teto. VI, it 265, M ISubHani, ¥ žetrtek 23, novembra $922. Posaim. It 1 D!n. ® & ' * ,-M nn—rr«r—'ir-*—— ir-- r r,— aaaeataaaaPB——mn- - —n—a —a———— IfPtEJ Glasilo Socialistične stranke JegojtavOe Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dooise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. st. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankiraite in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. > Letnik V., štev. 47. četrtkova številka „NAPREJA" izhaja kot tednik LJUDSKI 6ias esasiSffl Konaisteo-delavslce avese. Stane letno 36 — Din, mesečno 3-— Din. EME«w 1 Revolucija pod knezoškofovita vodstvom. , .Komunisti so pobijali socializem, češ, X* ie Dremalo revolucionaren. Nič niso j^^agale naše razlaee. da smo za duhov- -le naše razlage, da smo za duhov-o revolucijo, da pa ne priznavamo te-j rja ker srno proti vsakemu nasilju, ki je *. °stane reakcionarno sredstvo močnej-, aad slabejšimi. Ostali so »teroristom dni nar,i3«# Pavičeviča. člana centralnega oa .^&n, ostro obsoja koruzni socialmari-skih starinov. obenem seveda i £je je borskih ki so one sprejeli z& s ,rsl*en $a" torei laž? — »Naprej« objavlJa . ^ jjo nek sodr. F. U. o taktu v ^n^ientiko izzval zelo poučno in zaninii naj Sadrugi nai io pridno ?as_. jugoslovan* povedo tudi svoje mnenje. -]Z ceje ski invalidi so sklenili, da do* er Seda-države v Beigrad protestirat DOnoV' nji režim. — Vlada odgovorila zanj0 no interpelaciio sodr. ^vtrnševiča ne* smrtna obsodba rudarja so s® spremenljiv sklep. — Na Anfcle 7mafirala končale oarlamentame volitve. tivcev, ie lista Bonar Lawovih konservau ^ propadel je Lloyd George DOf^ Zj-vska dnvito iisnehe m le dOŽIVCui Korenjak na Andrejevi strani je nameril revolver in sprožil. Trenoten blisk in zaglušen pok . .. Andrejev je videl, kako je vojak razprostrl roke in obsedel na tleh, držeč se za prsi. Drugi trenotek — in švigale so kratke iskre od vseh strani, spremljane z gromom pokanja. Podčastnik je skočil in takoj padel naravnost v ogenj. Sive vojaške postave so vstajale iz spanja, iztezale roke in padale na črno zemljo. Golobradi častnik je stekel mimo Andrejeva in mahal z rokami kakor splašen ptič. Samo hip se je pomišljal učitelj in zamahnil s palico z vso močjo. Priletela je na častnikovo glavo. Mahnil je- drugič, tretjič^ in četrtič in vsakokrat je sledil zadirajoč stok. Častnik se je vrtel v krogu, zadel ob grm in se zgrudil na tla, pokrivajoč sl obraz v rokami, kakor delajo otroci, kadar so tepeni. Tedaj je skočil nekdo in sprožil revolver počil je tako blizu, kakor da bi bil v Andrejevi roki. častnik se je skrčil v klopčič ig naglo iztegnil glavo po dovite uspehe oa ie doživeia stranka, ki je imela prej 75. a sea 141 majndatov! — Sodr. dr. Korun le yCi čnemu odboru dokazal, da so vlaa ^ z nakupom mariborskih uoravnin n teli vtakniti 2 milijona kron v sVQ]jaii^ mehkih tleh. Nekaj trenutkov je Se ^ noge, a kmalu se je umiril... . 0jje Streljanje je prenehalo. Crnt ... belih In pošastno sivih obrazov so ^ čali mrtva trupla in pobirali orožje streljivo. ,. fll Andrejev je gledal vse to hlad” je ravnodušno. Ko je bilo delo končan #. stopil k ognju in skušal prijeti P^i^flil ka za opaljene noge, da bi ga prem ^ iz žerjavice. Ali mrlič je bil preteža* učitelj ga je pustil v ognju. Oabrijel Andrejev je sedel neprfl^lual na stopnicah občinske hiše in se P° ogel v misli. Premišljeval je, kako je on, Gabrijel Andrejev, pesnik, ki » _^ačo, očnike in palico, ki se zavija v k lagati in speljati na led sedemnajst Mislil je, da je bilo grozno, ali v 0te. vem srcu ni bilo pomilovanja ali » ^ niti kesanja. Bil je prepričan, ^nikl s Gabrijel Andrejev, pesnik, z ",tako, če palico in ogrtačo šel in storil zope p(y. bi ga zdaj oprostili. Izprašal 545 Nafcup ie bil takoj ustavlien. — Mussolinijeva vlada ukinila osemurni delavnik. — Kuski general Holmsen v Parizu na več drastičnih slučajih dokazal da cesar Vi-laže V SVOji^ Opominih« prav nerodno v p ?obota- 18* nov*: Tovarnar dr. Wildi , olzeli odslovil 81 delavcev brez prave tetneljitve. Delavci v njegovi tovarni so lin? 0r^anizac;je. zato si je dr. Wildi nilf nastopiti, — »Radnički dnev- K« poroča o organizaciji Wranglovcev državi, ki se oripravliaio na pohod n ?1 sovjetski Rusiji. — V Milanu sesta-D .. a.p'h nacionalistov za črno goro in za Jusroslavlii. Voditelji se navdušujejo je’ budstvo pa strada — kdai bo mar+. navesti? — V Carigradu so ke-sti*l Predsednika turške sociali- ška i stranke. Huseina Hrlmibega. Angie-oW^u.^a Drotestira pri grški proti smrtni nt L bivših grških ministrov, invalid *3, 00v- ^ Ljubljani shod ker s i -50 ea skbcali na svoio pest, Vodst adn',rn 2eriavovcem naklon dno -’avnost° n^k°ve organizacije ne upa pred VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Sp. Šiški Se bo vršil v soboto, 25. t. m. ob 19. zvečer pri Valjavcu (Reininghaus). Poročajo socialistični kandidati. j,. Sodrugi in sodružice, pridite v velikem številu I POROČILO K VČERAJŠNJI BRZOJAVKI IZ ŠIŠKE. Agitacijo po dnevi in ponoči delajo komunisti za dr. Periča, šišenski kandidat št. 46. je v noči z nedelje na pondeljek od 10. zvečer do 2. zjutraj pred svojhn stanovanjem prav pred cerkvijo sv. Komarja kričal na vso moč. kolikor ie pač ima v prahu ležeč človek: »Živio komunisti živio klerikalci, živio farji!« Peri-čevcev ni omenjal, ker jih ie premalo. Poročevalec nam ni poročal, ali ga je navdušil črni dalmatinec. ali Kocmurjev »Netopir«. Ta prevažni referat o komunalni politiki ie slišala vsa okolica, posebno g. SeitI ni mogel spati. VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. '‘Opoldne v veliki preurejeni dvorani pri ‘Levu« na Gosposvetski cesti (nasproti Kollzeja). Dnevni rod: OBČINSKE VOLITVE. fini P?roCaII bodo ss.: Zv. Bernot, J. IW . °£rin, I. Rostan, Ivo Mežnarič, J. franc Svetek. 3- DECEMBRA vrzite svojo krog- UlCo V 3. SKRINJICO!