Poštnin; PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 49 (8451) TRST, torek, 27. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZMENIČNO BOSTA PREDSEDOVALA POLJAK OLSZOWSKI IN KANADČAN SHARP V Parizu mednarodna konferenca o Vietnamu ob prisotnosti zunanjih ministrov 12 držav Prisoten tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim - Delegaciji Severnega Vietnama in ZRV sta zavrnili kanadski predlog o ustanovitvi stalnega foruma, kateremu bi poročala mednarodna nadzorna komisija - Več dvostranskih pogovorov med zunanjimi ministri feretT^^^' ^ veliki dvorani mednarodnega središča za kon- nj,t .c® v Avenue Kleber so se danes ob 10. uri sestali zunanji mi-p dvanajstih držav in generalni tajnik OZN Kurt VValdheim. Vj6t ns°tni so zunanji ministri štirih vlad, ki so bile vpletene v nam a?1?^0 voino, in sicer ZDA, ZRV, Severni Vietnam in Južni Viet-dok;’•Stlr‘tl držav, ki so se udeležile mednarodne konference o In- ietsk e,a 1954: LR Kitajska, Sov--:- Fra a zv®za, Velika Britanija in (jrjaci)® fer zunanji ministri štirih kom’,~^an'c mednarodne nadzorne nad IS|J® v Vietnamu, se pravi Ka-6žar k ndoneziia' Po,iska in Ma- ij ^ a)dtni cilj konference izhaja o v ^ena mirovnega sporazuma ki .le*r]?mu in štirih protokolov, bVa °. iih podpisali 27. januarja. nern ajs* držav bo moralo v glav-sPo sPreieti dejstvo, da je bil k0ri Zum, Podpisan ter zajamčiti y.c vojne in ohranitev miru. del0**1?*.so se zunanji ministri u-1 1 številnih dvostranskih po- "'•»iiii govorov. Še zlasti pomemben je bil pogovor med saigonskim zunanjim ministrom Tran Van Lamom in zunanjo ministrico Thi Binhovo, od katerih je v mnogočem odvisen mir v Vietnamu. Predstavnika obeh južnovietnamskih strani sta si včeraj prvič pred fotografi segla v roko, kar so danes objavili števijni časopisi. Konferenci bosta izmenično predsedovala kanadski in poljski zunanji minister. Gre za kompromis med dvema nasprotujočima si zahtevama: po eni strani so nekatere države predlagale, naj bi predse- """"."n.............................. jLjjgjjgKElVI MESTU BENGflZIJU %oina množica na pogrebu žrtev sestreljenega «boeinga» ^Srebne svečanosti se je udeležil tudi libijski pred-Setfoik Gedafi - Goida Meir odpotovala v Washington Libijce?^?!, 26. — Na desettisoče 2brai0 jn Arabcev se je danes na 7a 7 pengaziju, da bi spremilo irtev .k"1. Poti petdeset libijskih elski re>nga 727», ki so ga lzra-prejšn'. c* sestrelili nad Sinajem Post; teden. Pogrebne - svefia-stavn-A° se udeležili visoki pred-katp»; ‘. Vseh arabskih dežel, med in B tel libijski predsednik Gedafi nistrouPredsednik egiptovskega mi-tem Ke§a sveta Abdel Kader Ha- P0p. Cas grebno svečanost so za kratek tisočer'e, nili zaradi incidenta. Na nesrpi m*adeničev, ki je spremljalo je žrtve na zadnji poti, se fija in 0 okoli predsednika 'Geda-segij111 zahtevalo maščevanje. Po-2adrž»i° od°roženi policisti, ki so Predla .™n°žico dokler se libijski bilQttl dnik ni oddaljil z avtomo- javnel in °g°rčenje svetovnega ga ;7^d mnenja zaradi zločinske-f|otni5i,ae“keSa napada na libijsko Tel a ■ ^etelo se še ni poleglo. Pag 7lv se skuša zato braniti kot patv,An.°re' V tem okviru je treba ižraeUu- tolmačiti vest, ki jo je poud Wsk objavil z velikim ..uaarkmv, , francoski Piloti in sicer- da letal bl1 Pooblaščen za vodenje n% fVrste «boeing 727». Predstav-Franpancoske letalske družbe «Air detiia^ v Tel Avivu je popoldne . otiral vest in je podkrepil ^Pilota^r' S Patent°m pokojne- ev avivG*uia- Ostro' je kritiziral tel-rekej 0 vlado za to potezo in iz-«ker oezadovoljstvo svoje družbe, tako iv vlada in tisk objavila Prei deHkatne vesti, ne da bi jih QJ Poverila*. je danStre'itvi libijskega «boeinga» 'hisijg Popoldne razpravljala koce. za človečanske pravi- Predia akistanski predstavnik je °b*odiia ’ naj bi komisija javno heopr a.v sestrelitev kot «kruto in sprožil lcyiv9 dejanje». Predlog je teri ip p,r6cei ostro diskusijo, v ka-fal kairski predstavnik defini-de!eSa,aelCe kot morilce, telavivski ?Ploh r,‘Pa -ie trdil,- da komisija ip ni Pristojna za to razpravo kraela zavrnil vse obtožbe proti ke 0ed!en? k? se nadaljujejo polemi-^•bistrure'itvi letala, je izraelska °dpotoy i Predsednica Goida Meir ohišij ala na desetdnevni zasebni četrte).7 ^DA. Meirova se bo v Ni*0n ^estala s predsednikom ditelji 01 drugimi ameriškimi vo-0 Polnji- katerimi bo razpravljala hinenj,,3!11 na Bližnjem vzhodu. Po cev, h Vseb političnih opazoval-dvei, v° P161? sestanki govor o v®zani PrasanJih, ki sta tesno podolij teed seboj in sicer o novi jp q arneriškega orožja Izraelu šitve ??FvsP.ektivah miroljubne re-°dhodfnv,llznievzb°dne