Politični ogled. Avstrijske dežele. Doalej še ni jasno, kaj da se kje še rodi iz ceško-nemške sprave. Toliko pa je akorej gotovo, da vzcvete kje kaj za nemške liberalce izte aprave. Najbrž poatane dr. vit. Plener minister ali že za drž. finance ali za trgovino. Ako se to izgodi, izpremeni se ob enem lice V8ej c. kr. vladi in grof Taaffe bode na čelu čiato liberalne vlade. — V drž. zboru je bilo koj v prvi aeji vprašanje, ali gre odškodnina človeku, ki so ga pri c. kr. sodniji zpoznali. da je kriv, a pozneje ae je pokazalo, da ni kriv. Pri tem jo je dr. Foregger brž mahnil zoper alov. ljudsto a g. M. Vošnjak ga je dobro zavrnil, kazaje na čudne razmere nekje v Celji. — V Gradci poatavi država novo vseučilisče w* rajta se za-nj za 800.000 fl. stroškov. Posodi jfh ji štaj. dežela. — Društvo MSudmark" je kaj veselo, kajti nek Hofmann mu je iz Lipsije poslal 10) gold. Prijateljev izpred črno-rmenih kolov treba že torej našim nacijonalcem tudi v tem društvu. — Na Ko roškem čejo z vso silo zadušiti slov. jezik in žal, da jim še pomaga v tem semtertje tudi slov. ljudstvo sarno, ker prerado verjame tujcu na sladko besedo, ne vidi pa šibe, katero skriva za hrbtom. — VBeljaku ima rSiidmark" neki veaelo življenje. to se pravi: nekaj bivjskačev nabira z lepo ali grdo udov za to društvo. — V okrajib Postojina in Ilirska Bi3trica preti ljudem huda lakota in zato jim je kranjaki dež. odbor poslal večjo irero koruze. Skorej gotovo je, da jim priskoči tudi država s kako podporo. — Pri Slovencih v Gorici še ni konec razpora, vendar pa kaže sedaj že vse na to, da ga imate obe stranki do volje, samo križ je, katera naj odjenja? — Cea. namestnik vit. Rinaldini je bil v zadnjem tednu v Gorici ter si je ogledal tamošnje šole in uradnije. — Pri dež. sodniji v Trstu sedž še gospodje, katerim mrzi do slov. jezika in Slovenec, če ima pri njej posla, naj govori njim na ljubo laški! — V Pulji so ces. namestnika vit. Rinaldinij a vzprejeli prav slovesno, posebno pri c. kr. mornarjih — Župan je v Zagrebu dr, Amruš, mož prave brv. koreniue ali teško mu bode delo, kajti veeina, iz katere je g. župan, je v mestnem zastopu sila majbna. —• Znano je, da je živo na Ogerskem pri volitvab in neredi, pretrpi in celo poboji niso redki pri njih. Valed tega predlaga sedaj vlada načrt poatave, ki jim naj to odpravi. Nam pa ae zdi, da ni sedanja večina v drž. zboru za to, da vzprejme tako postavo. Sicor pa sama postava ne atori vsega. Vunanje države. Zoper novo postavo, katero ao akovali v drž. zboru rarečne" Italije o pomožnih zavodih, je skorej vse prebivalatvo ne aamo v Rimu, ampak po celi dcželi in vendar ni upanja, da se ne vpelje. Minister Crispi in freimaurerji, ki ga tiščč naprej, čejo denarja in komu ga čejo vzeti, če ne katol. cerkvi? Vae druge varuje postava, zoper njo pa se lehko napravi nova in ta velja ! — Kaka pri jateljica je Italija naši državi, razvidi «e lehko iz tega, da pusti Ijudem celo liste v rokab, ki zagovarjajo iredento, to se pravi, naj 8e vzame Tist in celo Primorje pa južni del Tirolov Avstriji ter združi z Italijo. (Judno je le to, da naa minister, grof Kalnoky, ne zna nič za to, kar ne piše in pogovarja v zavezni državi. — Na Francoskem ne gre jim nič več po volji, kajti vsakdo miali, da daje lehko drugim postave. Tako čejo delalci letos 1. den majnika izklicati za svoj praznik ter oatati ta den brez dela. paO pa naj bodo iati den razna zborovanja delalcev! — Sedanje ministeratvo v Parizu se ne obdrži več dolgo, kajti očita ae mu, da velja pri njem denar veliko, tudi tačaa, če ne pride iz prave roke. — V Belgiji bode, kakor kaže, poalej več mirii, kajti atrike delalcev so iz večine že pri kraji in vlada gleda na to, da se njim ne atori več krivica — Po Angleakem gre govorica, da Parnell, vodja Ircev, odjenjuje ter niraa več zaupanja pri irskem ljudatvu. Bog zna. kaj je na tem resnice! — Nemški cesar, Viljem II, svari čaat-  nike ter jim naročuje, naj žive zmerno ter naj ne žalijo ljudstva, posebno ne s pohujšljivim obnašanjem. Tudi drugod bi bilo gg. častnikom na bvalo, ko bi bilo njih obnašanje lepše. — Huda jeza je pri Nemcih nad Rusijo. ker le-ta ne trpi v krajih, kjer so Nemci doma, več nemščine v uradnijab. To sicer ni prav, ali Nemci ne trpe nikjer drugega jezika poleg nemačine; kar tedaj njim ni po volji pri Rus:n, tega naj ae varujejo 8ami po drugih krajih, kjer imajo oni oblast v rokah ! — V Bolgarij i so prišli na s!ed zaroti zoper kneza Ferdinanda in več čaatnikov je bojda vsled tega že pod ključem. — V Belemgradu, glavnem meatu Srbije, a.o imeli te dni miniatra iz Črne gore v gostji in pravi se, da mož ni prišel zastonj tje. Zaveza med Črno goro in Srbijo je nfki že gotova. — Turška vlada ni brez atrahu, kaj da se izvije kje na otoku Kreta, vendar pa zatrjuje, da se ne boji ondi uataje. — V Afriki je Italijanotn sreča mila in jim je aedaj cela Abiainija v strabu ter mora kralj Menelik atoriti, kar mu veli vodja ital. armade. To ne bode dobro. — V južni Ameriki, v Braziliji, je veselje veliko, kajti predsednik ,,zjedinjenib držav", Harison kaže neko prijateljstvo do nove republike : Brazilije. Nekaj je za-njo v tem že sreee, ali vprašanje je še vendar-le precej veliko, če storč tudi druge države enako stopinjo.