61. Stalita.
V UlMIill, i pttlll, II. bukb M
XLV1. Mi
•
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto .......  K 24-—
pol leta . 12—
četrt leta m   6 —
na mesec   ••••«•   .  2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22'—
pol leta » 11"—
četrt leta •  . ...... 550
na mesec   ......   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Brednlstvo: Knallova ollca st. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
Izhaja vsak đaa svečar Izvzemal nedelje te praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari.
i Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 35.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25'—
pol leta ..-••••« • 13 —
četrt leta   ...... ,650
na mesec   .•••«• • 2*30
za Nemčijo:
celo leto ...         .  . K 30--
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 36\-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
ShadEP in Djakovica.
Dunaj, 13. marca.
Avstrijsko - ruska demobilizacija je izzvala po celi Evropi živahno diskuzijo. Po večini jo tolmači evropski tisk kot razveseljivo znamenje Mžajočega se političnega sporazuma med obema državama. Tako pišejo ne le organi trozveze, temveč tudi listi tripelentente. Edini, ki se o pomenu demobilizacije še resno prepirajo, so časopisi obeh neposredno udeleženih — naši nemški in ruski. Dunajsko časopisje bi deloma rado speljalo celo demobilizačuo akcijo na tir, po katerem da ne vozi politični voz in z nervozno razburjenostjo se < bračajo listi proti znanemu dodatku netrograške brzojavne agenture, češ, naše razmerje napram Srbiji nima česar opraviti s pogajanji, ki smo
li vodili z ruskim kabinetom. Na drugi strani pa se huduje rusko časopisje nad ^lahkovernostjo« ruske politike, ki da je izstavila avstrijski
liplomaciji menico zaupanja, o kateri ne ve, bo li kdaj honorjrana.
Ena kakor druga trditev se nam : Ji neosnovana. Izvajali smo že vče-i ij, kako se logično vsiljuje dornne-
anje. da morajo tvoriti podlago de-obilizačnega sporazuma politični .evori. ki izključujejo vsak nadali-"! ostrejši konflikt.
Danes se javlja, da sta se Petro-;iad in Dunaj faktično v še spornih vprašanjih tako približala, da je smatrati razrešitev kot neposredno pred-
ječo. Informacije, ki smo jih te-' r m dneva dobili iz izventrozveznih k rogov, nam potrjujejo, da sta se avstrijsko in rusko stališče glede albanskih meja tako zbližali, da je norda že v današnji londonski konfe--enci pričakovati odločilnih sklepov
izjav. Rusija je po tej intormaciji lunajskemu kabinetu sporočila, da ^matra Skader za albansko mesto.
strija pa je v Petrogradu pouda-da polaga največjo važnost baš
skadrsko vprašanje, priznavajoč kn indirektnim potom,   da glede •stalili še spornih točk, oziroma gle-;e Djakovice ne namerava delati ni-k :j k i h težkoč.
Izjavi nista povsem točni in odbiti. Konferenca veleposlanikov, kot
zastopnica evropskih velesil, je prin-cipijalno sporazumna, da pripadejo Albaniji vsa mesta, ki bodo izrecno deklarirana kot albanska in zato bi se dalo smatrati, da pomenja ruska izjava definitivno rešitev skaderske-ga vprašanja in pač tudi razrešitev celega delimitačnega spora.
Diplomatični krogi pa so še vedno nesigurni, pomenja li ruska izjava splošno in načelno deklaracijo, ali pa le konstatacijo dejanskega položaja. Danes je Skader res albansko mesto, ker ga oblegovalna armada še ni zavzela. Toda bo - li jutri ali konec tedna, kadar se morda posreči za danes pripravljeni generalni naskok, Skader po ruskem nazoru tudi še albanski?
Naša diplomacija in ž njo vred pač tudi vsa ostala evropska, bi rada popolno jasnost. Zaraditega bo poskusila že današnja londonska konferenca razrešiti skadersko zadevo. Avstrija hoče predlagati, da se konferenca izreče o Skadru ter deklarira mesto kot albansko, kar bi pomenjalo, da pripada v smislu prin-cipijalnega naziranja evropskih velesil, ta sporna trdnjava Albaniji. Zatrjuje se, da stavlja Avstrija ta predlog v trdnem pr pričanju, da se mu Rusija ne bo protivila.
Z največjo napetostjo je treba zatorej pričakovati današnjega londonskega poročila. Ako bo to o vsebini razprave molčalo, potem je smatrati, da se Rusija še ni odrekla zadnjemu pridržku in da informacija o doseženem sporazumu ni povsem točna.
Konferenca bo razpravljala tudi o srbskih obsežnih vojnih pripravah v Albaniji in proti Skadru. Že par dni se zatrjuje, da se zavzema trozveza za kolektivno intervencijo v Belgra-du, češ, velesile smatrajo, da so nove srbske akcije naperjene proti avtonomiji Albanije, torei proti jasno poudarjeni volji cele Evrope. Taka intervencija je tako dolgo neverjetna, dokler se ne odloči politična usoda Skadra« kajti srbska akcija je skoro izključno za Skader namenjena in dokler traja vojno stanje, dokler pripada odločitev o politični bodočnosti trdnjave orožju, tako dolgo je, skoro bi rekli, komaj mogoča kakršnakoli intervencija ne le po mednarodnem pravu, temveč tudi po sedanjem di-
plomatičnem položaju. Ako nam torej sporoči brzojav, da so sklenili veleposlaniki v Belgradu in Cetinju na-svetovati, da naj se srbska in črnogorska armada ne izpostavljata nepotrebnemu prelivanju krvi, potem bo to znamenje, da je sporazum med Avstrijo in Rusijo glede Skadra faktično v avstrijskem smislu dosežen, pa tudi sporazum glede Djakovice, in sicer glede tega mesta gotovo v smislu srbskih zahtev.
Voina na Balkonu.
s
Ođrin.
V Carigradu baje še nimajo nikakršnih poročil, da so balkanske države sprejele posredovanje. Le indirektno so izvedeli, da Bolgarsko zavlačuje sprejetje posredovanja, dokler Odrin ne kapitulira. Predvčerajšnjim se je splošno govorilo, da se je začel general Sukri paša dogovarjati z generalom Savovcm zaradi predaje Odrina. Carigrajski uradni krogi te vesti demontirajo ter trdijo, da se Odrin more še držati. Nasprotno pa poroča carigrajski poročevalec lista »Kolnische Zeitung«, da je Šukri paša potom brezžičnega brzojava prosil v Carigradu, naj se čimpreje sklene mir, da se s tem prepreči kapitulacija. V Odrinu se namreč razširja legar in primanjkuje živil in streljiva.
Iz Sofije poročajo, da se v najkrajšem času prične odločilna akcija proti Odrinu. Novi oblegovalni topovi so postavljeni. Vse predpriprave za generalni naskok so izvršene.
Skader.
S Cetinja uradno poročajo, da so zastopniki velevlasti zahtevali pri zunanjem ministrstvu, naj se dovoli civilnemu prebivalstvu v Skadru prost odhod. Zunanji minister je odgovoril, da bo zadevo predložil ministrskemu svetu.
Janina.
Essad paša je odgovoril nekemu časnikarju na vprašanje, koliko čet je_ imel začetkom vojne, sledeče: 1500 mož pri Lavrosu in 4000 mož
pri Kumucadesu. Ko je bila Pentepi-gathia zavzeta, se je bal, da ga bodo grške čete obkolile, in se je vsled tega umaknil proti Bizaniju. Na to je prišlo iz Albanije kakih 6000 redifov in pozneje iz Bitolja nadaljnih 10.000. Po njegovem mnenju je bilo od regularne armade ujetih kakih 11.000 mož, razentega pa je imel okoli 6000 ranjencev in bolnikov. En del čet je, kakor znano, pobegnil. Ob Albancev je dobil sladkor in živila, nikdar pa ne streljiva, pač pa je streljivo pošiljal Albancem. O načrtu nameravanega napada Grkov je bil poučen, vendar pa ni imel dovolj čet, da bi odbil napad na levem krilu. Razentega pa mu je primanjkovalo patron, vsled česar je bil vsak nadaljni odpor nemogoč. Končno so ga še Albanci na cedilu pustili. 170 Albancev je dal ustreliti. Sporočilo, da mu je sultan podelil naslov gazija, je nanj napravilo velik vtisk. Končno je priznal veliko junaštvo grških čet.
Hamidie.
Z Dunaja poročajo, da se je turški križarki »Hamidie« posrečilo pred Sv. Ivanom Meduanskim potopiti štiri srbske transportne parnike. S Cetinja poročajo, da »Hamidie« ni potopila srbskih parnikov, pač pa da je poškodovala štiri grške transportne ladje. Dva od teh parnikov sta začela goreti. Kar je bilo na Iadiji, je uničeno. Na parniku so bili vojaki in streljivo, vendar je bilo izkrcanje že končano. Kakih deset oseb je bilo baje ubitih.
Ko je križarka »Hamidie« obstreljevala srbsko taborišče, je bil v pristanišču Sv. Ivan Meduanski tudi Llovdov parnik »Skutari«, ki pa ni bil poškodovan. Malo pred bombardiranjem se je peljal princ Mirko na kraljevi jadrnici iz Bara v Dulčinj, da gre v taborišče generala Martino-vića. Princ Mirko je pri Sv. Nikolaju stopil na kopno. Jadrnica je zapazila turško križarko ter se skrila v Su-tomoru.
Albanija.
Iz Carigrada poročajo listu »Frankfurter-Zeitung«: Razmere v Valoni, kjer je sedež provizorične al-
banske vlade, so vsled blokade, ki onemogočujejo preskrbovanje z živili, zelo nevarne. Pravijo, da vlada v Valoni lakota. Na nujno prošnjo Albancev je sklenila konferenca poslanikov v Londonu, posredovati pri grški vladi, da blokada ne bo onemo-čevala proviantiranje Valone.
V bruseljskih krogih se govori, da smatrajo vojvodo Urach, svaka belgijskega kralja, za resnega kandidata za albanski prestol.
Mirovni pogoji Balkanske zvez..
Belgrajski uradni list »Samouprava« poroča, da bodo balkanske države stavile Turčiji sledeče pogoje:
i. Sovražnosti naj se nadaljujejo do sklepa miru. 2. Za podlago mirovnih pogajanj mora služiti predlog delegatov Balkanske zveze, ki je b;l stavljen 23. decembra 1912, z obmejno črto Medija - Rodosto, s prepu-stom polotoka Gallipoli Turčiji in z odstopom vsega ostalega zapadlega teritorija balkanskim državam iz-vzemši Albanijo, katere meje in organizacijo naj uredi londonska konferenca veleposlanikov. Pri tem pa se odločno zahteva, da Turki predajo pred sklepom miru Odrin Bolgarom in Skader Črnogorcem. 3. Egejske otoke dobi Grška. Pri tem se posebno naglasa otok Kreta, glede katerega otoka morajo Turki pozabiti na vse svoje prejšnje pravice. 4. Turčija se zaveže, da plača balkanskim državam vojno odškodnino, katere visokost se bo določila pred podpisom miru. 5. Turčija mora zavarovati in zasigurati vse pravice kristjanov in drugih podanikov balkanskih držav, ki bivajo na Turškem ozemlju. — V slučaju, da bi se obravnavala kakšna finančna vprašanja, katera bi povzročila nadaljna vojna, zahtevajo balkanske države, da morajo biti pri teh obravnavah zastopane vse štiri balkanske države po svojih zastopnikov. Poostritev zahtev balkanskih držav je povzročilo nadaljevanje vojne. Če bi hotela Turčija mirovna pogajanja zopet zavlačevati, bodo pa prihodnji mirovni pogoji Balkanske zveze še občutnejši za Turčijo.
LISTEK.
Na ženitovanjshem potovanju.
A. Pek lin.
Velika nevarnost je že bila, da bosta na ženitovanjskem potovanju sprla.   Hudo je, če je človek na nitovanjskem potovanju.
.Zagotavljam   ti,   Mirko, vse noje prijateljice so tihotapile na ženi to v a njskem potovanju!«
No, no,« je dejal v dvomu. Res, Mirko, če ne prinesem nič ■ iho;apenega domov, me ceio ženi-<vanjsko potovanje ne veseli.« Oj,   oj,   to je pa res hudo!« je rekel, ne da bi ga zapustil humor. Spremenljiva ženska je ugabna, Če je ta ženska mlada in lepa. lJotem je tudi spremenljivost lepa.
Beta pa je bila zelo lepa. Zato so mu dopadle njene misli in oborožil se Jc s humorjem proti njeni spremenljivosti.
Jezilo jo je, da ni postal hud. »A hočem,« je rekla. »Bom tihotapi-la in če drugo ne, malo caharina «
Začudil ga jc njen ton in čudno m je pogledal. Postal je resen, ker ie bil prepričan, da hoče napraviti neumnost »Tega ne boš storila, Eli-•'iibeta!« je rekel odločno.
Elizabeta! ... V celem času njunega zakona je ni tako imenoval. Oči so ji žarele.