krize. Pred v9 izi a,- ,v „Washington je Meiro-atev lik-, časnikarjem, da sestre-ha tv, Oljskega letala ne vplivala tiškiml Vore' ki jih bo imela z ame-Ja So Predstavniki in je dodala, aitev rsPektive za miroljubno re-terg preucej ugodne, ker so neka-*P delpaPske države kot Jordanija z.adp; tea tudi Egipt pokazale v 'tičrjpt; casu dokajšnjo mero po* f°ljphn reai>zrna in volje za mi-re*itev krize. da, u. n.0Ina drugačna pa je oce-vzhod11 -10, 9 položaju na Bližnjem dan« ’ . dajejo kairski krogi. Zu-36 vče!.1p-lster Egipta Zajat, ki se štahsidki sestal s predstavniki 11 držav akreditiranih v Kairu, je izjavil, da je položaj izredno napet in bi kriza v vsakem trenutku lahko dosegla svo.j višek. Dodal je tudi, da je o tem vprašanju razpravljal s predstavniki vseh velesil. In končno je treba zabeležiti še predlog izraelskega obrambnega ministra Dajana, ki je v govoru pred telavivskim parlamentom, izrekel upanje, da bodo Arabci pozitivno odgovorili na pobudo o vzpostavitvi tako imenovane «vroče linije*. Ta «hitri komunikacijski kanal*, naj bi po Dajanovem mnenju služil za preprečevanje tragedij, kot je bila sestrelitev libijskega letala. Arabske države pa bodo brez dvoma zavrnile ta predlog, ker so zanje diplomatski stiki nemogoči, dokler ne bo Izrael sprejel resolucije OZN iz leta 1967. RIM, 26. — Italijanski zunanji minister Medici je sprejel na Farne-sini ministra za kulturo Severnega Vietnama Hoang Minh Giama, ki se je v preteklih dneh udeležil svetovne konference o Vietnamu dovala izmenično Američan in Severni' Vietnamec, po drugi pa je bil predlog, naj bi predsedstvo poverili generalnemu tajniku OZN K. Waldheimu. Otvoritveni govor je i-mel francoski zunanji minister Schuman, ki je izrazil zadovoljstvo svoje vlade spričo dejstva, - da so izbrali prav Pariz za sedež konference. V zaključku je izrazil upanje, da se bo konferenca nadaljevala v duhu mirovnih pogovorov, ki so se zaključili 27. januarja s podpisom sporazuma o premirju. Po njegovem govoru so časnikarji zapustili dvorano, zasedanje pa se je nadaljevalo za zaprtimi vrati. Kanadski zunanji minister Sharp, ki je danes predsedoval konferenci, je predlagal naj bi mednarodna nadzorna komisija odgovarjala pred sedanjo konferenco ali pred stalnim organizmom, ki bi ga za to ustanovili vsaj dokler se ne preneha vsako mednarodno vmešavanje v notranje zadeve Južnega Vietnama. Dejal je tudi, da se bo Kanada umaknila iz mednarodne nadzorne komisije, če ne bo danja konferenca ustanovila posebni mednarodni forum, ki naj bi se izrazil o poročilih komisije in bi tozadevno ukrepal. Nato je spregovoril kitajski zunanji minister Či Peng-fej, ki je izjavil, da Kitajska priznava in spoštuje sporazum, ki je sad junaške borbe vietnamskega ljudstva'obenem pa je opozoril, da se morajo vse strani, ki so bile vpletene v vietnamsko vojno, prizadevati, da bi sporazum čimprej postal otipljiva realnost. Zunanja ministrica ZRV Tri Binh je v svojem govoru zavrnila kanadski predlog in opozorila prisotne na številne kršitve premirja s strani saigonskih čet in tudi ZDA. Thi Binhova je pozvala Sai-gon ih IVashington, naj prenehata s kršenjem sporazuma in poudarila, da sporazum priznava obstoj dveh nadzornih področij, dveh vojsk, dveh vlad in treh političnih sil v Južnem Vietnamu. Popoldne so se sestali predstavniki ZDA in Severnega Vietnama, da bi izdelali skupno izjavo, ki jo bodo predložili konferenci. Postopek, po katerem bodo izdelali ta dokument, je dokaj zapleten: ko se bosta obe delegaciji zmenili o vsebini, bodo morali dokument predložiti posebnemu komiteju, v katerem bodo prisifni predstavniki vseh trinajstih delegacij, ki bodo potrdili dokončno besedilo. Komaj potem ga bodo predložili konferenci. Zelo verjetno je, da se bo sestava dokumenta še kar za- vlekla. V tem primeru ga bodo podpisali, po odhodu zunanjih ministrov, njihovi namestniki. Predstavnik severnovietnamske delegacije je dejal, da njegova vlada nasprotuje trem predlogom, ki so bili izrečeni na konferenci: kanadskemu predlogu o ustanovitvi stalnega organizma po mednarodni konferenci; ameriškemu predlogu, da bi razpravljali na konferenci tudi o vprašanju Laosa in Kambodže: ter drugemu a-meriškemu predlogu o podelitvi večstranske in koordinirane pomoči Vietnamu. Seve-novietnamska delegacija je na konferenci uradno protestirala zaradi včerajšnjih neredov v Hue-ju, kjer je množica demonstrantov napadla severnovietnamske pred- Opazovalci v Parizu menijo, da bo konkretni rezultat konference dvostranski dogovor med Hanoi-jem in IVashingtonom. Z druge strani pa obstajata vsaj dve točki, pri katerih sta si