POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Malt oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, tnali oglasi, ki služilo v socialne namene delavstvu in namelieacem. vsaka hesMa. Din au
Stev. 61	*	Maribor,	sobota,	dne	27.	maja	1939	*	Leto	XiV
Kaj je bistvo političnih gibanj?
Politični diletanti menijo, da je politično gibanje tvorba, ki se lahko osnuje, kadar se komu poljubi ali tudi le na posameznih resnih ali navidezno važnih vprašanjih. Mislijo nekateri tudii, da so politična gibanja tvorba posameznih oseb, ki hočejo spraviti to ali ono vprašanje do veljave, ki pa ni v skladu z reševanjem socialnih ali družabnih razmer v pravcu pravice in popolnosti.
Te misli je povedal na banovinski skupščini JRZ za dunavsko banovino, kakor poroča »Samouprava« sama, predsednik poslanskega kluba JRZ minister Vojko Čvrkič. Tako je rekel:
»Ko smo organizirali našo stranko, smo napravili veliko napako, ker se nismo ravnali po svojih političnih tradi-cijah. Mi ne bi smeli iti na pot izgrajevanja kulta posameznih osebnosti, ne-Ko bi morali gojiti kult stranke. V našem političnem delu se moramo vedno zavedati dejstva, da so politične osebnosti prehodne, a stalna samo program in stranka kot taka. Lojalno moramo priznati, da smo hodili po krivih potih, ko smo gojili kult osebnosti dr. Milana Stojadinoviča, namesto, da bi gradili kult naše stranke. To je bila velika naša napaka. Zaslužne in velike ljudi bo stranka sama postavljala tekom časa na prvo mesto. Nevarno pa je, če se sami vrivajo na prva mesta in če se prične stranko organizirati zaradi njih... Ako bomo vezali stranko na osobnosti, potem bo izginila, čim izgine osebnost, na katero smo jo vezali... Po tej poti bi stranka izgubila svoje osnovne temelje ...«
Socialisti nimamo politične stranke, ,l,1>	’	*	'	’	i	Načelna	in
programatična stran socialističnega gibanja je pa tako konkretna in jedrnata, da se kljub temu, čeprav nimamo socialistične stranke, socialisti niso raz-tePli in porazgubili, marveč se naša načela in ideologija širi in poglablja. Ne Kodi se to zaradi »voditeljev«, zaradi oseb, ampak zaradi tega, ker je socia-istično naziranje detajlni program velike množice delovnih slojev, *• r »»»n
Niie aktua*en pro-gram, živ program.
Naš socialistični program je zapisan y.na * srcih. Tam ga nihče ne more '? sati. Ni naša krivda, da je nastal in , 3 Postaja vedno bolj življenjski. Ali, ker je življenjski, bo živel, a • -
M I’ 1	.	.
L .	*	•	’	"	'	’	tll-
nja s Programom niso odvisna od oseb!
S
poraslim
Iren velesil
S posredovanjem Francije je prišlo do končnega sporazuma med
Anglijo in Sovjetsko Rusijo
Pregled rezultatov prekinjenih volitev obratnih ZftUD*||cov
Sijajen uspeh svobodnih strokovnih organizacij,
vo1ito° * u zbrana vsa poročila o izidu določeni rat?o • zaupnikov, ki so bile so bile	m	1.4-	maia 1- Tretjič
nikov in med^lT 0lit^C obratnih zaup-
na čas od	od*odene
Volitve so bile razDkfl av£usta t. 1. obrate. Po dosedaj poslanih6 ** Vjfmu
jo svobodne strokovne organizacije do
;lle Pn volitvah skupaj 495 zaupnikov sicer Strokovna komisija 230, Jug0-sl°Vanska strokovna zveza 160 'in Na-r°dna strokovna zveza 105, dočim je dobil Jugoras ali ZZD 10 zaupnikov.
. Volitve obratnih zaupnikov so tajne ln so izraz delavske volje. V juliju in Avgustu se bodo zopet vršile vsaj še ne 'zvedene volitve obratnih zaupnikov, k*"* j|er'b bo. svobodno delavstvo ena-° odločno manifestiralo za svoje so-mopolitične pravice.
Iz Londona poročajo, da je angleška vlada na svoji seji, dne 24. maja proučila predloge Sovjetske Rusije in Francije glede sklenitve dogovora o medsebojni pomoči in sporočila v Moskvo svoj načelen pristanek.
Dogovor bo vseboval:
1 dogovor o vzajemni pomoči, ki bi se izvajal v primeru neposrednega napada na evropsko ozemlje katerekoli od treh pogodbenic;
2. določila o vzajemnem posvetovanju in skupnem nastopu, ki bi se pokazal potreben v primeru neposrednega napada na ozemlje katerekoli države, ki so jim Anglija. Francija in Sovjetska Rusija dhle jamstva za njihovo nedotakljivost. Imena držav, ki bodo imele tako poroštvo bodo objavljena. Razen devetim državam v Evropi bo dano tako jamstvo vsem ostalim malim državam. Pogoj za pomoč državi, ki uživa jamstvo je, da se ta tudi sama upre napadu;
3. določila o izdelavi vojnega načrta generalnih štabov vseh treh držaV pogodbenic, glede enotnega nastopa letalskih, pomorskih in kopnih vojaških sil teh držav.
Poljska In Romunija sta zadovoljni
Vest o zaključitvi pogajanj med Londonom in Moskvo je vzbudila zadovoljstvo na Poljskem in v Romuniji. V Var-
šavi so se med tem vršili tudi razgovor med zunanjim ministrom Beckom 111 sovjetskim poslanikom na Poljskem, v katerih sta uredila tudi vsa vprašanja, v kolikor se nanašajo na pomoč Sovjetske Rusije Poljski.
Zakaj ne velfa dogovor g?ede Daljnega vzhoda
Pogovor o medsebojni pomoči med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo velja samo za slučaj neposrednega napada na evropsko ozemlje katerekoli izmed treh pogodbenic. V slučaju spopada na Daljnjem vzhodu dogovor o
medsebojni pomoči ne velja.
S tem pa seveda še ni rečeno, da se ne bi mogel raztegniti tudi na izven-evropsko področje prizadetih treh pogodbenic. Zaenkrat pa je tak dogovor izostal, ker čakajo tako v Londonu, kot tudi v Moskvi, kako se bo odločila Japonska. Japonska namreč še vedno ni sklenila vojaške zveze z Nemčijo in Italijo. Anglija, Francija in Sovjetska Rusija pa nočejo, da bi imela japonska vlada izgovor, češ da je pristopila k vojaški zvezi z državami osi, ker je bila v to prisiljena po postopanju Londona, Moskve in Pariza.
Zelo vznemirjeni so v Berlinu in Rimu
Iz Rima in Berlina prihajajo vesti, da so radi uspelih pogajanj med Londonom in Moskvo zelo vznemirjeni. V Berlinu so računali s tem, da bo'Rusijo mogoče odvrniti od Londona in Pariza. V ta namen so imela služiti trgovinska pogajanja, ki se vodijo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Iz istih razlogov se tudi Hitler in Mussolini v svojih zadnjih govorih nista niti najmanj izpostavila proti Sovjetski Rusiji.
Sedaj pa, tako pravi nemško časopisje. je očitno, da je odklonjeno še zadnje vabilo Rima in Berlina demokratičnim državam za skupno rešitev evropskih vprašanj. Totalitarni državi sedaj
ne bosta več oklevali, temveč primerno odgovorili.
Mir Se vedno lahko mogoi
Blok, sklenjen med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo ni noben »ideološki« blok, ampak fronta miru, trdijo državniki teh velesil. Ni res, ako se po-vdarja, da je mir radi sklenitve dogovora med Londonom, Parizom in Moskvo ogrožen. Mir sploh ni ogrožen, ako ne bo kakšna država poskušala si prisvojiti ozemlje druge države.
Možnost mirne rešitve vseh vprašanj je sedaj še toliko bolj mogoča, ker se točno ve, koliko sil je na eni in koliko na drugi strani.
DruStvo narodov le oslablleno — ostali oa so ideali
S seje Društva narodov
Seja Društva narodov, ki se je sestala 22. t. m. je bila kratka. Pomembna je izjava angleškega zunanjega ministra Halifaxa, da je Anglija po septem-berski krizi načelno pričela politiko proti zavojevanjem. Med drugim je tudi rekel, da, čeprav je nasprotna politika ženevsko ustanovo zelo oslabila, so vendar njeni ideali tako visoki, da ji prej ali slej omogočijo vstajenje.
Statut Gdanska ostane v veljavi dalje in se v ničemer ne izpremeni. Razpravljalo se je tudi o Kitajski in o redukciji 87 uradniških mest pri Društvu narodov.
Zaradi važnih mednarodnih dogodkov, v katerih naj ugodno vplivajo načela Društva narodov, je bila seja zaključena.
IndustrlicI in delavstvo
Zasedanje centrale industrijskih ustanov
V Beogradu se je dne 24. maja vršilo zasedanje plenuma centrale industrijskih ustanov. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen i •	• - "i beo-
grajski župan' Vlada Ilič. Ta gospod je imel govor o važnih vprašanjih industrije in je med drugim rekel: »Apeliramo na ministra za socialno politiko, d‘a se ne vztraja na zaključe-
nju kolektivnih pogodb. Da se ne vpri-zarjajo'umetne stavke in zasedajo podjetja in to celo v onih industrijskih panogah, ki so dandanes največje važnosti za državo. O višini mezde itak odloča minister socialne politike, toda danes ni čas, da se pojavlja nemir v podjetjih.«
Tule vmeSavanle ni nikdar zaželleno
Demokratično upravljana država je tudi neodvisna
Uvedla se je navada, da se države vtikajo v notranje razmere posameznih držav. Zdi se, da je to bolezen dobe. In države tudi same niso toliko samostojne, da bi Cenile svojo neodvisnost. V čem je vzrok?