^ necrl^ si je v dušo, in našel ni nič napač-srcR’ 0 mu ie nmogo bolj mučno pn v? i ,adar je pomislil na tri črne posta-o?ro- v snegu pod železno vrtno in zroče s svojimi mrtvimi očmi uniA ^a^eno luno. kakor če je pomislil na taP lenega Častnika, katerega je on sam Sv ? ^fdo udaril štirikrat po glavi. Na i° smrt °1 mislil. Zdelo se mu je, da je tl davno končal. .. Zato pa ni več vred-nnsliti na smrt * 1 ograbili so ga za rame in on je vstal "asl° korakal ž njimi čez vrt, kjer so ni rUč Z£dnad koceni iz zemlje. Mislil , PeUnli so gra na cesto in postavili k Ze-ztn ograji. Poravnal si je naočnike, pre-ri/.ai roke na hrbtu jn tam fe stala njego-«‘ majhna, a čedna postava, malo nag-i na desno stran. Sp . enkrat je pogledal Andrejev pred-e »n videl puškine cevi, ki so bile namer-virittn-a njegovo glavo, prsi in želodec, Usi«! Js blede obraze vojakov s tresočimi Klcka®'' Razločno je videl, kako je cev, jtjaio namerjena v njegovo čelo, padJa TOVARNAR DR. WILDI .IE VRGEL 81 DELAVCEV NA CESTO. (Na izrecno željo ponatiskuiemo to vest iz »Napreja« št. 261.) Iz Polzele smo prejeli poročilo, da ie tamošnii tovarnar dr. Wildi vrgel na cesto s pomočjo svojih kapitalističnih prijateljev 50 delavcev in 31 delavk, ki bodo 18. t. m. dobili nazaj svoie knjižice. V od-slovitvenem pismu utemeljuje gospoda odpust delavcev takole: »Vsled ogromno nakupičenega kostanjevega ekstrakta, se ie bati. da se bo isti pokvaril, vsled česar bi zadela tovarno večmilijonska škoda.« (Odkod pa ie narastla večmilijonska vrednost? Opomba poročevalca.) Nadalje utemeljuje gospoda odslovitev delavcev tudi s tem. da so sami domači delavci ter da niso navezani na zaslužek v tovarni. (Čemu pa potem gredo na delo v tovarno, če so kmetje? Opomba por.). Mi verjamemo, da ie nastala pri tvrdki nadorodukcija, vendar pa smo prepričani, da je pri svojem odpustu mnogo tudi krivo delavstvo samo. o katerem govore ljudce okoli tovarne, da ni navezano na zaslužek v tovarni, ker ie delalo celo poletje namesto 8 ur na dan. po 10—14 ur dnevno. Mnogi izmed delavstva so zapravili svoj denar na žganiu ter klicali »živijo« dr. Wildiju. ko je ta razbil strokovno organizacijo lesnih delavcev ter vrgel delavce na cesto. Neorganizirani delavci v Polzeli ali sedai razumete kapitalistično gospodarstvo? Glejte, če bi vsi delavci v Sloveniji tako delali kakor vi. bi bilo pozimi vedno najraamd 10.000 delavcev na cestil Nekaj čudovitega in nerazumljivega — nekaj nadzemeljskega — je hipoma šinilo skozi njegove možgane . . . Vzrav, nal je svoje kratko telo pokonci in ponosno dvignil glavo .. . Nenavadno in neslu-teno čustvo čistosti, sile in ponosa je napolnilo njegovo dušo, in vse drugo solnce, nebo, ljudje, polje in smrt — mu je bilo neznatno, pritlikavo, nepotrebno... Svinčenke so ga zadele v prsi, v levo oko, v želodec in so prevrtale njegovo čedno, tesno zapeto suknjo. Naočniki so se zdrobili na kosce. Iz njegovih ust je jeknil stok, zavrtel se je parkrat naokrog in padel z obrazom na železno ograjo s široko odprtim desnim očesom .. • => prsti razprostitih rok je krčevito grabil za zemljo, kakor da bi se hotel opreti in vstati . . . Tedaj je priskočil častnik, čigar je obraz pozelenel kakor trava in je pritisnil revolver na učiteljev vrat. Dvakrat je počilo. Andrejev se je iztegnil po tleh. Vojaki so naglo odšli. Andrejev je ostal sam . . . Njegovo truplo se je tesno tiščalo k tlom in kazalec njegove leve roke je še migal kakih deset sekund . . . Sf- Klerikalci, ki so komandanti »Zveze delovnega ljudstva« se nič kaj posebno ne ogrevaio za ljubljanske občinske volitve. kaiti v njihovih organizacijah že sedai poka zaradi zveze s komunisti. Med komunisti pa se ravnotako uveljavlja močrra opozicija proti gnilemu kompro-misu s klerikalci. Toda sedai je šele začetek volilnega mačka, kaj pa bo šele po volitvah? Klerikalni zmai. ki zdaj »piha« z repom, bo prišel ob ijjega. ker mu ga bodo zgrizli lastni pristasi s tem. da se ne bodo udeležili volitev. In prav nič mu ne bo pomagal povodnjimož iz Ljubljanice in prav tako ne njegova Uršika, ki jo bo imel na svoji strani! r Jugoslovanska zajednica« vsak dan tekmuje s svojimi volilnimi poročili. Tu je bil sijajen shod, tam je bil veličasten shod. ondi zopet impozanten shod itd. v neskončnost. Naš poročevalec pa nam poroča da ie zbranih pri njihovih shodih komaj okoli 25—30 ljudi, izmed katerih pa tvori polovico generalštab »zajednice«. Napitnice se vrstijo za napitnico, klobase »rajžajo« na mizo. okoli polnoči pa ie shod končan na »gasi«, kjer modrujejo vsi blaženi o rezultatu volitev. Ti rezultati so tako lepi. da iih morajo takoj objaviti. In res beremo naslednjega dne da je zmaga zagotovljena »zajednici«. Zares, globoko je padel nivo naših »zajedničarjev«. Upajmo, da bo njihova skrinjica res »zadnja«, kar razglaša »Slov. Narod« že cel teden. + V »Jugoslaviji« beremo: »Opozarjamo ljubljanske volilce nai vsak voli »za-jednico«. katere listo tvorijo sami advo-kati in upravni svetniki različnih bank. kaiti ti se bodo resno pobrigali za dobrobit ljubljanskih volilcev! (Radi verjamemo. Opomba ured.). Opozarjamo vse. da je vsaka krogljica. ki bo padla v kako drugo skrinjico, izgubljena za napredno stvar. Absolutna zmaga nam je namreč zagotovljena. (Njihova skrinjica je zadnja. Op. ured.). Ugotovili smo jo že na številnih sestankih v vseh ljubljanskih gostilnah in kavarnah.« (Kakor čujemo. bo volilni štab »zajednice« oborožil svoje agitatorje s posebnimi »fancami«, na kaierih bo zapisa-^ na točno do besedice gorenja reklamica. Na ta način si misli zasigurati ogromno večino ljubljanskih volilcev ki tava še neodločeno po ljubljanskih ulicah. Opomba ured.). + »Zajedničarji« izjavljajo v »Slov. Narodu«, da bo na stotine komunistov volilo listo socialistične stranke. Obenem pristavljajo da se med klerikalci vedno boli širi nezadovoljstvo proti onim voditeljem. ki so eliminirali iz volilnega boja SLS ter se zvezali s komunisti. Dostavljamo da se najlepše zahvaljujemo za »Narodovo« reklamo. Kdo bi si bil neki mislil, da gojijo gospodje »zajedničarji« tako ljubezen do nas socialistov! Ej, 3. december jih bo pošteno iztreznil! + Prvi nesporazum pri Zvezi delovnega« ljudstva je rodila pri sestavi komunalnega programa zahteva komunistov, naj ostane v »njihovem« programu tudi* točka o brezplačnih pogrebih za reveže. Komumsti so utemeljevali to svoio zahtevo s tem. da imajo večkrat lcakšno poskusno »revolucijo«, kjer obleži vselej oo par žrtev. Te žrtve stanejo njihovo stranko preveč denarja, zato zahtevajo, da iih pokoplje občina na svoje stroške. Proti tel zahtevi so klerikalci burno protestirali. Svoj odločni protest so zagovarjali s tem. da občina duhovne preslabo plačuje, reveži navadno boljše plačaio. (Ker ne poznajo tarifa. — Opomba ured.). Kakor pri mandatih, tako so tudi v tej točki zmagali klerikalci, ker so Po posredovanju »Zar-ianov« komunisti odstopili od svoje zahteve. (Komunisti torej niso našega programa kar gladko prepisali, temveč o njem celo debatirajo. — Opomba ured.). + »Radnički Dnevnik« je v svoji zadnji številki objavil oster članek proti sedanjemu režimu ter proti Radi Paš'ču, sinu ministrskega predsednika ki te dobil koncesiio za produkcijo petroleia na Hrvaškem. pa io je koi prodal angleškemu petrolejskemu trustu. Rade Pašič se je že večkrat izkazal kot vreden sin svojega očeta. -f V Sofiji so aretirali boljševiškega agitatorja Čujkova. ki ie v Bolgariji organiziral boliševiško policijo. V njegovem stanovanju so našli dokumente, ki zelo obtežuieio delo imenovane policije, ki je delovala pod firmo »Rdečega križa«. + Ljudsko glasovanje v Bolgariji je obsodilo vse bivše ministre na smrt zaradi katastrofe, v kateri se sedaj nahaja Bolgarija. + Orientska mirovna konferenca je že pričela delovati. Dosedaj delujejo tri komisije, in sicer: 1. za vprašanje narodnih manjšin in tujcev v Turčiji. 2. za gospodarske in denarne zadeve in 3. za teritorialna vprašanja in morske ožine. + V Linču so sklicali krščanski so-cialci in nemški nacionalci v nedeljo. 19. t. m. veliko zborovanje. Za to svoje zborovanje so delali velikansko reklamo, mobilizirali so »Heimwehr« ter se zelo potrudili tudi za dotok kmetov iz okolice. Istega dne pa so sklicali svoie zborovanje v Linču tudi socialisti, katerih s^ je zbralo okoli 35.000! Govorili so ss. Seitz Bauer in Leuthner. katerih izvajanja so žela burna odobravanja. Na drugem koncu mesta ie pa bilo zbranih pristašev meščanskih strank okoli 6000, katerim je govoril predsednik Seipel. G. Seipel se je moral zopet prepričati, da ima vrlo malo somišljenikov, ki odobravajo njegovo politiko. + V Nemčiji so izbruhnili draginjski nemiri, ki so bili največji v Dresdenu in Braunschwelgu. + Zaradi volitev v gornji Šlez:ji, pri katerih je dobila največ glasov socialistična stranka se je skrčilo število poslancev od 469 na 459. Socialistična stranka ima sedaj 173 poslancev, centrum 68, nemško nacionalna ljudska stranka 67, nemška ljudska stranka 66. nemška demor kratska 39. bavarska ljudska 20. komunisti 15, bavarska kmečka zveza 4, nemško-nacionalna 3. nemška hanoveranska deželna stranka 2 in 2. ki ne prinadata nobeni stranki (Ledebur in Wegemann), skupaj torei 459. -f V Harkovu so osnovali Ukrajinci svoj revolucionarni odbor, ki bo pričel z veliko vstaško akcijo proti Poljski. Poljska vlada je namreč pozaprla v vzhodni Galiciji vso ukrajinsko inteligenco. + Ruska vlada je pozvala romunsko vlado, naj takoj izprazni Besarabijo in uniči vse dogovore, ki jih ima glede Besarabije s Poljsko. Obenem je koncentrirala ob besarabski meji svoje čete. + Narodna skupščina republike ČHa je proglasila svoje združenje z rusko sovjetsko republiko. Za izvrševanje tekočih poslov ie imenovala revolucionarni odbor sedmih mož. Nesreča nad nesrečo zadeva ubogo francosko komunistično stranko. Pred par dnevi so izstopili iz njene srede zadnji občinski predstojniki in odborniki v pariških predmestjih ter se priključili seveda socialistični stranki. Podobne reči poročajo iz južne Francoske, kjer so imeli komunisti svoje najboljše kadre, a kjer so pobegnili sedaj od njih celo uredniki njihovih glasil. Da, da, frazerskega režima je na tem svetu tudi enkrat konec, kakor vseh drugih, ki pomenijo coklo na vozu človeškega napredka. Pri nas bodo imeli priliko spoznati te reči v najkrajšem času razni Stefanoviči, Klemenčiči, Fabjančiči in njim podobni tiči doli do Golouha in Kocmurja. H- Pariška sodišča so vložila proti premnogim inozemskem bankirjem tožbe zaradi sleparije pri deviznih kupčijah. V najkrajšem času bodo sledile aretacije. + V Parizu zborme od 20. t. m. dalje internacionala stavbinskih delavcev. -1- V Dublinu se je smrtno ponesrečilo veliko število irskih vstašev. ko so minirali železniško progo. V Dublinu je prišlo ponovno do uličnih pobojev. H- iz lielsingiorsa poročajo, da je v ruskih komunističnih strokovnih organizacijah nastal pravcati beg članov. Centralni odbor je ponovno naročil svojim organizacijam, povečati svojo agilnost. Centralni odbor navaia potem sledeče podatke: od maja 1922 pa do 15. oktobra je bilo v zvezi kovinskih delavcev 576.000 članov, sedai oa jih je samo 3617. V zvezi tekstilnih delavcev je bilo preje 280.000 članov, sedai pa jih ie okoli 4000; v zvezi občinskih delavcev iih je bilo prei 163.000 sedai pa jih ie samo 37.000. v ostalih zvezah. v katerih je bilo od 500—600 članov, pa je ostalo komaj po deset članov. + Melrkanska vlada je poslala ameriškim Združenim državam energično noto v kateri protestira proti neznosnim razmeram v državi Teksas, kjer so pretekli mesec linčali 20 Mehikancev. + Kitajske roparske bande so ujele deset inozemcev. ki jih nočejo izpustiti. »Chicago Tribuna« javl'a 17. t. m., da so ameriške Združene države, AngPja. Francija in Italija stavile kitajski vladi ulFrnat, da mora poskrbeti, da bodo ujeti inozemci tekom osmih dni or os ti. Dnivne vesti. Iz Celja nam poročajo: Občeznana trgovca Hladin in Dobovičnik sta združila svoje trgovine v eno veliko trgovsko podjetje. Lastnika sta znana kot najbolj solidna trgovca in jih celjskemu delavstvu' pri nakupovanju najtopleje priporočamo. Glavna trgovina je v Prešernovi ulici 14, podružnica pa v Gosposki ulici 15. V Sevnici se govori, da se je podružnica strokovne organizacije lesnih delavcev razbila, in sicer zato. ker je tajnik Bradeško pri pogajanjih v tovarni kopit odslovil zaupnike, češ. da bo že sam uredil to stvar. Ne vemo. koliko je resnice na teh govoricah, ker pa delavci o tem govore, zato tudi mi ne smemo molčati, čeprav zadeva še ni popolnoma