• ji . •• __ 1 „; 1-
epidemije pa- nik.
' V nedeljo zjutraj, malo po sed-
učenjakov v Casn ralize leta 1918 in njegov sloves je še narastel, ko je tekom vojne'mi nri, je pogrnil odejo na tla so-
izumil profesor Schick. Razvente-ga je deloval tudi v številnih zavodih.
Dva poslanca med aretiranimi komunisti.
ATENE. Grška, 6. junija. — Komunisti so poslali generalnemu go-vernerju Maeedonije poziv,vnaj takoj izpusti dvauajst. aretiranih komunistov. med katerimi nahajata tudi dva člana grške i>osian-ske zbornice. Razventega zahtevajo resignacijo generalnega gover-nerja in policijskega načelnika.
tisoč dolarjev.
POLJSKA POSADKA MRTVA ALI RANJENA
Cičerin imel važno konferenco s Stresmannom. I
BADEN-BADEN, Nemčija, 6.| VARŠAVA, Poljska, 6. junija, junija. — Jurij Cičerin, sovjetski j Smodnišniea v fortu Vitkewiec v komisar za zunanje zadeve, je dO-'bližini Krakova, je zletela včeraj spel včeraj v Baden-Baden, kjer v zrak. Dosedaj so dobili že več bo imel važno posvetovanje z nem-[sto ranjenih. Število mrtvih Se ni ških zunanjim mannom.
• ■ i ministrom Strese-F znano.
se nahaja v cirkulaciji ter tudi zaloge v zveznem zakladniškem u-radu in v zveznih rezervnih ban-kah. Ce se odšteje zlato, ki se nahaja v cirkulaciji, ostane še vedno rezerva več kot štiri tisoč milijonov dolarjev. To v zveznih zarodih nagromadeno zlato pa ni lastnina vlade, temveč finančne vlade, -koje sedež se nahaja na ®"Wall Streetu v New Torku.
Vsi možje posadke so bilr ali u-biti ali pa težko poškodovani. Poveljnik je izgubil vid. Več cerkev in drugih poslopij se je porušilo vsled sile csksplozije.
Prebivalstvo je prihitelo vse preplašeno na ceste, ker je domnevalo, da gre za močan potresni sunek. Izvršilo'.se je aretacijo, ker se domneva, da je bila eksplozija posledica zločinskega napada.
Maršal Pflsudski je sklical kabinet, da k posvetuje 6 brranred-
nih odredbah krivcem.
proti eventualnim
tita v Nemčijo mesto v Italijo, je rimski narod vendar proslavljal zmago pogumnih letalcev. Lasti brez razlike opisujejo letalo "Co-iubia" kot "sijajen proizvod italijanskega ženija"
Rim, razočaran.
SIK, Italija, 6. junija. — Čeprav razočaran vsprico odločitve Chamberlina in Levina, da pole- lumbia na Siciliji«
Kot znano, ja bil rojen Giuseppe Beilanca, »graditelj aeroplana Cc

SŠ .: ŠbJ * ~ - fflBKiŠStitiE'

. ^-T-.,,' vi.j-..
. . ......

GLAS NARODA, 7. JUN. 1927

S NARODA
(8LOVENE DAILY)
Owned and Published hy SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Fraftk Sakser. president.	Louis BeoedUc, treasurer.
Place of bubiuezvs of the corporation and addresses of above officers: Cortlandt Št., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
'GLAS NARODA (Voice the People)
Issued Euery Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list	za Ameriko	Za New York	za eelo	teto.	...$7.00
in Kanado ..............	............$e.oo	Za pol leta______	..............		...$5.50
Za pol leta ...............	............$3.00	Za inozemstvo	za celo	leto	..$7.00
Za Četrt IrAa............	____________$1.50	Za vol leta ......	..............	---------	...$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"Was Naroda" izhaja vsaki dan xzvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.____
"GLAS NAHODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.	_
IZ SREČNE ITALIJE
Kol smo ž<» poročali, je uveljavil Benito Mussolini vt> sv<rf>o<lšrim» za italijansko delavstvo. Nerodno je le ln, ker s<> vso prej kot svobodščine.
Finanriii in gospodarski polom Italije skuša Musso lini preprečiti na kaj eu6staven način.
< )d delavcev zahteva, naj se zadovolje s plačo, ki je deset proeeiitov nižja kot so jo dozdaj dobivali. Pa ne samo delavci, tudi delodajalci morajo pomagati Italiji na noge, in sieer s tem, da morajo zanaprej svoje blago cenejše prodajati.
Značilno je, da je Mussolini natančno določil, koliko morajo žrtvovati delavci — od deset do petnajst pro-eeiitov svoje plače.
Ni pa določil, za koliko ceneje morajo delodajalci prodajati svoje produkte.
Mussolini je uverjen, da je s tem izlcazal veliko uslugo laškemu narodu.
I "verjeli je, da bo rekel ubogi italijanski težak, ko bo zvečer použil pričlo poreijo makaronov, svoji ženi:
"< ara mia, težki časi se nam bližajo; meni, tebi, najini družini in vsem mojim tovarišem. Pa kaj zato! — prestali jih bomo. Dosedaj nismo imeli kaj prida jesti, za-naprej bomo imeli še manj. Toda nič zato! Za domovino m- je treba žrtvovati. Žrtvujemo se z veseljem in zadovoljstvom!"
i e italijanski delavci res tako govore, potem si lahko T., (ssolini gratulira. Oe pa ne govore tako, je zabil Mussolini z novimi odredbami nadaljni žebelj v krsto svojega političnega trupla.
Lira se dviga. Plače se nižajo. Tudi cene se bodo nekoliko znižale, toda najbrž ne v soglasju s plačami in zaslužkom.
Italija si s<*daj izposoja pri Petru, da plačuje Pavlu.
Toda tega bo moralo biti kmalu konec.
FAŠISTI 0 RUSKIH SOVJETIH
F&žistovalri organ je napadel sovjete. — Rekel je, da je Rusija edina država, ki ogroža mir sveta. Neumno je prikrivati popolno iz jalovi jen je bol j«e-vižkega režima, — se glasi v članku.
RIM, Italija, 6. junija. — V odgovor na propagandni manifest Tretje internacijonale, kateri dol-ži Italijo, da pripravlja na vojno in kateri poziva proletariat vsega sveta, naj nastopi proti fašistov-skemu režimu, je sprožil oficijelni organ fašistov-ske stranke napad na sovjete.
Vloga Avstrije v laško jugoslovanski
vojni.
Svoječasno je napisal beograjski dopisnik "Vossiseher Zeituug" obširen članek, v katerem je med drugim zabeležil tudi bojazen jugoslovanskih štabnih častnikov, da bi v slučaju italijansko-jugoslo-vanske vojne it&ljanska vojska na-
bili prisiljeni, da izpraznijo vso Slovenko, .kajti jugoslovanske železnice so na tem ozemlju mnogo bolj sposobne kot paralelne italijanske in avstrijske po dravske železnice.
Peter Zgaga

Ženske se pogovarjajo. Vedno in pri vsaki priliki. In se včasi tudi zagovore. Nekatere zabavljajo čez svoje ljube zakonce, nekatere jih ne morejo prehvaliti. Kot pač nanese.
Rusijo opisuje kot edino državo' sveta, ki resne ogroža mir s svojo politiko agitacije in provokaeije in s svojim jasno izraženim namenom. "da vsili svetu s silo bajonetov soeijalno komunistično tiran-stvo".
CIane komunistične internacijonale opisuje kot skupino profesi-jonalnih hazardni h igralcev, ki skušajo okrepiti svoj omahujoči
Konec kralja gora.
Dalje ima Jugoslavija na tem. Dve sta ^ sre(-.ali na uliei
padla Jugoslavijo tudi preko av-jozemljn mnogo bolj povoljen te-[ _tj a\[ je res* Tvoj mn£ _
strije meje ter bi po dolini reke ren za grupiranje in premikanje I vi? da se ho i^nod tebe Mojemu Drave preko Maribora navalila, vojske, tako. da je računati s tem, rekel da ne more več žive na Jugoslavijo. Ta članek je vzne-lda bi bilo pravno bojišče avstrij-j teboj, ker se niti v eni stvari miril avstrijsko javno mnenje in sko obmejno zemljišče.	Istriniatn
so bili ob tej priliki objavljeni v' časopisju mnogi komentarji, ki so'
soglašali v tem, da razorožena Avstrija ni v stanu, da bi to prepre-V področju izvirov Bistrice, pri- čila in da bi se morala pač sprijaz-
toka Sereta. v pokrajini, polni ne-prodirnih skrivališč, kamor stopi le redko noga civiliziranega človeka, je bilo kraljestvo "Kralja
roparski poglavar Haralamb Niku-liea sam s ponosom. Okoli Nicu':-
režim s kupi trupel, ki so povlekli,
rncL-n ^-.invnA največje globine. • ^i *ie ^ strah in trepet vse o-
ruske delavce v bede in ki so razgnali in razkropili jw> svetu one. ki so zagrešili zločin, da so ljubili svojo rusko domovino.
Brezkoristno je za Rusijo, če sknsa prikriti popolno izjalovlje-nje boljševiškegk režima z napadi na fašizem, — pravi glasilo, — ki ima na razpolago take sile, da se mu ni treba bati besednega vo-jevanja sovjetov.
V odgovoru je rečeno med dru-gim:
—	Kar se tiče obrambe "zatirane prostosti", je naš odgovor pri-prost.