Suvereniteta (neodvisnost) države je zavest, da odloča o svojih zadevah sama. Ali vrši to suvereniteto ali ne, je pa odvisno od tega, ali sloni ta suve-
reniteta na širokih plasteh naroda ali ne. Če sloni na plasteh naroda, je krepka, je močna, če pa ne sloni na teh, je šibka in išče oslonka drugod, ne pa v svojem lastnem narodu.
Splošna mednarodna politična morala zahteva samoodločbo narodov in držav. Intervencija bi bila opravičena le takrat, če to zahtevajo moralni višji interesi civilizacije, če teh interesov ni,
je vsakršno vmešavanje v notranje politične stvari posameznih držav, kršitev mednarodne morale.
Če sedaj snujejo takozvane mirovne fronte, bi bila prva naloga držav, ki sodelujejo v tej akciji, da spravijo do veljave to načelo mednarodnega prava.
V novejšem času vidimo, da ni nobena država varna pred nevarnostjo, da organizira nje prijateljska soseda v nji sami sovražno iredento, ki se razvija in stopnjuje do težjih in težkih konfliktov, ki jih imamo več v zadnjih letih. Na tak način ni nihče varen, mir ne more biti nikdar vpostavljen.
Ta večni nemir ima lamo to nevarnost, d'a spravlja človeštvo v nemir in nervoznost, marveč ima še hujšo posledico. V tej nervoznosti propade človeštvo duhovno, obenem pa trpi ogromno škodo gospodarstvo, ki se ne more razvijati po naravnih zakonih.
Suvereniteta držav in suvereniteta narodov se mora zopet nasloniti na široke plasti narodov, uvesti se mora povsod svoboda in demoTcratlčni parlamentarizem, ki nalaga narodu odgovornost, da čuva in brani svoje pravice sam.
Vsaka druga politika je zmotna in škodljiva narodom in civilizaciji.
Parlamentarne volitve v Angliji?
in preosnova vlade
Chamberlainova vlada namerava v jeseni razpisati parlamentarne volitve. Pred volitvami pa se bo najbrže izvršila še preosnova vlade. V vladto stopijo najbrž Eden, Churchill in Duff Cooper.	________
250 bombnikov ie naročila angleška vlada
KakSna bo cena kruhu iz nove moke?
Pšenica še raste na polju toda že se ‘.tovori o tem kakšna ji bo cena. Na beograjski borzi so že sklepali kupčije za novo pšenico po din 130 za 100 kg. Tisti, ki so te kupčije sklenili so dobro špekulirali. Kajti minister za poljedelstvo Bešlič je na shodu v Kničaninu, dne 21. maja izjavil, da bo vlada skrbela za to, da bodo kmetje lahko prodali pšenico po din 160 za 100 kg.
Poznavalci gospodarskih prilik pa trdijo, da ako bo pšenica dobro obrodila, ne bo mogoče držati sedanje cene za pšenico, ki znaša din 140 za 100 kg. V vidu moramo imeti, da stane pšenica v Liverpoolu v Kanadi din 62 do din 63
za 100 kg, v Roterdamu na Holandskem, ki je tudi svetovno tržišče za pšenico pa din 60 za 100 kg. Ako bomo domačo pšenico kupovali po din 160 za 100 kg in jo bomo morali izvažati v inozemstvo kar po din 100 pri kg ceneje. To pa znači, da bodo v inozemstvu jedli cenejši kruh iz naše pšenice kot ga bomo jedli mi in da bo nekdo moral plačati razliko med nakupno ceno in prodajno ceno pšenice, ki jo izvozimo. Pri vagonu bo znašala ta razlika din 10.000, pri 20.000 vagonih, kolikor pšenice navadno izvozimo, pa okroglo 200 mil. dinarjev. Nad temi številkami se je vredno zamisliti.
Delavci, podletniki in bolniške
blagalne
Na dnevnem redu so pritožbe delavcev nad tem ali onim primerom, ki so ga doživeli pri OUZD. Nezadovoljni so pa tudi delodajalci, ti seveda spet iz svojih razlogov. Vendar je občni zbor centrale industrijskih korporacij, ki se je vršil te dni, iznesel tudi mnogo takih pritožb in predlogov, s katerimi se morajo strinjati tudi delavci.
Dr. V. Živadinovič je pripravil za zborovanje industrijcev glavno poročilo o tem, vprašanju. V svoji razpravi je po-vdaril te-le stvari:
Javnost zelo kritizira zdravniško službo socialnega zavarovanja; vsi zavarovanci pričakujejo, da bodo primemo odškodovani za prispevke, ki jih plačujejo za zavarovanje, tu se pa najbolj pokažejo pomanjkljivosti socialnega zavarovanja. Predlanskim je n. pr. od skupnih izdatkov bolezenskega zavarovanja (261 milijonov din) odpadlo na zdravniške stroške; zdravila, ambulatorijsko zdravljenje, sanatorije itd. 160 milijonov din; na vse podpore in hranarino pa samo 100 milijonov din. Zdravniki so preobremenjeni, ne le zaradi navala bolnikov, temveč tudi z upravnimi in pisarniškimi deli; čakalnice za bolnike so marsikje slabe; zdravniki posvečajo v zasebni praksi bolnikom več pozornosti; bolnikom morajo predpisovati cenena zdravila, radi jim pa dovoljujejo po tri dni bolniškega dopusta, ker to ne gre v breme SUZORja; zavarovanci se pritožujejo tudi nad zdravljenjem zob itd. Zdravniško službo bi bilo treba reorganizirati tako, da bi si bolniki lahko sami izbirali zdravnike, ki bi jih naj bol-
niške blagajne plačevale po številu ordinacij, ne mesečno. Delavci bi naj imeli, ko bi izčrpali po zakonu predpisane pod-oore, še pravico do brezplačnega zdravljenja, a onim, ki vse leto niso bili bolni, naj bi uradi izplačevali 25 odst. vplačanih prispevkov.
Ena najpomembnejših zahtev revizije socialnega zavarovanja pa je zahteva po decentralizaciji socialnega zavarovanja, ki bi bila prvi pogoj temeljitejših reform ter zbolšanja.
Dr. Živadinovič je kritiziral tudi investicijsko gospodarstvo SUZORja. V zadnjih letih so se te naložbe obrestovale komaj po 5 odst. in še manj.
Ker znašajo kapitali 600 milijonov din, je izguba na obrestih znatna. Razen tega kapital ni bil tudi gospodarsko produktivno naložen, ne le, da se je slabo obrestoval, ker ga je bilo preveč investiranega v palače, premalo pa v potrebnejša poslopja, n, pr. bolnice in v splošno gospodarsko delavnost, ne le v banovinska in občinska podjetja.
Doma infta
Priključitev Aleksandrette k Turčiji
V: zvezi z daljšim razgovorom, ki ga je imel turški poslanik v Parizu z Qa-ladierjem in Bonnetom se domneva, da je prišlo do sporazuma med Turčijo in Francijo in da bo Francija prostovoljno odstopila Alexandretto Turčiji.
Bolgarski krali Boris je bil imenovan za častnega doktorja berlinske medicinske fakultete.
KOLESA
Znižane cene!
IGN.VOK
Ljubljana, Taotarleoa J
Kolesarji, vsled novih, znižanih Vam je omogočeno, da si nabavite kvalitetno P U C H kolo! Ugodna mesečna odplačila! Brezobvezen ogled!
Prihodnja številka »Delavske Pjolitike« bo
izšla radi praznika v pondeljek, šele v sredo, dne 31. t. m.
Vsakdo lahko podivja. Naslov, poklic, stan, življenjska naloga, mladost ali starost niso merodajni, da človek ostane človek. S to svoj-stvenostjo ni bistveno v zvezi čut pravičnosti, socialnosti, niti ne oznanjevanje in izvrševanje ljubezni do bližnjega ali takozvane krščanske ljubezni. Na človeka prav lahko vplivajo čisto druge okolščine, ki jih je več. Te so na primer: naravna pokvarjenost, naravni duhovni defekt, sadizem te ali one vrste ali pa tudi slaba okolica ali družba, ki v človeku podivja plemenite nagibe do barbarske surovosti. Tako si razlagamo dejanja, ki jih nekateri izvršujejo in tisk, ki prihaja izpod peresa nekaterih ljudi, o katerih lahko rečemo, da so pozabili na človeške vrline in podivjali tako, da ne vrše svojih dolžnosti v plemenitem zmislu, kakor veleva večni zakon.
Preložene volitve obratnih zaupnikov. V smislu nedavno objavljenega odloka ministrstva za socialno politiko se 'bodo vršile Volitve obratnih zaupnikov od 15. julija do 15. avgusta tudi v vseh tistih podjetjih, kjer so se že izvršile v tem mesecu pred zadnjim odlokom ministrstva. Pozivamo vse naše organizacije in sodruge, da se tudi na te volitve temeljito pripravijo.
Krepko očuvane pozicije. »Sl. Narod« poroča, da je imela beograjska borza svoj občni zbor. V gospodarskih krogih se je mnogo govorilo, da bo izmenjana dosedanja uprava. — Toda izkazalo se je, da so te govorice brez podlage. »Bila je namreč soglasno izvoljena stara uprava z dosedanjim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem na čelu. i »t t
Minister prosvete Čirič je bil v Berlinu na obisku in se je ab tej priliki osnoval nemško-jugoslovanski odbor za kulturno sodelovanje.
Trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Francijo. V Pariz je prispel trgovinski minister Jev-rem Tomič. Svrha njegovega obiska je, voditi razgovore s predstavniki Francije glede razvoja trgovine med1 obema državama.