obe delegaciji narazen: razširitev razprave na vprašanje Laosa in Kambodže ter podelitev večstranske in koordinirane pomoči Vietnamu. Pozitivni so tudi razni dvostranski pogovori med prisotnimi zunanjimi ministri. V okviru teh pogovorov se je danes ameriški državni tajnik Rogers sestal najprej s svojim britanskim kolegom Douglasom Homom nato pa z Indonezijcem Malikom. Govor je bil o položaju v Indokini, dotaknili pa so se tudi številnih drugih mednarodnih problemov, kot na primer več stavnike v štiristranski vojaški ko- stranskega in uravnovešenega skr-misiji in jih resno ranila. I čenja oboroženih sil v Evropi. Kitajski zunanji minister Či Peng-fej in ameriški državni sekretar VVil-liam Rogers pred začetkom pariške mednarodne konference o Vietnamu ...........II..................................... PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV V Štirinajst milijonov italijanskih delavcev danes stavka za obnovitev delovnih pogodb Novo pismo sindikalne federacije predsedniku vlade Andreottiju RIM, 26. — Več kot štirinajst milijonov italijanskih delavcev bo jutri stavkalo v znamenje solidarnosti s kategorijami, ki se bojujejo za obnovitev delovnih pogodb. Stavka bo potekala po že objavljenem programu: nekatere kategorije delavcev bodo stavkale štiri ure, druge pa za krajši čas. Samo mezdni in poljski delavci ter uslužbenci javnih lokalov bodo stavkali ves dan. O jutrišnji splošni stavki je danes razpravljalo tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, ki je na več kot štiri ure trajajoči seji pripravilo tudi besedilo pisma predsedniku vlade Andreottiju. Pismo, ki nosi podpise treh generalnih tajnikov federacije Lame, Stor-tija in Vannija, uvodoma ugotavlja, da zadnji pogovori z vlado «ne u-strezajo pričakovanjem delavcev*, ter napoveduje, da sindikati nameravajo poglobljeno razpravljati o različnih aspektih splošne gospodarske politike. Sindikalna federacija poudarja tudi potrebo, da bi že letos prišlo do odločnega zboljšanja gospodarskega položaja, ker delavci težko plačujejo zaradi sedanje krize, bodisi zaradi krčenja zaposlovanja kot zaradi naraščanja življenjskih stroškov. Ig- M l V0 r Včeraj je egiptovski obrambni minister Ahmed Ismail dopotoval v Moskvo na uradni obisk. Takoj po svojem prihodu se je sestal s sovjetskim kolegom maršalom Grečkom. Tiskovna agencija TAS je sporočila, da sta ministra obravnavala vprašanja medsebojnih odnosov. Na sliki: srečanje med Ismailom (levo) in Grečkom rtiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiim V Parizu se je začela ob prisotnosti 12 zunanjih ministrov mednarodna konferenca o Vietnamu, kot to predvideva čl. 19 sporazuma o premirju, ki so ga podpisali konec januarja prav v isti palači v Avenue Kleber. Domenili so se glede spornega vprašanja o predsedstvu konference, tako da bosta izmenično predsedovala poljski zunanji minister Olszowski in kanadski predstavnik Sharp. Med konferenco je Sharp predlagal ustanovitev posebnega organizma, ki bi mu poročala mednarodna nadzorna komisija, kar sta Severni Vietnam in ZRV takoj zavrnila, saj je mednarodnih organizmov že preveč. Konferenca je izredno pomembna, ker daje priložnost številnim zbranim zunanjim ministrom, da izmenjujejo mnenje : 11 m številnih perečih mednarodnih vprašanj. Štirinajst milijonov italijanskih delavcev bo danes stavkalo v podporo boja kategorij, ki še niso obnovile delovnih pogodb. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL pa je poslala predsedniku vlade Andreottiju pismo, v katerem ponovno negativno ocenjuje dosedanje pogovore z vlado. Časopisi v Trstu jutri ne bodo izšli: tiskarski delavci in tudi novinarji so se namreč pridružili splošni celodnevni stavki v o-brambo tržaškega gospodarstva, ki so jo oklicale tržaške sindikalne konfederacije. V Gorici pa bo, kot po vsej Italiji, stavka danes in sicer štiri ure. Na včerajšnji tiskovni konferenci je parlamentarna delegacija KPI potrdila nujnost organske in globalne rešitve vprašanj slovenske manjšine v deželi. V nedeljo se je sestal aktiv slovenskih socialistov, na katerem so poudarili nujnost skupnih nastopov za uveljavitev zakona o celoviti zaščiti manjšine in med drugim sklenili, da bodo odprli slovenski študijski krožek. Vsedržavna zveza in Zvezi julijskih novinarjev sta včeraj izrazila zaskrbljenost in protest zaradi obsodbe glavnega urednika tržaškega tednika «11 Meri-diano», ker to dejanje predstavlja napad na svobodo tiska. Federacija kritizira vladni načrt o fiskalizaciji socialnih bremen, glede katerega meni, da gre samo za prenos finančnih sredstev na podjetja in njihove proračune. Pismo