—	Faaistovka Italija, ki dela in se muči, da zgradi svojo ekonomsko silo v prostosti, odgovarja profesionalnim hazardnim igralcem komunistične internacijonale, da ne more trpeti naukov mož, ki so niasakrirali ter masakrirajo še naprej ponižno in velikodušno prebivalstvo pri zasledovanju fantoma blazne ideologije; mož, ki so celih deset let skušali sejati nered
kolice. se je spletel tekom časa cel venec legend in v izbah romunskih kmetov bodo o strašnem roparju in njegovi tolpi še dolgo govorili.
niti z uničenjem svoje nevtralno sti s strani Ttalije. Sedaj je izšel v velenemškem glasilu UW. N. Nach-richten" pomemben članek izpod
gora", kot se je nazivijal romunsky Peresa vojaškega strokovnjaka, ki
prihaja na dan ravno z obratnimi zaključki. Po njegovem mnenju
živeti s ne
strinjata.
Avtor h koncu omenja, da bil — mož je osel in ne ve, kaj bila nazadnje tudi Avstrija, kljub! govori. Še vedno se je strinjal svojim omenjenim vojnim silam.j luenoJ v vs<iki stvari in tudi jaz radi svojih primernih strategičnih <em	istih misli kot on...
mej v stanu, da ubrani svojo nev-j	*
Ivaj je namen človeške govorice?
(1oveška namen. Prvič: z govorom izraža
tralnost in omeji napad italijanske vojske na avstrijsko ozemlje, enako. kakor si je znala ohraniti svojo nevtralnost Švica.
bi jugoslovanski poveljniki, tudi po avtorjevemu če bi italijanska v »j ska napadla j pomena za ohranitev miru v Jugoslavijo preko Maribora
Varovanje nevtralnosti za vsako ceno s strani Avstrije bi bilo mnenju velikega Ev-
govorica ima trojen
ne ropi.
Pogajanja Mitilenu-a v Parizu.
Haralamb Nicolica je tipičen povojni pojav. Vojne se je udeležil kot narednik. Za
ob-( konforiral z zunanjim
ministrom
Pariško časopisje označuje svojo 1'rabrost isk romunskega zunanega ministra Briaiulom in s tajnikom zunanjega je bil ponovno odlikovan. Po voj- Mitilinua v Parizu kot politično'ministrstva Filipom Berthelotom. ni se je vrnil v tiho ck>mačo vasi- pomemben dogodek prve vrste,I Razen problema odnošajev do so-co, kjer pa ni mogel vzdržati, ker kajti ta obisk se vrši takoj po za-!vjetske Rusije, ki najbolj zanima je hrepenel po drznih avanturah. | ključku konference Male antante ( Romunijo, bo Mitilineu izrabil to Radi nekega pretepa v gostilni in v času, ko se je ravno Briand ( priliko še. da pove svoje mnenje o se je seznanil z orožniki. Vroče- vrnil iz Londona, kjer so obrav- italijansko-jugoslovanskem vpra-krvni mož je pri tem dva orožni- navali tudi balkansko vprašanje.! šanju.
ka ustrelil. S tem je bil postavljen Po mnenju pariškega časopisja pred alternativo, da konča svoje bodo pogajanja razjasnitev
Diplomatski urednik "Jurnala" Romunija kot
poli-(pripominja, da je
življenje v ječi ali pa pobegne v tirnih razmer. "Petit Parisien" o- zaveznica Jugoslavije in intimna}
lovek svoje misli.
Drugič: 7. govorom človek prikriva svoje misli.
Tretjič: z govorom Človek prikriva pomanjkanje misli.
*
Moderna doba. Drugačno življenje, drugačne navade. Kako zabavno je bilo včasih na plesih, ko i so se vrteli pari ob zvokih harmonike ter plesali polke in valčke. In na odličnejših plesih je prevladovala četvorka ali češka "beseda*.
Sedaj vsega tega ni več. Mladina je začela plesati moderne plese, — tango, fokstrot, čarlston, blak-botoni.
In kakšni so ti plesi" To ni ples, to je norenje, to je divjanje.
Jaz blakbotoma še nisem videl
gore ter brani svojo prostost prel pozarja na izjave, ki jih je dal Mi-j prijateljica Ttalije predvsem poki i- pieRatL Toda predstavljamo si ga preganjalci. Odločil se je za zad- tilineu svojemu koresponnentu■ cana za to, da posreduje med Beo- ]a],j-0 piei<aiee f;i]co 0bnaša kot
[»reneo Male antante in sradnm in Rimom.	k: ... i____ i • i
da bi na levo roko in desno nogo
nje. Sprva sc je preživljal z manj- pred konferenco Male antante in gradom in Rimom
šimi tatvinami, kmalu pa je postal v katerih je med drugim dejal, daj ropar. Ker je imel srečo in pogum, bo pri svojem obisku v Parizu j se je zbrala kmalu okoli njega pričel z Briandom pogajanja tam, roparska tolpa, pred katero je tre- kjer so bila v Ženevi prekinjena, petala ysa okolica.	j Časopisi opozarjajo na simpatije,
Ena od njegovih speeialitet je ki jih je Mitilineu vedno kazal in kaos v vseh državah in deželah ^ila, da je napadal na samotnih do Francije in na to, da je ta ro-sveta s strupom svoje protisocijal-j gorskih cestah nič hudega slute- munski državnik končal svoje štu-ne, protičloveš>e in protiekonom- avtomobiliste, ki jih je vselej dije v Parizu, kjer ima prav mno-ske propagande; mož, ki so raz- p0p0lnoma oropal. ' Najbolj pri-'go osebnih prijateljev, kropili po svetu vse one, ki so iz- ljubljeni so mu bili napadi na av-j Kakor poročajo, je vršili zločin, da ljubijo svojo ru- tobuse, ki vzdržujejo v onih kra-1
jih promet. Napad se je izvršil ta-
Vdova Lenina,
ki je dosedaj pripadala sovjetski opoziciji, je proglasila v 'Pravdi' svoj izstop iz opozicije.
Militineu
sko domovino.
Dopis
Walsenbttrg, Co'o.
17r več krajev se čuje o povod-
kole:
Ropar je položil preko ceste debelo deblo,,vsled česar se je moral avtomobil ustaviti. Komaj je
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo vsem
šr.fer zavrl, je planil iz goščave,sorodnikom in znancem, da nam je bradat, do zob oborožen mož v orož umrla naša hčerka	j
niški uniformi, se prav uljudno]	ROZT
ZAKOPANA SEKIRA
(ilavarji raznih indijanskih rodov so imeli navado po končanem boju kaditi mirovno pipo ter zakopati bojno sekiro.	✓
To j<> pomenjalo, da je zavladal mir med sovražnima plemenoma oziroma plemeni.
Neki zavezniški državnik, ki smatra versaillsko mirovno pogodbo za najbolj dovršen proizvod moderne diplomacije, je izjavil, da so se nekdanji sovražniki popolnoma pobotali ter zakopali v Versailles!! bojno sekiro. To je res, toda le v gotovem ozirn. Bojno sekiro so prej dobro namazali z oljem, da bi ne zarjavela ter imajo na razpolago ostre lopate, da jo vsak hip lahko izkopljejo.
nji, a pri nas tu v srebrni Coloradi priklonil ter se predstavil potni-j dne 17 maja. Pogreb se je vršil imamo sušo, kakršne najstarejši kom kot poglavar roparjev, Nicu-|p0 katoliškem obredu dne 10. ma-' farmerji ne pomnijo. Dežja^nismo lica. Do tega, da bi moril, mu nijja Ranjka je bolehaia dalj časa, imeli že dva meseca. Največ se bilo, ni bil ropar, ki se omadežuj za }nuj0 boleznijo sušico, stara je' pridela koruze in fižola, ali letos,'je s krvjo, razven v boju s svo-.bila komaj 15 let ter pripadala v j če ne bo dežja kaj kmalu, ne bo jimi smrtnimi sovražniki orožniki,1 Mladinski oddelek dr. sv. Jožefa, niti tega pridelka.	| kadar je moral braniti lastno ko-|gtv> 53 j g k j Tem potom se
■ Nesreča nikoli ne počiva; bila žo.	,	prav lepo zahvaljujemo vsem o-,
je ek dozija na Delagna, Colo., ki Roparski poklic se mu ni slabo nim kateri so nam stali na strani je zal tevala tudi par človeških žr- izplačal. Niculica je bil uživanja- ob britki uri ter lepa hvala za vse! te v. Mislim, da ni med njimi 110- željen človek, ki ni hotel ničesar riflrnvnne vence r>okoini.	I
benega Slovenca.	[pogrešati. Ko so iztaknili orožniki
Z delom se je začelo malo bolj-'njegov brlog, so kar obstrmeli. še, a za delom ne svetujem sem Vse stene so bile tapecirane s prehoditi, ker je dosti brezposelnih.,progami. V kotu je stala omara, Farmarji zapuščajo farme in si polna najfinejših likerjev. Pri se-iščejo drugod zaslužka.	- j bi je imel dve ženici, ki sta mu sle-
Omeniti moram tudi SI. pev. dr. dili v samotno divje gorovje. Prešeren v Pueblo, Colo. Zahvali-j Oblasti so si prizadevale več let, mo se vam za vašo prijaznost. Va- da bi' roparsko tolpo uuičile ter še krasno net je nam bo v vednem dobile poglavarja živega ali pa spominu. Čast vam, ker se sporni-/mrtvega v pest. Vs
darovane vence pokojni Žalujoči ostali: Jakob Mivšek, oče: Terezija Miv-šek, mati; Marija Mivšek, sestra; Frank, Mivšek, Jakob Mivšek, Josip Mivšek, bratje!