pojasnjena: za nas je odločilno to. da ie organizacija v nevarnosti, zato moramo pisati, ne pa čakati, da bo — prepozno. — Prav je, da je delavstvo jezno, kadar se hoče kak tajnik pogajati s podjetnikom sam. brez zaupnikov. To ne sme biti in vsi zaupniki in delavci se morajo proti temu postaviti! Tudi če bi bil tajnik še tak poštenjak, lačen je kakor drugi in v veliki nevarnosti bi bil, če bi mu podjetnik ponudil kako »podporo« Prav je. če delavci ne zaupajo tainiku. ki bi hotel delati na skrivaj. — Nikakor pa ni prav, če bi se zato organizacija razbila! Narobe! Takrat ie delavcem organizacija še boli potrebna! Organizacija ni zato tu. da bo č a k a 1 a na odrešitev. Noben prerok, noben tajnik, no- ben predsednik noben posameznik sp^ ne bo nikdar mogel rešiti delavstva, to bo moglo samo delavstvo samo. zato ra pa že tudi začeti reševati se samo. začetek je pa organizacija, to ie zdruzi za skupno delovanje. Ta organizacija stavi tajnika in ta mora izvrševati v j organizacije. Ce torei tajnik ne dela P > ie treba njega — tajnika — odstraniiti. pa organizacijo zapustiti. Io soada v socializma! Če smo nastavili nezmozn človeka smo se mi sami zmotili, ko sm ga nastavljali. Popravimo to zmoto s e • da nastavimo boljšega — ali Pa nau tega. da bo delal prav! Sploh se za or„ -nizacijo in njene posle boli brigajmo, bomo imeli kmalu boljše organizacije: — tajnike! Nikdar pa ne obupavajmo na« organizacijo ki sploh ne more biti kriva, krivi so le - člani! Več dela £ mani pijače, sodrugi. pa bo kmalu boljše! . nrr. Skrivnosten napad, Na Dunaju so jeli te dni na ul ci človeka ki_ je b.od zaveden po ulicah. Na policij; je spa noč, drugo jutro ie prišel toliko k za • da je pripovedoval svoio zgodbo. L . je bil v nekem zabavišču, kjer mu ie mož ponudil cigareto, ki je vsebovaT;p(;Ve' kain. Neznani tujec ga ie potem ° . ščenega izroioal. Izropani ie trgovs i nik iz Bratislave. „ . , zleteli Iz New Yorka poročajo, da sta ^ v zrak dve tovarni streliva. ^ žrtev baje ni. Lltsbllana- Vsem zdravnikom! Pod Je venskega zdravniškega drus ^ t> l. osnoval na sestanku dne 8. nove ^ajmer-znanstveni odsek s profesorje prire;ati jem na čelu, ki ie prevzel naj0 z£ružena redna znanstvena predavanja. q a^tu-z demonstracijami in diskusija! ^ s0_ alnih Vprašanjih zdravniške v : ^ 0(j-delovaniu in udeležbi vabita 'zz(jr'aVnike; sek in podpisani odbor vse . ^ kajti poleg strokovne vsebine n . Stanki tudi namen utrjevati •„ se stike med zdravništvom. ^lo- bodo vršila na medicinskem od*“ pre-šne iavne bolnice v Ljubljani. V bra davanie bo v sredo, dne 2^. nu ^ 1922 ob 5. popoldne. Predava Pr Zalokar o: Symphvseotomia in ar,0(jbor gore: Corpus alienum nesicae.^ slovenskega zdravniškega društva. Društvo stanovanjskih naiemn!k°v . Slovenijo opozarja, da se bo vTS'‘^ jne hodnia iavna odborova seja v srea°. { 22. novembra t. 1. ob 20. v veliki d ^ »Mestnega doma«. Društvena pisarna . ie članom dnevno od 18. do 20.infonn je Sv. Petra cesta št. 12, pritlično. de» Sprememba repertoarja. Ker je sioa Lovšetova obolela, se Po:.e v s dne 22. t. m. namesto »Sevilskega Dri ^ Smetanova opera »Tajnost« za re Vlogo Roze poie gna. Sfil!goieva. Klisb esperantistov v Ljubljani P(’z |.j lja vse svoje člane kakor hidi vse o > ^ bi se želeli učiti tega velevažnega narodnega jezika, da se bo z^c v* ■’.0e, dijake 2 Din, obiskovalci tečaja do« er, li priliko uporabljati esperanto v * tv0m zaciii in dopisovanju s tu in 'n0^L.ature-ter pri čitanju bogate svetovne sVe-Zato ne zamudite prilike — učite ovnega jezika! Centralizem, avtonomizem In samouprava se glasi naslov predavanja sodr. "Vonimira Bernota, ki se bo vršilo v če- m ^ v veliki dvorani Mestnega doma. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje, ali daljši govor, vendar ne nad 10 minut. Vstopnina seaež 3 Din — stojišče 1 Din. Ljubljanski trg. Cene govejega mesa so se znižale za 1 dinar pri kg. za prihod-nji. teden zopet za 1 dinar. Kvaliteta govejega mesa se približuje predvojnim časom. Goveie meso I. vrste 48 do 52 K. T ,Vr^e 40 do 46 K. III. vrste 30 do 36 K. -elečie meso 58 do 60 K. svinjsko meso: irvaško 70 K, domačih prašičev SO K, tre- usna slanina S5 K riba in sal 100 do 106 - r°n mešana slanina 96 K, na debelo 90 'r°n. amerikanska mast 95 do 105 K, domača 120 do 130 K, šunka 120 K. preka-j„.° rneso I. vrste 110 K. II. vrste 100 K. ic na trgu primanjkuje običajno vsako Ir kv !em času; par 15 K. — Povišek cen i.i v '-e Povzročil precejšnjo vznemirje-jg0, znaki pa kažejo, da je ta povišek Prehodnega značaja. Povzročen Je bil Prvi vrsti vsled nenadoma nastalega Darf a P°vPraSevanja po moki. Vsled ■ aca cen moke se pretečeni mesec ni i^Dovalo v nadi na še nižje cene. Vsled t rpan’a zalog je bil konsument in manjši rgovec prisiljen, povpraševati po moki. . cleg tega ie bil dovoz amerikanske moji2 Premajhen. Istotako kvaliteta ameri-ianske moke v več slučajih ni bila povolj-*?a vsled tega se priporoča za nadalinl a°voz amerikanske moke več vzornosti tem pogledu. Centralna vlada je storila ,se korake, da se uvozi v Jugoslavijo ta-°i veliko množino cenenega rumunske-1 a m ainerikanskega blaga. Dovoz ie de-Dad3 na P°t‘- Temu dovozu bo sled:lo v uanje Cen domači moki. ker poleg do-cVl ^ore^o pričakovati tudi zopetni fR dinarja. Priporočati pa bi bMo zelo ,l«no da centralna vlada skrbi za to. da o bloveniia zadostno založena s ceneno noKo. ker je Slovenija važen čini teli pri “Sposiavitvi močnih cen. Današnja cena K^^iubljani: 24 do 25 K št. 0. bela KUs*a^mka 20 K. črno 18 K. kaša 24 K, 18 K0- 24 K' otrobi 9 K- koruzni moka 28 k' aj^ova moka I. vrste 32 K. II. vrste a */• Občinstvo se opozaria. da prodaja n« aDrov*'zaciia najSineišo moko št. 0 Ho,•„ moko za kuho pa oo 20 K. Pro- da Stvo in . Se na Poljanski cesti št. 15. Občin- ;odne prilike — Špecerij- iii ,na' sc vendar posluži ugodne prilike Poostri konkurenco. -kr;e+ .a£°: kava Santos 136 K. Rio 128 K. j ‘stalni sladkor 60 K. v kockah 70 K. riž u'oirSte 36 n- vrste 28 K, liter namiz-]j.