navaja še stališča sindikatov o argumentih, ki so bili predmet razgovorov z vlado: pokojnine, zdravstvo. stanovanjska reforma, javne investicije podjetij z državno udeležbo, šolska reforma in poljedelstvo. Sindikati zahtevajo tudi čimprejšnjo razpravo o petletnem programu ter o načrtu za leto 1973 ter končno izražajo pripravljenost za nova srečanja z vlado s pogojem, da vlada razprši zaskrbljenost glede metod, ki naj ta srečanja navdihujejo. Argumenti, o katerih naj bi razpravljali, so predvsem cene, zaposlitev in reforme. Glede slednjih je sindikalna federacija poslala Andreottiju sedem dokumentov o stališčih sindikatov o poljedelstvu, pokojninah, stanovanjih. šoli, zdravstvu ter mestnih in krajevnih prevozih. Referendum o razporoki bo spomladi 1974? RIM, 26. — Preteklo soboto se je v Rimu sestala posebna komisija državnega sveta, ki jo je predsedstvo vlade zaprosilo za mnenje glede datuma izveafoe referenduma o razporoki. Čeprav o seji ni uradnih vesti, se je v krogih državnega sveta zvedelo, da je komisija baje določila, naj bo referendum spomladi 1974. Državni svetnik dr. Placido Ce-sareo bo po naročilu komisije pripravil poročilo o sprejetih sklepih, ki ga bo po podpisu predsednika državnega sveta poslal predsedstvu vlade, kar bi s« moralo zgoditi še pred koncem tega tedna. Preiskava o telefonskem prisluškovanju Deset uslužbencev SIP obtoženih korupcije? RIM, 26. — Rimski pretor dr. Infelisi, ki vodi preiskavo o telefonskem prisluškovanju, je danes zaslišal inženirja Alda Sangiovan-nija, ki je bil dalj časa zaposlen v tovarni «Geloso». Pretor je namreč ugotovil, da so javne ustanove pred časom naročile tej tovarni številne naprave za telefonsko prisluškovanje. Preiskava je sedaj v zelo delikatni fazi. Govori se, da bo pretor obtožil kakih deset uslužbencev telefonske družbe SIP korupcije. V tem primeru bo preiskavo prevzelo rimsko državno pravdni-štvo. Splošna stavka v Trstu Tržaško delavstvo se pridružuje splošni stavki za reforme, ki jo je oklicala sindikalna federacija po vsej Italiji, vendar bo stavka izvedena dan pozneje, se pravi jutri, in bo daljša kot sicer. Trajala bo namreč 24 ur in bo zajela širši krog gospodarskih dejavnikov, od obrtnikov do lastnikov javnih lokalov in trgovcev. To se dogaja zato. ker menijo tržaški sindikati, da je gospodarska kriza v našem mestu dosegla svoj višek: raven zaposlenosti upada, važni sektorji kot so pristanišče, arzenal, pomorske družbe ne zmorejo ritma, ki ga terjajo sodobni časi, ker se njihove strukture zadnja desetletja bistveno niso spremenile. Trst terja od vlade veliko: investicije za obnovitev njegovih osnovnih struktur (ceste, železnice, pristanišče), gradnjo velike vodilne industrije pri Orehu, novo zunanjo politiko. Obenem pa zahteva, naj rimska vlada spoštuje že zdavnaj sprejete obveze do ladjedelnic in pomorstva. Razumljivo je torej, če se je okoli delavstva ustvarilo širše zavezništvo političnega značaja: gre za skupne interese. V stavki sodelujejo tudi tiskarji in časnikarji našega dnevnika, ki torej na dan splošne stavke ne bo izšel. Redno bomo izšli v četrtek, ko bomo poročali o poteku splošne stavke in manifestacij. limiiiiiiiiuimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimH*iiiiiiimii Mitja Ribičič kandidat za predsednika RK SZDL Kadrovske spremembe na RTV Ljubljana (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 26. — Na skupni seji izvršnega odbora in predsedstva republiške konference socialistične zveze Slovenije so danes najprej razpravljali o nekaterih spremembah v vodstvu republiške konference. O tem so poprej povedale svoje mnenje občinske konference socialistične zveze in podprle predlog, da naj bo novi predsednik republiške konference SZ DL Mitja Ribičič. Dosedanji predsednik Janez Vipotnik je bil namreč i-menovan za generalnega direktorja RTV Ljubljana. Tudi izvršni odbor in predsedstvo republiške konference sta podprla predlog za spremembe v republiškem vodstvu te organizacije, dokončno pa bo o njem odločala republiška konferenca socialistične zveze, ki se bo sestala v četrtek. Izvršni odbor in predsedstvo SZDL sta danes razpravljala tudi o nekaterih kadrovskih spremembah na RTV Ljubljana, Razrešila sta dolžnosti dosedanjega direktorja radijskega programa Jelota Gašperšiča in direktorja TV programa Dušana Fortiča. Za novega direktorja radijskega programa so imenovali člana predsedstva SZDL Slovenije in dolgoletnega novinarja Marjana Javornika. Za novega direktorja TV programa pa so imenovali člana stalnega dela konference ZK Slovenije in izvršnega odbora SZDL ter dolgoletnega novinarja «Dela» Dušana Dolinarja. D. K. TRBOVLJE, 26. — Danes se je mudila v Trbovljah gospodarska delegacija iz Gvineje, ki jo vodi minister za rudarstvo in geologijo * Lamine Ture. Delegacija iz Egipta na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 26. - Prvi tajnik A-rabske socialistične unije Egipta Sajed Marej je danes s člani dele gadje obiskal zvezno konferenco SZDL Jugoslavije, kjer je v razgo- j voru s predsednikom Veljkom Mi-1 latovičem in drugimi visokimi funkcionarji konference izmenjal misli o vlogi in delovanju obeh organizacij, o vprašanjih družbeno - gospodarskega razvoja in o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Pri tem je bilo izraženo zadovoljstvo za razvoj jugoslovansko - egiptovskih odnosov, poudarjen je bil prispevek obeh organizacij k napredku odnosov in sodelovanja med Ju-goslavijo in Egiptom in posebno je j bila poudarjena podpora Jugoslavije pravični borbi arabskih narodov in Palestincev za neodvisen in samostojen razvoj in napredek. # * « LJUBLJANA, 26. — Delegacija Arabske socialistične unije Egipta, ki se pod vodstvom prvega sekretarja centralnega komiteja Sajeda Mareja mudi na obisku v Jugoslaviji, je popoldne dopotovala iz Beograda v Slovenijo. Proti večeru je egiptovsko delegacijo sprejel član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj, zvečer pa ji je priredil večerjo sekretar sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc. Berliuguer v Londonu LONDON, 26. — Generalni tajnik Berlinguer je v Londonu na pogovorih s predstavniki britanske KP. Obisk v Veliki Britaniji bo dal Ber-linguerju tudi priložnost za srečanje z zastopniki laburistične stranke in enotne sindikalne centrale TUC. PISMO IZ RIMA Maigret, pomagaj Res je škoda, da je Georges Simenon prav sedaj sklenil, da ne bo več pisal! Sicer bi prav gotovo ne zamudil priložnosti, da bi svojemu komisarju Mai-gretu poveril še zadnjo preiskavo. Navdih za novi roman bi lahko našel v pravcati kriminalki, polni napetosti in presenečenj, kot se spodobi za klasični kriminalni roman. Tako bi lahko spet videli Cer-vija — Maigreta na televiziji, ki bi nam s pipo v ustih in vrčem piva pred sabo v tretjem nadaljevanju povedal ime krivca, s svojo običajno fleg-mo. Seveda ste že razumeli, da govorim o «kriminalki magnetofonskega traka»: naslov romana bi lahko bil «Izginuli trak». Poglejmo dejstva: prizorišče je sodna palača, v sodni palači je urad nekega pretorja, v pretorjevem uradu je omara, v omari je dvajset na zunaj povsem enakih magnetofonskih trakov, v enem izmed teh trakov so registracije telefonskih pogovorov nekaterih političnih mož, v registraciji pa je... No, tega pa res ni mogoče vedeti. In kaj se zgodi? Omenjeni trak — in samo tega — ukradejo. Vrata zaklenjene omare ne kažejo znakov vloma; vrata urada in ključavnica na njih so nedotaknjena; skrbno zaprta so tudi vsa vrata sodišča razen dneh, kjer pa so vedno na straži karabinjerji. Kljub temu pa je trak skrivnostno izginil. Kdo ga je ukradel? Maigret bi nam to uganko prav gotovo razvozlal, ko bi se Simenon prav sedaj ne bil odločil za zasluženi počitek. Tako pa — bojim se — bo skrivnost ostala nerešena in krivec nekaznovan. Ko pa že ni slavnega komisarja, vam lahko jaz navedem nekaj indicij, čeprav nikakor ne bi mogel odkriti, kdo je krivec. Torej: že nekaj tednov je v vsej državi veliko hrupa zaradi izjav mladega rimskega pretorja Infe-lisija, ki je odkril gosto omrežje telefonskih prisluškovanj na škodo javnih ustanov, industrijskih podjetij, uredništev časopisov, političnih mož. Sodnik začne preiskavo in zapleni obilo dokaznega gradim, med njim tudi slavne trakove, med katerimi samo eden — -najbolj zanimiv — zadeva telefonske pogovore politikov. Nekaj oseb je formalno obtoženih, predvsem zasebnih detektivov, ki se večkrat poslužujejo telefonskih prisluškovanj za odkrivanje zakonskih nezvestob. Prvi podatki, ki prihajajo na dan o preiskavi, govore prav o tovrstnih zadevah, medtem ko ni mogoče ničesar izvedeti o vsebini «političnega» traku. Torej imamo prvi element: obstaja poskus, da bi vse zreducirali na ljubezenske «spo-drsljaje» ter prikrili drugo plat afere, ki je nedvomno precej «vroča» za nekatere osebnosti. In prav «vroči» trak skrivnostno izgine. Iz tega pa jasno izhaja, da so trak ukradli (ali bolje, naročili krajo) ljudje iz tistih krogov, ki bi od objave registracij imeli največjo škodo: skratka, ljudje iz političnih krogov, še več: to so morali biti isti ljudje, ki so organizirali telefonsko prisluškomnje, sicer bi ne mogli poznati nevarne vsebine trakov. In še zadnja ugotovitev: nikakor ne moremo govoriti o pobudi