Little Falls, N. Y.
pesem. V Simeonu Niculici se je "se prizadevanje j vzbudilo domotožje, vsled česar je n jate svojega prvoboritelja pokoj-1 je bilo zaman. Iskale so ga tudi ce- jel govoriti o minulih letih. Pri
KRIMINALNI MUZEJ
Kot razna* druga velemesta si je tudi Beograd usta* novi i kriminalni miazej. ?
Y tem muzeju je razstavljeno orožje in orodje, ki ga j< odvzela policija zločincem, v njem so pisma zločincev, odtisi prstov ijtd.
Kmalu po otvoritvi so si ogledali muzej nekateri ju-* poslovali ski ministri ter se jako laskavo izrazili o njem.
Pred odhodom so si dali za šalo odtisniti prste.
Za šalo? Hm, ali bi ne bilo v marsikaterem slučaju boljše, če bi kakemu .ministru zares odtisnili prste ter ga za ajegovo.preveč "patriotično" delovanje poslali tja, kamor popraviei spada.
nega Matt Jermana Ob odkritju spomenika vam nepozabljenega pokojnika, ni bilo nobeno okO suho. Tišina je zavladala, kot. v grobu, ko je zapelo društvo Prešeren
le čete orožnikov, ne da bi kaj o- tem je imenoval tudi svoj rojstni pravile. Končno pa je dohitela kraj. Eden od kočijažev, ki je ve-njega in njegovo tolpo vendarle del, kje sta Niculici doma in ka-njihova usoda.	, teremu sta se zdela možakarja že
Drzen roparski napad na neke- ves čas sumljiva, je bil tedaj pre-j "Blagor mu. kateri v Gospodu za-'ga polkovnika je bil povod, da so pričaji, da je eden od njiju ropar-' spi". Ko je imel govor Mr. Butko-j začele oblasti roparsko tolpo še ski poglavar Niculica. Splazil se1 vich o. ustanovitvi društva in smr-, bol j energično zasledovati. Posre- je iz sobe ter aviziral. bližnjo o-ti pokojnika, so se zavedali vsi, kaj čilo se jim je tolpo pregnati, vsled rožniško postajo. Tjtko£ nato so Or
New York Edison Ura
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
2SO Metrov
1070 Kiloviklov
The Edison Ensemble
Josef Bonime, vodja.
Overturn, Stradella Valček, Espana . Izvlečki iz Mignon
. Klotow Waldteufel . Tlumias
Paul Robeson, bariton Lawrence Brown i Wade in de Water Weepin' .Mary On ma Journey Hear de Lambs a'crying Li'I Gal Water Boy
Nobody knows de Trouble — Ezekial saw de Wheel
Kmečki pies.....Beethoven
Para fraza rra Silver Threads Among: the Gold . ' . : . . Hanks (Tromiieta solo. Harry Glantz)
Menuett.....B<K-Hierini
(Kvartet na lak
Nina......Pergolesi
(Gosli in jiianoi
Stalna radio-izložba za udobnovt naših odjemalcev in Javnosti Je na 124 West 42nd Street.
The New York Zdison Company
Vam na razpolago.
so izgubili ž njim. Pokc-jnik je se jal semena iz katerih rastejo no-
česar so preložili roparji pozori- rožniki Jiišo obkolili. Boj z bandi-šče svojega "delovajija" v okolico ti ni bil lahak. Trajalo Je dve u-ve mlade moči, ki bodo v ponos in Piatra-Neamea-. Nekega večera sta ri, predno so jih orožniki prema-čast Slovencem v Ameriki.	se dva roparja ustavila v nekem gali in aretirali. Pri zaslišanju so
Kadar priredite koncert, vas ( gozdu biku Piatre. Poglavarjev jih s trpinčenjem prisilili, da so zopet obiščemo ker v vaši družbi brat Simeon j«-moral iti v meste- izdali skrivališče poglavarja.-Na-
se počutimo kot doma.
Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke.
\ M. J. Bavuk.
Socijalisti&u poslanec Barsuu
je bi}[ od madžarskega parlamenta izključen od devetih sej, ker je razžalil Mussolini ja. <f
ce proučit situacijo. Ker je jelo slednje jutro ga je iznenadila celiti kot iz škafa, so se podali .raz- ]a stotnija orožnikov in njela. Na bojniki v bližnjo gostilno, kjer so potu v mesto je pobegnil v gozd. se z gosti do pozne noči zabavali. Razvil se je zopet srdit boj, V ka-V gostilni je bilo tudi par kočija- terem je Haralamb z dvema tova-čev in pevec-slepee, v tamkajšnjih rišema vred padel. Toda tudi o-krajih popularna os^ba, ki ne sme rožniki so imeli dva mrtva. Hara-manjkati pri nobeni svatbi in pri lambovo truplo so prepeljali v me-nobenem kroku. Na poziv bandi- sto ter ga v svarilni vzgled javno tov je zapel pevec melanholično .izpostavili.
NE OBUPAJTE
Če imate težave z boleznimi in bo-lečinami; če ste utrujeni, če imate glavobol, neprebavo, nespečnost; bolestno oddajanje vode, pijte dosti vode in poskušajte
Slavni odvajalni pomirjevalee. Narodno adravilo Holantlske izza 1696. Tri velikosti pri lekarnarjih. Garantirano.
GI«Jt«. d« bo lm« Gold Medal na vsaki ikatlji. N« kupujte nadomestkov.
Naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdr. državah^
ozebel ter si levo nogo ter desno roko oparil. *
S postavami je križ.
Postave ne skrbe za to, da bi bil vsak človek dober.
Postave le določajo, do katere
meje sme iti človeška slabost. *
Vlada je odredila, da morajo butlegarji plačevati davek od dvojnega "zaslužka"'.
Ce smo že enkrat tako daleč, naj plačujejo davek tudi bandit i, roparji in tatovi.
Ce je butlegar zločinec, in če jo tat zloeinee. zakaj bi delal med
njima davčni urad razliko? *
Kot sem že poročal, je izjavil pred kratkim Mussolini, da potrebuje Italija šestdeset milijonov prebivalcev. Sedaj jih ima nekaj nad štirideset milijonov.
Pravi, da zamore Italija edinn-le v tem slučaju vsiliti vsakomur svoje pravice in izsiliti svoje zahteve.
Ali 7. drugimi besedami rečeno:
— Italija potrebuje več kano-nenfutra .da bo zamogel dati Mussolini duška svojim imperialističnim željam.
*
Iz Pukarešte poročajo, da je romunski kabinet resigniral.
To je najbolj vsakdanja in navadna noviea, ki zamore priti iz kake balkanske države. Škoda
stroškov za brzojav.
*
Nekatera poročila so resnična, nekatera so zlagana, kot pač nanese.
Precej izpod pazduhe vzeto je naprimer to poročilo, ki sem ga čital v nekem letaku železniške družbe:
"Naši postreščki — spoznali jih boste po rdečih kapah in višnjevih uniformah — so jako uljudni in postrežljivi ljudje. Te dni se je pripetil naslednji slučaj: — Po-strešček je spremil postarno žensko v najhujšem dežju od vagona pet blokov daleč do taksija. Nesel ji je dva težka kovčega. Ko je ženska začela iskati denarnico, da bi ga nagradila za uslugo, se je nasmehnil rekoč: — "Ne, ne, jaz nočeni nobenega denarja". Veselo
ji je salutiral in odšel.
*
On je očital ženi: — Ti me poljubu ješ. kadar hočeš imeti denar od mene.
In ona ga je zavrnila z besedami: -r— Ali ni to vedno?

Zastopniki "Slas Narcis"
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto. to. katero Je prejel. Zastopnike rojakom teplo priporočamo.
Naročnina za "(Jlas Naroda" je:
Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; za Štiri mesce $2.00; 'za «!etrt leta $1.50.
Naročnina za Evropo Je $7. za eno leto.
bil sovražnikov pohod ustavljen. Sovražnik se je {moral zakopati, ohstreljcval je ljuto naše najspred-nejše ja i4ce in marsikak izstrelek je padel tudi v pomeri j mesta. Nad konjedercom ob Soči so pokali šrap neli. Xekateri meščani so p>ema-fsali prvi strah ter šli gledat ta prizor. Mestna otročad je celo pobirali!, ne sluteč še grozeče nevarnosti, krogle polnivke in šrapnelske lonce ter jili projala po preccj visoki ceni onim, ki niso mogli premagati strahu ter se pripravljali na odhod.
Vest, da je pričel prihajati vlak po noči na postajo in da sprejema nove begunce, je omajala pod vplivom topovskega groma junaštvo marsikatere družine, ki se prej ni bila vdala sirenskem vabilu "zal-njega vlaka'*.
Po zaprtih oknih in trgovinah je spoznal opazovalec, da se krči število meščanov, iz česar je sklepal, da bo imelo^votko stopnjevanja sovražne^artiljcrge svoj odmev v ineiitu in na železniški postaji.