^a °l:a 80 K. — Glede zelenjave je sedaj e j 'anski trg založen boli z običajno ki- 1 reD0 in kislim zeljem. Cena kislemu J_i?u se ie znižala na 10 K. repi na 8 K; n« 'x' v glavah na debelo 2 K kg. čebula ]. do 20 K. česeni 36 K. fižol ribničan 15 ron' Prepeličar 17 K. . TVrdka Niklsbacher m Smrkolj je 1 ^>zila^koruzo in io prodaja do 14 K 10 v. deželno sodišče v Ljubljani nas je aprosilo za objavo sledečih vrstic: »Ne-p?.letno nedeljo 1919 ali 1920 je bila v D\cpališču Koleziji ukradena nekemu ko-, menda srebrna ura z usnjatim pri-eslcorn in črna listnica s približno 800 K ri^n^r'a’ drugemu pa istega dne rumeno-ml i te hlače. — Koncem julija 1922, sodišču. — Oškodovanci naj se zglase pr! ljubljanskem sodišču soba št. 95. Zvišanje cen voznih listkov cestne električne železnice. Prejeli smo: Mestni magistrat je električni cestni železnici v Ljubljani dovolil zvišati od 22. novembra 1922 dalje vozne listke od sedanjih 3 K na 4 K. To povišanje je bilo potrebno, da bo mogla železnica ustreči zahtevam svojih uslužbencev glede zvišanja njihovih prejemkov. Dalje mora železnica dobiti sredstva za podbefoniranje in zvarenje tračnic po predpisih mestnega stavbnega urada; popraviti in povečati mora svojo remizo zaradi priklopnih voz, ki stojijo sedaj izven remize na dežju. Najkasneje v 10 letih bo treba zopet izmenjati obrabljene tračnice, zato bo potrebovala železniška uprava kakih 12 milijonov kron. Ker za vse te izdatke nima pri sedanjih dohodkih železnica nikakega kritja, je bilo zvišanje vozne cene neobhodno potrebno. Sicer bo pa tudi po novih zvišanih cenah ljubljanska cestna železnica še vedno najcenejša v Jugoslaviji — če navedemo, da stanejo v Zagrebu vožnje na cestni železnici 4, 6, 8 in 12 K. Najemniki mestnih zemljišč. Mestni magistrat je dognal, da nekatere stranke, ki imajo mestno zemljo v najemu, preslabo ali sploh nič ne gnoje. Pri urejevanju centralnega šolskega vrta se je opazilo, da so prejšnji najemniki navozili na svoje njive raznovrstnih smeti, v katerih je bilo vse polno črepinj in stekla ter potem to navlako pokopali in podorali. Napeljano je bilo tudi polno premogovega pepela centralnih kurjav na preje rodovitno zemljo, ki je sedaj pokvarjena in bo dalo precej truda, predno bo zopet ustrezala svojemu namenu. Vsem onim, katerim se bo dokazalo, da v zakup vzeto zemljo ne gnoje, ali na njo vozijo razne zemlji škodljive smeti, se bo najem takoj odpovedal. Celje, Stanovanjski urad brez avtoritete. Če ministrskih naredb in celo zakonov ne . spoštujejo tisti ki bi morali ne samo ravnati se po njih. temveč iih tudi podpirati, ni čudno.če jih ne sooštujejo privilegiranci v vojaški obleki, ki se jim celo z oboroženo silo upirajo. Celjani imamo priliko opazovati teptanje avtoritete stauovaa-skega urada. Kadar ie kako stanovanje izpraznjeno, sklepajo na stanovanjskem uradu kdo naj se vseli, določijo, kdo bo izvoljeni, ko pa pride ta do stanovanja, pa stoii pred vratmi vojak s puško in bodalom — stanovanje ugaja g. pukovniku in »šuti«! To se ie ponovilo trikrat. V zad-niem času uporabljajo ta način boroe za stanovanja tudi že civilisti. Stanovanjska komisiia je žoga, s katero se igrajo advo-lcatje in višje instance. Pokrajinska uprava ie pri tem precej zagrešila, sestava današnje komisije ie protizakonita, član ie n. pr. tudi polkovnik Naumovič, dasi pravi oravilnik. da smeio b:ti člani samo oni. ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Mariborski proletarci, ki doslej niso mogli razumeti našega boja proti vodstvu izključene okrožne organizacije, ko je to vodstvo vedno zagotavljajo, da stoji centralni odbor SSJ v Belgradu na njegovi strani, ti proletarci imajo sedaj po članKu s. Pavičeviča (»Naprej« št. 260) in po izjavi »Radničkih novin« št. 89, centralnega J*?*, neko nedeljo, je bila na Tomače- organa SSJ, priliko ustvariti si sodbo o ukradena nekemu kopalcu rjava list- moralni kvalifikaciji disidentskih kolovo- b * ? 6 bankovci po 100 Din. nekaj dro- dij okrog »Enakosti« in »Volksstime«. '*a m listin. _ Ob priliki sokolskega Preberite si oba članka in imejte pn bra- a ie bil v bližini elektrarne izgubljen nju vedno pred očmi, da so razni Golouhi, pokrajinski organfzaciji započeli roko v roki z zarjevskiin separatizmom, katerega so vam na svojih konferencah predstavljali celo kot edino pravega zastopnic ka slovenskega socializma. Obsodba, ki jo je centrala izrekla nad zarjani, ne za^ deva nič manj one, ki so vas z »Enakostjo« in »Volksštimo« vodili za nos. Proletarci, ki ste doslej tem ljudem še verjeli in ki jim po tako očitih dokazih ne morete več verjeti, če verjamete, da je vaša rešitev v SSJ, poskrbite sami, da se vaše razmere zjasnijo in da pridete zopet do rednih odnošajev z ostalim socialističnim gibanjem v Sloveniji. Pot do tega vas vede preko ureditve vaših organizacij. Pomnite navzlic vsem besedam, s katerim bi vas utegnili obsipavati lažnjivi preroki, da tiste organizacije v Sloveniji, ki ne temeljijo na trboveljskem štatutu, niso in ne bodo nikoli priznane kot organizacije SSJ. Ob tej priliki naj še enkrat ponovi-mo: Kdor^se ne strinja s to ali ono določa bo naših Statutov, ima pravico delati za njeno izpremembo na strankinem kongresu. Pogoj je samo ta, da redno izvršuje svoje dolžnosti, kakor jih izvršuje vsak drugi. Nikoli pa ne bo nihče naši stranki kaj predpisoval, dokler se bo s samolast-nimi naredbami postavljal izven nje. Zakaj ne mara »Enakost« za progresivni davek? Zato, ker v socialistični družbi ne bo nobenih davkov. Takrat »Enakost« najbrže-tudi ne bo več marala za rdečetedenska beračenja, pri katerih nje ubogim skribentom ni treba tako globoko poseči v založeni žep kakor pri progresivnem davku. Rdečetedensko miloščino plača itak resnični proletarec iz navdušenja. Se ena zanimivost: »Enakost« jo je pogruntala, da progresivni davek demoralizira. Cisto prav. Še nikoli nismo videli tako demoraliziranih dvonožcev kakor te dni, ko so »Enakovci« z »Zarjani« složno pobesneli na »nesocialistični progresivni davek«. Trboveljski pravilnik določa, da raz-• like med poskusnimi novimi in rednimi člani v izrednih slučajih, kadar je stranka čisto sigurna ni treba uvaževati. Ali boste trobentači pri »Enakosti« zdaj že nehali trobentati, da se je ljuoljanska organizacija SSJ pregrešila zoper pravilnik' če je dala na svojo kandidatno listo par mož ki še niso tri leta organizirani? Pobrigajte se rajši za svoj prag, vi malovredni poznavatelji pravilnikov, pobrigajte se za smeti, ki jih je vse polno pred vašim pragom. Vprašajte se rajši sami, kolikokrat ste se vi pregrešili zoper takozvani vaš »pravilnik«, odkar ste ga pred zadnjo konferenco v družbi s kocmurjevstvom z miijo skuhali. Kaj pa to pomeni? Mariborska »Volksštima«, štev. 92. priobčuje pod »Offentliche Anzeigen« tudi to-le: »Delniška pivovarna Laško je otvorila v Mariboru glavno zalogo piva. Veseli nas, da je tvrdka razširila svoje delovanje tudi na Maribor in njegovo okolico in mi njeno pivo vsem pivopivcein najtopleje priporočamo.