posameznika. To izključujeta tako narava vsebine trakov kot tudi tehnika kraje, ki nujno zahteva veliko pomoči, pa tudi veliko denarja, s katerim, podkupiti ljudi, ki so na sodišču kot doma. Opravka imamo torej z močno organizacijo, izredno učinkovito in sposobno ter s široko razpredenim omrežjem v vseh ambientih. Tatu vam torej nisem razkril, vendar sem vam — tako se mi zdi — dovolj jasno povedal, kakšne vrste organizacija ga je najela. Skoraj bi se lotil pisanja kriminalk, ko pa je Simenon tako nepravočasno upokojil svojega Maigreta! MARIO DEZMANN 27. februarja 1971 PO SKLEPU SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Jutri splošna stavka vseh kategorij za izhod iz težke gospodarske krize Sprevodi delavcev in enotno zborovanje na Goldonijevem trgu - Govoril bo Marianetti (CGIL) Jutri bo Trst zamrl. V tovarnah bodo ustavljeni vsi obrati, šole bodo zaprte, kakor tudi trgovine in javni lokali. Splošna stavka, ki so jo o-srednje sindikalne federacije v Italiji oklicale za danes, je namreč po sklepu tržaških sindikatov prenešena na jutrišnji dar.' in podaljšana na 24 ur. Razlogi za stavko so znani. V letaku, ki so ga razdelili sindikati je med drugim rečeno, da «Trstu grozi izkrvavitev delovne sile«, kriza postaja iz dneva v dan bolj pekoča. Vzrokov za tako stanje, ki se ga najodgovornejši krogi dobro zavedajo, ni treba iskati, ker so znani: kriva je zgrešena vladna politika. Rimska vlada in njeri organi (predvsem družbe z državnim kapitalom, finančnega in industrijskega značaja) nočejo priznati našemu mestu vloge, ki mu pripada po sami naravni in zemljepisni legi. Zato je Trst bogat potencialno, tako po strukturah, kakor po tehnični sposobnosti delovne sile in po perspektivnih možnosti, a neizkoriščen. Tržaški sindikati postavljajo na zatožno klop skupaj z rimsko vlado tudi krajevne oblasti — predvsem deželno vlado, obenem pa pozivajo vse sloje prebivalstva naj nastopijo združeno in prisilijo rimsko vlado k pogajanjem. Minimalna zahteva je ta, naj vlada spoštuje vse pretekle obveze, od načrtov CIPE za ladjedelništvo (1968, se pravi drugi, pozitivnejši) in za mornarico (1971), do načrtov za velika javna dela — razplinjevalna postaja, avtocesta Videm — Trbiž, krožna železnica, zidani dok v arzenalu itd. Predvsem pa sindikati zahtevajo takojšnje investicije za rešitev krize v pristanišču in postavitev, v dolini pri Orehu, velike «vodilne» kovinarske industrije. Stavka bo zajela vse kategorije delavcev in uradnikov in bo trajala 24 ur, do četrtka zjutraj. Stavke so oproščene samo posebne skupine za varstvo naprav, reševalne ekipe Rdečega križa, bolniško osebje (po prazničnih izmenah), posebno ekipe pri vodovodu, električnih postajah in drugih storitvah ACEGAT, gasilci in podobno. Železničarji bodo stavkali pol ure pred odhodom vsakega vlaka, osebje v uradih pa štiri ure. Uslužbenci mestnih avtobusov bodo stavkali ves dan. Tiskarji bodo stavkali danes, tako da na dan splošne stavke dnevniki ne bodo izšli. Napovedana je tudi skupna manifestacija. Delavci se bodo zbrali pri Sv. Jakobu ob 9. uri zjutraj, nato pa bodo odkorakali po ulicah v mestno središče in na Goldonijev trg. Tu bo ob 10.30 sindikalno zborovanje. Glavni govornik bo član osrednjega tajništva CGIL in vodstva enotne federacije Agostino Marianetti. Predstavil ga bo sindikalist tržaške CISL Giuseppe Gosdan, zborovanje pa bo zaključil tajnik tržaške CCdL - UIL Fabricci. O pomenu splošne stavke in gospodarskem položaju Trsta so razpravljali tudi dijaki liceja «Dante Ali-ghieri« in sklenili, da se pridružijo splošni stavki, ker gre za vprašanja, ki neposredno zanimajo tudi dijaštvo. Sinoči se je sestalo tudi vodstvo tržaškega časnikarskega sindikata in razpravljalo o splošni stavki. Vodstvo sindikata tržaških časnikarjev soglaša z nameni splošne stavke, ki so jo sindikati delavcev oklicali za sredo, 28. t. m. in pooblašča uredniške odbore, da sklepajo o razčlembi stavke in oblikah pristopa časnikarjev. V skladu s tem pooblastilom se uredniški kolektiv «Primorskega dnevnika« pridružuje splošni stavki. Zato «Primorski dnevnik» jutri r.e bo izšel. Sindikat slovanske šole za jutrišnjo splošno stavko Jutri bo v Trstu enodnevna splošna protestna stavka proti propadanju tržaškega gospodarstva. Stavka zajema vse kategorije od delavca do intelektualca brez izjeme. Zato proglaša tudi Sindikat slovenske šole kot vse ostale sindikalne organizacije enodnevno stavko. Ocbor torej vabi vse šolnike naj se udeležijo stavke. Profesorji, upravno in pomožno osebje naj se vzdržijo dela, učitelji pa naj se ne udeležijo seminarja. Razgovor v Repnu o kraških