Dve dobri uri »cm že hodil po mestnih ulicah. Hoja me je utrudila in zaželel s^m si družbe in počitka. Spomnil sem se Kebra. Prejšnji dan ga ni£em videl in zjutraj ga ni bilo k peku, kjer sva se navadno shajala in si pravila novice in vtise prejšnjega dne. Da bi odšel, ne da bi »e poslovil, se mi je zdelo izključeno. Svojega dopusta si ne pusti zagreniti z dolgočasnimi, enakomernim življenjem v zaledju, to mi je bil ie večkrat priznal in pristavil, da bi tudi sam rail pripovedoval v poznejših letih dogodke svetovne vojne svojim vnukom — otrok mu namreč Bog še ni bil dal.
Vrata v Kebrovo stanovanje so bila odprta. Doma bo! Kaj neki dela preti kosilom v «vojem praznem stanovanju! Začudil sem se, ko sem ga videl ležati v kuhinji na žimnici oblečenega in s klobukom na glavi. Mojega prihoda ni
Kakih deset dečkov se je pulilo za krogle in č repi nje šrapneLskih loncev. Prižvižgal je šrapnel, počil nedaleč od mene v zraku in krogle so padale kakor kaplje iz velike škropilnice na vse strani. Dovolj m ije bilo! Deležen sem bil ognjenega krsta. Zapomni si dobro, če boš morda kdaj pisal moj življenjepis, da sem bil blizu konjederca ognjeno krščen! V življenju velikih strategov tvori tak krst posebno poglavje.
Po stari slovanski navadi treba dogodek, kakršen je krst .slovesno obhajati, in kmalu sem bil pri Ru-dežu in Močniku. V začetku me še nista hotela sprejeti; ko sem ju pa prosil za botra, obljubi vsi jima plačati vse stroške botrinje, sta me sprejela v s\*ojo sredo in krčmo.	*
Zabava se je že začela razvijati. Rudež mi je cejo zaupal, da mu je bilo izročenih v varstvo tudi par buteljk, zakopanih v pesku v kleti. Toda ura je bila že pozna in jaz nisem koprnel po nobenem stiku s patruljnimi stražami.--
Nisem še doma odložil klobuka in siekel svoje suknje, ko me po-\abi hišna gospodinja, naj ji pridem zabit zaboj in zapret pletene kovčege; sama s svojima hčerama nima dovolj moči in čez dve uri se že odpeljejo na vlak.
Sedem košev, št i rji zaboji in v vseh so bile same obleke! Se nikdar nisem tako indlskretno šaril po ženskem perilu kakor snoči. Zabojev seveda nisem mogel takoj zabiti, ker so bili prepolni. Potil sem se in pil rozoljo in maraskin — sladki, zoprni pijači, kateri mi še sedaj obtožujeta želodec.
Z ivvoščkom sva nosila vso prtljago na voz in slednjič sem moral še jaz prisesti, ker tak delavec je dobrodošel tudi kot postrešček na pos-taji.
Ko je izginil vlak brez običaj-
Jaz br&L dovoljenja! Kaj se je zgodilo, si lahko predstavljaš. Naj bi tudi izjavil vojakoma, da prihajam naravnost iz stražnice s privoljenjem gOspoda poročnika, mi gotovo ne bi bila verjela. Šel sem z njima."Molčali smo. Peljali so me po takih ulicah, da sem mislil že na kako novo stražnico, toda počasi *mo prišli po ovinkih zopet do domobranske vojašnice.
"Takoj, ko ste se odstranili, sem mislil na to, da vas na potu proti domu lahko ustavi druga straža. Poslal sem vojaka za vami, toda izginili ste kakor kafra. Sedaj vam pa dam spremstvo, gospod Keber!"
Poročnik mi je ponudil fino cigareto. Bila sva namreč že stara znanca.
Težko-sem hodil. Noge so me ko-iiiaUmUle. (Aotovost, da bom spal čez pol ure že v svoji postelji, mi je vlivala neverjetno moč v mišice.
Pred hišo sem odslovil vojaka.
Devet aeroplanov v bojni poziciji.
----		
Razne /	vesti iz Slov	enije. j
opazil in njegovo trdno spanje sem nega žvižga v temno noč .sem začu-cenil na dva litra pristnega vi pav-'til, da me bole vsi kasti. Krst, bo-ca. Zakašljal sem. Keber se nitij trinja, težki zaboji in še težji kov-zganil ni. Moja cenitev se je zvišala čegi, naj>olnjeni z opremami dveh, za pol litra. Prevrnil sera edini j za možitev že godnih hčera in nju-stol, ki je padel ropota je na tla. ne, za možitev še godne matere-
Kebcr je globoko za&nrčal. Svoj prejšnji cenitvi sem dodal še pol litra. Prijel sem prijatelja za ramo ter ga stresel. Obrnil se je in smrčal dalje. Sv jo cenitev sem popolnoma izpremenil ter zamenjal tri litre vina s tremi četrtinkami slivovke, še posebno, ko sem opazil tik pritlične postelje steklenico s poveznjenim kozarčkom na vratu. Edino ta steklenico mi more razjas niti položaj. V svoji nerodnosti sem pa trknil s kozarčkom komaj slišno ob steklenico, in glej čudo! Kar se ni posrečilo zapiranju vrat, mojemu kašlju, ropotu padajočega stola, niti mojemu aktivnem po-sezanju v Kebrovo telesno pro-sotst, to je dosegel kozarček. Keber se je hipoma vndigml, sedel na posteljo in bulil a sivimi očmi vame. da me je bilo že strah.
"Temeljit« si mora! snoči namočiti svoje grlo, pri odprtih vratih si legel in zaspal. Nisi-le se bal, da te poseti kak nepridiprav?Tt
"To se je tudi zgodilo! V resnici si prišel par ur prezgodaj. Sicer pa še vedno ne vem, -bdim-li ali sanjam. Toda ne! T« živalica, ki leze po mojem rokavu, isprienje jasno, da sem spal v vojašnici, pa tudi sanje niso nikoli tako fantastične. Sedi, pokrepčaj se in posm-šaj mojo odisejo!"
Prijateljeva namigavanja o vojašnici in odiseji so vzbudila mojo radovednost. V srcu se mga sicer prosil odpuščanja, da sem njegovo spanje oto taki pozni uri pripisoval vplivu alkohola, istočasno sem ga pa tudi zavidal za njegov nočni, meni še neznan, a vsekakor zanimiv dogode^
"Včeraj popolne sem si iz bli-
vdove, so biii zame preveliki napori.
Vračajoč se domov, sem srečal dolgo vrsto t renski h voz, ki so se posluževali zaradi bližine sovražne fronte nočne teme. Kakor bi bila vzrastla iz ta L sta se past a vila dva vojaka pred me, zaprla mi pot in me vprašala po dovoljenju. Seveda nisem imel nikakega dovoije-
Da boš vedel, takoj po kosilu grem po potrebno dovoljenje, brez katerega nc napravim niti koraka, in hišni ključ .si privežem okrog pasu!
Poročnik — v tem Času je bil gotovo povišan v nadporočnika, česar pa Tilsem opazil vsled prevelike utrujenosti — se je začudil. Katočil mi je kozarec konjaka-in ine povabli na črno kavo, katera nama je kmalu nato prinesel njegov sluga.
"Ker vas ne bi rad še enkrat nadlegoval, prosim gospod poročnik, da mi dovolite v tukajšnjem zapo'ru na trdi. klopi par ur počitka! Ne morem več naprej.*' , Ugodil je moji skromni, a umlji-j vi 'želji, in zaspal sem, ko je pri-
na. Morilec je-oropal samo 25 dinarjev, ki jih je vzel iz omare v sobi.
Glavno vrednost, hranilno knji-
kjer kri.
sem prelival mojo junaško
ki so jo našli prislonjepo ob po-Odpreti sem hotel vežna vrata, to-.stelji, na kateri je ležala umorje-da glej, ključa ni v hlačnih žepih, " ~ niti v telovniku, pa tudi ne v suknji.
Iskal sem in iskal, pa brez uspeha. Kaj sedaj ? Koga iz hiše naj prikličem? V (prvem nadstropju sem stanoval sam, v drugem hišna gospodinja. Pritličje prazno. Od te strani torej ni rešitve.
Moje spremstvo je bilo že izginilo v stransko ulico. Tudi odtod nofbene rešiteve!
Najraje bi legel na cestni tlak in zaspal.
Straža se je bližala. Gotovo se vračata moja prejšnja spremljevalca.
"Halt!" Ne, bila je to že tretja straža. Tako mehak sem posta L, da bi sledil straži celo do vislic, samo blizu bi morale biti, blizu, zelo blizu.---
Grozen umor pri Brežicah. j žico za 1900 Din. in 400 Din. go-27. maja so našli v Zverinjaku tovine ni našel, ker je bila skrita pri Brežicah, občina Artiče, 70-let-jv slamnjači postelje, na kateri so no užitkarico. vdovo Ano Kopinc našli umorjenko. Umor je bil izvr-umorjeno v njenem stanovanju, šen ponoči, morda okrog polnoči, Imela je pet smrtnih ran na glavi, ker so našli zjutraj umorjenko ie vratu in na rokah. Udarci so bili otrpfoelo.
prizadeti s težko drvarsko sekiro, Našla jo je ob 7. zjutraj njena
"Pri jelenu" so odpirali, ko sem šel mimo. Bolj iz navade kakor iz potrebe, sem vstopil. Še v.se prazno. V kuhinji je omivala krožnike brhka dekla. Zastrl sem ji z rokami oči ter čakal, da ugane pored-neža. Ni me sicer uganila, pač pa ugnala in sicer z mokro zaušnico v spremstvu psovke: Norec!