Spor med Nemci. Voditelja nemškega gibanja v Jugoslaviji dr. Kraft in dr. Moser v Novem Sadu sta se sporekla. Spor je trajal več let. Dr. Moser je obdolžil dr. Krafta raznih manipulacij v gospodarskih ustanovah Nemcev v Jugoslaviji. Dr. Kraft je hotel dr. Moser.ia tožiti. Ed*« p* iv	du k* spor
p..* »i '	-	i ' t-*’- Razso-
dišče se je sestalo in je rešilo spor tako, da se mora dr. Kraft umakniti z vseh gospodarskih pozicij, pač pa se mu prizna pokojnino.
Svet Društva narodov je te dni na svojem zasedanju sklenil .priporočati svojim članom, da pomagajo Kitajski v njeni borbi proti japonskim napadalcem. Zasedanje je prav tako ostro obsodilo grozno bombardiranje kitajskih mest.
Dr. Beneš Društvu narodov. Bivši predsednik ČSR je poslal Društvu narodov brzojavko, v kateri protestira .proti zasedbi Češke in Moravske in prosi v Društvu narodov začlanjene države, da pomagajo Čehom.
Francoski častniki organizirajo kitajsko armado. V glavno mesto Kitajske Čunking so prišli vpokojeni francoski višji častniki, ki bodo pomagali pri organizaciji kitajske vojske. — Japonska vlada pravi, da to pomeni kršenje nevtralnosti.
Zapletljaji na Daljnjem vzhodu. Japonska vojna ladja je ustavila nek angleški parnik, ki je pozval na pomoč angleške vojne ladje. Japonci so se ravno pripravljali, da zasedejo angleški parnik, ko pa so videli, da se bližajo angleške vojne ladje, so jo odkurili.
Anglija in Zedinjene države zamenjujeta surovine. Anglija bo poslala v Zedinjene države kavčuka v vrednosti 15 milijonov dolarjev, v zameno pa bo prejela od tam en milijon bal bombaža.
Za obstoj demokracije se ni bati, dokler živita Francija in Zedinjene države, je
dejal newyorški župan Guardia pri otvoritvi francoskega paviljona na newyorški svetovni razstavi. Kakor je stala Francija na strani USA leta 1777., tako stoji leta 1939. Ameriška Unija na strani Francije.
Izgon dveh nemških časnikarjev. Egiptska in čilska vlada sta izgnali vsaka po enega nemškega časnikarja, iz razloga, ker sta se dotična časnikarja udejstvovala proti interesom imenovanih držav.
Vstop Italije v vojno proti Avstriji in Nemčiji 1. 1915. so proslavili v Italiji na svečan način.
'Bolivijski zunanji minister radi nesoglasja v vladi odstopil. Bolivijska vlada se je pričela nagibati k totalitarnim državam. Zunanji minister Euard Diez de Medina pa se s to politiko ne strinja, zato je podal ostavko.
Vloge pri denarnih zavodih. V 1. 1930. so znašale vloge pri zasebnih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah 13.142 milijonov dinarjev, pri Držav, hipotek, banki in Poštni hranilnici pa 1.718 milijonov dinarjev. V le4"1 1938. so znašale vloge pri zasebnih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah 8.592 milijonov dinarjev, pri Drž. hipotek, banki in Poštni hranilnici pa 4.453 milijonov dinarjev. Ako primerjamo hranilne vloge iz 1. 1930. s hranilnimi vlogami iz 1. 1938. vidimo, da so hranilne vloge nazadovale za 1.805 milijonov dinarjev, dočim so vloge v zasebnih denarnih zavodih nazadovale za preko 4 in pol milijarde dinarjev, vloge pri Poštni hranilnici in Drž. hipotek, banki pa so narasle za 2.8 milijarde dinarjev. J t	»	* v ..-v, in
Industrijci zahtevajo devize. Na nosvetovanju centrale industrijskih ustanov v Beogradu so industrijci zahtevali od ministra financ, da s svojo finančno politiko omogoči nabavo deviz, da bo mogla industrija kupovati surovine v inozemstvu in da ne bo prihajalo do zastoja.
Ameriška podmornica »Squalus« se je poto-pila in obležala v globini 72 metrov. V njej je bilfo 58 mož posadke. Od teh so rešili 33. — Ostale je#zali)a voda, Prvič se je zgodilo to pot, da se je toliko ljudi rešilo iz take globine.
V dveh dneh pošta iz Amerike v Evropo,
Ameriško letalo »Yankee Clipper«, čigar motorji razvijajo 1500 konjskih sil, je priletelo iz Zedinjenih držav v Marseille v nekaj manj kot dveh dneh in prineslo prvo pošto v Evropo. Letalo je preletelo v tem času 7000 km.
Newyorško svetovno razstavo je obiskalo
prvi dan 600.000 ljudi, ki so plačati 24 milijonov dinarjev vstopnine. Prireditelji razstave pa niso zadovoljni, ker so računali, da bo dnevno obiskalo razstavo po 300.000 ljudi, pa jih prihaja samo po 150.000.
Ruske letalske vaje v stratosferi. V Rusiji so dne 23. t. m. priredili velike letalske vaje, pri katerih so tudi bombniki dosegli doslej še nedoseženo višino. Več eskadril bombnikov se je dvignilo ob Severnem morju v stratosiero ter odbrnelo do Črnega morja' in zopet nazaj-Pravijo, da s temi bombniki lahko bombardirajo katerokoli mesto v Evropi ali Aziji ter se vrnejo nazaj* ne da bi kje pristali.
C. Nordhofl in J. N. Hall:
61
HURIKAN
Ljudje, ki so se odločili, da bodo zapustili cerkev so se gnetli v bližini južnega izhoda; sprva jih ni bilo mogočo pripraviti do tega, da bi bili odšli in se s tem odrekli zadnji tolažbi, ki jim je še ostala — občutku, ki ga vzbudi v človeku zavest, da ni sam. Šele skupnemu prizadevanju Terangija in poglavarja se je posrečilo, da sta jih spravila od ondod.
Terangi je vzel svojega otroka na eno roko, z drugo je zgrabil Maramo in stekel k najbližji vrvi, ki je bila napeta med dvema palmama, ki sta rasli poleg cerkvenih vrat in okrog trideset metrov oddaljenima purau-drevesoma. Mahoma je zginilo vse okoli njiju, razen vrvi, katere sta se oprijemala. Morje, ki se je razlivalo preko kopnega, jima je segalo že do kolen. S težavo sta se borila proti viharju; po zraku je nosilo morsko peno in dež je padal kot bi ga izlival iz golide ter ju bičal v obraz. Drevesa nista videla vse dotlej dokler ga nista dosegla.
Marama je splezala na prvo spodnjo debelo grčasto vejo; takoj za njo se je vzpenjal Terangi s Tito. Plezala sta do nekega mesta, ki je bil v višini najmanj petnajst čevljev od zemlje. Tita je bila zavita v nek star črn mornarski plašč, da se sploh ni videla rz njega, razen skozi malo odprtino, ki ji je služila za to, da je Jahko dihala. Vrvi za oprijemanje so bile pripravljene; Terangi pa je zavaroval svojo hčer razen tega še z močno žrdjo. Na enak način je
privezal tudi Maramo tik ob Titi, tako da je mogla držati otroka v naročju. Za hip je sprostila svojo roko, segla z njo možu okoli vratu in privila njegovo "glavo k svoji ter mu zavpila na uho; »Gospa de Laage!«
Terangi je pokimal, hitro je splezal doli in zginil v smeri proti cerkvi.
Ko je dospel tja je vladala v njej divja zmešnjava. Pločevinasta streha jei na več mestih počila in v hipu, ko je Terangi stopil v svetišče skozi mala vrata, ki so vodila proti laguni, se je zrušilo visoko okno na severni Strani; s treskom se je vsulo razbito steklo in zdrobljen les v notranjščino. Sveče so ugasnile, ko je pričela popuščati streha, edino svetilka, ki je bila zastekljena in jo je oče Pavel postavil na neko pred vetrom zavarovano mesto pod oltarjem, je še gorela.
Tudi poglavar se je vrnil v cerkev, da bi pomagal, potem ko je spravil svojo ženo Mato in svoje najmlajše otroke na neko purau-drevo. Terangi se je ozrl v poltemnem prostoru okoli sebe in končno zagledal gospo de Laage, ki je sedela ob steni. Takoj je opazil, da se je samo še z železno voljo držala pokonci. Par žen je kričalo in jadikovalo v brezmejnem obupu, druge so si nemo vdane v usodo z rokami zakrivale obraz.
»Pojdite z menoj, gospa,« je zarjovel Terangi obrnjen proti gospe de Laage. »Za Vas imam pripravljeno mesto na purau-drevesu pri moji ženi in otroku. Samo na ta način se lahko rešite!«
Pogledala ga je, ne da bi bila v stanu spregovo-
riti eno samo besedo. Zgrabil jo je za roko in potegnil kvišku. »Pridite«, je ponovil in jo hitro odvedel proti vratom. Sledila mu je brez odpora kot človek, ki je mesečen.
Ko je videla, kaj jo čaka zunaj, se je nehote ustavila, toda 1 erangi jo je prijel s svojo močno roko okoli nedtij. »Nič se ne bojte«; je kričal. »Voda ni globoka! Sklonite se naprej!... Tako!«
Stekla sta proti vrvem, toda komaj sta jih dosegla, že je spoznal Terangi. da je bil izbral napačen trenutek. Cela stena morske vode, zakrita v penast objak, se je valila od severa proti njima in brizgala visoko ob drevesnih deblih navzgor. Terangi je zgrabil gospo de Laage za roko, jo pritisnil ob vrv. sam pa se je s prsti dobesedno zagrebel v tla, da bi ga ogromen val, ki je prihajal vedno bližje ne odnesel. Gospa de Laage je imela lase spletene v debelo kito, ki jo je imela ovito okoli glave, med tekom pa se ji je kita razvezala. V trenutku, ko jo je val zagrnil, jo je Terangi zgrabil za lase. dočim se je z levo roko z vso silo oklepal vrvi.