« —• Pripominjamo k temu še to-le: Delniška pivovarna ne priznava osemurnika, ne priznava delavske strokovne organizacije, niti en sam delavec v tem podjetju ni organiziran, ker se je znalo dozdaj še vsakega delavskega zaupnika na kakršenkoli način znebiti Besedo imajo sedaj sodrugi pivopivci katerim priporoča pivo profesorska »Volks-stiinme«. zelen Površnik. Površnik in listnica sta pri Petejani, Bahuni itd., itd. svoje boje proti te stra«?*©. Za oktober so obračunale še sledeče organizacije: Ježica, Ljubljana, Celje, Skofjavas, Čatež, Hrastnik, Vič, Vrhnika, Moste, Topolšica, Sp. šiška in Liboje. (Globoko se je oprostilo.) Krajevna politična organizacija v Šiški vabi vse svoje člane na sestanek, ki se bo vršil danes v sredo ob 8. zvečer v Zadružnem domu. Dnevni red važen. — Predsednik. Brežice. Zaupniškega zbora, ki se je vršil v nedeljo dne 5. nov. so se udeležile sledeče organizacije: Čatež, Globoko, Brežice, Radeče pri Zid. mostu, Sevnica, Rajhenburg in Videm. Razen teh so bili na zboru še zaupniki sledečih občin: Artiče, Sela, Pleterje, Zakot in Blanca. Vsi delegati so po resnem razmotrivanju obljubili, da bodo vsak v svojem kraju prirejali shode in sestanke, da povečajo moč organizacije trpinov. Po izvršenem delu, bomo veseli sadu. Sodr. Pičinin je v stvarnem govoru pojasnil položaj nekdanje enotne delavske fronte, katero so uničili od kapitalistov podkupljeni razdi-rači. Omenil je tudi, da se delavno ljudstvo, zdaj s trudom vrača k svojim sotrpinom, ki so še vztrajno ostali v organiziranih socialističnih vrstah. Zato delavno ljudstvo, ne udaj se raznim vetrovom, temveč hodi svojo pot do končne zmage! Sam sodeluj v organizacijah, da bodo take, kakršne si želiš. Žalec. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. predpoldne bo v gostilni Janič v Žalcu javen shod SSJ in KDZ. Poročal bo sodr. Čebular. Popoldne ob 3. strokovni shod, na katerem bo poročal sodrug Leskošek iz Celja. Krajevna pol. org. v Mlslinju sklicuje sestanek vseh članov dne 3. decembra ob 13. popoldne v društveni sobi, katera se od sedaj naprej nahaja v stari Iršičovi hiši (vhod iz dvorišča). Organizacija posluje v njej vsako nedeljo in praznik od 13. do 15. popoldne. Dnevni red sestanka je: 1. volitev delegata za strankin zbor. 2. slučajnosti. Nadalje je odbor na seji z dne 5. t. m. določil s. Jožefa Osovnikarja za zbiranje prihrankov vseli tistih, ki se želijo udeležiti II. vsedelavskega zleta v Mariboru v letu 1923. Poglavje o taktu. Čeprav ni časa za ta vprašanja, ker imamo trenutno preveč neodložljivih nalog, vendar prosimo s. F. U., da nam poda kak zgled našega »fanatizma« In »osebnega boja«. Pa ne zopet samo s trditvijo, da smo osebni in fanatični, temveč naj navede konkretne slučaje, katera naša dejanja in nehanja nam je narekoval osebni boj in fanatizem. Usiljene mu javnosti naj se posluži brez pridržka, naj nas razkrinka brez pardona, rajši s širokim pojasnilom, nego z namiga-vanjem! Uredništvo in tajništvo. Iz strok, sibanfa. Odbor kovinarjev, pozor! V nedeljo, 26. t. m. ob 9. predpoldne se bo vršila ptI »Kroni« odborova seia podružnice društva kovinarjev v Celju. Dnevni red zelo važen, radi tega opozariamo vse sodruge odbornike, da se seje sigurno udeleže! Zmerno užlvanie čaja učinkme na naše živčevje pomirjevalno. Vsi. ki bolehate na živčevju, pijte vsled tega mesto kave samo čaj. Priporočamo edinole čajne mešanice znamke »Buddha«! Dobe se povsod. Dopisi. Brežice. Na protestnem shodu dne 12. novembra 1922 so upravičenci na agrarno reformo sprejeli sledečo resolucijo: Odločno protestiramo proti nameri, odvzeti nam zemljo s tem, da se veleposestniku Attemsu poviša maksimum V smislu § 4, naredbe od 3. septembra 1920. Veleposestvo Attemsa v Brežicah ni nikdar vzdrževalo mlekarske industrije, ko-bilaren, gojišč za pridobivanje industrijskih zelišč itd. Tudi se veleposestvo ni nikdar pečalo z umetnim ribarstvom, resnica je le, da se je pečalo le malo z živinorejo: vzdrževalo je v celem 4 luk-susne konje in 6 krav. Ostalo poljedelsko zemljo je dajalo vedno v zakup. — Pritožujemo se posebno še zato, ker je okrožni agrarni urad v Mariboru določil drugi maksimum, kakor je bil določen sporazumno med okrožnim agrarnim uradom in okr. agrar. odborom na sejah v Bre-žicali od 28. januarja do 4. februarja 1922. S pismenim odlokom pa je okrožni agrarni urad določil maksimum vse drugih površin, kakor so bile dogovorjene na sejah. (Odlok štev. 470 od 20. marca 1922.) Pri tem opozarjamo, da je Attems lastnik treh veleposestev, in sicer v Brežicah, Kozjem in Slovenski Bistrici, in da se smatrajo v smislu predhodnih odredb vsa tri za eno veleposestvo. Protestiramo tudi proti temu, da so od veleposestva v Brežicah oddelili kompleks v kata-stralni občini Rigonce z mlinom in gospodarskimi poslopji, ne da bi ga všteli v maksimum. Protestiramo proti temu, ker ni bil v tej zadevi vprašan za mnenje niti okrajni niti okrožni agrarni urad in bi si veleposestvo Attems s takim povišanjem maksimuma večalo bogastvo na račun ubogih slojev. Mnogo očetov, sinov in hčera iz naših krajev si mora iskati kruha v tujini pod zemljo, v tovarnah in drugod, ko bi se lahko preživljali doma z obdelovanjem sedaj nerodovitne zemlje. Prosimo, da se izvršijo v brežiškem kakor tudi v drugih okrajih Slovenije ponovne volitve v občinske, okrajne in okrožne agrarne odbore (v smislu predhodnih odredb od 25. februarja 1919 in ministrske naredbe od 12. aprila 1919). 