Prijel jo je za roko in ji jo nalah-ko gladil. »In če so vse tvoje prijateljice tihotapile, ti vendar ne boš. Ti s; juristova žena. Če te pri tihotape-nju zalezejo, potem je konec jurista-riji . . . Zato boš kaj takega opustila. Govoriva o čem drugem!«
Okrog ustnic je bolestno drhtela. Oči so se napolnile s solzami. »Niti najmanjše zabave mi ne dovo-liš?«
»Ne, takih zabav ne dovolim svoji ženi!« je rekel trdo.
Obrnila se je od njega. Mrz'ično je prijela klobuk in stopila k ogledalu.
»Ti greš, Beta?«
»Grem se poslovit od Avžnerje-vih; kaj tudi tega ne smem?«
»Če te veseli, le idi!«
»Zbogom! «
»Zbogom, Beta!«
Torej res neskladnost na ženitovanjskem potovanju . . .
* *
Zvečer je bila zopet prijazna proti njemu, kakor vedno. Hotela sta iti k večerji, a Beta si je še popravljala lase. Ker je v ogledalo videla, da jo zaljubljeno gleda, se mu je prijetno nasmihala. Stopil je k njej, nagnil glavico počasi nazaj in jo poljubil. Pogledal je na kovčeg. »Je-li že vse pospravljeno? Nisi ničesar pozabila?« Rekel je to v skrbi, k#je ve-
del da ni bila bogvekaka umetnica v pospravljanju stvari. »Vse gotovo.«
»Kovčeg in ročna torbica?«
»Vse gotovo,« je rekla ponosno.
Začudeno je gledal na velik zavoj iz pupovine. Začelo ga je skrbeti. »Kaj pa je to? Tega vendar ne bova vzela seboj? To je vendar strašen balast!«
Veselo se je nasmejala. »Seveda! Danes opoldne sem kupila... Krasna servisa za liker! Krasna, ti pravim, Mirko! To bova vtihotapila.«
Zavoj ni bil prevezan, zato ga je odprl. »Ali Beta!« je rekel z nežnim očitkom. Vzel je iz zavoja dolg, tanek kozarček in ga je s strahom gledal, »Tega ne spraviva domov. Vse pretanko steklo je, med potom se nama pobije.«
»Ne bo se pobilo. Časniškega papirja bom vzela in vsak kozarec ovi-la in ga napolnila z njim. Boš videl, da bo Šlo.«
»Vzemi lesno volno!«
»Ne, časniški papir je boljši U
»Časniški papir se ne vleže tako dobro po obliki kozarca, kakor lesna volna in zato bodo kozarci trkali drug ob drugega in se razbili!«
»Ne, vzela bom Časniški papir!«
Jezno je skomizgnil z rameni. »Tihotapili ne bomo!«
Krasen dan je bi!. Mirko in Beta sta uživala svojo srečo, šlo je proti i
domu, proti lastnemu ognjišču. Beta ga je zaljubljeno gledala. »Kako te ljubim!« Med celo vožnjo je bila tako nežna in ljubeznjiva. Neprestano ga je gledala.
Ta tiha sreča je bila prekinjena, ko sta se približevala zadnji postaji na meji. Beta je postala nemirna.
»Le hitro se napravi,« je dejal Mirko, »prestopiti moramo. Brzovlak stoji malo časa in iti morava skozi colnarino!
»Pa zakaj bova vtihotapila!« je rekla. Nekoliko je bila razburjena.
Ni se zmenil za njo. »Jaz imam ročni kovčeg, svoj površnik in tvoj plašč, ti pa vzemi zavoj!«
Vlak je obstal. Potniki so se vsu-li skozi izhode.
Beta je postala nemirna. »Morava li skozi colnarino, Mirko? Ali ne moreva okoli?«
»Morava! Le mirna bodi, pridemo pravočasno do vlaka.«
Prijela ga je za roko. »Vzemi ti zavoj, Mirko!« Vsilila mu je zavoj.
Pogledal jo je od strani in vzel zavoj. Beta je bila bleda in njene velike oči so plaho gledale naokoli. Izdajalsko se je nasmehnil. Njej pa se je videla slaba vest na obrazu. Mislil je, da je opustila idejo vtihotapenja. A zmotil se je.
»Seveda! vtihotapila bova!«
e •
*
A Mirko ni tihotapil. Mirko je plačal eolninp, dasiravno ni zahteval uradnik, da bi odprl zavoj. Bil je pre-
pojen, fin in pameten in ženski volji na ljubo ni hotel delati neumnosti.
Seveda sta zopet sama v ku-peju.
Mirko je čakal na njene očitke. A namesto tega ga je objela in se tesno privila k njemu.
Veselil se je njene dobre volje; dala mu je torej prav. »Bila si vendar vesela, da sem plačal? Poznam to! To bojazen. Vem, da celo življenje ne boš več hotela igrati vloge tihotapca.«
Glasno se je nasmejala in ga poljubila. »In vendar sem! In vendar sem!« Ploskala je od veselja z rokami. »Ti sam si bil tihotapec, Mirko! Ne da bi vedel... To je bila moia zvijača!... Čipke! Fine, krasne, drage čipke!«
»Kako to?
»Med časniški papir, v katerega sem zavila kozarce, sem položila čipke. In ti si bil tihotapec, Mirko!«
»Za božjo voljo!« je rekel preplašen. Bil je tako žalosten, da ga je morala tolažiti. »Ne bodi vendar hud, dragi moj! Ti nisi vedel; ti ne moreš za to!«
»Ne za to,« je rekel.  »A predno sva o4potovaia, sem vrgel papir i.-zavoja in ga zamenjal z lesno vo! no,« je rekel s slabim glasom. *  * *
Na ženitovanjskem potovanju i zamere. A vendar je rabil celo uro oredno mu ;e Beta odpustila...
Izpred Ddrina.
(Dopis.)
Ta dopis pišem v mali, zapuščeni vasici, v Tatarkeju.
Prebivalci, Turki, so svoječasno pobegnili v Odrin in zamenjali so jih bolgar. vojaki. Takoj ob vasi se pri-čenjajo zadnje bolgarske pozicije.
V vasi je nastanjen bolgarski ar-madni štab za južni oblegovalni pol-okrog, dočim zavzema severni, seve-rozapadni in severovzhodni pol-okrog, kjer se nahajajo tudi najmočnejše turške utrdbe, srbska vojska, ki je tudi števiino močnejša od bolgarske.
Od tu je krasen razgled na Odrin.
Z dobrim daljnogledom se vidi celo dim, ki se vije iz dimnikov. Minareti Selimove mošeje gospodujejo uad mestom. Toda z njih ne sipajo več svetlobe reflektorji na pozicije oblegovalcev; zdi se, da so projektorji pokvarjeni.
Po zaslugi dr. K. se mi je dovolilo, da si ogledam pozicije.
Ta dan niso pokale puške in niso grmeli topovi. Obe vojski sta bili pač utrujeni in izmučeni, ker je preje bombardiranje trajalo vso noč.
Dospeli smo do prvih okopov Vrstili so se vzporedno ob lahkem padcu gorskega grebena. Bili so globoki in široki, da bi se dva voza lahko v njih komodno izognila drug drugemu. V okope so vodiie ob strani izkopane male stopnice. Doli v oko* pe nisem šel, ker me je gnala^ bolj radovednost v zemljanke. Skoro smo bili pri njih. Tudi te so bile izkopane tako, da so bile obrnjene od Odrina. Zemljaniee so podobne kletem, v katerih je prostora za 12 do 15 vojakov. Zrak v njih ni sicer najboljši, toda toplo in varno je tu. Dogodi se tudi, zlasti kadar se zemlja napije vode, da se zemljaniee zasipavajo, toda to so redki slučaji.
V času premirja so imeli vojaki dovoli prostih ur, da so si lahko te jame napravili kolikor mogoče ugodno in varno.
Tu dobivajo vojaki hrano ob času oddiha in odpočitka. Razen onih, i\i so na pozicijah in na stražah, prebivajo vsi vojaki tu, se razgovarjajo, igrajo kane, spe, kakor pač pride. Semtertja je tudi veselo v teh jamah.
V zadnjem času je bilo semkaj poslanih okrog 5U.000 malih železnih peči. Postavili so jih v okopih in zemljankah, da se morejo vojaki gre-< ti ob njih. Okrog teh peči so navadno zbrani vojaki, spominjajo se svojih oddaljenih domov ali pa čitajo. Često tudi zapojo v koru, ali pa jim neva guslar.
V teh zemljanicah prebivajo tudi častniki. Njihovo življenje se prav nič ali zelo malo razločuje od življenja navadnih vojakov. Hrano, dobivajo skupno, k večjemu da dobe svoje porcije preje. Hrano kuhajo v posebni kuhinji; ponajveč se kuha riž, fižol in grah.
Ako gredo častniki v službo na pozicije, bi jih nihče ne mogel spoznati, da so oficirji. Oblečeni so, kakor prostaki, brez epolet; na pozicije gredo često brez sablje, a zato s puško v roki. Tega so jih naučili prejšnji boji, v katerih je padlo toliko oficirjev samo zato, ker so se s svojimi modrimi uniformami, z bleščečimi sabljami in epoletami prej iasno razlikovali od navadnih vojakov.
Na pozicijah jc hudo, zlasti takrat, kauar pritisne silen mraz, ki je tu hujši kakor na primer v severni Avstriji Dr. K. mi je pravil, da je on sam že dosedaj amputiral preko 30 ozeblih rok in nog.
Zlasti srbska armada mnogo trpi vsled mraza, ker se nahaja na pozicijah, ki so najbolj izpostavljene severnemu vetru. Zato so Srbi že nestrpljivi in komaj Čakajo, da se da znak za splošni in glavni napad. Toda za takšen napad ni posebno navdušen generalni štab. Govori se kot popolnoma zanesljivo, da ima odrin-ska posadka hrane še za dva meseca.
Splošni napad bo zelo težak in krvav. Napadalci morajo preje premagati razne ovire: mreže žebljiča-stili žic, volčje jame in druge take prijetnosti. Ostre žice sc silno močne in se dado zelo težko presekati.
Od pijonirjev, ki imajo nalogo, da sekajo te žice, sta jih padli že dve tretjini, dasi imajo pijonirji prsne oklope.
Nadalje morajo napadalci preko odprte ravnine, kier bodo izpostavljeni strahovitemu ognju iz topov in mitraljez. Tak napad zahteva ogromne žrtve in še je vprašanje, ako bo uspel.
Ali vojaki so že nestrpljivi. Enolično življenje v zemljanicah, nadloge in muke na pozicijah silijo vojake m to naravnost obupno smelost.
Vračal sem se s pozicij s čudnimi čustvi. Zrl sem na straže, kako nepremično, brez vsake pretnje gledajo na Odrin, zrl sem na množice
vojakov, ki zde v okopih, in pomislil sem: »Moj bog! Koliko se bo vas vrnilo nazaj na svoj rodni dom?!« . . „
Iz Tatarkeja sem jezdil n?. konju do Urbe. Tam sem preko pontonske-ga mosta prežel na drugo obrežje, na železniško postajo ter se odpeljal s tovornim vlakom, ki je slučajno stel tu, do Dimotike, kjer je glavno bolgarsko taborišče.
Na potu mi je tožil neki pijonir: »Nas zasmehujejo, češ da nismo vojaki, a vendar smo se prav mi v tej vojni največ izučili.
Najprvo so zahtevali od nas, da speljemo reko Marico v drugo strugo in s tem odvzamemo Odrinu vodo. Deževje je preprečilo ta načrt. Koliko izmed nas jih je takrat vtoni-lo in zmrznilo Nato smo sekali one proklete žice. Od moje čete je nas ostalo samo še 25, vsi ostali so bili ubiti. In sedaj zopet hitimo od posla do posla. Tu gradi mostove, tu poljske kuhinje, tam pekarne in lazarete! Niti trenotka odmora in oddiha nimamo!«
Obžaloval sem ga, a nisem pri tem pozabil na one vojake, ki prezebajo in zmrzavajo pred Odrinom . . .
Štajersko.
Javno  predavanje v Trbovljah.
O potovanju po Balkanu predava v nedeljo, 16. t. m. ob 7. zvečer v For-tejevi dvorani v Trbovljah urednik Rasto Pust)slemšek iz Ljubljane. Predav mje bodo pojasnjevale številne skio^tične slike.
Predavanje v Hrasiaikii. Jutri v soboto, 15. t. m. predava v »Kon-zumnem društvu« v Hrastniku urednik Rasto Pustoslemšek o Balkanu. Začetek ob 7. zvečer. Med predavanjem skioptične slike. Predavanje je bilo v Ljubljani sprejeto z velikim priznanjem.
Iz Celja, (t Terezija Ser-n e c.) V četrtek zjutraj je presenetila celjske Slovence nemila vest, da je ponoči vsled srčne kapi nenadoma umrla soproga staroste celjskih Slovencev, gospa Terezija dr. Serneče-va, stara koma] 5S let. Pokojnica je bila hčerka znanega Ilirca, nekdanjega celjskega zdravnika dr. Štefana Kočevarja. Poročila se je z odvetnikom dr. Josipom Sernecem 1. 1878. Bila je tiha, blaga slovenska žena, skrbna mati svojih 7 otrok, od katerih jih še 6. dva sinova in štiri hčerke, živi. Visoko spoštovani rodbini naše sožalje.