Zagon vodnih mas, ki so se razlile preko njiju, je bil tako silen, da jima je zmanjkalo tal pod nogami. Gospa de Laage ni mogla vzdržati silnega pritiska. Začutila je, kako so ji roke spustile vrv, takoj nato pa jo je nekaj potegnilo s tako silo za lase navzgor, da je tisto sekundo mislila, da ji je posnelo kožo z glave. Toda Terangi jev železni prijem je popustil šele, ko je pljuskot odtekla preko njiju; potem pa je vzel gospo pa roko, dočim se je z drugo trdno držal za vrv in je tako prišel do drevesa.
(Dalje prihodnjič)
štev. 6 I
UHLAVSKA POLITIKA«
Stran 3.
MišiU Ucaiev
CELJE
Žalostne razmere v tovarni »Metka«, last g. Weinbergerja. V zadnji številki »Delavske Politike« ste pisali o žalostnem slučaju, da je preddelavec pobil na tla delavca. Res žalostne razmere so v tovarni. Malo je ljudi, ki bi vedeli, da je to že tretji slučaj. Pretepa se ljudi ne-glede ali je to ženska ali moški. Takim revčkom izplača g. Weinberger malo odškodnino in jih lepo odpusti. Čudim se, zakaj tako ščiti take posurovele mojstre in preddelavce, ki počenjajo z delavci kakor kaki grajski hlapci s tlačani v srednjem veku. Mi, ki smo priča takim stvarem, pa molčimo in ne upamo črhniti niti besedice. Delavec ne zaupa delavcu, ker ne ve, če ni mojstrov ogleduh. Razmere take kakršne so danes v tovarni bodo toliko časa, dokler se ne znajde par zavednih in korajžnih delavcev in delavk, ki bodo ustanovili močno strokovno organizacijo. To ibo najboljša zaščitnica zatiranih in izkoriščanih. Imeli smo že strokovno organizacijo v tovarni. Naša nezavednost in pre-šernost je bila vzrok, da je ni več. Zadnji čas je, da ponovno pristopimo k delu za organizacijo ter se jo oklenemo v cilju, da složno delujemo za skupne koristi in naloge. Tekstilec.
Škoda radi poplave Savinje pri regulacijskih delih znaša najmanj 100.000 dinarjev. Delo zadnjega meseca je čisto zastonj in brez vsakega haska. Radi narasle Savinje je občutno prizadeto tudi že itak slabo plačano delavstvo. — o	. v . — > Poglavje za sebe so pa
delovne razmere. Dopisnik je imel parkrat priliko opazovati delo pri regulaciji Savinje. Del delavstva odkopava zemljo na eni strani struge in jo vozi v samokolnicah na drugo stran, kjer zasipajo in izravnavajo strugo. Delavci vrše to delo brez oddiha kakor stroji. Samokolnice so Prav posebne vrste. Ako bi bila samokolnica še malo večja, pa bi delavec naenkrat peljal pol kubičnega metra. Za to težko, naporno, do mozga izčrpajoče delo pa dobi delavec za 10 ur din 30, v najboljšem slučaju 32 din. — Če tak revež, prisiljen na tako težko delo, ne zasluži najmanj 5 dinarjev na uro, potem sploh ne vemo, kdo bi -bil upravičen. Izčrpanost se jim bere iz obraza, nezadostna, slaba hrana pa pomaga po svoje. I ■ > .: r«	-	i'•d:;>.
Pekovski pomočniki smo se zelo začudili notici »Pod sitom« v »Slovenskem Narodu«, ki je zagledala ibeli ddn pred par dnevi. Pisec se zavzema za nočno delo po pekarnah in navaja take argumente, da bi se smejale krave, ako ibi znale citati. Glavni argument, da naj delajo po pekarnah pekovski pomočniki je ta, da bi dobili krokarji, ki so prekrokali celo noč, že ob 3. uri zjutraj sveže pecivo. Ta ubogi »sitar« marsikaterikrat pogrunta kako zrelo. 3 ako je pred nedavnim časom vodil hudo borbo proti podjetju, ki ni bilo po njegovi sodbi dovolj. nacionalno, Mi smo se s tem strinjali, o smo P® videli, da je za celo kampanijo konkurenčno podjetje, smo pa spoznali, da je tudi ^u.,?°. sre<3i kšeft, ki ni lep. Tista misel se nam vsiljuje tudi sedaj radi počitka ubogih pekovskih pomočnikov.
Mesta in službe po raznih odborih in institucijah podeljujejo in poklanjajo po mestu prav mlečnozobi mladeniči, ki <• *' >»'«••) m se delajo, kakor da imajo neomejeno moič in oblast. O, naivneži, kako kruto boste razočarani, ko se povrnete iz sanj in oblakov v realno, trdo življenje. Navidezne j&rnage niso zmage, ampak težki porazi s še težjimi posledicami.	1
Seja »Vzajemnosti« bo v torek, dne 30. maja ob 20. uri v društveni sobi v Delavski zbornici. Funkcionarji in predsedniki odsekov pripravite Poročila za redni občni zbor. Vsi in točno!
Seja Krajevnega medstrokovnega odbora bo v sredo, dne 31. maja ob 20. uri. Na dnevnem redu so važne organizacijske zadeve.
Predavanje s. dr. Reismana o naredbi o rudarski borzi dela se bo vršilo v soboto, dne 3- junija ob 20. uri v De’avski zbornici, na kar že danes opozarjamo cinkarniško in rudarsko vstvo Celja in okolice!
TRBOVLJE
/f^ad. ki sramoti Trbovlje«. Z ozirom na .. »Delavske Politike« na 3. strani p i l- ®ostilničar g. Sušnik, da je poročilo v o l or se tiče njene osebe neresnično: »Tendenciozna natolcevanja v članku mi kratijo ugled, lLi*10 NT™0'j Po*>teno ime in škodujejo moji 5..1,	'.o katerem piše članek, se ni iz-
vršil pred moio gostilno, temveč pri mostu rudniške ze cznice, kakšnih 66 korakov proč, o čemer se mi )e naknadno poročalo. Napada nisem opazoval med vrati, ker se ni izvršil Pred gostilno. Na most se pa radi teme sploh ne vidi. Gospod Ocepek ni mogel mene prositi Pomoči, ker nisem bil navzoč in se torej nisem a pragu obrni , stopil v vežo in zaklenil vrata.« rripomba uredništva: gornje radevolje priob-ememo ker nočemo delati nikomur krivice, svotih"^ .Pr°Sim°' Se ° resničnosti vsebine pošliein °ITS°j Vedn° prepričai°. prcdno jih od-Izlet na n’^vu	ni	mogoče Moriti,
dom« v nedefin j Pr5.edi zadruga »Počitniški bitelie narave da , ’.Tla,a- Vahim° vse lju-Tekma S K Amater	ui	n
28. maja pride v Trbovl	C (Za£r*bk Dne
iz Zagreba, ki bo imel tekmo f SK* A* ?raC
sk b„.c »	. ,.cr,s.K.
mestu. To kaze da ,e prvovrsten klub, ako se
le mogel kliub hudi konkurenci -plasirati yisoko. Razen tega je SK Borac delavski khib 'J} Prvak delavske športne zajcdnice v Zagrebu. 'ako sc torej srečata dva prvaka delavskega Nogometnega športa eden iz Zagreba in eden lz Trbovelj. Tekma bo pričela ob pol 5. uri dopoldne.
ZRKOVCE
Gostilna Sagadin v Zrkovcih priredi na bin-boštni pondeljek koncert. Sodeluje pevsko ruštvo »Enakost« Studenci. Vse ljubitelje do-re kapljice, godbe ter lepega petja vljudno a"i gostilničarka.
LJUBLJANA
Volitve obratnih zaupnikov se bodo ponovno vršile od 15. julija do 15. avgusta v vseh ljubljanskih' obratih, tudi v tistih, kjer so se že zadnjič izvršile. Dosedanje volitve so namreč j uradno razveljavljene. Delavstvo bo tudi vno-| vič volilo po svoji vesti in prepričanju.
Proti vandalizmu po ljubljanskih parkih. — Pustošenje po ljubljanskih parkih in nasadih je ljubljanska specialiteta, ki zasluži, da se teme-| ljito izkorenini. Prav je napravil predsednik i turističnega odbora v Ljubljani, ko je v pondeljek sklical anketo o tej stvari. Na anketi so govorili o otrocih, ponočnjakih, slabi domači in šolski vzgoji v tem pogledu, češ, da so ti elementi krivi vandalizma po mestnih nasadih. Vse je prav in dobro, če se o tem razpravlja mnogo in na široko. En moment pa moramo povdariti tudi mi. Kje in kdaj se je pa v Ljubljani razvijala kakšna propaganda v tem zmi-slu razen morda z nekaterimi vestmi v dnev-
nem tisku. Mnogo se lahko stori proti timu vandalizmu v šoli. To je res. Toda to ni vse, to so sadike v srcih mladine, ki jih je treba še pozneje negovati, zlasti, ko mladina gre v svet. Stvar spoštovanja lepote in strahu pred poškodovanjem javnih naprav mora biti sad srčne kulture, ki jo je treba gojiti na splošno ne le pri otrokih, pri mladini, pri starših m ob činstvu sploh. Ta vzgoja, ki pomeni ogromno delo, se ni vršila, dasi pa pomeni ogromno de lo, ki je potrebno, u-j-*-	»	■	*	•	*•
Pogreb s. Štalca, ki je izgubil življenje, ka kor smo poročali v zadnji številki pri izvrše vanju svojega poklicnega dela, je bil v sredo. Kljub temu, da je bil pogreb v času, ko se ga mnogi niso mogli udeležiti, je spremilo s. Stal ca mnogo sodrugov in sodružic na njegovi poslednji poti. Pokojnik je bil vedno socialist in strokovno organiziran. Njegovo izgubo bodo čutili posebno kovinarji.