1. zahtevamo, da gospod agrarni direktor odpravi vse omenjene nedostatke, izvede revizijo in vpostavi na veleposestvu Attems tako stanje, da bo odgovarjalo veljavnim predpisom in ne bo kršitve odredb. Zahtevamo tudi, da se mora v vsakem slučaju vprašati za mnenje občinski in okrajni agrarni odbor, kakor to določa naredba od 1. februarja 1920. 2. zahtevamo od gospoda agrarnega direktorja, da preišče zadevo, na katero se sklicuje okrožni agrarni urad v Mariboru v okrožnici štev. 4386 od 13. oktobra 1922, da okrajna glavarstva niso prijavila izvršitve volitev v okrožni agrarni odbor v smislu ministrske naredbe od 4. februarja 1920 § 8, odstavek 2. — Gospoda pokr. namestnika prosimo, da zastavi vse svoje moči za odpravo krivic, ki se gode agrarnim upravičencem od strani veleposestnika Attemsa. — Omenili bi pri tem oklic v Uradnem listu v katerem daje pokr. uprava za Slovenijo navodila, kako odpomoči pomanjkanju krmil in stelje. Prosimo g. pokr. namestnika, da ukrene vse potrebno, da bodo dobile revne rodbine pravico do paše v gozdovih veleposestva Attems, kjer paša ne škoduje mladim nasadom iz gozdnopolicijskih ozirov. Veleposestnik Attems ne odda in ne dovoli paše niti za denar, tudi ne dovoli grabili listja, češ, da ga potrebuje sam, redi pa samo 10 glav živine. — Od okrožnega agrarnega urada zahtevamo, da odstrani vse te krivice in uveljavi tudi na veleposestvu Attems vse odredbe o agrarni reformi. (Podpisi.) — Ta resolucija je bila odposlana ministrstvu za agrarno reformo v Belgradu, pokr. upravi za Slovenijo, ? ^1T — ^ 1 T5! .. T ?t-» nVrAvtlamu bomo sedaj Dravograd. Čudne stvari uganjalo prt nas klerikalci, demokrati in narodni soc alei. Bližajo se volitve, zato so vsi J>r.ian® na delu. lazijo od hiše do hiše ter °^pira.. vrata v stanovania kamor jih orei ne spravil za nobeno ceno. — G. pns.®? ’ demokrat in kot tak večkratni milijo ter verni agitator Bernardi, sta 18. t. m. hiše do hiše blatila našo stranko in na kandidate češ. da so brezverci in komunisti. ki nai jih ljudstvo nikar ne vol«, tem več se nai oklene narodno-»soc!alisticne stranke. Čuden socializem, ki ga zagovar-ia kapitalist. No. blatenje nam ne bo sko-dovalo. tudi agitacija ne ker agitato i oredobro poznamo, ker se še spominja kako so agitirali za volitve v ustavo'tvo-no skupšč;mo. ter vemo. da so takra čevali volilcem »golaže« in »ka.'.zerje«^ oa smo glasovali socialistično in 10. decembra letos tembolj, ker nas še huiše strska beda. vemo pa da nas more rešiti samo socializem. Volkov°m ovčjih kožuhih ne verujemo več. ker vemo. da skrivajo pod nedolžnim obra nam sovražne namene. Zdaj ližeio. p litvah bodo praskali. Sicer pa. naši didati so delavci in to velja! _ Dravograd. Pri nas imamo mtelijeo co. ki se razume prav dobro na Pre .. nie. 6. novembra zjutrai so im eh »v _ co« — napadli so celo službujoče ke. ki so zahtevali red in mir. Neki niški uradnik le bil ramen v ro^odova-orožnika na sta b la drugače D0\ jgtim na. Radovedni smo če se bo Prizad posrečilo zakriti to zadevo« Kulturni vestni ^ Repertoar nar. gledališča v LJubU30 Red A- Drama: Sreda. 22. nov. »Živi ven- Četrtek. 23. nov. »R. V. lzRed D. Petek. 24. nov. »Jack Stra ^ g vdne »Kro- brivec«« Sobota. 25. nov. »Ploha«. Nedelja. 26. nov. ob 3 popa■£- yečer jaček-junaček«. Izven. — Go »Živi mrtvec«. Izven. _ Ponedeljek. 27. nov.: »K. Red C. Torek. 28. nov. zaprto. Opera: Sreda, 22. nov. »Sevilski Red D. f ped £• Četrtek. 23. nov. »Jenufa«. Keu Petek. 24. nov. zaprto. Sobota, 25. nov. »Prodana neve Nedelja 26. nov. »Butterfly«. Oost«^ vanje gospe Ade Polakove. Izven. Ponedeljek. 27. nov. zaprto. Torek. 28. nov. »Sevilski bri = Vrednost denarja. 1 dolar 61 Din. 1 francoski frank 4.32 Din 1 ^ krona 1.96 Dn, 1 lira 2.88 Din. lOO avstr^ skih kron 9 par. 100 mark 1.03 U n. madžarskih kron 2.85 Din. V Cunhu agrarni direkciji v Ljubljani in okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru. 100 naših kron 2.10 švicarskih tankov. = 40% vsega zlata v Ameri*. a poročilu »Federal Reserve Board« . ..-n0 zlata zaloga celega sveta Pr bii0 7.911.379.000 dolarjev. Leta po- zlata samo za 188,401.000 dolarje 'dtl0Stl misliti je treba, da dolar svoje vrea od takrat ni spremenil. Ameriške e ne države same so danes 40^ 3.171.007.000 dolarjev zlata, t. J- lija vsega zlata. Nato slede o° Jrs jaPonska s približno 10%. Francija z 9/o, ,ta- z 8%, Spar.ija s 6%, Argentua s 3^. lija, Nizozemska in Nemčija pa s JOSEF JIROUT; Agrarna reforma na Češkem. (Dopis s Češkega.) Smelo lahko rečemo, da le bilo na svetu malo dežela, kier bi bilo več veleposestev bodisi poljedelskih ali gozdnih kakor pred svetovno voino na Češkem. Vsaka ped boljše, rodovitnejše zemlje je ofla last veleposestnika. Celih 44% rodne zemlje ie bilo last veleposestev in katoliške cerkve, samo 56% pa ie bilo svobodne zemlje, ki io je lahko vsakdo priposestvo-Jfal na ta ali oni pravni način. Kako kričeče razmere z ozirom na posest zemljišč so vladale na Češkem, nam pričajo naslednie številke: Knez Švarcenberg ie imel 250.000 ha zernlie grof Cernin 61.400 ha. Colloredo-™sfeld 60.000 ha. Kinski 57.400 ha. j-obkovic 48.600 ha. Lichtenstein 184.000 ja- Furstenberg 41.000, Tuhn 41.000. praski nadškof 23.000 ha. red Premonstran- 22.000 ha. nadvojvoda Friderik »der ^chpantscher« 64.300 ha itd. Češka ima 210 sodnih okrajev. V 55 7sLajih ie bilo veleposestne zemlje 45 do 75% vse zemlje v okraju, v 26 okrajih so obsegala veleposestva 40—45% vse zem-0® v 26 od 35—40%. v 39 okrajih 30 do 35%. v 27 okrajih 25—30% in le v dveh krajih ie bilo veleposesti manj kakor 5% Y*e zemlje. Na Moravskem je imela ena uesetina vseh veleposestnikov več ko fretjrn0 vse zemlje. Šleziia. ki ie merila 8000 km2, je bila tako strašno srečna, da Se imelo 21 veleposestnikov več ko 43% af! sfcaro polovico vse zemlje. Na Slovaškem. kjer so bili veleposestniki sami Madžari, so bile razmere še dosti boli žalostne. . Češki narod kot tak ni imel v bližnji preteklosti in nima danes svojega plemstva. Republika ie z zakonom odpravila plemstvo, vse titule in rede zato na češkem ni in ne bo plemstva. Veleposestva pa so bila izključna last tujih plemičev.