Iz Celja. (Društvene novi-c e.) Dijaški kuhinji je daroval vodja nemško - slov. gimn. razr. g. Emili-jan L i 1 e k namesto venca na krsto gospe Terezije Sernečeve 10 K. — Občni zbor Celjskega pevskega društva se preloži na soboto 29. marca. — Dramatično društvo je preložilo svojo nedeljsko gledališko predstavo na nedeljo, dne 6. aprila. — Politično društvo »Naprej« ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 16. marca ob 11. uri dopoldne v gostilni Narodni dom.
Iz Celja. Omenili smo že, da se vrši v nedeljo, dne 16. marca ob 10. uri dopoldne v gostilni -»Narodni doni'< shod, na katerem se bode razpravljalo o celjskem okrajnem zasto-pu in osobito protestiralo proti temu, da se ne razpišejo nove volitve in se tako zopet omogoči redno poslovanje te važne gospodarske organizacije. Vabimo ponovno gg. veleposestnike in zastopniki trških ter kmečkih občin, da se tega važnega zborovanja v čim večjem številu udeleže
Še enkrat o naših političnih društvih. Na zadnjem glavnem zboru Narodne stranke se je poudarjalo, da so politična društva najpriporočlji-vejša oblika strankine organizacije. Sprejela se je v tem smislu tudi resolucija, ki poziva vse somišljenike, naj mislijo v svojih okrajih in okrožjih na ustanovitev takih društev in skrbijo, da bodo ista tudi živahno delovala. Ustanovilo se je že tudi lepo število takih političnih društev: za brežiški, sevniški, šmarsko - rogaško - kozjanski okraj, za celjski okraj dosedaj dve in dve se še snujeta in končno za mesto Maribor in okolico. Nadaljnji dve društvi dobimo v laškem okraju. Nimamo pa še takih političnih organizacij v Vranskem, gornjegrajskem, Šoštanjskem, slovenjgraškem in marnberškem okraju; treba bo začeti v konjiškem in mariborskem okraju ter v Slovenskih goricah. V Ptuju in Ormožu imamo že v svojih rokah stari in ugledni politični društvi »Pozor« in »Slogo«. Nekatera izmed navedenih političnih društev so prav marljiva, druga so zopet počasnejša. Na tem polju nas čaka še veliko potrebnega in hvaležnega dela. Kjer že imamo društva, skrbimo, da pritegnejo čim več delavnih in uglednih mož v svoj delokrog, kjer jih pa še nimamo, jih bo treba čim preje ustanoviti. Bogve kikih velikih akcij sicer ta društva ne bodo začela, dovolj je za prvi za-
četek, da skrbe za nabiranje prijateljev in somišljenikov kot svoje člane, da prirejajo večje in manjše shode, skrbe za časopisje in vsaj tu pa tam organizirajo naše ljudi pri občinskih volitvah, za katere se povsod strankino vodstvo ne more intenzivno zanimati. Nekatera društva te naloge tudi že pridno vršijo in imajo do 100 ter še več članov, ponajveč kmetov in obrtnikov. Ti vzgledi kažejo, da se da navzlic sedanji klerikalni prepo-tenci doseči in s tem sistematično pripravljati tla za politični preobrat. Delo po političnih društvih naj spremlja delovanje v nepolitičnih, ki se pri nas vedno lepše razvija in opravičeno vzbuja lepe nade za bodočnost.
Vljudni davčni   upravitelj. Pri
Sv. Lenartu imamo davčnega upravitelja v osebi nekega Ludovika Ri-zienskega — kakor kaže ime — pristnega Nemca. Ta mož je šports-man skoz in skoz. Kakor hitro se mu zdi, da je za svojo mesečno plačo že dovolj delal državi, zapre svojo bla-gajuo v državni hiši ter nosi strastno in vztrajno na sprehod svojo puško. Zraven tega popolnoma miroljubnega dela je še zagrizen antialkoholist. -Uničimo ga« — to je njegova deviza, »potem je svet rešen te nesreče«. Pred par dnevi imelo je učiteljsko društvo pri Sv. Trojici zborovanje — in slučajno tudi g. Rizienski anti-alkoholistični tečaj. Kaj čuda, da se je čutil poklicanega, Če tudi ne povabljen, iti med učitelje. Tukaj našel je med drugimi okrožnega zdravnika dr. Kraigherja, katerega je začel na neolikan način napadati in to radi tega, ker se je osmelil dr. Kraigher pritožiti radi jezikovnega postopanja gospoda oskrbnika. Očividno sprejel je g. Rizienski zasluženi nauk od strani c. kr. okrajnega glavarstva. To pa Še nikakor ne opravičuje postopanja alkoholiziranega oskrbiika, ki je zmerjal g. doktorja s privandra-nim Kranjcem, ki naj gre nazaj na Kranjsko itd. Kaj čuda, da je zbudilo postopanje tega c. kr. uradnika obče ogorčenje, kar je imelo posledico, da je moral mož ob kriku vseh navzočih sramotno zapustiti neponujano mesto. Kaj bi se neki ne zgodilo s slovenskim uradnikom sličnega obnašanja? Smo radovedni na postopanje c. kr. okrajnega glavarstva.
Iz Ormoža. (Sprememba posesti.) Pri prostovoljni dražbi je kupil dne 11. marca slovenski konzorcij hišo po rajnem dr. Kristanu za 23.805 K.
Klerikalni obmejni stražarji. Klerikalcev so vedno polna usta o njihovem obmejnem delu. Vsakdanje izkušnje pa govore ravno nasprotno. Tako se je vršil v Št. Ilju nad Mariborom občni zbor podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe. Ta podružnica je ena izmed najpridnejših na Sp. Štajerskem, ima veliko Število članov in ljudstvu res veliko koristi, a vse njeno delo se vrši v nemškem duhu, nemški se predava na zborovanjih, nemški poroča na njenem občnem zboru, samo nemški delegati so se izvolili tudi za glavno skupščino v Gradec. In tajnik te podružnice je — odbornik Slovenske Straže«. Smešno je šentiljske siid-markovce napadati po »Stražidoma pa jih pustiti mirno delati tam svojo politiko, kjer se ljudstvo najlažje pridobi.
Občni zbor Slov. kmečke zveze za Sp. Štajersko se vrši na belo nedeljo v Mariboru. Ker se bližajo de-želnozborske volitve, se imenuje klerikalna stranka zopet kmečko zvezo.
Lov na kaline. V klerikalnih listih beremo, da se bo v »Slov. Straži« osnova! poseben obrtniški svet, kojega namen bo paralelizirati delovanje »Siidmarke«. Nič bi ne imeli proti temu, ako bi hoteli naši bogati duhovniki res kaj žrtvovati za uboge obrtnike v narodno ogroženih krajih. A kakor »Slov. Straža« skoro ničesar ne stori za nase obmejno šolstvo, temveč porablja svoje iz kmetov, ne znabiti iz duhovščine, izmol-žene groše za klerikalno časopisje, klerikalne dijake in razna klerikalna društva, tako ne bo tudi za obrtništvo ničesar storila. Ta-le obrtniški svet bi naj bil le nov lov na kaline, ki še kaj zaupajo duhovniški »poštenosti« in »rodoljubnosti«.
Iz Slov. Bistrice. V nedeljo popoldne se vršijo volitve delegatov naše okrajne bolniške blagajne. Bau-mann iz Poljčan je pridno na delu in se vozi z avtomobilom po celem okraju ter lovi volilce za nemško-nacijonalno kandidatno listino. Slovenci; na delo vsi do zadniega! — V ponedeljek, dne 17. marca 1913 se vršijo na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici občinske volitve. Upati je, da združeni Slovenci zmagajo vsaj v 2. in 3. razredu. Ako pa bodo Laporča-ni, ki imajo volilno pravico v Črešnjevcu, storili svojo dolžnost, je zmaga Slovencem tudi v I, razredu ^za-sigurana. Omenimo le to, da je Šta-
jercijanec Kresnik agitatorično zelo delaven, črešnjevski župnik pa se baje boji napadov v ptujski giftni kroti! Čudno in za pristaša vsega-mogočne Vseslovenske Ljudske Stranke tudi jako značilno!
Iz Slov. Bistrice. Nedavno smo poročali, da je zdravnik dr. Mur-mayer našim nemčurjera v želodcu, ker se ne strinja z njihovo zavoženo, hujskajočo politiko. To skromno poročilo je tukajšnje nemškutarje strašno razburilo, da bi si vsaj nekoliko ohladili svojo jezico, skovali so dopis za »Marb. Ztg.«, v katerem pred-bacivajo dr. Murnaverju, da mu v narodnem oziru nikdar ni bilo in tudi sedaj ni zaupati, ko igra v tem oziru zelo dvomljivo vlogo. Ta nesramni napad na dr. Murmaverja porodil se je gotovo v kaki nemčurski butici, in za to je tembolj Čudno, da nem-čurji kritizirajo narodni značaj rojenega, pristnega Nemca, kakor je dr. Murmaver. Zupanu Stigerju in njegovim ožjim somišljenikom se je zdel ta napad vendar neopravičen in neumesten in objavili so v časopisih čujte in strmite! — kar v imenu cele mestne občine nekak uradni popravek v »Mariborčanki«, v katerem pravijo, da ono poročilo ne odgovarja resnici in da je bil dr. Murmaver, vedno dober nacijonalec in zanesljiv v vsakem oziru. Dr. Murmaver je vkljub temu popravku mandat v mestnem občinskem svetu odložil. Toda, kakor znajo naši renegati Stiger itd prakticirati začasno odlaganje mandatov, tako je to storil tudi dr. Murmaver. Prvotni napad ohranil si je pa vkljub zopet-nemu vstopu v obč. svet gotovo v zelo dobrem spominu. Povemo mu pa ne kot njegovi zagovorniki, ampak kot odkriti prijatelji pravih, rojenih in poštenih Nemcev, da tukajšnjim renegatom ne sme dosti zaupati, ker imajo vedno pripravljene batine za njega. Saj je že posredovanje pri »Siidmarki« za drugega nemškega zdravnika v Slov. Bistrici naperjeno proti njemu in njegovi družini! Dr. Murmaver se je končno vdal; renegati pa se bodo mu v pest smejali ter se od veselja na prsa trkali, češ, da so ga primerjali v časopisih stare »jungferce«.
Iz Ptuja. Naša mlada podružnica mariborskega dramatičnega društva pripravlja veliko in krasno ljudsko igro »Četrta božja zapoved« od Anzengruberja. Predstava se bo vršila začetkom aprila in opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na to prireditev.
Iz Ptuja. Naš klub »Pipec« ima svoj običajni tedenski sestanek v soboto, dne 15. marca 1913 v gostilni »Pri zamorcu«. Predaval bo g. dr. Brunčko o narodnostnem in verskem vprašanju v zgodovini človeštva. Vabimo na obilno udeležbo.
Koroško.
Slovenska zmaga. Pri volitvi v krajni šolski svet v tolstovrški občini so zmagali Slovenci, in sicer največ po zaslugi posestnika Tolstovr-ske slatine gosp. Andr. Oseta, ki je tudi tukaj vpeljal slovensko uradova-nje in slovenske tiskovine.
Učinek vojaške godbe. Čez Benediktinski trg v Celovcu je korakal iz cerkve 17. pešpolk v vojašnico. Na čelu je igrala godba. Okna so se odpirala in radovedni gledalci so se gnetli med veznimi vratmi in pred prodajalnami. Naenkrat zaropota okno v prvem nadstropju pošte, nato se sliši grozen tresk in prestrašen krik dveh pasantov. Neka radoved-nica je namreč, zaslišavša vojaško godbo, s tako silo odprla okna, da sta se oba dela okna odtrgala in padla na ulico.Zadeta pasanta sta k sreči samo lahko poškodovana.
Velik gozdni požar je zanetila iskra iz železniškega stroja v okolici Volšperka. Ogenj se je vsled vetra silno Jiitro razširil in je napravil veliko škode. Po enodnevnem gašenju se je posrečilo ogenj omejiti.
Primorsko.
Tržaški deželni zbor. Današnja uradna »Wiener Zeitung« priobčuje cesarski patent, s katerim je sklican tržaški deželni zbor na četrtek, dne 27. marca.
Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik in predstojnik sodišča v Gradišču Emil R e n c e 1 je dodeljen deželnemu sodišču v Trstu, na njegovo mesto pride okrajni sodnik v Trstu Ivan Ventrella. — Predsednik okrožnega sodišča v Gorici Henrik Cacafura je dobil naslov dvornega svetnika.
T.govinski minister dr. Schu-ster pl. Bonnott se je odpeljal včeraj z vladnim parnikom »Pelagosa« iz Trsta na Reko, da si ogleda tamošnje pristanišče, ladjedelnico in druge večje industrijske naprave.