MARIBOR
Par opazk o občnem zboru Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev
Dne 14. maja t. 1. se je vršil v veliki dvorani -Narodnega doma« redni letni občni zbor zgoraj omenjene zadruge, ki je trajal od pol 9. ui e dop. do 4. ure pop. Deloma ie bil kriv dnevni red, deloma pa tudi številni potrebni in seveda tudi nekateri nepotrebni govorniki, da se je občni zbor tako zavlekel. Predsedstvo je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik zadruge g. Anton Rehar.
Navzočih je bilo od 100 delegatov, ki jih šteje zadruga 96. Galerijo je zasedlo precej številno članstvo zadruge kot opazovalci, ki so po svoje govornikom ploskali ali pa z medklici protestirali proti izvajanjem nekaterih opozicijskih govornikov. Radi tega je bil'potek občnega zbora precej buren, posebno pri oni točki dnevnega reda, ko je opozicija delegatov predlagala zamenjave celotnega odbora zadruge, kateri je bil večinoma izvoljen od članov zadruge pred upeljavo delegatskega sistema, ki je bil uveljavljen pred1 dvemi leti na podlagi novega zadružnega zakona.
Upravni in nadzorni odbor sta podala točno in obširno poročilo o svojem delu in poslovanju v preteklem poslovnem letu. Delegatom je upravni odbor predložil razmnoženo pismeno poročilo o svojem delu in bilanco za 1. 1938.
K poročilu in bilanci so se oglašali le delegati opozicije in zahtevali k nekaterim točkam pojasnila. Predsednik upravnega odbora jim je odgovarjal in dokazal, da so računi in bilanca točni in v redu.
Odbor je dobil nato razrešnioo. Prečitalo se je poročilo o reviziji zadruge po saveznem revizorju Nabavljačkih zadruga \» Beogradu, ki je revidiral poslovanje zadruge za tri leta nazaj.
V poročilu se navaja, da je poslovala zadruga popolnoma v redu in v prid članom brezhibno in da je občudovanja vredno za upravni odbor, kakor tudi za uslužbence. Posebno vzorno je knjigovodstvo, ki je točno in pregledno, kar je pri takem velikem obratu treba še posebej podčrtati. Poročilo piše, da je ta zadruga v poslovanju in napredka prva v naši državi in da si jo lahko vzamejo vse druge zadruge za vzor. Vse to je še osebno potrdil predsednik saveza Nabavljačkih zadruga v Beogradu g. Stibler, ki je bil na občnem zboru navzoč.
S tem poročilom je bilo izraženo upravnemu in nadzornemu odboru popolno zaupanje in priznanje, kar naj mu služi v zadoščenje. Kljub temu pa je delegatska opozicija zahtevala, da se mora izmenjati celoten odbor. Mogoče je kdo mislil, da bi bilo premalo mest, ako bi bili odpadli santo tisti odborniki, ki jim je potekla odborniška doba.
Ker marsikateremu članu zadruge ne bo šlo i glavo kako je to mogoče, če dobita upravni
in nadzorni odbor od višje instance pohvalo in priznaje za pošteno delo in tudi razrešnico od občnega zbora, da se jih lahko pred potekom poslovne dobe enostavno zamenja oz. odstavi, naj služi v pojasnilo sledeče:
Novi zakon o zadrugah vsebuje io napako da dopušča, da občni zbor lahko zamenja upravni in nadzorni odbor po svoji volji pred potekom poslovne dobe, ki sicer traja tudi po novem zakonu tri leta. Tako je torej mogoče, da, ako se eden ali več odbornikov nekateiim delegatom zamerijo ali pridejo pri njih v nemilost, jih delegati, če se jih zato pridobi nad polovico, lahko vsak čas izrinejo.
Tako se je to dogodilo sedaj prvič na pred metnem občnem zboru, kar se bo pa lahko vsako leto ponavljalo, seveda potem od na sprotne strani.
Za procvit zadruge in zadružnega dela to gotovo ni koristno, ker je to proti zadružnim načelom.
Kot vzrok, da se zamenja celoten odbor so navajali, da ni bilo med delegati in upravnim odborom prave harmonije, kar je pa samo iz govor.
Posrečilo se jim je to le z enim glasom ve čine in še to le radi tega, ker so nekateri de legati vsled nepozornosti o načinu glasovanja, drugače glasovali kakor so hoteli.
Nobenemu članu zadruge ni zameriti, če se čuti sposobnega oz. da ga drugi člani kot takega predlagajo, da sprejme odborniško mesto, It m i | i: t ;■ m- ------- >■ «-*.«•• ■	- ■ • •
1 • • vsak rad sprejme kakšen zaslužek, da si s tem izboljša gmotno stanje. Nikakor pa niso na mestu take metode boja.
Nepravilno je tudi to, da sta v sedanjem novem odboru samo dva železničarja, članov že lezničarjev pa je skoraj ena tretjina, ostali dve tretjini članov pa imata 18 odbornikov.
To preveliko nesorazmerje se bo moralo na vsak način na prihodnjem občnem zboru odpraviti in postaviti pravilno sorazmerje, da ne bo razburjenja med zadrugarji, ker to zadružništvu le škoduje.
In da se razumemo: V zadružnem pokretu so vsi člani le zadrugarji in ne sme politično obeležje ali kakšne druge zadevščine igrati nikakršne vloge. Tudi osebna nasprotja kakršnegakoli izvora se ne smejo obračunavati na račun zadružništva oz. zadruge, če hočemo gojiti iskreno zadružništvo!
Novoizvoljenemu odboru, ki je bil izvoljen samo od polovice delegatov pa čestitamo k njegovi zmagi in mu želimo mnogo uspeha v prid zadrugi in njenim članom ter celotnemu zadružništvu.
Več članov-zadrugarjev, pripadnikov bivše večine.
Zopet redukcija delavstva pri tvrdki Zelen-1 i i-, *np' Delavstvo, ki .je še zaposleno v tekstilni tovarni tvrdke Zelenka & Comp. živi | v stalnem strahu radi redukcij, ki so v zad-1 njem času na dnevnem redu. Prvotno so bili! odpuščeni še vsaj kolikor toliko boljše situirani delavci in delavke, te dni pa je bila odpovedana služba vsemu delavstvu, kj je zaposleno v predilnici. V tkalnici še zaenkrat sicer delajo, toda samo tri dni v tednu. Da se s tem zaslužkom ne da živeti, zlasti pa, da ne zadostuje za preživljanje družine, je vsakomur jasno. Še mnogo hujše pa bodo prizadeti odpuščeni delavci, ker ni izgleda, da bi dobili v doglednem času zaposlitev bodisi v tekstilni stroki, ali pa kjerkoli drugod, ker je v Mariboru in okolici že doslej bilo izredno veliko brezposelnega delavstva. Morda bi nekaj teh nesrečnežev dobilo zaposlitev, ako bi vsaj vse ostale tekstilne tovarne polno obratovale. « Zborovanje brivskih pomočnikov v Mariboru se bo vršilo v torek, dne .30. maja ob 20. uri v Delavski zbornici, II. nadstropje s sledečim dnevnim redom: nedeljski počitek ter praznovanje vseli cerkvenih in državnih praznikov. Udeležba vseh brivskih pomočnikov In pomočnic je nujno potrebna. Isti dan se bodo vršila zborovanja brivskih pomočnikov in pomočnic tudi v Ljubljani in v Celju.
Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« priredi v nedeljo, dne 4. junija v gostilni Breznik, No-„Vas svo-i° tradicijonelno poletno veselico z štvn°XIi J* tzabava Sodeluje Glasbaio dru-„„	,	• 111 uslužbencev. V slučaju slabe-
NezeorH vSe V[5- veselica R- Junija istotam.
se ie nH mu,	Stevilki	s™> Poročali, da
se je pri delu ponesrečil s Mirko (1 r n i 1, strojnik tvrdke Zelenka & Comp. Kak« smo zvedeli se ie njegovo bolezensko stanje zbolj-
šalo. Želimo dobremu sodrugu skorajšnjega okrevanja.
Ob 20. letnici Žeriskega društva. Danes dne 26. t. im. ipoteče 20 let od ustanovnega občnega zbora Ženskega društva. V tej dobi je društvo izvršilo mnogo socialnega in kulturnega dela. Posvečalo je skrb ubogim materam in družinam, prirejalo razna predavanja in tečaje, sknbelo za razvoj domače obrti s posebnim povdarkom narodnih motivov. Udejstvovalo se je skratka na najrazličnejših področjih ter podpiralo razne organizacije. Najvidnejši sad dela pa ie Počitniški dom kraljice Marije, ki se letno po trikrat napolni s slabotno, okrepčila potrebno deco. Ravno na pragu 20 letnega jubileja pa je društvu otela smrt njegovo iistanoviteljico in predsednico Marijo Maister. V znak njenih nepozabnih zaslug se ji pokloni društvo v petek, dne 26. t. m. ob 17. uri ter položi na njen grob venec. Naj se tega čina pietete udeleže vse članice društva in vse znanke pokojnice.