rezervatih in gorskih skupnostih Sekcija PSI za Zgonik - Repentabor organizira v četrtek, 1. marca, ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu razgovor o kraških rezervatih ir gorskih skupnostih. Govorila bosta pokrajinski odbornik Lucijan Volk in občinski svetovalec dr. Pavel Colja. Snov je zanimiva in zelo aktualna. Repentabrska je namreč na Tržaškem edina občina, ki je v celoti vključena v gorsko področje, vprašanje kraških rezervatov pa ima posebno važnost tako za kmetovalce kot tudi za kamnarje. Na razgovor so vabljeni socialisti, prijatelji in vsi domačini, ki se za te stvari zanimajo. stalna komisija, ki bo obravnavala predlog za podpore za šolanja zdravstvenega osebja. Včeraj je predsednik odbora Ber-zanti sprejel zastopnike obrtnikov Furlanije - Julijske krajine, ki so mu obrazložili najbolj pereča vprašanja te stroke in predvsem pomanjkljivo delovanje deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA, vprašanje zdravstvenega in socialnega skrbstva, vajeništva in načrtovanja. Ijali o zakonskem predlogu o gorskih skupnostih in o deželnem urbanističnem načrtu. Izjava Sindikata slovenske šole Odbor je razpravljal na svoji seji 26. t.m. o zahtevah upravnega in pomožnega osebja na nižjih Danes na TV Ljubljana Oddaja o Tržaškem partizanskem zboru V okviru redne oddaje «Diagorale», ki bo na programu danes, 27. februarja ob 20.30, bo ljubljanska televizija predvajala prispevek o ustanovitvi slovenskega Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Oddajo so posneli ob ustanovnem občnem zboru v Trebčah, pripravil pa jo je tržaški dopisnik RTV Ljubljana Ivo Vajgl. Ker ima zbor danes vajo, bodo lahko vsi pevci sledili oddaji v Bazoviškem domu. • Italijansko bančno združenje obvešča, da bodo v četrtek, 1. marca, vse kreditne ustanove odprte za občinstvo samo v jutranjih urah, od 8.30 do 13.30. OBVESTILO IZLETNIKOM Naročniki in čitatelji Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za naše srednjih šolah. Ugotovil je upravi-1 letošnje križarjenje, prosimo, da po- čenost njihovega sindikalnega boja in jim pri tem izraža svojo solidarnost in podporo. ravnajo tretji obrok vpisnine v dneh 1, 2. ali 3. marca v dopoldanskih urah- UREDNIŠTVO • Danes bo v Vidmu seja deželnega odbora PSI, na kateri bodo razprav- ...lin..................................m..................."'»'"''■»'■■■"""•■iimii.miiiHii.uui.m.mu NAČELNIK PARLAMENTARNE SKUPINE KPI NATTA NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Danes dopoldne se bo sestal deželni svet, ki bo vzel v pretres zakonski predlog za podpore dijakom, ki študirajo na univerzah v tujini. Zakonskemu predlogu, ki ga bo predstavil demokristjan Zanin, bodo pridružili zakonski predlog o isti temi na pobudo komunističnih svetovalcev. Popoldne se bo sestala tretja Nujna je organska in globalna rešitev vprašanj slovenske manjšine v deželi Nafta je podčrtal važnost in umestnost skupnih pobud Slovencev pri parlamentu, vladi in deželnih oblasteh - Parlamentarna delegadja bo zahtevala v parlamentu razpravo o kritičnem položaju v naši deželi DRUGE VESTI NA ŠESTI STKANI V ospredju zanimanja zadnjega dne obiska parlamentarne delegacije KPI v naši deželi, je bila včerajšnja tiskovna konferenca, ki jo je vodil načelnik delegacije poslanec Natta in katere so se udeležili skoro vsi člani delegacije, številni deželni svetovalci in predstavniki lokalnega tiska. Tiskovno konferenco je začel deželni tajnik Cuffaro, ki je navedel različne razgovore, ki jih je imela delegacija v teh treh — štirih dneh, ko je imela skupno kar 55 različnih sestankov, razgovorov, obiskov itd. Nato je poslanec Natta obrazložil zaključke delegacije, oziroma dokument, ki so ga ob zaključku obiska sprejeli o raz ndh perečih vprašanjih naše dežele. Na prvem mestu je vprašanje zunanjepolitičnih odnosov in vloge, ki naj jo pri tem iina dežela Furlanija - Julijska krajina. V omenjenem dokumentu je rečeno, da ima naša dežela posebno vlogo in da iz perspektiv evropskega pomirjenja na osnovi evropske konference o varnosti izhajajo zaključki, da ne gre samo za vprašanja, ki zanimajo Sred-' njo Evropo, temveč tudi našo deželo. V tej zvezi se poudarja, da se bodo komunistični parlamentarci borili pr«ti postavitvi atomskih min na Krasu in da bodo zahtevali ustrezen zako. glede vojaških služnosti. Posebno poglavje je posvečeno slovenski narodnostni skupnosti. .............................................................iiiiiiillMiliiiiiiiiiiiimiuiiinilnimiililliiliiiiiiiiininniiiiiiiiiiiHlliiiillil SESTANEK AKTIVA SLOVENSKIH SOCIALISTOV Poudarjena nujnost skupnih nastopov za uveljavitev