Rofarski napad na finančnega stražnika. V sredo ponoči so napadli
v ulici San Nicolo trije neznanci finančnega stražnika Simona StSckla, ki se je vračal iz službe domov. Hoteli so mu iztrgati zlato verižico za uro in sneti prstane. Stražniku se je posrečilo, da se je iztrgal lopovom iz rek in poklical stražnika, ki je aretiral dva napadalca, tretji pa je ušel. Aretirana sta 25letni Franc Goriup iz Gorice in 291etni Franc Kranker iz Donavica na Štajerskem.
Rop aH poneverba. Uslužbenec tvrdke Weiss v Trstu je dobil znesek 7300 K, katerega bi moral izročiti neki drugi tvrdki. Mož pa se le vrnil in jokaje izjavil, da ga je neki neznanec napadel in oropal.
Tržaška porota. — Nevaren mednaroden ponarejalec denarja. Po zaslišanju nekaterih prič, je stavilo sodišče porotnikom tri vprašanja, in sicer glede ponarejanja denarja, glede podpore pri ponarejanju denarja in glede kakovosti ponarejenega denarja. Porotniki so potrdili prvo vprašanje z 9 glasovi, pri čemer pa so izključili ponarejanje tujega denarja. Drugo vprašanje je odpadlo, tretje vprašanje glede kakovosti (namreč če je denar tako ponarejen, da se z njim lahko premoti občinstvo), pa so porotniki potrdili z 8 glasovi. Sodišče je obsodilo Santa Garavili i ja na pet in pol leta težke ječe. Obravnava je trajala do pol 2. ponoči.
Nova južno ameriška proga Austro - Američane. Pri zadnji seji tigovske zbornice v Trstu je govoril med drugimi referenti tudi ces. svetnik pl. Economo in sicer o važnosti nove južnoameriške črte Austro-Americane. Ta črta je velikega pomena za avstrijsko trgovino in za povzdigo tržaškega pristanišča. Končno je govornik poudarjal, da je obžalovanjavredno dejstvo, kljub temu da bi nova kanadska Črta tudi veliko koristila mestu, da ministrstvo ni dalo prednosti domači družbi, marveč je podelilo koncesijo inozemski družbi.
Posledica vojaškega pretepa. V neki gostilni v Pulju so se stepli vojaki. Prišli so stražniki in topničar Alojz Ilias iz Požuna je napadel nekega stražnika z golim orožjem. Stražnik je potegnil v silobranu meč in zabodel vojaka v ramo. To se je zgodilo pred nekaj dnevi, včeraj pa je Ilias vsled te rane umrl.
Samomor soproge srbskega poslanika. Soproga srbskega poslanika v Rimu dr. Buiča, ki se je zaradi težke in nevarne boiezni preselil začasno v Sušak, se je včeraj vsled žalosti zaradi brezupne bolezni svojega soproga ustrelila s samokresom v glavo. Odpeljali so jo umirajočo v sanatorij, kjer je bržkotne že umrla.
Ladjedelnica »Danubius« na Reki zaprta. Ravnateljstvo ladjedelnice Danubius na Reki, v kateri ladjedelnici že delj Časa stavkajo slikarji, pleskarji in kotlarji, je izdalo včeraj delavstvu oklic, v katerem naznanja, da je primorano vsaj za nekaj časa ustaviti obrat v ladjedelnici. Med delavci, mojstri in inženirji vlada tako nasprotstvo, aa je vsako delo skoro nemogoče. Kolikor delavcev ne stavka, izvršujejo pasivno resistenco.
Dnevne vesti.
-r Le ne tako tragično! V slovenskem gledališču v Ljubljani se je zgodilo nekaj neprijetnega: zadnja predstava »Ljubezen treh kraljev« je bila tako slabo obiskana, da so predstavo odpovedali. Zgodilo se je to v slovenskem gledališču prvič — pri drugih gledališčih pa že večkrat in kdor je količkaj informiran o gledaliških razmerah po svetu, tisti ve, da je bilo že marsikje in marsikdaj potrebno, iskati ljudi na cesti in jim dati brezplačne vstopnice, samo da se je mogla predstava vršiti, in da je bila že marsikaka predstava in v večjih mestih, kakor je Ljubljana, odpovedana zaradi preslabega obiska. Na občinstvo tudi ta dogodek ni napravil prav nobenega vtiska. To vendar še ni nobena nesreča in tudi nobena sramota, če ljudje enkrat na kako predstavo ne prideio. Pri nas pa se je iz te aferice v nekih listih napravila velikanska stvar in na vse gr*o se vpije, da je ta oo-.odek žalosten dokaz, kako "izko stoji naša kulturna Ljubljana, slovenska prestolnica, od solnčnega juga pa je priletela kepa izdatnega blata: da v Ljubljani poginjamo od same kulturne lenobe. Take tirade so samo neslane in smešne in še vredne niso, da se kdo nanje ozre. Tako zabavljanje in psovanje samo kaže, da nihče ne-če resno premisliti, ne kaj je vzrok, da ni bilo občinstva na dotično predstavo, ne kaj je sploh vzrok »gledališki krizi«. In vendar leži vse takore-koč na dlani. Tisti časi so že minuli, ko so hodili ljudje v gledališče, samo da izpolnijo takoimenovano narodno dolžnost. Sploh je že malo preveč, kake narodne dolžnosti se vse nalagajo občinstvu — kje pa naj ljudje jemljejo denar, da bi vse plačevali,
6!. štev
SLOVENSKI NSROO.
stran o.
kar kdo proglaša za narodno dolžnost. Ljubljana je uradniško mesto in naravno je, da v takem mestu tudi med trgovci in obrtniki   ni takega blagostanja, kakor na pr. v Trstu, ali kje drugje. Pa vendar žrtvujejo ljudje razmeroma ogromne vsote za razne narodne in kulturne namene in se jim nalaga toliko narodnih dolžnosti, da kar omagujejo. Pri našem gledališču moramo že priti do spoznanja, da ne gre zalite vati od občinstva, naj zaradi narodne dolžnosti obiskuje predstave, ampak gledališče mora storiti, kar treba, da bo samo iz s>ebe pritegnilo občinstvo;   razviti   mora tako privlačno silo, da bodo ljudje zaradi predstav hodili v gledališče, ne pa le zato, da izpolnijo narodno dolžnost. I udi v potekajoči sezoni je bilo dovolj predstav, ki so* občinstvo zanimale in so jih ljudje obiskovali z veseljem, bile so pa tudi take, ki občinstva  niso mikale.  Sem  spada tudi ijrra »Ljubezen treh kraljev«. Pn premijeri ta igra ni ugajala; naj ima potem Še tako umetniško vrednost, ali naj je bila pretežka za naše dramatične moči. Ta igra je v Italiji napravila velikanski efekt, a pri nas ta našminkana italijanska pretiranost ui prodrla. 2e pri prvi predstavi je precej ljudi odšlo pred koncem in to se je razvedelo in razneslo, ter je bilo »dločilno. In ker na gledališke recenzije /e davno noben človek nič ne da, je naravno, da ni bilo za igro nobenega zanimanja in je bila predstava skrajno slabo obiskana. Vrh tega e že stara stvar, da v marcu, če je količkaj ugodno vreme, ljudje več ne obiskujejo gledališča, čc jih   tja kaj posebnega ne vleče. A kaj ic na vsem tem? Na sebi je stvar tako malenkostna in brezpomembna, da jo more prav posebna hudobija razglašati *a dokaz, da poginjamo v Ljubljani i'd kulturne lenobe. In ta gledališka Ariza.   Pravzaprav to ni gledališka go finančna kriza. Imamo namreč v dosti gledališkega občinstva in smo opravičeni govoriti o gledališki krizi v tem trenotku, kakor govore v Berolinu in v Parizu, kjer jim je bčinstva zmanjkalo. Naše gledališče polena samo na pomanjkanju sred-rev. to je sicer najhujša vseh bole-i. ali gledališka   kriza v pravem menu to ni. S finančnimi težavami se je imelo gledališče vedno bo-i in prav nič ni upanja,   da bi se -omenilo na bolje.   Tudi Če bi bilo š dališče pri vsaki predstavi raz-rodano — toliko občinstva in denarja pa sploh nimamo, da bi mogli na to misliti — bi dohodki Še vedno zadostovali;   mestna subvencija a je sicer za ljubljanske občinske !7nierc iako znatna, a za gledališke otrebe ne zadostuje. Gledališki apa-at je drag. vstopnine ni mogoče zvišati, ker vlada splošno pomanjkanje ■ narja in vrh tega celo za drag de-«ar ni dobiti vedno takih moči, da bi j dovoljevale občinstvo. Kako se bo ončala gledališka finančna kriza, to Ji Bog. mi tega ne vemo. Morda iim pridejo napoinoč vrli bratje na Ligu, ki proglašajo malčr, da so morali predstavo -'Ljubezen treh kra-v  odpovedati, za dokaz, da pogi-- tmo v Ljubljani od kulturne le-'obe.
-<•■ te upravne službe. Okrajni omisar Henrik S t e s k a, ki je bil >edaj dodelien okrajnemu glavar-• vu v Kranju kot obrtni referent, je reiet v delokrog trgovinskega mi-■strstva   z   značajem zadružnega idzornika s sedežem   v Ljubljani. /3časno je dodeljen   novi zadružni adzomik v svrho prakse zadružnemu okraju Trst.
Iz sodne službe. Deželnosod-svetnik in predstojnik okrajnega sodišča na Vrhniki, Matevž K o b a I, ic dobil naslov in značaj višjega de-relnosodnega svetnika.
+ Iz ljudskošolske službe. Za nrov. učitelja na štirirazrednici pn Sv. Jerneju v krškem okraju je imenovan Viktor S o t e n š e k, na meto nadučitelja Riharda Megušar i. ki je vsled boezni na dopustu, je menovana   za   suplentinjo v Podzemlju absolvirana kandidatima Katarina Vrtačičcva.
- Monsignor Tomo Zupan je da-;cs praznoval SOletni jubilej svojega ni<tva. Jubilar je bil rojen 21. de-unbra leta 1839. v Smokuču pri Greznici na Gorenjskem in je bi! 14. 1 narca 1S63 posvečen za mašnika. <)d leta 1S68. do leta 1905. ie bil gim-/ljski katehet najprej v Kranju, poni v Ljubljani in se ga njegovi mno-tcvilni učenci spominjajo hvaležnega srca.    Monsignor Zupan je bil mnogo let vodja Alojzijevišča, član deželnega šolskega sveta in mestne-Ka šolskega sveta ljubljanskega, in je ►vsod uspešno sodeloval. Vsa Sloni ia ga pozna in spoštuje kot mno-' "letnega predsednika družbe sv. Cirila in Metoda. V tej lastnosti in zaradi družbe sv. Cirila in Metoda Je oral   monsignor Zupan od gotove rani prebiti mnogo bridkosti. Monsignor Zupan je bil vse dni, kar je tal v javnem življenju, toieranteu ašnik, naroden skozinskoz in veren
nositelj tradicij blagega, še vedno ne pozabljenega škofa Pogačarja, in nobenega dvoma ni, da je ostal zvest sam sebi, tudi odkar se je umaknil iz javnosti, Monsignor Zupan je telesno in duševno zdrav in Čvrst. Vsi, ki ga poznajo, inu žele iz vsega srca; Še na mnogo leti!
— Umrl ie v ljubljanskem Leoni-šču jx) Notranjskem zelo znani župnik Karol L e n a s i. 2upnikoval je v Košani. Svoje dni se je moral naš list mnogo z njim baviti.
— »Domovini« je darovala »Ljubljanska kreditna banla« 500 K. Za velikodušni dar se ji odbor »Domovine« najiskreneje zahvaljuje. Ostale slov. denarne zavode prosimo, naj se tudi spomnijo s kakim darom stradajočega dijaštva.
— Loterijski odbor Splošnega ženskega društva z zadovoljstvom konštatuje, da pretežna večina v razprodajo poslanih srečk še ni vrnjena, iz česar v vso gotovostjo sklepa, da bodo srečke vsled požrtvovalnosti rodoljubov do zadnje razpe-čane. Ker je pa vkljub temu še vedno nekaj tisoč srečk na razpolago, opozarja se vnovič narodno zavedno javnost, ali bi se res ne našle v večjih krajih osebe, ki bi se prostovoljno javile ter vzele, če tudi samo eno srečko, za svojo osebo ali pa izkušale jih med znanci in prijatelji razpečati. Enaki prostovoljci so se sicer do sedaj priglasili in še celo iz daljnje Dalmacije, toda v prepičlem številu. V popolnitev zadnje objave glede <lam, ki z vso vnemo razpečavajo srečke, omenjati je poleg predsednice gospe dr. Tavčarjev e, ki vodi celo akcijo, tudi g. J e 1 a č i n o v o, go. (j o v e k a r j e v o, ki obenem tudi prav marljivo opravlja razna administrativna dela, go. dr. Ko k a l j e v o, go. K r o f t o v o, go. Ž e g o in go. P a v š k o v o, vse v Ljubljani. Za Trst in okolico je prevzela vodstvo razpečavania ga. Zinka dr. Ry-bafe va, za Gorico ga. Marija Kopačeva in za Zagreb na gdčna. Minka M a n k o č e v a.