2 proti 7. Pisali smo, kako je Maribor zapostavljen v železniškem prometu zlasti z ozirom na zveze z brzovlaki. Če pogledamo v vozni red, vidimo, da vozita skozi Maribor dnevno komaj dva brzovlaka, en par ponoči in en par podnevi, medtem, ko vozi iz Ljubljane proti Zidanem mostu in naprej proti Zagrebu dnevno 7 parov brzovlakov ir t M >> 'tirih *r
Koncert v mestnem parku se bo vršil v pondeljek, dne 29. maja t. I. od 11.—12. ure dopoldne. Igra godba Glasbenega društva žel. del. in usl. Program je bil objavljen v sobotni številki »Delavske Politike«.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Tombola »Sokola« bo na binkoštni pondeljek, dne 29. maja ob 15. uri na letnem telovadišču. Glavni dobitek din 2000. Tablice din 2.
ZAGORJE OB SAVI
Predavanje o socialni zakonodaji preloženo.
Predavanje ss. dr. Reismana in Eržena o najnovejši socialni zakonodaji, ki je bilo najavljeno za nedeljo, dne 28. t. m. je preloženo in se bo vršilo v nedeljo, dne 4. junija t. 1.
Zahvala. Podpisani Groboljšek Ivan se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem darovalcem za vsoto din 742, ki sem jo prejel kot podporo v času moje dolgotrajne bolezni. — Ivan Groboljšek.
SENOVO PRI RAJHENBURGU
Rudarsko zborovanje. V nedeljo, dne 21. t.
m. se je vršilo pri nas rudarsko zborovanje, katerega je sklicala podružnica ZRJ kot edina svobodna strokovna organizacija v našem revirju. Na dnevnem redu je bilo predstoječe mezdno gibanje pri IPD. Ker je zelo deževalo je bila udeležba pičla. Toda dež ni opravičilo. Še manj pa moremo razumeti, da so člani organizacije strojnikov in kurjačev tako brezbrižni, da so, izvzemši enega, to važno zborovanje prezrli, kakor da bi se njih to ne tikalo. Pa smo vendar vsi zaposleni pri enem podjetju in so tudi zastopniki centralnega odbora sodelovali pri sestavljanju novih zahtev. Zborovanje je otvoril s. Vučnik. S. Arh je nato v dveurnem govoru obrazložil nove zahteve od točke do točke ter jih primerjal s sedaj veljavno kolektivno pogodbo. Navzoči so mu z aplavzom dokazali, da soglašajo z delom svobodne organizacije ZRJ. Po zaključku zborovanja so mu tudi soglasno obljubili, da bodo šli vsi na delo za organizacijo »Zveze rudarjev Jugoslavije«, katere članstvo se mora v Senovem podvojiti. Zato apeliramo tem potom na vse člane, da vsak član pridobi še nega ali dva nova člana, pa bomo stoodstotno organizirani. Ko bo organizacija vsaj 80 odstotna, bo tudi delo naših zaupnikov bolj uspešno, ker bodo lahko rekli, da imajo večino za seboj. Torej vsak član še enega pa nas bo nad .300. In takrat bodo tudi uspehi boljši. Obenem pa tudi: naročajte »Delavsko Politiko«! Prijatelji, nam je potrebna izobrazba v duhu razredne zavednosti. — Družnost!
LIBOJE PRI PETROVČAH
O konjunkturi v naši Keramični tovarni smo že poročali. Delavstvo je zadovoljno, da se mu nudi delo, podjetje ipa prav tako, ker čim več dela delavstvo, tem večji je dobiček. Vendar so v podjetju nekateri nedostatki, katere bo treba odpraviti, ker so v škodo delavcem. Zadnjič smo že'poročali o nedostatkih v zvezi z izvajanjem kolektivne pogodbe. Danes pa naj opomnimo na nekatere nedostatke pri izplačevanju mezd. Podjetje rado pozabi kdaj je prvega in petnajstega v mesecu, ko zapadejo mezde v izplačilo in mora delavstvo čakati po tri ali celo štiri dni na zaslužek. Enkrat pravijo, da obračuni niso gotovi, drugič pa da manjka drobiža. Delavstvo mora biti točno 'pri delu, pa ie prav, da se tudi podjetje drži rokov. Po zakonu zapade mezda vsak teden v plačilo. Tega delavstvo itak ne zahteva, pač pa si želi, da bi vsaj na vsakih 14 dni točno prejelo kar zasluži. Pri izplačilu mora delavstvo razen tega čakati po celo uro po delu na dvorišču, predno prejme svoj zaslužek. Tudi to ni v redu, ker določa zakon, da mora delavec prejeti mezdo v delovnem času, torej predno preneha z delom ,oz. ob zaključku dela. — Posebno poglavje so tudi kazni, ki so zelo pogoste. Zgodi se, da se za en in isti pokvarjeni komad kaznuje kar po več delavcev z globo po din 10, dočim po-kvarieni komad stane kvečjemu din 8 do din 10. Ne rečemo, da bi bili delavci sami angelji, todia napake je treba ugotavljati obojestransko, Razlika ie tudi v tem, da ie delavec takoj klican na odgovornost, narobe pa delavec tega ne more storiti.
ZABUKOVCA
»Črna borza dela«. V naši občini posluje »črna borza dela«. Njen namen je posredovanje dela pri rudniku za miljence -	->	• L i* t.ll
>'	■»	•	-*	- "-•*» Posredo-
vanje samo na sebi bi mu še ne šteli v zlo, ako bi se pri tem oziral na socialni položaj svojih miljencev in pa na to, lia občina po svoji davčni moči ne zmore podpor za brezposelne. Toda na to se ta gospod niti najmanj ne ozira. Dela se, kot da bi v naši občini sploh ne bilo brezposelnih. Začel, je dobavljati brezposelne od drugod * < «	tu n
LAŠKO
Malo jih je med temi, ki rede 8 do 12 glav
živine, po 5 do 20 svinj in imajo vse otroke preskrbljene, razen tega oa vlečejo še plačo po din 850 na mesec. Pri nas imamo samo enega takega.
Nekup graščine. Graščina, čije lastnik ie grof Vetler von der Lilie, je bila že dalj časa na prodaj. Prvotno je bila cenjena na din 1,190.000. Ker pa ni bilo kupca, je začela padati tudi cena tej nepremičnini. Sedaj je grof prodal polovico graščine svojemu sinu za ceno din 2-40.000, kar znači, da je bilo graščino mogoče dobiti za din 480.000. Škoda, da se za ta nakup ni zanimala občina, ki bi bila lahko v tej graščini namestila vse urade, za katere mora plačevati najemnino v tuji zgradbi. Din 480.000 bi bil grad že vreden in 'bi sc ta vsota prav dobro amortizirala.
Mariborsko gledališče. Petek, 26. maja zap to. Sobota, 27. maja ob 20. uri: »Utopljenca Red B. Nedelja, 28. maja oh 15. uri: »Uto,! ljenca«, ob 20. uri: »Dijak prosjak«. V pondt Uck 29. maja ob 15. uri: »Potopljeni svet. Zac njič. Ob 20. uri: »Pigmalion«. Znižane ce.1 Zadnjič.
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako io no, lspolnl svojo dolžnost!
Če hočete biti zares dobro (h poceni oblečeni, obiščite manufakturo
CEHU HAGACItlS
ARIBOR
pri glavni policiji
kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti tudi za birmance. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine
KRANJ
Pod brzovlak je šel dne 22. t. m. absolvent srednje tehnične šole, 26 letni Ivan Bakovnik iz Klanca, ki (Ja je docela razmesarila. Vzrok samomora je očividno duševna zmedenost, ker je že dalj časa bolehal na živčni bolezni.
Ker (Ja je nahru'il z barabo, jo je pošteno skopil. Minulo sobot« je vozil neki kolesar po pešpoti na Hujah, katero je pred par leti preložil posestnik Bitenc. Na poti, ki je ozka in na obe strani s plotom ograjena, obenem pa radi hudega ovinka tudi nepregledna, mu je prišel naproti pos. Žebre na Hujah, v katerega je kolesar malo zadel, na kar ga je ta nahrulil z barabo. Kolesar je pri tej priči skočil s kolesa ter zbil Žebreta po tleh in ga pretepel tako, da so ga odpeljali takoj v sanatorij Leo-nišče, kjer se še sedaj zdravi. Vse poizvedbe policije, kdo je bil ta kolesar, so zaman.
»Teza« je imela občni zbor. Glasom kranjskega glasila JRZ, je imela »Teza«, družba z o. z. v Kranju 23. m. m. občni zbor. Dosedanji predsednik, ravnatelj gimnazije g. Korbar, je odstopil in na njegovo mesto je bil izvoljen veletrgovec g. Gorjanc.	i>.«, *■	»
JESENICE
Zadeva odpuščenih delavcev pri KIDu še ni urejena. Organizacije stvari ne puščajo iz vidika, samo da pri pogajanjih še ni prišlo do nobenega konkretnega ukrepa, iki naj bi popravil velike krivice, ki so se :pri teh odpustih izvršile. Upamo pa. da bo zadeva urejena čim-prej v splošno zadovoljstvo, na kar vsi prizadeti že zelo težko čakajo.
Informacije iz »prve roke« dobiva tukajšnji list »Na mejah«. Tako vsaj čitamo v zadnji ....	,
njegovi številki. So pa te informacije zaupne leznl Poznanega pm poviška 10 odst. in tudi
SLOVENSKA BISTRICA
Opozorilo naročnikom »Delavske Politike«.
Ker so nekateri naročniki našega lista v zaostanku z naročnino, jih prosimo, da jo čimprei poravnajo in tako stopijo v krog rednih plačnikov, s čimer bo prihranjeno mnogo truda, tako upravi, kakor tudi poverjeniku. Naročnina se hode odslej pobirala vsakega zadnjega in petnajstega v društvenem lokalu »Vzajemnosti« v gostilni ge. Pernat v Zg. Bistrici pd 12. do 6. ure popoldan. V nasprotnem slučaju pa denar za naročnino imejte vedho s seboj, da lahko plačate, ko pride poverjenik pobirat. Sodrugi, razširjamo naš delavski list »Delavsko Politiko«, da zvišamo število naročnikov! Družnost!