Ko me je opazlia, je obžalovala svojo neprejnišljeno naglico ter me
postrežnica Frančiška Glogovšek, ki je dobila ob svojem prihodu vrata odprta.
Smrtna kosa.
V Dragem polju, občina Sv. Jurij ob Taboru je umrl posestnik Fra nc Kovač v 90. letu starosti. Pokojnik je bil vedno naprednjak, vzoren gospodar, ter je oče Jc-sipa Kovača, tržnega organa ljubljanske mestne občine.
— V Mokronogu je umrl Peter Strel, trgovec in posestnik.
* t>
Velika globa sa tihotapstvo s s harinom.
Neža Ljubej iz Maribora je bila zasačena, ko je nedavno iz Avstri-. je vtihotapila v Zagreb večjo ko-prosila oipUščanja; v *vojo obram-,]irmo saharina. Zagrebška carinar-bo je navedla, da me je imela za nic0 jo je obsodila na globo 300 ti-natakarja, ki prihaja neslišno vsa- 8oi: dinarjev, a vslučaju neiztirlji-ko jutro v kuhinja in ji pokriva o-|vosti na flvp ipt; zanora či z rokama. "Star norce vrhu tega še poročen, kakor
j vosti na dve leti zapora
zvedela!" se je jezila, jaz sem se'
pa molče odstranil."--
"Tekom dvanajstih uri si prejel torej ognjeni krst in ognjeno birmo," sem omenil. "Ce želiš birm-skega botra, razpolagaj z mano. to-
je in^ v zadnjem času so oblasti izsle-sem diie več tihotapcev s saharinom
na podlagi medsebojnega denun-ciranja tihotapeev samih.
Divji prašiči na Pohorju.
Kakor poročajo s Pohorja, se je na Rdečem bregu v lovišču Veko-
da pod istimi pogoji kakor pri kr- slava Godea vršil te dni lov na div_ stu Stroške plačaš ti."	| je pražtfe. Godec je ustrelil dve
"Čudna navada je tiv na fron- lanski svinji (ena težka 85, druga ti. Jaz nasj sprejmem zakramente, pa 75 kg) in eno prase, staro pri-
nja pri sebi, saj si nisem mislil,'svetila jutranja zora skozi malo, da bom hodil v polnočnih urah še zamreženo okno, visoko gori pod
stropom, v samotno eelico.
/
Na lesenem ležišču se je pa nato odigraval mehaničen proces, ki se da predočiti s paralelogramom
ime ogledal sovražne izstrelke, ki
' - - - " v - .-.rs- 4.'.
po mestnih ulicah
Predpisi so predpisi! Moral sem z vojakoma. Kam? Sam nisem vedel. Molče smo korakali mimo tre-na, vozniki so gledali za nami. Povem ti, da ni prijetno hoditi v tem- siL K*7^™ komponente različne ni noči po temnih ulicah s takim! vellkostl ~ €no teh komponent si spremstvom! Edina tolažba mi je.Vldel kziti ^ P° mojem rokavu bila. da me ni videlo in gledalo ~	od različnih strani
nobeno prijateljevo oko.	lna m°je	I**ledi-
Zli slučaj je nanesel, da je bil ca teh Sll> lzražena z diagonalo, poveljnik straže nastanjen na na-|mo Je vzdi^aa-sprotni strani mesta! Že tako je' Poslovi1 -^m se od prijaznega dolga pot do domobranske vojašni- Po^&a in zapustil vojašnico, ce. Ker pa vojak^ h ista znala prave poti — zapomnila sta si bila samo gotove posebnosti ulic, ki seveda niso vo<$l_e naravnofct Jt Cilju — sta razdaljo še podvojila.
V stražnici je sedel mlad poročnik in pisal. Povedal sem mu odkritosrčno vse, zamolčal sem samo rozoljo in maraskin, ker ju prištevam k ženskim- pijačam. Uradniška legitimaeije me ^ siednjič popolnoma rešila iz nepri j lenega položaja. Bil sefti prost!
Po najkrajši poti sem hitel proti domu. V duhu sem že zaklenil za saibo vrata, obesil klobuk, odložil suknjo na stol, sezul se in legel, oziroma padel na primitivno, tfdo,
a vendar tako z&željeno poste —--
"Halt!** —— Dva vojaka.
drugi naj po uživajo milosti in dobrote. Ne boš, Jaka!"
"Motiš se, dragi Keber, taka na. vada še ne vlada na fronti, mi jo komaj vpeljujemo in ti imaš pri tem še največ zaslug, ker mika tvoj hvalevredni zgled. Še nekaj! Ali naj si kot tvoj eventualni biograf zapomnim tudi kraj in čas tvoje ognjene birme? Mogoče tvori z življenju velikih mož taka birma posebno poglavje?"
"Molči in ne čvekaj neumnosti! Nalij si raje ter pij!**
bližno šest tednov, sosed KarUič-nik pa eno prase, dočim je eno prase pes živo vlovil. Ušel pa je merjasec z desetimi prasci.
Deček utonil.
Dvanajstletnega Jurja Rahnefa iz Ihanar, delavčevega sina je že šest let starega napadala božjast, včasi tudi po desetkrat na dan. Dne 21. maja je šel opoldne za kratek čas od doma, češ da gre gledat novi most čez Bistrico, od koder ga ni bilo več nazaj. Po
Veš, dragi Keber, dekla "pri dolgem iskanju ga je 'končno na-
Jelenu" se ni motila, ko te je imela za natakarja. Tvoj nasvet kaže, da imaš dobro srce do svojih gostov."
"Sedaj pa h kosilu! Vražji ro-_____ _________
zoljo! Še vedno se mi sprijemlje del v vodo in utonil, jezik neba —'*
"-r- česar pa nisem opazil tekom tvojega pripovedovanja."
šel njegov oče drugi dan utopljenega v Bistrici v vodi, ki ga je nesla kake 3 km naprej «koro do vasi Beri če vo. Dečka je bržkone na mostu vrgla božjast, nakar je pa
-T—
NAJVEČJA KUMARA NA SVETU
Kumara, ki jo drfi deklica na sliki, je dolga 52 incet.
I sele tedaj, ko je bila vsa hiša v plamenu. K sreči je imela še toliko prisotnosti duha, da se je z ma-
Litijo kuše
kovine. Tam živi 65-letni mlinar, gi ima za svoje bližnje sosede ma-
lo traf iko. Ker mu je zaloga tobaka že pošla, je odšel v soboto dne 21. maja v.bližnjo Litijo, kjer si je nabavil v glavni trafiki potreb^ no. Isti čas je kupoval v trafiki tudi neki tujec cigarete. Videt je, kako je plačeval Janez Avbelj, kot je ime mlinarjy iz Mačkovne, 150 Din. svoje račun in da mu je ostalo še nekaj nad tisoč dinarjev. .
Ko je opravil Atbelj vsa svoja pota, je odšel v gostilno, kjer se mu je pridružil omenjeni tujec. Med obema.se je razvil pogovor m
ko je vstal Avbelj. z.namenom, cTa odide domov, se mu j'e prJdrnliV
še njegov sopivee, češ, <3a~ima tu-j Škem zakonsko zaščito.
•Zastopniki kateri s« pooblaščen! na* birati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". •
CALIFORNIA Fontana, A. Hoeherar. San Francisco, Jacob Lansln.
COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Culls, John Germ, Fr. Janesb, A. SaftiC. Salida, I.ouls Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Frank* Zupančič.
ILLINOIS Aurora, J. Verblch. Chicagu: Joseph Blish, J, BerCič, Mrs. F. Laurich.
Cieero, J. Fabian.
di v tistem kraju svoj posel.	Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch,
Zavila sta že z jrlavne ceste na J" Za,Gtel' John Kren, Joseph Ilrovat.
stransko pot. ko je tujec naenkrat ' *f J- Spelich. • , 1 , V , , , • , • -	Maseoutih, Frank August In.
iz\ lekel dolg kuhinjski noz ter po- North Chicago, Anton Kobal.
drl;AyMja na,tla. Nato mu je iztr-| Springfield, Matija Barborich.
gal denarnico ter zbežal z njo v Summit, J. Horrath. „ t	. 0 . . .... I Waukegan, Frank PetkovSek.
gozd smeri proti Savi. Avbelj je'
KANSAS
Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Repovž. MARYLAND Steyer, J. černe. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN
F. Kube.
Barich. Ant. Janezh-h.
MINNESOTA
I Chisholm, Frank Gouže. A. Panlan. Ely. Jos. J. Pesbel. Eveleth, Louis Gou2e. Gilbert, Louis Vessel. Hibbing, John PovSe.
Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, Gregor Zobec. Washoe, L. Champa. NEBRASKA
Omaha, p. Broderlck. NEW YORK
Gowanda. Karl Sternisba. % Little Falls, Frank Masle. OHIO
Barberion, John Balant. Cleveland. Anton Bobek, Charles Karlin^er, lyouis Kudman, Anton Slm-eich. Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. KumSe. Niles, Frank Kogovgek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton KikelJ. OREGON
Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brougfaton, Anton Ipavee. Claridge, Fr. Tusliar. A. Jerina. Conemaugh, J. Brezovec, J. Pike, V. Rovanšek.
Crafton, Fr. Machek.
Export, G. PreviC, Louis Supančič, A. Skerlj.