— Koncesija za avtomobilsko vožnjo. Magistratni gremij je podelil Camerniku & drug. koncesijo za vožnjo z avtomobilom pod pogojeni, da bo avtomobil v službi v tistem času, ki je predpisan za navadne izvoščke. Za vožnjo z avtomobilom se plača za 3 osebe za vsak kilometer SO vin., za vsako uro čakanja pa 3 K. Ta tarit velja dotlej, dokler ga magistrat ne spremeni. Avtomobil je dolžan brezplačno voziti tudi ročno prtljago pa-sažirjev. SuiišČe za avtomobil se določi na desni strani Fran Josipcve ceste, nasproti Malica.
— Tri velike hiše zgradi »Kranjska hranilnica« na vogalu Gradišča-Simon Gregorčičeve in Cesarja Avgusta ulice. V hišah bo nad 40 stanovanj. Hranilnica je že dobila stavbno dovoljenje in prične nemudoma z zgradbo. To bodo menda edine hiše, ki se bodo letos gradile v Ljubljani. Poleg ? Kranjske hranilnice« bo edini I. Brudar na Cesti treh cesarjev gradil malo pritlično hišo, za zgradbo je že dobil stavbno dovoljenje.
— Čuvaji v parkih. Ker napravijo zlasti otroci spomladi veliko škodo v mestnih nasadih, je magistratni gremij sklenil nastaviti posebne čuvaje, ki bodo pazili na nasade v Tivolskem in Bleiu-eisovem parku in v parku na Slovenskem trgu.
— Anton Knezova ulica se po sklepu magistratnega gremija nasadi z brestmi.
— Za popravo živih mej po mestu je magistrat naročil 700 gabrovih sadik.
— Vrtič pri kavarni »Prešeren«. Lastniku kavarne »Prešeren«. Karlu Polajnerju, je magistrat dovolil, da napravi pred kavarno začasni vrtič proti najemščini 20 K.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, VVolfo-va ulica 10, L, se tem potom iskreno zahvaljuje darovalcu, ki noče biti imenovan, z Dunaja, za krasno zbirko poslanih knjig. Da bi našel mnogo posnemovalcev tudi med rodoljubnimi Ljubljančani! Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4. do 8. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Izkaznica s pravili vred stane sedaj samo 20 v. V knjižnici je na razpolago tudi tiskan katalog knjig. Pridno posečajte knjižnico in podpirajte jo pri važnem prosvetnem delu.
— Premestitev mesarjev in branjevcev s Pogačarjevega trga. Ker se po Veliki noči prične z zgradbo kanalov - nabiralnikov ob šolskem drevoredu, je magistrat odredil, da s^ mesarji in branjevci premeste s Pogačarjevega trga iz čisto higijeničnih ozirov. Mesarji bodo imeli stojnice v času gradnje kanalov na Vodnikovem trgu, branjevci, ki prodaiajo na drobno, pred Mestnim domom, vsi
1 ostali branjevci na Sv. Jakoba trgu.
— Avtomobilsko garažo zgradi delniška stavbna družba »Union« na zemljišču tik hotela »Union«. Družba že ima stavbno dovoljenje. Garaža
bo lesena in obrnjena proti Slovenskemu trgu.
— Mestni travniki in druga zemljišča, ki še niso dana v zakup, se bodo dala po sklepu magistratnega gremija v najem na javni dražbi.
— Za piruhe. Star običaj je, da si darujemo o Veliki noči za piruhe mala vezila. Slovenci in Slovenke, kupujte svojim znancem in znankam za piruhe srečke umetniške loterije!
— Razstava odprta. Na splošno željo občinstva bo razstava dobitkov umetniške loterije odprta vsako nedeljo in vsak praznik od 10. dopoldne do 4. popoldne. V nedeljo je torej razstava umetnin vsakomur brezplačno na ogled.
— Vsem nakupovalcem sifon-skih steklenic ter njih delov, posebno pa glavic, daje »Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem« naslednje v vednost. Po vsej Kranjski delajo posebno nižji sloji sodavičarjem veliko škodo s tem, da izpraznjene sitotiske steklenice pobijajo, njih dele, posebno glavice iz svinca in drugih tvarin, pa prodajajo različnim trgovcem in drugim obrtnikom. Ako se pomisli, da stane vsaka sifonska steklenica sodavičarja 1 K 60 v do 1 K 80 v, je gotovo, ker se to godi v veliki množini, da se dela s takim ravnanjem sodavičarjem, kojih izdelki že itak nobene cene več nimajo, ogromna škoda. Opozarja se tedaj slavno občinstvo, da ni kazniv samo tisti, ki steklinice ali njih dele uničuje ali pa prodaja, temveč tudi dotični, ki kupuje take stvari, ker mora vendar vsakemu znano biti, da lastniki steklenic ne bodo sami svoje steklenice pobijali in njih dele prodajali. Na taka nakupovanja in uničevanja sodavičarskih steklenic za sifon, pokalice itd. se opozarja tudi slavna policija ter c. kr. orožništvo, ker mora istim tudi znano biti, da ljudstvo kupi po gostilnah ali drugod le soda-vičarske izdelke, nikakor pa ne steklenic; steklenice so tedaj last so-davičarjev, če jih pa kdo zlobno uničuje in prodaja njih dele, spada tedaj pod kazenski zakon, kakor tudi tisti, ki take stvari nakupujejo. Tudi gostilničarji in drugi odjemalci naj na to pazijo, da se steklenice redno vračajo lastnikom steklenic, ker je tudi zadrževanje istih kaznivo.
Trgovci v Šiški. »Zarja« se zaletava v trgovce v Spodnji Šiški, posebno pa v trgovca, ki se je naselil poleg konzumnega društva. Gospodarji konzumnega društva se najbrže boje za one odjemalce, ki so doslej kot nečlani kupovali v konzum-nem društvu.
Vpokojeni predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu g. Gerde-šič se je te dni podvrgel operaciji in sicer so mu morali odrezati nogo.
Svak proti svaku. Poročali smo, da je okrajni glavar dr. Pilshofer bil primoran vložiti tožbo proti svojemu lastnemu svaku, konceptnemu praktikantu Goliju v Novem mestu. To-žitelj dr. Pilshofer je prišel v Novo mesto na razpravo, a te ni bilo — Golija se je najbrž spokoril in prosil odpuščanja, kajti dr. Pilshofer je tožbo umaknil. Ta dogodek priča vse-kako, da mora biti Golija posebne vrste človek, če se mora njegov lastni svak braniti proti njemu s tožbo. Ni več čuda, če je od strani drugih ?judi, ki s tem mladeničem niso v svaštvu, vedno toliko pritožb.
Žrtev svojega poklica. Pokojnega A. P 1 a n i n š k a . strokovnega učitelja na Grmu, je zdravil spočetka g. dr. B u h , katerega je bolnik tedaj ko se je vlegel t. j. 25. februarja, sam zaželel. Dne 1. marca, ko je imel g. dr. Buh dopoldne uradno opravilo v Beli cerkvi, se je pokojniku stanje nekoliko poslabšalo (imel je toplote nekaj nad 39°) in takrat ga je odpeljal njegov tovariš v bolnico usmiljenih bratov in sicer proti izrecni želji podpisanega ravnatelja, ki je ležal takrat sam za infuenco bolan in ki je hotel, da se počaka njegovega zdravnika, ker ni bilo nobene neposredne nevarnosti. V. Rohrman, ravnatelj na Grmu.
Tatvine na Gorenjskem. V noči od 11. do 12. marca so vlomili neznani tatovi v Radovljici pri Pižu, v Lancovem pri Derniču in v Lescah v restavracijo pri Legatu, neki potnik pa je bil na postaji okraden. Orožništvo je našlo sicer nekaj vlo-milnega orodja, zločincev pa še ni bilo mogoče izslediti. Na vsak način bi bilo treba orožništvo pomnožiti, oziroma ustanoviti novo orožniško postajo v Lescah, kjer je železnica, pivovarna, več hotelov, poleti mnogo tujcev, a — prav nobenega varnostnega organa. Pri Legatu so spili tatovi menda cel sodček piva in pokadili mnogo smodk; slišal jih ni nihče. Taki nezastraženi kraji so pravi raj za nočne vlomilce. Prosimo nujno pomoči — orožniško postajo ali pa celonočne patrulje.
Kinematograf »Ideal«. Danes priljubljeni Specialni večer s krasno napeto pozornost vzbujajočo ameri-
kansko dramo »Brez staršev«, dalje naravnimi posnetki; »V španskih Pirenejah«, »Slovesni prihod lorda ffardinga, podkralja indijskega v Delhi, »Kako pristajajo na otoku Java«, komičnimi slikami; »Vse za nič«, »Gospodična detektiv« ter »Mirko in njegov učitelj« in kolorirano dramo »Komtesa trubadur«. — Jutri nov spored z zanimivo dramo »Ugasla luč«.
S ceste. Ko se je predvčerajš-nem zasebnica g. Amalija Avramo-vičeva Pred Škofijo peljala s kolesom, jo je z vozom zadel neki nasproti došli hlapec, kojega konj se je ustrašil električnega voza, vsled česar je padla s kolesa in se na glavi poškodovala. — Istotako se je včeraj ustrašii konj hlapcu Ivanu Dovja-ku ko je peljal po KarlovŠki cesti apno, električnega voza ter odskočil pri hiši št. 10 v vrtno ograjo, katero je podrl ter s tem napravil lastnici znatno škodo.
Aretirana je bila včeraj Terezija Strajnarjeva, rodom • iz Drenja pri Toplicah, katera ima za mesto prepovedan povratek, a še vedno zahaja nazaj. Oddali so jo sodišču.
Nesreča. Včeraj si je konjski trgovec Matija Kodelja na kolodvoru v Sežani pri nakladanju konj, dvakrat zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev in 8 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in Hrvatov. ?5 Hrvatov je prišlo iz Tirolskega, IS tesačev pa iz Ogrskega. 300 Lahov se je odpeljalo na Ogrsko, 300 pa v Spodnjo Avstrijo. 190 ruskih Poljakov se je peljalo mimo Ljubljane, ki odplovejo iz Trsta v Kanado.
Našla je gdč. Marija Pirhova šopek ključkov na zlati verižici. — Učenec Leopold Kavčič je našel železno dolgo plinovo cev. — Kovaški mojster g. Fran Vrhove je našel v robcu zavito manjšo vsoto denarja.
Društvena naznanilo.
Ljubljanski športni klub. Redni letni občni zbor Ljubljanskega športnega kluba se vrši v petek, dne 28. marca t. 1. ob 8. zvečer v salonu restavracije pri j Rožic. Dnevni red; Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. Volitev dveh revizorjev in razsodišča. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti vrši se ob pol 9. drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. Odbor Ljubljanskega športnega kluba.
Ljubljanska krajevna skupina društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov priredi v soboto 15. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavracije pri Mraku, Rimska cesta št. 4 svoj prvi prijateljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o važnih in aktualnih stanovskih zadevah, vsled česar se cenj. tovariši prosijo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo, dne 16. t. m. točno ob pol 9. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro »Miklova Zala«, po dr. J. Sketovi povesti spisal Jakob Špicar. Dramatizator je igro na novo predelal in je upati prav posebnega uspeha. Gledališko vodstvo se bo potrudilo, da izpolni kolikor mogoče zahteve, ki jih stavi igra v sceneričnem oziru in tudi glede garderobe. »Miklova Zala« se ponovi za zunanje obiskovalce našega gledališča v sredo, dne 19. t. m. popoldne.
Prasneta.
Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (nepar) se za smeh in kratek čas prvič na slovenskem odru vprizori vesela burka v treh dejanjih »Pred poroko«, nemški (»Das Opfer-lamm), napisala O. Walther in L. Stein. V tej kratkočasni in dovtipni burki, ki je vredna vrstnica pri nas tako uspešne burke »Nebesa na zemlji«, so zaposleni vsi naši najboljši« komiki, režijo vodi g. Povhe, tako da je nedvomno, da bo imela spričo svoje lahkotne zabavnosti tudi pri nas velik uspeh. — V nedeljo popoldne (izven abonuementa, za lože par) se zadnjič v sezoni pri izdatno znižanih cenah vprizori pri nas tako priljubljena burka »Nebesa na zemlji«. Začetek ob 3. Konec ob pol 6. — V nedeljo zvečer (par) se prvič v sezoni vprizori na novo naštudirana Kalmanova kratkočasna opereta »Jesenski manever« z gdč. Grosso-vo, subreto osiječkega narodnega gledališča, kot gostom v vlogi prostovoljca Marosija. Začetek ob 7. zvečer, konec ob pol 10.
Slovensko gledališče. Včeraj zvečer so vprizorili »Brivca Sevilj-skega«. Vlogo Rozine je pela gospa Cilka Otahalova in se izkazala kot izborno šolana in nadarjena kolora-turka. Občinstvo jo je toplo pozdrav-
ljalo in hvalilo. Gledališče je bilo razprodano.
Hnjiževnost.
— »Novi Akordi«. 12. letnika prva številka prinaša naslednje skladbe: Emil Hochreitcr: »Valses nobles«, L za klavir; Emil Adamič; »Poj petelin, zoro mi naznani«, za dva glasova in klavir; Janko Ravnik; »Ženjica«, mešan zbor; Josip Pavčič; »Padale so cvetne sanje« za en glas in klavir. Ta zvezek ima glasbeno književno prilogo. Cena za celo leto 10 K, za pol leta o K, posamezni zvezki po 2 K.