Poverjenik.
Zopet nesreča, ir:	- -• 1 ■ * * ,1*. >* «»'1'
— V pondeljek, dne 22. maja opoldan pa sta nesli dve hčerki delavca Juharta Antona kosilu očetu, kateri je zaposlen na žagi pri graščini. Ko sta se vračali domov, sta šli preko neke ozke brvi. Na brvi jima je izipodrsnilo in sta padli v naraslo vodo. Medtem ko se je šestletna hčerka rešila, so desetletno deklico odnesli valovi. Čez tri ure so jo našli mrtvo v strugi, Starišem naše sožalje!
PTUJ
Seja mestnega sveta se je vršila dne 18. t. m. Sklenjeno je bilo: modernizirati kopališče, najeti posojilo za otroški vrtec, vinskemu muzeju dati din 20.000, pripraviti vse potrehno za zgradbo novega mostu čez Dravo. Občinski odbor pa je vzel na znanje, da je Marijin kip na Minoritskem trgu že popravljen. Kljub vplivu ZZD mestni delavci za enkrat še niso bili de-
kakor je zaupno vse, kar se dandanes po svetu in doma godi. Listič »Na mejah« dela s temi informacijami skrivnost in se istočasno norčuje iz onih, ki baje takih »prvoročnih« informacij nimajo, kakor tisti otroci, ki pravijo »Jaz pa imam, ti pa nimaš!« ».	.	*	*
Zvočni kino Raio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer velefilm »Koncert v Tirolah«. V glavni (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) vlogi Heleni Gingenzeller in deški pevski zbor. Na binkoštni pondeljek ob 3. uri popoldne in ob pol 9. uri zvečer predvajamo velefilm »Dih smrti« z Borisom Karlov om v igl vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in risana šala. Sledi »Žena na razpotju«.
KOČEVJE
Kako gre kočevskim rudarjem?
Čitateljem »Delavske Politike« je že znano o bedi kočevskih rudarjev. Brezplačni dopusti, ki se že od januarja postopoma podaljšujejo, so dosegli vrhunec v prvi polovici maja, kakor se je pokazalo na izplačilni dan dne 15. t. m. Tudi v bodoče ni izgleda na kakšno izboljšanje. Posebna deputacija rudarjev je 16. maja obvestila merodajne faktorje v Ljubljani, da rudar z din 7 ali din 60 čistega izplačila na 14 dni ne more preživljati niti eno osebo, še mani P* večjo družino.	-	- -v ,i
> ij Odvisno je sedaj od uvidevnosti merodajnih, ali naj slovenski rudar v evrf’ < i »«i " Kočevju še naprej propada ali pa da ga rešijo. Rudarji so svojo dolžnost storili. Vsi tisti, ki so informirani, naj sporoče to vest na •pristojna mesta v Beograd, ker se tamkaj tudi dodeljujejo naročila.
Bansko upravo so rudarji zaprosili za podporo in upajo, da bo prošnja čimprei rešena. Beda med nami je velika in marsikateri bir-manček letos ne bo šel k birmi, t • r t • •
Vso javnost prosimo, da nas kočevske rudarje podpre v naših pravičnih zahtevah.
t	Rudarji.
Kočevski delavci darujejo. Poročali smo zadnjič, v kaki bedi se nahaja delavstvo v Kočevju ob redukciji dela in mezd. V torek pa je prinesel ljubljanski »Slovenec« med obširnim izkazom darov za »Kongres katoliške internacionale«, ki se bo vršil prihodnji mesec v Ljubljani, presenetljivo vest, da se je posrečilo nabiralcu nabrati celo med delavstvom tovarne »Tekstilana« v Kočevju ogromni znesek din 655.-—•. N*-* ,v « • •	«	«	h.,.,	i	uk	ecč*
SEVNICA OB SAVI
Železniška kurilnica je začela obratovati 15.
maja. Število železničarjev in železniških delavcev se je vsled tega znatno zvišalo. Naraslo pa je tudi povpraševanje po stanovanjih. Četudi se je zadnje čase pri nas precej zidalo, so cene stanovanjem ostale še vedno visoke in najbrž bo veliko povpraševanje ipo stanovanjih itnelo za posledico še novo povišanje najemnin. In vendar bi se moralo gledati na to, da bi stanarina ne bila previsoka in da bi si vsak lahko privoščil zdravo stanovanje. Sploh je treba ljudem, ki prihajajo v Sevnico, najprvo nekaj nuditi in jih potem šele žuliti.
Športni klub so ustanovili, za športno opremo pa je založil šef g. R. Prijavilo se je dosti članov, kar je znak, da si mladina želi športnega udejstvovanja. Pred par leti smo že imeli šport no organizacijo, pa je prišla neka politika vmes in ie vse skupaj razpadlo.
Gasilska četa se prav lepo razvija, V okviru čete je ustanovljen tudi odsek za gasilski na raščaj in »o se naraščajniki prijavili v lepem številu. Razen gasilcev imajo že tudi naraščajniki kroje. Vrše se priprave za zidanje gasil skega doma,
SMLEDNIK
Delavsko glasbeno društvo »Sava« vabi na veliko vrtno veselico s plesom, ki se bo vršila v pondeljek, dne 29. maja s pričetkom ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne pri »Jošku« v Sv. Valburgi. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo glazbenih instrumentov, vabimo so-druge vseh društev, da nam pripomorejo k gmotnemu kakor tudi moralnemu uspehu. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. — Odbor.
Zadnle vesti
Angleški poslanik v Moskvi je obiskal Molotova, komisarja za zunanje zadeve in mu sporočil odgovor angleške vlade na sovjetske predloge glede sklenitve pakta.
Zakon o pomorskem oboroževanju je podpisal predsednik Roosevelt.
Ob odhodu nemških vojakov iz Španije se je
Franco zahvalil zlasti nemškim letalcem. Rekel je, da se bo še naprej boril proti prostozidarjem in marksistom. Z Nemci je odpotovalo tudi nekaj Francovih generalov.
Češki fašisti so predložili svoje zahteve vladi protektorata. Med drugim zahtevajo tudi rekonstrukcijo vlade. Vlada namerava zahteve zavrniti.
Aretirali so v Transvalu predsednika nemškega kulturbunda.
Osem belgijskih novinarjev pride na obisk v Jugoslavijo.
pragmatika mestnih uslužbencev še roma čud na pota. Delavci v mestnem svetu nimajo nobenega zastopnika.
Gospod ban, ki je bil tu na uradnem obisku 27. t. m., je sprejel številne deputacije. ki so mu obrazložile potrebe mesta in okolice.
Poplave. Vsled poplave v pesniški in dravinjski dolini trpijo kmetovalci ogromno škodo.
—a c—
Občni zbor »Vzajemnosti« se ie vršil dne 20. aprila in so bili izvoljeni ti-le odborniki: predsednik Gabrijel Franc, podpredsednik Schmidt Matevž, zapisnikar Arnuš Karel, nam. Vučak Franc, blagajnik Rugelj Ljudmila, nam. Bajevi Josip, nadalje Šegula Fani, Hrenič Mici, Vrbnjak Josip, Grabar Franc, Bezjak Rudolf; nadzorstvo pa: Rozman Franc, Šegula Janko in Matjašec Štefan. — Če kje, potem ima »Vzajemnost« v našem mestu velevažno nalogo, vzgajati delavstvo k zavednosti. Delavec, ki se zaveda svojih pravic in svojega poslanstva v bodočnosti, bo tudi najlažje odolel tujim vplivom Srn > »Hih* . .	. t * *■ V n. • , ,. tj.| u««
ŠTORE
Vrtna veselica. Majski ples priredi kulturno društvo šentlovrenski oder ob priliki 5 letnice svojega delovanja. Prireditev se bo vršila na Binkoštno nedeljo v Sv. Lovrencu nad Štorami v senčnem vrtu gostilne Gajšek (Špulcar). Igra dobro znani štorovski orkester, vstopnine ni. Začetek ob 3. uri popoldan. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica na Binkoštni pondeljek. Čisti dobiček je namenjen za zidbvo prosvetnega doma v Sv. Lovrencu. Z vlakom in avtobusom so sijajne zveze do štor, potem pa 10 minut peš. Vabljeni vsi! Odbor.
DRAVOGRAD
V našem kraju je precej delavcev, ki še niso organizirani. Za te delavce se zanima razna gospoda. Toda delavcem ne diše vabe, ki jim jih nastavljajo, ampak si žele, da bi lahko ustanovili svobodno strokovno organizacijo. — Mogoče se bo kmalu lahko nudila prilika, da bomo zamujeno nadoknadili.
RUŠE
Umrl je Korošec Jurij. Bil je dninar, kot tak je opravljal najtežja dela. Pred meseci je obolel in ga je sedaj smrt rešila trpljenja. Pričakoval je, da bo prejemal starostno rento, ker je vložil že lansko leto prijavo, pa je ni učakal. — Njegov pogreb je bil prava slika pogreba ubožca, navzočih je .bilo le nekaj oseb.
Izlet. Na binkoštno nedeljo priredi del. kol. društvo plačina stanica Ruše izlet v Rogaško Slatino. Članstvo naj se izleta udeleži polnoštevilno.