Forest City, Math. Kamin. Farreli, Jerry Okoru. Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renchack.
Irtvin, Mike Paushek. Johnstown, John Polane, Martin Ko. roshetz. Kraju, Ant. TauielJ. Luzerne, Anton Osolnik. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žust. Moon Ron, Fr. Podmiisek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh in U. Jakobich, J. Germ, J. Pogafar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren.
Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer.
West Newton, Joseph J oran. Willock, J. PeterneL	|
UTAH
Helper, Fr. Krebs.	" " "7
WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Joa.
Koren.
Kacine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Ixmis Tancher. Diamond vIIle, A. Z. Arko.
POTOVALNI ZASTOPNIKI
M. Pogorele. J. Čeme.
sicer klical na pomoč, toda kraj naipada je bil v samoti. Napadenec je imel sicer pri sebi revolver, a brez patron.
Ko je prišel ves prestrašeni Avbelj domov, je odposlal svojega sina in hlapca.na zasledovanje tuj-j Calumet, M. ca. Ker so domnevali, da je ropar Detroit» J-bržkone krenil k bližnji železniški postaji na Savo, je odšel sin tja, a se je par minut pred njim večerni vlak že odpeljal proti Zidanemu mostu.	^
Napadalca zasleduje sedaj žan-darmerija.
Velik požar v Starem trgu pri Črnomlju.
21. maja je naenkrat izbruhnil ogenj v hiši gostilničarja Butala v Starem trgu pri Črnomlju. O-genj se je razširil s silno brzino. V desetih minutah je bila v plamenu vsa bližnja okolica. Pogorelo je do tal 16 poslopij, med njimi 0 hiš. Zgorelo je tudi poštno poslopje. V zadnjem trenotku je poštari-ca rešila z življensko nevarnostjo poštne listine in denar. Poštarico so morali -pri njenem požrtvoval nem delu orožniki s silo odvesti iz hiše, da se ni ponesrečila v plamenih. Pogorelci niso rešili ničesar in je škoda ogromna. Pogoreli so vsi poljski pridelki in tudi živina.
En sam posestnik ima škode nad pol milijona dinarjev. Človeških žrtev ni.
Na pomoč so prihitele štiri požarne brambe, ki pa niso mogle dosti pomagati radi pomanjkanja vode, ker je Kolpa preoddaljena. Izi^ied pogorelcev so bili zavarovani le nekateri. Na mesto požara sta prihitela tudi sreski poglavar
Črnomlja ter poštni inšpektor V, Kos. 1
Požar v Ihanu.
21. maja je izbruhnil požar pri posestniku Janezu Štiftarju v Ihanu pri Domžalah in mu v par urah upepelil lrišo ter gospodarsko poslopje z. vsem inventarjem. Razen tega mu je pogorelo Četvero govedi in 2 prašiča.
V liiši sta bila zvečer 70-letna eva mati in 9-letni
Šiftarjev sin. Starka je zapazila požar
)- , »
Š t i f ta r j jev sin.
Dili A t O/
tijo je gotovo znana vasica Cir-'lim vnukom rešila skozi plamen, še, ki leži v dolinic^ pot cika Mac- pri, čemer je dobila na rokah in
no^ah precejšnje opekline.
Hiša je bila s slamo Icrita. je stala, na samoti, vsled česar niSo mogli ničesar rešiti.
Kako je nastal požar, ni pojasnjeno. Bržkone so se vnele saje, ker je bilo poslopje staro in okajeno. Štiftar trpi veliko škodo, zavarovan pa .je bil le za borih —
Angleški parlament
je z 275 proti 120 glasov sprejel določbo, po kateri bodo zaščiteni vsi,- ki ee ne bi hoteli udeležiti ne zakonitih strajkov. Z drugimi besedami s^ pravi to/ha bodo stav-k<£cazi odslej uživalir na Angle-
Nezaupniea proti pruski vladi,
ki so ji predlagali nemški nacionalisti, je bila od pruskega dežel-nega zbora zavrnjena. (Na čelu praske vlada je socijalni demokrat Braun).
de



f . ^ ,

• .•: f-. M. s
| pmp^p • "s---" gp ■

- V'""'. - gfl^p Š gŠSp ' -
*
GLAS NARODA, 7. JUN. 1927
LBDHI VALOVI
Napisal:
IVAN TUEOENJEV
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
STANJE RAČUNOV
iu
(Nadaljevanje.)
z dne 31. maja 1927.
IMETJA: Gotovina in iiAetja
pri bankah ............................$	24.368.77
Vrednostni papirji ................................SfiS.oSP.iM
Posojila ........................................................................99,282.31
Narastle obresti ............................................5,952.63
Druga imetja .................................2.744.74
Tak nagovor spada sicer pravzaprav med neposredne dolžnosti takozvane "nepristranske priče", a ker te ni bilo. prepušča on, gospod Cippatola, rad to čast svojemu tovarišu. Pantaleone, ki se je že itak umaknil tako^laleč med grmovje, da ni mogel več videti ža-j ljivca, ni mogel razumeti nobene besede govora gospoda Riehterja.l
—	a naekrat se je vzravnal, hitro .stopil naprej, zarjul, se udaril 3 pestmi po prsih ter zakričal v svoji mešanici jezikov:	I
—	Alala, taka beštijalnost! — Taka mlada <lva človeka kot ta f
—	in se hočeta tolči * Zakaj f Che diavolo? Andate a časa!
—	Jaz ne želim nikake sprave, — je hitro rekel Sanin.
—	Jaz tudi ne. — je rekel njegov nasprotnik.
—	Torej zakličite: — Ena, dve. tri! — je rekel Tisto zmedenemu Pantaleonn.
Ta je takoj izginil za grm ter kričal od tam skrivljen, s krčevito zaprtimi očmi, vstran obrnjeno glavo ter na vse grlo:
—	Una .., due ... e tre!
Sanin je ustreli prvi — ter ni zadel. Ivroglja je udarila ^ deblo, Iiaron von Donliof je ustrelil takoj za njim. a namenoma v zrak.
Nastopil je napet molk. Nikdo se ni premaknil z mesta. Pantaleone je nalahko zastokal.
—	Ali nadaljujeva .' — je vprašal Donhof.
—	Zakaj -te streljali v zrak? — je vprašal Sanin.
—	To vas prav nič ne brijra.
—	Ali hočete oddali tudi drujri strel v zrak? — je vprašal zopet Sanin.
—	Mogoče, ne vem.
—	Prosim vas, gospoda moja; dvobojevnikoma ni dovoljeno govoriti med si-boj. To je proti vsem j še prave gotovosti, (la bo ta sklep predpisom.	j tudi držal, kajti Rusija ga ni pri-
■]:iz •%(• odpovem drugemu strelu, — je rekel Sanin ter vrgel j znala in celo izjavlja ob vsaki pri-
BREMENA:
Glavnica ....................................$
Prebitek ....................*..............
Nerazdeljen dobiček ..................
Posebne rezerve ........................
VLOGE .......................................
Lastne menice in
garancije ..............................
Na rustle obresti
za vloge ................................
100.000.00 50.000.00 18,992.2.*) 14,298.75 790.457.05
23,000.00
5.100.00
.$1.001.938.09
$1,001,938.09
jir^taiparniltov - Stripping Hmm
Po konferenci v Jahimovu.
Ko je Mussolini po dolgem či-J Tudi spletke s tiranskim pak-su končno pripoznal takozvani be- tom ves svet pravilno ocenjuje, sarabski protokol, je zavladal: v!enako koketovanja z Madžari, zato pa je pričakoval od konference Male antante, da primerno odgovori in da razumeti tudi gospodu Mussoliniju. da so njegove spletke spregledane in da bodo brez zaželjervga uspeha. Vsi vemo. kaj
vsej Romuniji nepopisno veselje. To je razumljivo in ] »o vse m naravno. Nikdar si Romuni niti v šali pa h niso upali do Odese. Tiidi potem, ko je poslaniška konferenca je posegel von Riehter vmes. —[priznala Besarabijo Romuniji, ni
pištolo v travo.
—	Tudi jaz nimam namena nadaljevati dvoboj. — je vzkliknil Donhof ter vrgel pištolo vstran.
Pričel se je premikati na svojem prostoru semintja iii konečno je iztegnil, obotavljaj«' se. svojo roko. Sanin je stopil hitro k njemu ter mu kreko stisnil roko. Oba mlada človeka sta se smehljaje ozrla drug v drugega in oba sta globoko zardela.
—	lira vi, hravi! — je zatulil naenkrat Pantaleone kot blazen ter se prikazal izza grma. Zdravnik, ki je sedel na strani na nekem .štoru, je takoj vstal, izlil vodo iz vrča ter odšel počasi proti robu gozda.
—	Časti zadoščeno in dvoboj je končan. — je proglasil gospod von Rili ter.
—	Fuori! — je zaklieal Pantaleone v starem spominu iz polnega grla.
*
Ko je izmenjal s častniki poslovilni pozdrav ter sedel v voz. ni čutil Sanin v celem svojem bistvu sicer nobenega voselja. a gotovo olajšanje, kot po posrečeni operaciji. Še nadaljni občutek pa se je pričel gibati v njem, < hčutek. ki se je zelo bližal sramu... Dvoboj, v katerem je ravnokar igral svojo vlogo, se mu je zdel slepilo, vnaprej dogovorjena formalnost, navadna oficirska ali dijaška burka. Pri tem je mislil na flegmatičnega zdravnika, na njegov smehljaj, skoro zaničevalen, ko je videl oba nasprotnika priti, skoro priročno, iz gozda. In nato. ko je Pantaleone izplačal istemu gospodu zdravniku določene štiri dukate... Ne, lepo ni bilo to...