Razne stvori.
* K atentatu na laškega mornariškega ministra. Dodatno k včerajš-nemu tozadevnemu poročilu se poroča, da je mornariški minister Leonardo Cattolica prišel zopet v zbornico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Minister je izjavil, da ga ta napad nikakor ne bode ostrasil, marveč šele obodril, da bo tem intenzivneje deloval v prid in hasek svoje domovine. O napadu samem je pripovedoval minister sledeče. 2e pred nekaj časom so me prijatelji svarili pred admiralom Gozojeni. Pravili so mi tudi, da sc intenzivno uri v sabljanju, da bi me premagal v dvoboju, katerega je nameraval izzvati. Jaz se nisem dosti brigal za ta poročila, posebno še ker nisem smatral tega blaznega starca za zmožnega, vprizoriti cestni napad. Ko sem šel v sredo po poti zamišljen v svoje posle, se je nenadoma znašel pred mano Gozo in me sunil s pestjo v prsa. Sunek, ki ni bil ravno posebno silen, sem vrnil, Gozo je padel in jaz sem šel naprej v trdnem prepričanju, da imam opravka z norcem in da ne bodo nastale iz tega nobene posledice. Smilila se mi je rodbina Gozova. Toda ko sem bil komaj pol ure v uradu, ie prišel k meni državni pravdnik, ki mi je naznanil, da so Goza aretirali. Po mojem mnenju bi bilo bolj umestno, da bi odpeljali Goza mesto v preiskovalni zapor v blaznico.
* Ameriški milijardar. Pierpout Morgan je prispel včeraj zjutraj v spremstvu svoje soproge. dveh hčerk in profesorja Bastianellija v Neapelj, od koder se odpelje s posebnim vlakom v Rim. kjer ostane delj časa. Morgan je svojo nevarno bolezen srečno prebolel in bo v kratkem popolnoma okreval.
Memoarji Tosellija — Luiza Toskanska. Iz Milana poročajo, da je izšel v neki tamošnji knjigarni prvi del memoarov musika Tosellija, soproga Luize Toskanske. V teh spisih opisuje Toselli popolnoma natanko in brez vsakega obzira svoje ljubezenske dogodke, kakor jih sam imenuje z Luizo Toskansko in sicer od prvega srečanja do poroke in od poroke do ločitve. Ti memoari vzbujajo splošno senzacijo.
* Izvenzakonske blodnje bivšega nadvojvode Leopold VVolflinga in Marije Ritter. Pod tem naslovom je izšla v Berolinu knjiga, ki jo je spisala neka dama. V tej knjigi opisuje pisateljica natančno drugi zakon nadvojvode z gospodično Marijo Ritterjevo.
* Cerkvena poneverba. Cerkveni svet starokatoliške nacijonalne cerkve v Genovi je vložil proti pro-kuristu zvezne banke Gothardu Schibliju ovadbo pri državnem pravdništvu. Češ da je poneveril ovadenec 200.000 frankov, katere je dal neki meščan, da odstopi cerkev neko starokatoliško cerkev rimskokatoliški občini. S^hibli je denar zaigral na borzi.
•: Aretiran avstrijski trgovec s konji. Na konjskem semnju v Ester-tinu na Ruskem so aretirali avstrijskega trgovca s konji Karla Lowyja in mu zaplenili 50 konj. L6wyju se je posrečilo, da je pobegnil, seveda brez konj.
* Velikodušno volilo. Ogrski bogataš baron Albert Wodianer je zapustil svoje 100 milijonov vredno premoženje državi s pogojem, da razdeli polovico obresti tega kapitala njegovim sorodnikom, drugo polovico pa porabi za kulturne namene.
* Požar v tovarni. V Brnu je zgorel velik del tovarne za fino sukno in druge finejše blagove. Kako je nastal ogenj ni znano, škoda znaša čez 200.000 kron, tovarna je morala delo ustaviti.
Obravnava  proti znanemu večkratnemu morilcu, požigalcu in roparju Sterniklu,   o   katerem smo svoječasno že obširneje poročali, se je pričela v četrtek v Frankobrodu. Ta obravnava, ki bo trajala več ket en teden, vzbuja veliko zanimanje. T sodni dvorani  je  natlačeno obč stva. Sternike! sedi uklenjen na tožni klopi, čuvajo ga trije najin nejši stražniki.
* Mlade žene in vdove. Zadnje
ljudsko štetje v Indiji je pokazalo, da Je v indijskem cesarstvu nič manj kot 302.000 vdov, ki še niso 16 let stare. Dalje izkazuje štetje 2,500.000 mladih žen, ki še 10 let niso stare, in 6,500.000 žen, ki še niso dosgle 16. leta.
* Žalujoča vdovfc. Nadzornik nekega pokopališča je opazil nekoč, kako je neka ženska sejala na svež grob travino seme. Ko ji je omenil, da bo grob ob času že sam postal zelen, mu je ženska odgovorila: »Vem, toda svojemu pokojnemu možu sem obljubila, da se ne bom prej poročila, dokler ne bo zrastla trava na njegovem grobu. Ker se mi pa ravno sedaj ponuja dober snubec, ne maram sicer prelomiti besede, toda daljše držati jo kot je treba, pa tudi nočem.«
Porotna obravnava proti atentatorju na Schuhmelerja Pavlu Kun-schaku se vrši koncem aprila ali v začetku majnika. Kunschak je sedaj v preiskavi psihijatrov.
* Dosmrtna Ječa za sufragetke. Državni pravdnik Humprevs se je danes izjavil, da hoče storiti vse potrebne korake, da se naj vsled požiga obtožene sufragetke obsodi v dosmrtno ječo. Vsled tega je izdal povelje za najstrožjo obravnavo Miss Lillian Lenton in Mrs. Joycke, koje so bile aretirane dne 20. februarja vsled nameravanega požiga paviljona v Kew botaničnem vrtu. Obe jet-nici se nahajati sedaj v zaporu. Miss Lenton je postala vsled samovoljnega posta tako slaba, da so morali poklicati že zdravnika; njeno prijateljico Mrs. Locke, ki se je hotela tudi s postom iznebiti zapora, pa sedaj hranijo s silo, samo da jo bodo obdržali uo obravnave pri življenju.
Največja tvornica vžigalic na svetu. Največje tvornice za vžigalice sb na Švedskem. V okraju Ska-raborg Laesu je mesto Tidahony, ki št ie 3300 prebivalcev, ki so vsi nameščeni v tvornici »Vulkan«, ki izdela največ vžigalic na svetu. Tovarna predela na leto 600.000 kubičnih metrov lesa. Dnevna produkcija znaša okoli 200 milijonov vžigalic, kar znaša na leto 73 milijard. Tristo električnih strojev zreže in zlepi na (Jan 900.000 škatljic.
Tehniki in reforma uprave. V
zadnji seji komisije za reformo uprave je minister baron Haertl priznanja vredno dokazal, da stroški za državno upravo prav nevarno rastejo, kar zlasti povzročuje preveliko naraščanje uradništva. Zanimivo je — nam piše ■ Stalna delegacija avstrijskih inž. — da so se juridična in računska uradniška mesta pri centralah neprimerno bolj pomnožila kakor pa tehnična in to pa kljub temu, da se je tehnični obrat v državi v zadnjih decenijih naravnost nepričakovano razvil. Tudi avancementi tehnikov so neprimerno manj ugodni, kakor oni juristov. Dosti upravnih organizacij kaže še vedno ono lice, kakor ob ustanovitvi in Jožef II. in Frane I. bi bila gotovo zelo neprijetno iznenađena, ko bi videla, kako okorne in neizpremenljive so ostale njune stvaritve, mesto da bi se bile naravno razvijale.
* Fiiflov stolp kot termometer.
Z'7**adiiclj Eifilovega stolpa v Parizu, ki je pred kratkem praznoval 801et-nico svojega življenja, je doživel zadoščenje, da se porablja njegovo mojstrsko inženirsko delo za znanstvena raziskavanja. Njegova najnovejša čudna vporaba je — kakor nam piše -Stalna delegacija« avstrijskih inženirjev — da se meri z njim najob-čutljivejše temperaturne izpremem-be. Za to ga posebno vsposobljuje mrežasta konstrukcija in velika višina. Eifflov stolp, katerega mase tehtajo 7000 ton, ie kljub tej teži med najlažjimi zgradbami na svetu. Ako si ga mislimo tisočkrat pomanjšane-ga, tedaj bi bil, z visočino 30 cm, naravnost suptilno nežne konstrukcije. To pa ravno povzročuje. da stolp uprav zelo hitro in v veliki meri reagira na temperaturne izpremembe. Na žici, ki visi od druge ploščadi in je 116 ni dolga, se jasno opaža izmenjavanje višine stolpa ob temperaturnih izpremembah. Stolp deluje kakor zelo občutljiv dilatacijski termometer. Na 116 m dolgem termometru so stopinje zelo dolge in torej za merjenje majhnih izprememb naravnost izborne.
Telefonska in brzojavna poročilo.
Vojna na Balkanu.
Odrin pred padcem.
Dunaj, 14. marca. »Politische Korrespondenz« priobčuje iz Carigrada to-le vest, ki je baje črpana iz najzanesljivejšega vira:
Poročila o položaju v Odrinu   zatrjujejo,   da se
nahaja odrlnska trdnjava neposredno pred potrebo kapitulacije.
Dunaj, 14. marca. »Siidslavische Korrespondenz«, ki je notorično v najtesnejših stikih s turškimi vladnimi krogi, javlja, da računa turški ministrski kabinet s kapitulacijo o d r i n s k e trdnjave kot gotovo stvarjo I n d a s o p o r o č i 1 a , ki Jih je p o s I a 1 Š u k r i p a š a Iz Odri-
na, popolnoma brezupna. Bolgarsko-srbska vojska Je že pričela s splošnim na padom in popolnoma gotovo Je, da odrlnska posadka teganapada ne bo mogla več zdržati, marveč se bo morala udati. Za Miadoturke Je v političnem oziru padec Odrina naravnost dobrodošel
Berolin, 14. marca. »Berliner Tageblattvc javlja, da j e s * a n J e turške posadke v Odrinu p opo1nom a b r ez u pno inda se ie v najkrajšem času nadejati, da Šukri paša kapitulira z vso svojo armado.
Tudi Skader pred padcem.
Dunaj, 14. marca. »Siidslavische Korrespondenz« priobčuje vest iz Carigrada, daje tudi položaj Skadra popolnoma brezupen in da se nahaja tudi ta trdnjava tik pred kapitulacijo. Kralj Ni ki t a se je n a o o t i I v glavno taborišče, ker pričakuje v najkrajšem času odločilnih dogodkov na bojišču. Črno-gorsko-srbska armada se pripravlja na generalni naskok. Združena srbsko-črnogorska armada bo s treh strani istočasno naskočila trdnjavo s tako silo, d a t urška p o s a d k a te ga naskoka absolutno ne bo mogla več vzdržati. Naskok pehote bo pripravljal silen bombardement. Predli oprično združeni Srbi in Črnogorci z glavnim napadom, bodo še enkrat pozvali poveljnika Essada pašo, naj se uda brez prelivanja krvi.
Dunaj, 14. marca. »Reichspost« ima iz povsem avtentičnega vira tole poročilo iz Skadra: Položaj obleganetrdnjavejepopol-n o m a brezupen. Prejšni pove I j n i k H a s a n R i z a beg je že dolgo mrt ev. Krivda, da je bil ubit, se pripisuje Essadupaši, kije Albanec in kije po prevzetju poveljstva dal sneti turške zastave ter jih nadomestiti z albanskimi. Essad paša je sicer dober vojak, a slab organizatoričen talent. Zato je tudi odporna sila posadke, odkar je poveljnik Essad paša, znatno popustila.
Skader.
Carigrad, 14. marca. Semkaj so došle vesti iz Skadra, da ima še za poldrugi mesec municije in sicer za vsak top na dan po 700 strelov. Živila se baje še vedno lahko dovaža-jo v mesto. (?)
Bitka pred Cataldžo?
London, 14. marca. »Times« javlja iz Carigrada sledeče: Turške In bolgar. čete so trčile skupaj pri Ša-dikeju. Pri Istranži se je pričela velika bitka, ki še vedno traja.
Turška krlžarka »Hainldie«.