RAZVANJE PRI MARIBORU
Prostovoljna gasilska četa Razvanje priredi v nedeljo, dne 28. maja v Radvanju veliko tombolo na prostem. Glavni dobitek je lahki tovorni avto kot prva tombola. V slučaju dežja se bo ponovno objavilo kdaj se bo tombola
LEŠE PRI PREVALJAH
Rudarski starovpokojenci žive v bedi, ■ *
•*•	' Stari smo in bolehni. Naša želja je,
da bi imeli do smrti vsaj toliko, da bi nam ne bilo treba beračit. Po vseh drugih državah so starim upokojencem povišali pokojnine na ta način, da ie država prispevala za kritje porabljene in pred vojno vplačane zlate zaloge. Mi pa, ki smo v zlatu plačevali svoje prispevke, po 30 do 52 let in rili pod zemljo, sedaj pa dobivamo po din 8 mesečne pokojnine, ki nam jih izplačajo vsakih šest mesecev. K pokojnini dobimo doklado po din 150 mesečno, I
KONJICE
S čim se preživljajo ljudje. Pri nas imamo nekega človeka, ki mu ni za delo, zato pa se posveča zakotnemu pisarjenju tn dela ljudem in društvom zgago. Zakotiiti pisar nosi jožefove opanke in je menda na svoje delo ze'o ponosen.
Ljudje pa se bomo enkrat tega naveličali.,
Govor newyorikega2upana Jugoslovanom
Na svetovni razstavi v New Yorku je bil otvorjen jugoslovanski paviljon
Dne 23. maja je bil na svetovni razstavi v Nevv Yorku otvorjen jugoslovanski razstavni paviljon. Newyorški župan La Guardia je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je rekel:
»Jugoslovani so dobri, plemeniti in miroljubni. Naj velike sile ©stavijo Balkan na miru, pa bo na njem v resnici zavladal trajen mir. Moje sporočilo Sr-rom, Hrvatom in Slovencem naj bo tole: Imejte se radi med seboj kakor bratje, pa vas bo ves svet ljubil.«
Prijateljstvo med Befgijo In Holandsko
se je po obisku holandske kraljice v Bruslju še bolj utrdilo. Tisk obeh držav naglasa, da bosta Belgija in Holandska korakali skupaj v obrambi svoje neodvisnosti.
Iz CeSke
Preklicani »spravni dnevi«. 2e ves teden s« češki listi agitirali, da bi v nedeljo, dne 21. majtiika izvedli Cehi po vsein protektoratu dan pornirjenja«. Vse spore bi naj poravnali in se na to svečano pobratili med seboj ter vnesli o tem zapiske v občinsko kroniko. V teh težkih časih bi se naj na ta način narod pomiril, spravil, si medsebojno odpustil žalitve in krivice ter se tako pomirjen posvetil sreči naroda in domovine. Nedeljski »Der neue Tag« pa je skladno s češkimi dnevniki objavil uradni proglas, da so vsi sestanki in vse prireditve, '	>	•	za	v
nedeljo dne 21. majnika prepovedani. >
Češki fašisti se nikakor nočejo zliti z edino dovoljeno češko stranko »Narodne zajednice«. Nekaj časa so mirovali in jih je general Gajda sam pozval, da vstopijo v narodno zajednico. Zadnji čas so se zopet pojavili po ulicah v svojih črnih srajcah	-•	•	■	■	ri.
10.000 slovaških delavcev bo	-	v
11 u «	*	-	i	•	>*	s	111H c dio-
bilo letos zaposlitev v Češki.
Razno
Jugoslovanska nogometna zveza in izstop hrvaških podzvez. V Beograd	ie	bila na	hitro
roko sklicana izredna skupščina Jugoslovanske nogometne zveze. Na skupščino je prišlo 482 delegatov, dočim so manjkali vsi delegati zagrebške, splitske in osiješke podzveze. Te podzveze so se že priključile hrvatski športni zvezi. Na skupščini v Beogradu so govorili zelo energično proti tej osamosvojitvi hrvaških športnikov, „ ,	.	h. n »
^oz..ubjl domnevega tekmeca in potem še j*	se	je	oJigrala	družinska	trage-
dpa. -4 letni trgovec Jakob Meško je bil ljubosumen na svojo ženo in to že od lanskega leta, ko ic pri ni emu stanoval kot letoviščar vodja izpostave OUZD v Leskovcu, 35 letni Pera Gjur-gievič. Letos se je Gjurgjevič zopet pojavil v Vitanju. Žena ie prišla v družbi s svojimi starišf in Gjurgjevičem v neko gostilno, v kateri je bil tedaj tudi Meško. Med ženo in možem je nastal prepir. Mož je potegnil revolver im ga naperil proti ženi,	Gjurgjevič	pa	je ženo	zakril
s svojim telesom.	Ko je počil strel, je	padel
Gjurgjevič smrtno zadet. Nato se je Meško sam ustrelil.
Maksim Gorki: »Poletje«. V prevodu Tone Mačka je izšla v založbi »Delavske Ptolitike« lična knjiga Maksim Gorki: »Poletje«. — To knjigo naj si nabavi vsak delavec, zlasti pa zaupniki. Čitateljem »Delavske Politike« bo še v spominu, ker je svojčas izhajala kot podlistek in smo jo na željo številnih sodrugov založili. Cena din 10. Naroča se pri upravi »Delavske-Politike«, Maribor, Ruška cesta 5.
Delavski pravni svetovalec
Veljavnost oporoke (Litija) Vprašanje:	Sem	samska, brez .otrok in bi
rada zapustila svoje premoženje svojemu mladostnemu prijatelju in njegovim otrokom. Imam pa brata, ki se ni nikoli brigal za mene in mi nikoli pomagal ter se bojim, da bi mojo oporoko izpodbijal. Ali bi se mogel on polastiti moje zapuščine?
Odgovor: Ker ste samska in torej nimate zakonitih dedičev, ki bi bili opravičeni do nujnega deleža, lahko zapustite svoje premoženje z oporoko komurkoli hočete. Oporoko lahko napravite ustmeno pred 3 pričami, ali pa oporoko napišite in jo naj 3 priče lastnoročno podpišejo s pristavkom, da so priče oporoke. — V oporoki morate točno opisati, kaj in komu poslednjevoljno zapuščate. V tem sLučaju niti brat, niti kdo drugi ne bo mogel oporoke izpodbijati.
Zavarovanje lesnega delavca (Boštanj)
Lesni delavci so podvrženi zavarovanju in bi moral biti tudi Vaš sorodnik zavarovan, če se je res izdeloval les v večjem obsegu za prodajo. Vložite vsekakor pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja in pazite, da ne zamudite roka. Od zavarovanja so izvzeti izrecno poljedelski delavci.
Minimalna mezda za poljedelce (Griže) Vprašanje: Bil sem več let zaposlen na graščini v poljedelstvu proti urni mezdi din 1.75 pri 12 urnem delu, ne da bi bil kakorkoli zavarovan. Žena je dobila za 12 urno delo 15 din
dobro In vedno
Bučno olje, s:i: '.v..
Tovarna Olja, Maribor, Taborska ul. 7
Hiša
z dvema sobama, kuhinjo velikim vrtom in dve njivi v bližini Maribora se da takoj v najem. Vprašati
LepoSn,Maribor, Aleksandrova 39
Prava blagodat za delavce je:
o
ociimca
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavčevi
brez hrane. Ker ima graščina veleposestvo, bi že lahko več plačevali. Rad bi vedel, če spada tudi poljedelstvo pod minimalno mezdo.
Odgovor: Narediba o minimalnih mezdah velja le za obrtna in industrijska podjetja in torej ne morete ničesar zahtevati.
Nezakonski oče v Nemčiji (Trbovlje) Četudi je nezakonski oče odpotoval v Nemčijo, boste lahko za otroka iztožila iproti njemu preživnino. Kakor hitro zveste za njegov naslov, stopite na sodišče in bo sodno varstvena oblast vse nadaljnjo sama ukrenila, oziroma boste potom varuha lahko zahtevali, da sprejmejo na sodni zapisnik tožbo in jo pošljejo v Nemčijo, lam boste lahko očetu zarubili za preživnino njegov zaslužek.
Pravice in dolžnosti prevžitkarja (Radeče) Vprašanje: Sinu sem izročil posestvo, a sebi sem izgovoril zidanico v vinogradu za pre-vžitek. Kdo mora popravljati zidanico in streho-nad zidanico?
Odgovor: Sin kot lastnik, posestva.
Odškodnina vajenke (Sevnica ob Savi)
Obrtnik, ki vajenko odpusti, ali povzroči s. svojim žaljivim obnašanjem, zmerjanjem in podobno, da vajenka sama prekine učno razmerje, je dolžan plačati po § 277 o. z. primerno odškodnino, ki se odmeri po knovinskem stanju imetnika obrta, odnosno učenca in po škodi, ki ie nastala s prekinitvijo. Ta pravica do odškodnine zastara v 6. mesecih od pre-stanka imenskega razmerja, Ako je obrtnica vajenko ozmerjala s psovkami »železničarski gnoj« in slično, jo lahko vajenka tudi toži Ta-di razžaljenja časti. Združenje obrtnikov pa
mora preskrbeti vajenki novo učno mesto.
i""'
!
iitimiHmuititiiiiuiiiiiiiiiiiiHiuiniiiiiiiiiuiiiiMiaiHttuuuuiiiiiiiiiiiiHimitmNi^
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
mana domača zavarovalna nata* nova v Dravikl banovini, ki
?lodonosno deluje te od leta 927 In je Izplačala tekom obatoja nad S7 milijonov din na pogrebninah ln doti.
Zavaruje la pogrebnino zdrave
oaebe obeh apolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000— tn
aa doto mladoletne od 1. do 1(1. do največ din 25.000— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
U Unttrtii U4*la In Itrjfijl« 'Adolf Jalen o Maribor*. — Tlaka: Lfadata ttakorna. i. 4. t Maribora, predatarltell Viktor Brien v Maribor*.