Da, Sanin se je sramoval nekoliko, — a vendar: — kaj drugega je mogel storiti? On vendar ni mofcrel pustiti nekaznovane nesramnosti mladega častnika. Ali je uiogel storiti tako kot Kluber? Zavzet se je za Gemmo ter jo branil. Gotovo, gotovo! In vendar je čutil izrazito luinlobnost, njegova vest mu ni dala miru in sramoval se je.
Mrsto tega pa je trinmfiral Pantleone! Neizmeren ponos se ga je naenkrat lotil. Zmagoslavni general, ki se vrača domov iz dobljene bitke, bi ne mogel zreti krog >ebe z večjim samozadovoljstvom. Obnašanje Sanina tekom dvoboja ga je napolnilo z radostjo. Imenoval ga je junaka ter ni hotel ničesar vedeti o njegovih svarilih in relo prošnjah. Primerjal ga je s kipom iz mramorja ali medi. — s kipom Ivointurja v Don Juanu. Glede samega sebe je priznal, da ic občutil neko vrste zadrego, "a jaz sem vendar umetnik. — je rekel.
ter imam nervozno naravo. -Taz nisem sin zasneženih polja in granitnih -1--1"
so v Italiji po besarabskem pripo-znanju pričakovali, namreč, da bo s tem Mali antanti konec in da ima lliki. da si Besarabijo zopet vzame'Italija na vzhodu Jugoslavije
z orožjem. Vse države še niso pri-' znale tistega protokola, celo Jugoslavija je bila vedno prav hladna v tem pogledu. Zato pa je nenadno priznanje od strani Italije zbudilo v Romuniji res veliko veselje.
Takoj pa je bilo vsemu svetu jasno, da je Italija zasle«lovala pri tem diplomatskem činu posebne namene, in sicer nedvomno proti Jugoslaviji, povsem v znane ob-kroževalne nakane, da bi Jugoslavija imela okrog sebe same sovražnike ali vsaj nezanesljive sosede. In res je. le priznajmo si. da smo
močnega zaveznika : Ne varajmo se: to bi se bilo tudi zgodilo. «la ni Mussolini napravil neumnosti z Madžari.
Mangiando viene 1' appetito, — pravijo Italijani, a Mussolini ima prav velik a petit, kajti pozablja na drugi isto tako resničen italijanski pregovor: Chi troppo ab-braccia. nulla strige (kdor preveč objema, nič ne stisne).
Velik pozitiven uspeh te konference v Jahimovu je torej, da Mala antanta ne le ni razpadla, marveč da je tako krepka, da je zavest
zveze treh držav v sredi Evrope tako neprijazno ost tudi vsi s skrb- takQ zdraTa da so se vsi trije mi-
jo občutili. Minul«> nas je tudi vsejnistri p0VzpeH do krilate izjave,
zaupanje do
skrbjo smo
Italije v naši soseščini.
Iz Jugoslavije,
"V Jugoslaviji je lepo živeti!"
Mladi Madžar Atila Kerenvi je pre«l leti sklenil, da prepotuje peš ves svet. Prišel je v Jugoslavijo, a tu se mu je tako dopadlo, <la je nadaljno potovanje po svetu prekinil iu začel veselo živeti po raznih krajih Jugoslavije. Povsod na kmetih je užival veliko gostoljubje seljakov. naučil se je prav dobro srbski. Zabaval je seljake. a jim obenem prodajal igralne karte. Na svojem potovanju po Jugoslaviji se je seznanil tudi z mlado pustolovko, doma iz Zagreba. Potovala sta po Slavoniji do Beogra-ba in od tam dalje v smeri proti j Kosovski Mitroviei. Tu je mladij K>renyi predstavljal svojo znanko k-ot ženo in govoril napram o-j blastem. da potuje okoli sveta in jim karal tudi dokumente. Poli-' cijskemu pisarju v Mitroviei ni šlo v glavo, da vodi pot okoli sveta ravno skozi Kosovsko Mitrovieo.
S. junija: Berengaria. Cherbourg.
9. junija: Deutscfiland, Cherbourg-, Hamburg:
10.	junija:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
11.	junija:
Leviathan. Cherbourg; Franc«. — Havre; Homeric, Cherbourg: Volen dam. Boulogne-sur-ller in Rotterdam
15.	Junija:
Uauretania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen.
16.	Junija:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
18. junija:
Muenchen, Cherbourg, Bremen; O-lympic. Cherbourg.
21.	junija:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
22.	Junija:
Aquitania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen.
23.	junija:
Pres. Wilson, Trst (Skupni lalet); Hamburg. Chtrbourg, Hamburg.
25. junija:
New Amsterdam, Boulogne-sur-Mer, Rotterdam; I'aris, Havre; Majestic, Cherbourg.
29.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
30.	junija: Westphalia, Hamburg.
2. Julija:
Leviathan, Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; lie de France, Havre t Skupni izlet); Homeric. Cher-
bourg; Rotterdam.
Rotterdam.
Bo^logne-sur-Mer.
6. julija:
Mauritania, Cherbourg; Columbus Cherbourg, Bremen; Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. 7. Julija: Martha Washington, Trst.
9. julija:
Aquitania. Cherbourg; France, Havre; Olympic. Cherbourg.
12. Julija:
Berlin, Cherbourg. Bremen; Tbu-ring>a. Hamburg.
Washington, Cherbourg.
13.	Julija: George
BrerOen.
14.	Julija:
Xew York. Cherbourg, Hamburg.
16. Julija:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen: Parte, Havre; Majestic. Cherbourg.
20.	Julija: Bereng:iria, Cherbourg.
21.	julija:
Muenchen, Cherbourg, Bremen: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija:
Homeric, Cherbourg
27.	julija:
Mauretania, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
28.	junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
1. avgusta:
Aquitania, Cherl»oTirg: Leviathan, Cherbourg: l!.r de France, Havre; Olympic, Ch'.-rbourg.


pub"
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnlklh:
FRANCE — 11. junija; 9. julija PARIS — 25. junija; 16. julija
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cen*.
Zajamčlte si prostor za prvo vožnjo novega velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
VpraSaJte kateregakoli pooblaSčenegra agenta aH:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
Madžar Kerenvi je pričel svoje potovanje v Nemčiji leta 1925 ter je dospel v Beograd leta 1927. Iz Beograda so mladega Madžara od-{ronskim potom poslali na Madžar-
Malc antante in s
e amanre in s . . ako w Male antante še ne bi-ledali daljno deloj]o da bi -n trebalo jzmisliti.
Ta izrek spominja na znani in Toda Romuni so se le prekmalu' tolikokrat citovani izrek očeta Pa-zbudili iz omotičnih sanjarij itali-}]ar.i— - da: ako bi Avstrije ne janskega prijateljstva. Mussolini bi]0 treba.o bi jo ustanoviti. Oba
je hotel biti premoder v svojih spletkah proti nam in je menil, da naj za Romuni pride Madžarska na vrsto, da bo ta stal večino z Da-moklejevim mečem na naši severni meji. Poklical je Betlilena v Rim iu sklenil ž njim zmuie pogodbe prijateljstva, ali k sreči pri tem delu ni pomislil, da je s tem v živo zadel Romunijo samo. Ta se jpejah take Nemčije je morala strezniti in zavesti se resnosti položaja, ki jo naravnost sili v zvestobo Mali antanti.
ta dva izreka krijeta isto veliko resnico, vsak za svojo dobo ali skoro za povsem enake interese. Palaekv je vodel nevarnosti za svoj narod sredi Evrope, kjer raste nova silna Nemčija. V taki Nemčiji bi moral češki narod izginiti s površja. Enako bi bilo z drugimi- malimi slovanskimi narodi v
Dal ju je aretirati in odpeljati v ^ko, njegdvo prijateljico pa v Za Beograd, da ju od tam izženejo v n-reb.
domovinsko občino.	| Zagrebčanka jo bila tega vesela.
Pred beograjsko mestno upravo ker se je rešila večnega potovanja je mladi Madar Kerenvi izjavil iz kraja v kraj. Naveličala se je tu-odkrito in prostodušno, da je epu- di skit al ca Kerenvia. stil potovanje okoli sveta, ker je
uvidel. da se v Jugoslaviji da prav	. .	,	.
lepo živeti s prodajanjem kart.|P***aj«a za skle™tev trgovinske Med drugim je omenil: 4,Tu živi
najboljši narodna svetu. Da mi ni ta narod izkazoval tolikege gostoljubja. ja/. bi bil že davno nekje v Tndiji. Hotel sem prepotovati vso lepo Jugoslavijo".
Z zelo težkim srcem je Kerenvi odgovarjala na vprašanje, če je njegova sopotnica v resnici prava žena. Nekoliko se je zamislil in nato odgovoril: "Ni poročena. Našel sem jo v Zagrebu ter jo nagovoril. da naj gre z menoj na pot Pa tudi ostale evropske države okoli sveta, ker je težko iti sam na
pogodbe
med Francijo in Nemčijo bodo v kratkem obnovljena. Pogajanja se bodo vršila v Berlinu.