Belgrad, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Drača javljajo še te-le podrobnosti o napadu turške križarke »Harnidie«: Ob zori se je v daljavi pojavila ladja, ki pa je zopet izginila. Ob 9. dopoldne se je ladja zopet pojavila ter s polnim parom priplula pred Drač. Usidrala se je dva kilometra daleč od obali. Našim baterijam je bil takoj dan znak za bombardiranje. Jeli so grmeti topovi Ljudje, ki so se nahajali na obrežju, so sprva mislili, da je to kaka grška ladja in da hoče s streljanjem naznaniti svoj prihod. Ko pa so se prepričali, da je turška križarka, so se prestrašeni umaknili z obrežja in mnogo njih je iskalo zavetišča v italijanskem kon-
zulatu. Srbska vojska je takoj spre-menila svoje pozicije ter se utaborila na drugem prostoru. Ubit je bil pri bombardiranju samo en vojak. »Harnidie« je oddala 19 strelov. Poveljnik mesta je ukrenil vse potrebno za obrambo. Dan preje je bila v luki ena izmed grških topničark, isti dan pa bi imelo prispeti v Drač ostalo grško vojno brodovlje. »Harnidie« je potem odplula proti Medovi. Tu jo je zadela granata iz srbskih topov, kar jo je prisililo, da se Je umaknila na odprto morje.
Podgorica, 14. marca. Glasom poročil iz Medove so krogle srbskih topov zadele križarko »Harnidie« in jo tako poškodovale, da je takoj zapustila pristanišče.
Belgrad, 14. marca. Iz Drača javljajo, da so tjakaj dospele grške torpedovke, ki imajo nalogo zasledovati turško križarko »Harnidie«, ter ji zapreti pot iz Jadranskega morja.
Poročilo o položaju.
Dunaj, 14. marca. Oficijozno sl-tuacijsko poročilo konstatuje, da se včeraj ni vršila konferenca veleposlanikov v Londonu. Zato se neresnična tudi vsa poročila o podrobnostih te konference. Tako tudi niso avtentične vesti o nekih pogajanjih med posameznimi velesilami; ako se kakšna pogajanja vrše, so tajna in so vse vesti o podrobnosti teh pogajanj zgol ugibanja. Vesti francoskih listov, da se je turška križarka »Harnidie« mudila v nekem avstrijskem pristanišču in da je tamkaj sprejela živila, ne odgovarjajo resnici. Pričakuje se, da odgovore balkanske države danes na noto velesil glede posredovanja.
Avstrija za Albanijo.
Pariz, 14. marca. Londonski ko-respondent »Matina« poroča, da je Avstro-Ogrska vplivala na konferenco veleposlanikov v Londonu, da naj velesile izroče Srbiji kolektivno vprašanje, zakaj pošilja nove čete pred Drač, ko je vendar konferenca poslanikov pripoznala neodvisnost Albanije.
Bolgarija in Romunija. — Petrograd-ska konferenca veleposlanikov.
Petrograd, 14. marca. Prva meritorna seja petrogradske konference veleposlanikov se vrši konec prihodnjega tedna. »Den« poroča tozadevno, da je poslala Bolgarska ruskemu zunanjemu ministrstvu izjavo, da se podvrže v vsakem slučaju razsodbi konference. Romunska pa je posredovanje konference pač vsprejela, pridržala pa si je končno dovolitev, da bi ta konferenca poravnala bol-garsko-romunski spor.
Angleški posredovalni predlog.
Dunaj, 14. marca. »Neue Freie Presse« poroča iz Londona: Sir Edvard Grey je sestavil posredovalni predlog glede obmejitve bodoče Albanije, glasom katerega bi naj Rusija dovolila, da pripade Skader Albaniji, glede Djakovice pa naj bi odločila posebna mednarodna komisija, ki naj Študira na licu mesta etnografske razmere. Po tem angleškem predlogu bi se usoda Djakova odločila že pred Veliko nočjo.
Brzojavna zveza Drača s Srbijo.
Belgrad, 14. marca. (Izvirno,poročilo.) Sedaj je dogotovljena brzojavna zveza med Prizrenom, Dračem in Lješem. Srbska vojska pred Skad-rom je torej sedaj v zvezi tako z Dračem in Prizrenom, kakor tudi z ostalo Srbijo. Brzojav in telefon je tudi za privatno uporabo.
Srbska pomoč.
Solun, 14. marca. Tukaj se Je vkrcal srbski 17. pešpolk, da se odpelje pred Drač. Dospele so semkaj tudi tri havbične baterije in močan oddelek trena, ki se v kratkem vkrca. Tu se Širijo vesti, da je poslala Srbija tudi po suhem čez Bitolj močne čete v Albanijo. V Perlepe je prišlo baje med srbskimi Četami in Albanci do ostrih spopadov. Albanci so Srbe napadli, morali pa so se s strašnimi izgubami umakniti.
Misija generala Dimitrijeva v Petro-gradu.
Sofija, 14. marca. General Rad-ko Dimitrijev je odpotoval danes zjutraj v posebni misiji v Petrograd.
Djavid paša v Albaniji.
Belgrad, 14. marca. General Djavid paša, ki se je po bitki pri Bitolju umaknil proti vzhodu, se nahaja sedaj z armado 10.000 mož v osrčju Albanije ter pripravlja vstajo proti Srbiji.
Dimitrijev, bodoči poveljnik odrinske oblegovalne armade.
Sofija, 14. marca. Kralj je vspre-jcl včeraj v daljši avdijenci generala Dimitrijeva, znanega junaka in zmagovalca izpred Kirkilise in Lile-Bur-gasa. Kakor poročajo vojaški krogi, ni izključeno, da poveri kralj Dimitri-jevu poveljstvo odrinske oblegovalne armade.
Glasilo bolgarske vlade o demobilizaciji.
Sofija, 14. marca. Glasilo bolgarske vlade »Mir« pozdravna demobilizacijo Avstro-Ogrske in Ruske, in jo znači kot krasno gesto obeh suve-renov, iz katere se tudi lahko sklepa, da Avstro-Ogrska ne zasleduje nobene agresivne politike proti balkanskim državam.
Mir bo sklenjen prve dni aprila.
Sofija, 14. marca. V političnih krogih so prepričani, da bo sklenjen mir najkasneje prve dni meseca aprila, ako tudi ne bodo posredovanja prevzele velesile.
Avstrijska demobilizeci a.
Lvov, 14. marca. Železniška ravnateljstva v Galiciji so dobila včeraj od vojaške uprave nalog, da pripravijo za danes primerno Število posebnih vlakov, s katerim se odpeljejo odpoklicani rezervisti v svoje domove.
Lvov, 14. marca. Neki tukaj dislocirani pešpolk je poslal včeraj zvečer v manjših skupinah odpuščene rezerviste letnika 1908. Pred vrati vojašnice se je zbrela velika množica ljudi, največ sorodniki, prijatelji in znanci rezervistov, ki so odpuščene z velikim veseljem pozdravljali. Rezervisti so kričali na cesti, domov grede množicam, ki so jih pozdravljale: Domov gremo, domov! Danes se odpuste še ostali rezervisti. Za danes je nazna/tilo garnizijsko poveljstvo postajnim uradom, da se odpusti 1000 rezervistov. V prihodnjih dneh jih bodo odpustili še veliko večje število. Odpust rezervistov je napravil v mestu jako dober vtisk.
Deželni zbori,
Dunaj, 14. marca. Današnja „Wiener Zeitung* priobčuje cesarski patent, s katerim so sklicani moravski deželni zbor na torek 18. marca, šle-ski, predarelski in tržaški deželni zbori pa na četrtek 27. marca.
Važna razsodba upravnega sodišča.
Dunaj, 14. marca. Upravno sodišče je izreklo danes važno narodno politično razsodbo. Nemška mestna občina v Prahaticih na Češkem je nastavila nekega zdravnika, ki pa ni bil vešč češkega jezika. Deželni odbor Češki je to to nastavitev razveljavil, češ da mora biti zdravnik vešč obeh deželnih jezikov. Mestna občina v Praha-ti c h se je proti ti odločbi deželnega odbora pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče je to pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo češkega deželnega odbora.
Praški   deželni   gledišči in Češki deželni odbor.
Praga, 14. marca. Ravnateljstvi obeh deželnih praških gledišč sta prosili deželni odbor, da bi jima dovolil iz deželnih sredstev odškodnino za norme in za počitnice v znesku 40.000 K. Deželni odbor je zavrnil obe prošnji in prepustil končno rešitev tega vprašanja deželnemu zboru, kateremu bo predložen predlog za zvišanje subvencije obema deželnima glediščema.
Vprašanje namastniškega mesta na Tirolskem.
I no m ost, 14. marca. „Neue Tiroler Stimmen" poročajo, da je postalo vprašanje glede namestniškega mesta na Tirolskem zopet akutno in da se pričakuje v kratkem izprememba na namestniškem stolu. Kot najbolj resen kandidat za namestniško mesto se imenuje bivši ministrski predsednik in sedanji namestnik v Trstu princ Konrad Kolienlohe-Schillingsfttrst,
Ustanovitev Veiikohrvatske stranke.
Zagreb, 14. marca. V političnih krogih se govori, da se v kratkem osnuje nova stranka, ki jo ustanove Frankovci dr. Elegović, dr. Ogrisovič in dr. Horvat. Stranka se bo imenovala nVeliko hrvatska*, Z ustanovitvijo te stranke je v zvezi bivši ban baron Pavel Rauch.
Dementl Tiszinega odstopa.
Budimpešta, 14. marca. Listi de-mentirajo vesti, da namerava Tisza odstopiti. Listi, ki stoje v zvezi z vlado, to odločno zanikajo.
Novi nemški poslanik v Rimu.
Rim, 14. marca. Kralj je včeraj slovesno vsprejel novega nemškega poslanika v Rimu pl. Flotowa, Novi poslanik je bil v daljši avdijenci od kralja jako prijazno sprejet.
Ruska demobilizacija.
Berolin, 14. marca. „Lokalanzei-ger* poroča iz Petrograda, da so bili ruski rezervisti včeraj popoldne odpuščeni.
upuite pridao srečka »fplei. ionskega droitva" v Borisi slovenskih umetnikov, 800 krasnih dobitkov, slik đona« tih slikarjev. Sr**ka a I B.
Za tipatofi čas.
Misijonar: In vročina v peklu je grozna. Tudi vročina v Afriki je strašna in sveti možje, ki hodijo zamorcem oznanjat vero krščansko, mrjo kakor muhe. V Afriki je taka vročina, da morajo kuram dajat sladoled, da ne nosijo kuhanih jajc... a kaj je to proti vročini v peklu!
* *
— Kaj pa, da hodiš tako redkokdaj v gledališče. Kaj nimaš toliko prostega časa?
Prostega časa imam dovolj,
ampak prostih vstopnic manjka.
* *
Pri večerji pripoveduje oče svoji rodbini o balkanskih dogodkih in razlaga mobilizacijske priprave velesil. Verno poslušajoči Pepček ga prekine sredi govora.
— Ata, ali naša kuharica tudi mobilizira.
— Zakaj?
— Ker ima vsak večer v veži tri soldate.
Zahvala.
Gosp. odvetniku in državnemu poslancu dr. Vlad, Ravniharjuse najiskreneje zahvaljujemo za njegov trud in njegovo, v sedanjih časih redko požrtvovalnost, da je zastopal pn upravnem sodišču na Dunaju našo pritožbo zoper Korbarjevo postopanje pri zadnjih občinskih volitvah v občini Dobrunje, popolnoma brezplačno, in ga zagotavljamo svoje hvaležnosti.
Dobrunjski občani,   ki so za red v občinskem gospodarstvu.
Prečitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narodno - napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejna moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarske znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, VVoIfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim župan-s tvom.
Važno za vsako žensko je, se poučiti o higieni in negovanju telesa in si zlasti predočiti, koliko bolezni nastane pri ženskah samo vsled nepazljivosti, in kako lahko bi se jim bilo izogniti. Poljudno piše o tem knjiga »Kaj je higiena«, ki jo na željo brezplačno pošlje kemik A. C. Hubmann, Dunaj, XX., Petraschg. 4.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. marca: Karel Lenasi, župnik košanski, 44 let, Zaloška cesta 11 (Leonišče). — Gabrijela Pe-trič, hči mizarskega pomočnika, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Tomaž Steiner, posestnik, 83 let, Veliki štradon 2. — Martin Marinč, bivš* delavec, 82 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 12. marca: Ivan Mohorčič sin železniškega čuvaja, 11 let. — Janez Galjot, dninar, 58 let. — Marija Gregorin, posestnikov žena, 39 let.
Dne 13. marca: Frančiška Bari vpokojena delavka tobačne tovarne 60 let.
Današnji list obsega 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik s Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne takarne«.
61. §tev.
SLOVENSKI NAROD.
Siian b-
M il MM
Ne zlih dražbe n. Cirila ii Metoda.
i poročila.
Lfabljuslsa
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Urili! kini isiajske strte 14. marca 1913
■•(•Iteal ct«plr|l.
4 V« nit jeva renta   . ,  . .
4-2*/f itebrna renta .  .  . .
i •, ivitr. kronska renta . .
4f/a ogr. „ „ . . 4«, kranjsko deželno posojilo
!•/• k.o. čeike dež. banke .
Sr«6ks.
Srečke Is I. 1*60 </.   * •
m    mm 1864 . .   •  • •
m tfake.....
_    semeljske I. Jada je .
u
„ ogrske hi pot ef ne . . m    dan. komunalne
avstr. kreditne .  . .
ljobllanske   .   .   . .
avstr. rdeč. krila • .
ogr.    t»    n    « •
bazilika   . . , . .
talke......
m ii
»•
19
M
f.jabtjanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . lufne železnice , . . . Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Celke sladkorne družbe . Zlvnostcnake banke. • .