^ ki so češko zemljo in češke žulje do krvi žulili in sesali iz njih ogromne milijone, ki so iih zabijali na Dunaju in po svetovnih kopališčih. Tuji plemiči so poplavili češko zemljo po bitki na Beli gori leta 1620., kjer ie zgubil češki narod svoio samostojnost. Ljudstvo ie tedaj v priznavalo vero Čeških bratov. Cesar Ferdinand II.. udani sluga katoliške cerkve in jezuitov, ie hote! izpreobrniti ves češki narod h katoliški veri. Kjer to ni bilo mogoče zlepa, ie poizkušal zgrda. Češki plemiči, obrtniki in kmetje so morali v ječe. pod rabl.:evo_ sekiro in v pregnanstvo. Njihova zemliišča so bila zasežena in darovana v imenu svete stvari in ljubezni do bližnjega cesarskim generalom, tujim plemičem in katoliški cerkvi. Poleg tega se le orostovol.no izselilo iz Češke 36.000 rodbin, da jih ne bi prisilili sprejeti katoliško vero. _ Tudi posestva teh izseljencev so zasedli in po-basali tuji plemiči, cesar in katoliška cerkev. Na teh nepošteno pridobljenih posestvih ie sedelo plemstvo vse do konca svetovne vojne nemalokrat pa .lih ie z ugodnimi ženitvami in podedovanjem še ne izmemo povečalo. Francoski zgodovinar Denis nravi v svojih knjigah, kjer piše o izgubi češke samostojnosti, da so imela zasežena posestva, ukradena zefnlja. dragulji. dragocenosti in denar pobitih in izgnanih Čehov vrednost devetih tniliard avstrijskih kron medvojne vrednosti! Toliko so Habsburžani Čehom in češkemu narodu — ukradli! I Na Češkem. Moravskem in v Šleziji so imeli plemiči nailepša in največja posestva. Posledica tega je bila. da je bilo za množeči se narod zemlje vedno premalo. zato se je izseljeval v Ameriko in drugam. Ta plemiška veleposestva so bila izraz gospodarske sile fevdalizma in so tvorila zapreko dališemu socialnemu napredku. .gospodarskemu in političnemu Delavci na veleposestvih so bili tlačeni ne samo narodnostno, temveč še boli socialno in gospodarsko, živeli so pod najtežjimi razmerami, udani klerikalizmu in' — alkoholu. Socialistična stranka je vi* dela zlo prav dobro, ie videla, kako raste iz veleposestev, je videla, kako ljudstvo na eni strani strada, na drugi strani pa plemstvo živi v izobilju na račun njego* vega dela ie videla, da manjka na eni strani zemlje, na drugi strani pa je v, izobilju, zato ie zvesta svoiemu progra-t mu zahtevala razlastitev veleposestev W razdelitev zemlje med male ljudi. (Dalje prih.) 4 Ne zamudite nobene prilike, širiti svol list! Če si socialist, tedaj le tvoi list »Na* orej«. Pridobival mu nove naročnike! Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Močne trpežne bakrene kotle vseh vrst z širokimi kapami izdeluje edino kotlarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28. Čisti domači izdelki! Stalna zaloga! Nizke cene! Nizke cene! Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča * popravila. miz im uit limite veda Gosposka ulica 11. MARIBOR gpapoaka ulica 11 kruh in pecivo I. delavske pekarne v Ljubljani, Kolegijska ulica 4, ki je najboljši. V L]nliliant in okolici se prodaja ? vseh prodajalnah, kj so ozoafeoe s tozadevnimi naplsL Raznašalca za Moste sprejme uprava »NAPREJA". STAM.PIMF ANT. ČERNETA 1JUBIJANA J Znižane ===== cene pri Sinkovič nasi. K. S O S S, Mubljana, Mestni trg 19. 'BoBSiBaSaSaS Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanšks' in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-11. Citafte naš tisk! Dnevnik „NAPREJ“ stane m»sečno..................Din 12'— Tednik „LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... 3'— Mesečnik „NAŠl ZAPISKI" stane letno............ 25'— Oskar Wiide: .PRAVLJICE1, elegantno vezane ... „ 12 50 Karol Marks in Fr deri k Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST'4................„ l— Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU4 ..................„ 1-— SOCIALIZEM IN VERA44 broširana..................7 — lepo in trdno vezana . . , 9-— F. Engels-Žagar: ..RAZVOJ SOCIALI 'MA44 od utopije do znanosti, stane ... „ 5'— Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 81. (Učiteljska tiskarna.) »DELAVEC44 glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list ,,KRES44 izhaja mesečno in stane letno . 40'— Naroča se v Ljubljani, Židovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo ^Socializem in vera“. Naroča se pri tajništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro- širana pa 7 Din.------------- mana Miffliii i •mm Prva mariborska mmm Unb gehama v Mm. Tržaška cesta St. 38, tel, 324, priporoča dober kruh In iem IJ e. Piva vodit, wSm kroiatav Maribor, Ruška cesta S priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna .Ulil Od — Maribor = Ruska cesta St. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijato. N. BRUNO mu it,mi mmm .*“varna banditov in slaščičarna najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkal.ka ulica 4. S Hovosfi! Za damske pEašca v veliki izbiri. A. & E- SkabernA Ljubljana. Mestni tra 10. r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) M O Deželni pridelki, žito, mlevski izdellri vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ............... izdelki. .............. sr o N TeleSon S68. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, čekovni račun štev. 10.473. j Vam prenovi in strokovno shrani preko »Ime ob malenkostni pristojbini tvrdka J. Goreč Gosposvetska cesta 14> Kons. društw© za Slovenilo Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178. Ljubljana, Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. Hranilni oddelek naznanja, da je s 1. novembrom H$22 zvišal ©bresti in sicer za navadne hranilne vloge....na 6% za vloge proti četrtletni odpovedi . . na @V20/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na T°U S®" HrastUni vloge sprejemajo in izplačujejo v«e prodajalne naSe la^rur«! “S® Wiaga£f£ $w©!© prihranke v lastno hranilnico* Sla?saska banka d. d. preje »Jugoslovanska Union • banka" podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos-Ayres (Argentina). Af iliaci j e: Budapest: Balkan bank r. t. Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.000. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.