DIREKTNA l'OT v JUGOSLAVIJO
COSUL1CH
LINE
[Hitro ln ceno žeiez. potovanj® v domače mesto. Vozni listki I za drugi, medrazredni drugi in tretji razred se dobe do SuSaka prekrt Trsta brez nadaljnih stroškov, do Slo-I v»-nije pa fl f.0 več. Prevoz preko morja vedno cenen.
PRESIDENTE WILSON
23. Junija — 5. avgusta MARTHA WASHINGTON 7. Julija — 30. avgusta |Zni?ane cene za tja in nazaj. Splošni podatki v vseh lokalnih potnifikih [uradih ali pri: PHELPS BROS. &. Co. 2 WEST STREET.	NEW YORK
Agitirajie za "Glas Xarr,da", največji slovenski dnevnik v Ameriki
niso podcenjevale mogočnosti Nemčije v evropskem koncertu.
kal an in ni
vedel, kako naj ukroti tega podivjanega umetnika.
Skoro na istem mestu deželne ceste, kjer je pred dvema urama dohitel Emila, je skočil slednji zopet izza nekega drevesa ter planil 7 veselim vriskanjem in mahajoč s čepico, naravnost proti vozu, pri čemur je prišel -koro pod kolesa. Ne da bi počakal na trenutek. da ho kočija ž ustavil voz. je splezal preko zaprtih vrat voza in njegovi pogledi so se zapičili v obraz Sanina.
—	Vi živite, vi niste ranjeni! — je ponavljal zopet in zopet. — Oprostite, jaz s,, nisem pokoril ter se nisem vrnil v Frankfurt... Nisem mogel storiti tega... Čakal sem tukaj na vas... Povejte, kako je potekla stvar. Vi... vi ste ga usmrtili?
Le z največjim naporom se je posrečilo Saninn pomiriti Emila ter ga potisniti nazaj na njegov sedež.
Zelo podrobno in z velikim veseljem je poročal tedaj Pantaleone glede vseh podrobnosti dvoboja. Dvignil se je celo s svojega sedeža ter se postavil v pozicijo, oponašajoč pri tem Sanina.
Emil pa je pozorno poslušal ter prekinil poročilo sempatam s kakim vzklikom ali pa so dvignil da hitro poljubi svojega junaškega prijatelja.
Kolesa so zaropotala na frankfurtskem tlaku in voz se je konečno ustavil pred gostilno Sanina.
V spremstvu svojih dveh tovarišev je šel po stopnjicah do drugega nadstropja navzgor, ko so mu prišli iz temnega hodnika nasproti nagli koraki ženske. Njen obraz je bil pokrit s pajčolanom. Pred Saninom je obstala, se stresla, globoko vzdihnila ter zbežala r:a cesto, - kjer je izginna v veliko začudenje natakarja, ki je spo-Čil, da je dama več kot eno uro čakala na povratek inozemea. Če, rav je hitro švignila mimo niega, je Sanin vendar lahko spoznal femmo. Spoznal je njene krasne t>ei pod gosto srilo.
—	Ali je vedela gospodična Gemma... je pričela z nezadovolj. in* glasom v in nemškem jeziku proti Emilu in Paintaleonu, ki sta 1 tik za njim.
il je zardel ter prišel v zadrego. ' -- f
(Dalje prihodnjič.} { 1
V tem znamenju je prišlo do Mto S(> smatrale obstoj Avstrije konference v Jahimovu in do takojZa ,mjno potrebo v ohranitev ta-lepega uspeha, s katerim smo po-^ozvanega ravnotežja, polnoma zadovoljni. Naše časopis-r^vr(>pske velesj]e so
je je objavilo vse potrebne vesti iz Jahmimova in komentare, ki so za nas razveseljivi. Samo par misli naj še dodamo.
— Dr. Beneš je — brez dvoma sporazumno z zastopnikoma Ro-
Tudi ostale bile prepriča ne, da bi Avstrijo trebalo usta noviti, ako bi je še ne bilo.
Ob vsaki možni priliki so evrop ske velesile uvaževale to veliko — resnico, ki se je zdela neomajna. Celo med svetovno vojno je vlada-
ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO.
D. F. J. Kern bo vkratkem izda ANGLEŠKO-SLO VENSKO BERILO. Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, | kratko slovnico, uvrščeno meti pogovori in članki ter kratek slovar.i ki bo obsegal 1700 angleških in ka-j kih 2000 slovenskih besed. Knjiga) pogojev vsled skrbi za sam obstoj-bo opremljena z lepimi slikami terj
tako daljno pot'
češkega in našega naroda, ki imata danes druga pota v varstvo svoje bodočnosti.
Namesto stare Avstrije je stopila Mala antanta. In danes prihajajo podobne težnje za razširitev,
muunije in Jugoslavije — izrekelisto prepričanje, in baš zato je krilate besede; da: ako bi Male bilo tako težavno delo Masarvka, antante še ne bilo, da bi jo treba- Beneša in jugoslovanskega odbo-lo izmisliti. Romunski minister je ra v tujini, da bi prepričali Angle isto misel z istimi besedam ponovil. oziroma potrdil besede dr. Beneša.
V politiki ni jemati vedna*vsake besede za suho zlato, marsikdaj se rabijo besede, da se nekaj zakrije, ali pa so le izrazi neke p-ljudnosti, ki je za bodočnost dr. Beneša in Mitilinea razumeti tako kakor so bile izgovorjene, namreč, da so vsi trije ministri resno tako mislili in da so potem, to svoje prepričanje tudi v svečani obliki dokumentirali prt 1 vsem svetom, ki je pričakoval od njih velikih dejanj. Nik^Kega dvoma ne more biti, da z malb izjemo ves kulturni svet ne simp^tizuje z današnjo eficijelno Italijo. Ako tudi. priznava zaslugo fašizma, da je odstranil nevarnost boljševiske strahovlade v Italiji in. naravnega vpliva tudi v sosednjih deželah vendar simpatij nima in jih imeti ne more viled svojih »jetod vladanja
bo pripravna tudi za otroke,, ki se bodo hoteli učiti slovensko.
Knjiga bo stala $3.00. Prodajala jo bo in naročila že sedaj sprejema
Uprava Glas Naroda,
in njeni politiki imajo oči na Bol-J82 Cortlandt St., New York City, garijo. Poljsko, eelo na Avstrijo
in Madžarsko.
ADVERTISE in GLAS NARODA
manjšine in skrajnega šovinizma.; več aktualen, ker nedostaja pred-
že in Amerikance, kako potrebno je. da se Avstrija razkosa.
Pa ravno tako so biti prepričani vsi premeteni Nemci, da jim je Avstrija potrebna v interesu vsega nemškega naroda, da jim ta bolje služi nego Velika Nemčija. V tej poslednji bi ne moglo biti vezanih. na Nemce toliko Slovanov, Romunov in Madžarov, kakor jim jih na krožniku prinaša Avstrija. In videli smo vsi v svetovni vojni, koliko ne-neaaeev se je bojevalo kofceai* pod. nemško zastavo, za nemiko slavo in svetovno veljavo. Toda eno jim je bilo potrebno, namreč Nemčija m Avstrija v medsebojni ^vfczi za vse a}*čaje. In tako bi obe državi ca vse. čase igrali y Evropi prvo vijolino, da se Nemei niso preobjeli in niso strun prenapeti Prišla je zaslužena katai-strofa-in ta na vsf strani potrebna Avstrija j« razpadla.
Palackega vzklik o Avstriji ni
POSEBNA PONUDBA NAŠIM CITATEUEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
S strešico za slovenske črke č, š, i
$30.—
: oiivEK ŠAiaff Stroji so znani najbolj
% -JTRPE2NI
* • «*■	* • - r " : v. * ^
! Pisati si pisalni stroj ni njkaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
i
SLOVENiC PUBLISHING COMPANY
fit Gerifen** Street,	New York, N. Y.
Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t ■Url kraj, je potrebno, da je poo-Cen o potnih Ustih, prtljagi la dragih stvareh. Vnled naSe dolgoletna lzknSnje Vam mi Eamoremo dati najbolJSa pojasnila ln priporočamo^ vedno le prvo vratne brzoparnlke.
Tudi nedrjavljanl aamerego potovati t atari kraj, toda preakrbetl si morajo dovoljenje aH permit la Washlngtona. bodisi m eno leto aH § mesecev ln ae mora delati pro-in jo t saj en mesec med od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na seneralexa nasalnft* fikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila V veljavo SL julijn, 199« se nlkosraz veS ne pofije permit po požtl, ampak ga mora Iti iskati vsak posOae osebno, bodisi v najbllZnjl naselnV-Bkl umd aU pa ga dobi v New Toka pred odpot ova nJem. kakor kade v profinjl zaprosi. Kdor potuje v« brea dovoljenja, potuje na aro}« lastno odgevoc noat.
Kako dobiti svojce b starega kraja«
Kdor fell dobiti sorodnika aH ■vojce ls starega kraja, naj nan
prej plSe za pojasnila, b Jugoslavije bo piipušCealb v tem leta 079 priseljencev, toda polovica to kvo* te je določena ca amerfgke državljane. kf šele dobiti ten T2arf8e te
otroke od 18. do 2L leta la na m
poljedelske delavce.
AmerUW džavljanl p* tmmju dobiti sem šene in otroke do 18. teta bres da bi btU fitetl v kvoto, po. tnbao pa ja delati profinjo t
plfito nam.
FRANK SAKSE STATE ----
M COBHANOT SRr NKW
1... irtiiif n'

L.

" ■■i.' - . . / -