Beaarai
8425 8680 84-35 8235
88 —
452-640 — 299 50 28150 25150 237 50 481 — 486 — 67 — 53 — 31-75 28 — 227-50
414 — 631 tO 518 — 11450
70675 105675
358 — 270-50
Bitfasa i
84-45 87-— 84-55 82-55 94-50 89 —
464 —
ffeteorolosKno poročilo.
ViiJaa oad norjen 308-2
Srednji iračai tlak 736 mi
marca J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	2u B _ °« — *> S h- —	Vetrovi	Nebo
13.	2. pop.	740-4	12-5	si. jug	jasno
»»	9. zv.	7407	78	brezvetr.	»
14.	7.zj.	741-5	1-2	b) i	del.oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 6*7', norm. 3i°. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
418 — 63210 519-— 115 50 70775 105775 362-— 27150
11-41 118 20
95-75 94 05
Val o ta.
Cekini ......i
Marke   * •  • • •  • •
Franki.......
Lire........
Rtibljl........., 254 25 255-25
Žitne eene v Budimpešti.
Dne 14 marca 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 . . Pšenica za oktober 1913. . R2 za april 1913 .... Rž sa oktober 1913 . . . Oves za april 1913 . . Oves za oktober 1913 . . Koruza za mat 1013 . . . K'oruza za julij 1913 .  . .
za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg
za 50 kc za 50 kg
bO kg 50 k<r
za
Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš izkrenoljubljeni soprog, oče
in stric, gospod
Tomaž Steiner
posestnik in bivši zidarski mojster
danes, dne 13. t. m., ob 11. dopoldne po daljši boiezni, prevideu s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu  starosti, blaženo v Gospodu
zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto, dne 15. t. m, ob polu 3. popoldne v hiši
žalosti, Veliki Stradon št. 2, svečano blagoslovili, nato pa položili k zadnjemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Janeza.
V LJubljani, dne 31. marca 1913
Josipina Steiner. soproga, Fran Steiner, posestnik, Anton Steiner, tesarski mojster, Josip Steiner, c.
kr. stražmešter, sinovi.
DAM
mora takisto v najrevnejši hišici kakor v najodličnejsi palači vse služiti za
zdravje, zakaj
^'e delokrog žensk v vsaki rodovini. Zdravje žensk je tesno spojeno s čistostjo nje telesa in se zatorej ne more zadosti priporočati
negovanje telesa rabiti tudi kakšno razkuievalo n. pr Ivsoform.  Važno je vse tudi najbolj občutljive dele telesa očistiti z
sakdani jo
temeljito oplaknitvijo z mlačno vodo in z dodejanjem nekoliko Ivsofcrma. Ako dame opravljajo te vrste takozvano intimno
toaleto
vsak dan, se pogosto varujejo nalezljivih bolezni in njih posledic. Nujno je zato
priporočati, da imajo povsod v zalogi
Ivsofor
i tudi neprijetni duh in pot hitro odstrani. — Poizkusite! — Originalna ste-lenica za 80 h v vsaki lekarni in drogeriji. — Zanimivo knjigo »Kai ie hi-ienaf« pošljem vsakemu  na željo gratis  in  franko   Kemik HUBMANN, ===== referent »Lysoformwerke« Dunnj XX, Petraschgasse 4. ===== -=
C. kr. avstrijske m* državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
^ .      —      Veljaven od 1
Postaja: Ljubljana južni kolodvor. Odhod.
6*52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ceiovec, Št. Vid ob Glini,
Dunaj.
7*32 zjutraj« Osebni vlak na Grosuplje,
Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni v!ak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, i ržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, I ranzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, i    niče Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,
b'ranz g sfeste, Celovec, :.:J5 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, "enice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na rrzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, makovo, Viissingen, (London), Celovec, line Dunat 7-A4 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
Kočevje Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10»OQ po noči. Osebni vlak na Kranj, Je-vcf:, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzcnfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gone   Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
maja 1312.   - ------—■---
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka.
11*14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3*00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuoljega.
4*20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
7- 30 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, K61na. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Kudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,! rbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:  7-27,  11-50, 3-12,
?'!5f (H-2S oh nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41<
6-IBp (10*22 °b nedeljah in praznikih).
ii.fcr. driavno-ieleiiUSko ravnateljstvo v Trstu.
Izjava
Podpisani obžalujem, da sem dno 1. marca 11. popoldne v kavarni »Prešeren" talil gda. Ivana Fr anketa, eea. it etnika in e. kr. profesorja v pok., preklicem vse žaljivke in so gda. Ivano Franke-tu zahvaljujem, da mi je odpustil ter odstopil od kazenske tožbe.
V Ljubljani, dne 12. sušca 1913.
Alojzij Grilc,
967 poslovodja tobač. tov. v Ljubljani.
Išče se doma Uot
za razširjenje damskega salona.
Namerava se še poleg tega ustanoviti podjetje brez vsake konkurence, ki bo kakor po drugih velikih mestih gotovo uspevalo. Dami ni potreba sodelovanja. Kavcije mora imeti oo 2000 K.
Ponudbe pod šifro „Dobra prihodnjost" poštno ležeče Ljubljana 1. 997
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
• i •
I »1011
Prešernova ulica 7.
K U
i S i S I
®
na i
arna i
£1 \ \ \
\ I
i
i
l i
i
v tjnbljani
Prešernova ulica štev. 7.
1  priporoča 1
i S l
um
kanceliski, konceptni, 3oku-menini, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim Meni.
Zrgovske knjige
v vseh velikostih, rrtane z eno sli z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
03j<malnc knjižice po^čnih Zalaoga iolsih zvezkov in risank. Zavitke za uraile v vseh velikostih. -Velika izber s-—
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk,   kamenčkov, tablic, gobic, črnila itd.
jJarVC za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejlih.
/Slbumi za slike ia dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-poezllske knige. -
PoDebice za otroke.
Eeseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče.
Poteši ia tintniki.
l
\ \
i i \ \ f
i
03
i
Remington, Adler ali Continental, rabljen, pa še dobro ohranjen, z vidno pisavo in uporaben za slovensko pismo,
kupim.
916
Ponudbe z odtiskom vseh pismenk pod i,IL A. C.11 na upravništvo »SI. Nar.«.
Pozor, trsouci
m na deželi!
Vsak ve, da se blago s posredovanjem potnika podraži, vsted tega ponujam tem potom
vsakovrstne razglednice
500 kosov, sortiranih,.....K 12-—
5C0    » » boljše vrste » 18 —
500    » » samo finejše » 25*—
(Pri večjem odjemu še ceneje). Na žeijo pošiljam tudi na lEblro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne želi imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalje priporočam vsakovrstni papir, od-jemalne kufizice ter sp'oh vse v trgovino 8 papiiiem spadajoče predmete po najnižjih cenah. BPaV Vsakovrstne tiskovine i vizitke, pisma, račune, kuverte itd. najceneje izvršuje
L Pni, UnHIua. Židovska nI. i.
Velikonočne razglednice najceneje.
Kapi se
voz m Mike
aH pa se vzame na posodo.
Ponudbe s ceno, pod „V0Z Za bolnike« na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
PozorI
Pozor!
s Hrvaškega 19 let star, želi namestitve takoj v večjem mestu Kranjske ali Štajerske, ter v kakšno narodno trgovino. Pod naslov* Ivan P e trak, trg. pomočnik, Dsgaresa, Hrvaške.
Oddata se z majem dve
pripravni za pisarno-
Poizve se več v Šelenburgovi, ulici 6 — 964 vinska klet.
Nova, stara •       i v
992
vse lasten pridelek,
prodaja v poljubni množini
Fr. Feritno v Šmarju pri Jelšab.
Št 611.
989
Podpisano županstvo naznanja, da so
semenj
ki bi imel biti na velikonočno sredo, dne 19. sušca, vrši radi praznika sv. Jožefa dan preje, to Je v torek, dne 18. t. m.
Županstvo v Idriji.
dne 13. sušca 1913.
Župan: Igan ŠfraSftS.
S^SJ at^a BtSa^a^aaaaaa^sC ^^^^5^
803
* J Senzacija za Veliko noč/
m
m
d
n
M
I 1
ti
y
Velikanska zaloga oblek za gospode hi dečke. — Krama izbira kostumov za dame in deklice v najmodernejših faso-nalt tet% najsolidnejšem blagu.
Cene priznano nizke!
r i
Postrežba točna in solidna!
d M
M
L J
1*1
L 1
3^^**^^^^-^^
Angleško skladišče oblek :: O. BERJSATO VIĆ ::
Ljubljana — Mestni trg štev. 5.
mi
u
lil
■MaHMHHHBiBoinaflnBaEBHinvHHni
4272^6
80
0928
jKesečna soba
953
s posebnim vhodom
se odda s i aprilom 1.1.
m KiauH cesti št. 7.111. nadstropje.
Bika
simodolske pasme težkega 1000 kg ima naprodaj za mesarja, Andrej JapelJ v Stadenem pri Postojni.
Cena po dogovoru. 98vS
Za pisarne! s
Naprodal sta 2 veliki novi
pisalni mizi
Vprašati: pri sobarici, Miklošičeva eesta štev. 8. I. nadstropje«
> J*^4^*Z*Jj*-+2+/+ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Za spomlad in poletje
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo 23i
:: izgotovljenih oblek ::
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj in franko.
Ceniki zastonj in franko.
LRI
Išče se dobro izvežbana
Vstop takoj.
94;
Poizve se v upravništvu »SI. Naroda«.
ta
z 2 ali 3 sobami s pritiklinarri išče mirna stranka (2 osebi) v Šiški ali predmestin ljubljanskem za i. inlii 1913. (oritličje izključeno). — Ponudbe na upiavništvo »Slo-: : : : venskega Naroda«. : : : : 947
se sprejme takoj. ~
Reflektira se le na boljšo moč Josip
Ahčin,   Liublfana, Francovo nabrežje štev. 31. -
¥ F*     •i     • priporoča v elegantni obliki
VlZllHlCc Narodna tiskarna.
r
Priporoča se
ANTON ŠARC
trgovina $ perilom., pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
874
i
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane vence, šopke in trakove.
Dalje ima na razpolago za izposojevanje ::
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfi-ne|še dekoracijske cvetlice za dvorane BI    in balkone. BI
_.....i s * I
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelen jadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno :: Brzojavke: X. Bizovlčar, j  :: vrtnar. LJubljana.
ZADNJE NOVOSTI!
Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plašče v, vrhnjih kril za
dame in deklice. Za gospode m dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
A- Lukič, Ljubljana
Pred Škofijo štev. 19.
Slamnike
moderno nakltene,
oblike, kakor vse potrebščine za modistke
prodaja najceneje
M. Horvat
Liubliana, Stari trg Zl.
Popravila točna in cena.
Syrup Sarsaparillae
oompoi i sidrom.
člstfl© krvi. Stekl. K 3-«0 ia /-50.
LiDiieat s fflni
Capsicl
Nadomestilo za Pain-Erpoller s sidrom. Bolečine nblalalofte sredstvo za vdrgnenje pri prehlajenjn, revaatiiran, protinn itd. itd. Stehtata 8 —-S9, 1-45, t—.
Železnato  beljakovinasta tinktura
s sidrom. Za malokrvnost in bledičnost.
Steklenica K l--:0. Steklenica K 1-40.
Dobiva se p» lekarnah aH na naravnost o j
Dr. R1CHTERJEVE lekarno , Pri zlatem levu", Praga Elizabeta* tria a 5.
pROllKATAROH-ftAsij
hripavostiinhuempI
mnogokrat zdravniško odnpjt
za pirno zdravljenje ii izvrsrna namizna pijača.
EM£XA VRELSK&SOL
DKANMARSKI ZAVITEK
ZA MimHCPn.l.W8MHJl.!NHAlACIJtui D0S:VS SI PO UKARNAH Dfi06[!UJ*H i Id. GCM ZiST K.SCH0PPIR DUNAJ Vlita
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani.
Povest. — Spisal Blaž P o h lin.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
vv
m. ::
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti   najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priporoča najtopleje
^arodna knjigarna v Ijubljani.
Št 5226.
936
okraj Kranj, se bodo oddala sledeča dela oziroma dobave
potom javne ponudbene obravnave s
1. ) Izkop in zasip cevnega jarka, proračunjena na okroglo   15.900 K.
2. ) Dobava cevi, proračunjena na okroglo....... 27.100 K
3. ) Dobava armatur, proračunjena na okroglo...... 7.000 K
Pismene ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezne delavske kategorije ali dobave naj se predlože
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: ,,Ponudba za prevzetje ad 1) izkopa in zasipa cevnega jarka, ad 2) dobave cevi, ad 3) dobave armatur, pri vodovoda v občine Hrastje, okraj Kranj".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% ponudbene svote v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudbene svote, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ofertni pripomočki in stanbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek ad 1) K 3'—. ad 2) in 3) K i—.
Deželni odbor kranjski w Ljubljani,
dne 10. marca 1913.
Avsfr. atnerikan. :: zaloga čevljev s Prešernova ul. 50r
ffaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
S+E