zakona o celoviti zaščiti Resno nevaren politični položaj terja odstranitev Andreottijeve vlade - Pomembna vloga slovenske komponente in prizadevanja PSI za enakopravnost Slovencev - Ustanovili bodo slovenski študijski krožek V njem je rečeno, da je KPI pred-1 poglobljene predloge predstavnikov ložila v parlamentu zakonski pred-1 slovenske narodnostne skupnosti, “ saj gre za vprašanja, ki odražajo sedanjo stvarnost in za poglobljeno spoznavanje obstoječega stanja, potreb in zahtev. Glede drugega vprašanja je bil Natta zelo jasen, ko je podčrtal, da je «zelo prav, da pride do skupnih pobud«. Da se doseže neki zakon je potreben širši napor in skupna pobude Slovencev so prav gotovo učinkovito sredstvo. Tu gre za pobude v odnosu do dežele, še zlasti so zanimive pobude v odnosu do parlamenta, do parlamentarnih skupin, v odnosu do predsedstev obeh zbornic, do vlade in do drugih osrednjih organov. Vendar pa je treba uveljaviti načelo pristojnosti deželne uprave, saj obstajajo številna vprašanja, na katera so Slovenci opozorili in ki se lahko brez težav rešujejo v okviru dežele in ni potrebno posredovanje osrednjih oblasti. Skratka gre za dvojno načelo, da je potreben globalni zakon za rešitev splošnih vprašanj, da pa zaradi tega nikakor ne moremo in ne smemo opustiti ' vsakodnevnega boja za reševanje konkretnih vprašanj za zaščito slovenske manjšine. Glede tretjega vprašanja, ki se nanaša na povezavo manjšine matičnim narodom, pa je Natta dejal, da vsekakor obstaja mednarodna povezava, ki jo je treba realistično upoštevati. . Načelno pravilno in tudi najbolj učinkovito pa je stališče, ki ga je osvojila manjšina, da so njena vprašanja v bistvu vprašanja izvaja nja italijanske ustave in da gre za enako ravnanje z vsemi manjšinami, ki so v Italiji. V nedeljo dopoldne je bil na Opčinah sestanek aktiva slovenskih socialistov s Tržaškega, ki so razpravljali o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v državnem in krajevnem merilu, o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, o ustanavljanju gorskih skupnosti in kraških naravnih rezervatov, o delovanju izvoljenih socialističnih predstavnikov. Izvolili so člane slovenske pokrajinske komisije, ki bo zdaj številčno močnejša, odobrili so predlog, naj se ustanovi tudi slovenska deželna komisija ter sklenili, da se ustanovi slovenski študijski krožek. Glavno poročilo je podal član pokrajinskega odbora in dosedanji načelnik slovenske komisije Branko Pahor, ki je predvsem orisal sedanji politični položaj v Italiji^ in opozoril na nevarnost še hujšega preokreta na desno in vedno večjega vpliva desničarskih ter reakcionarnih sil, če bi se utrdila in ostala še naprej na oblasti Andreotti-jeva vlada, ki jo vedno bolj očitno podpirajo skrajne desničarske sile. Glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in uveljavljanja njenih pravic, je Branko Pahor dejal, da PSI predlaga in priporoča, naj bi se spet začeli razgovori za nadaljnje skupne nastope, kot n.pr. pri vodstvih parlamentarnih skupin, zlasti za dosego vsedržavnega zakona o celoviti zaščiti Slovencev v Italiji. Socialistična stranka Italije si je glede tega prevzela jasne obveznosti, predložen je bil zadevni zakonski osnutek socialističnega poslanca Fortune, podobne zakonske osnutke in predloge so sestavile in predložile tudi druge stranke ’n organizacije. Potrebna je zdaj skupna akcija, da se s pomočjo vseh demokratičnih sil čimprej doseže izpopolnitev, odobritev in uveljavitev omenjenega zakona, tem bolj, ker deželi Furlaniji - Julijski krajini niso priznane pristojnosti glede narodnostnih manjšin, čeprav je bila ustanovljena in je dobila poseben statut predvsem zaradi prisotnosti. ne uprave. Tako je prišlo do^zgo-slovenske narodnostne skupnosti. Socialistična stranka Italije, je še poudaril Branko Pahor, se kot politična sila in s svojimi izvoljenimi predstavniki v javnih upravah zavzema za enakopravnost Slovencev in konkretno ščiti njihove narodnostne pravice. Tudi v organizaciji, v stranki sami, zavzema slovenska komponenta svoje mesto in ima važno vlogo. Zaradi vsega tega pridobiva PSI vedno večji ugled in simpatije med slovenskimi volivci, kar prihaja do izraza na volitvah in pri včlanjevanju novih, mladih sil v stranko. Vedno bolj razgibana dejavnost sekcij, ki lahko samostojno uresničujejo pomembne pobude, dejavnost izvoljenih predstavnikov v krajevnih u-pravah in javnih ustanovah, vprašanja, s katerimi se stranka ukvarja in jih pomaga reševati, so premalo znani naši javnosti zaradi pomanjkanja primernega glasila. Zato je aktiv odobril predlog, naj bi se čimprej začel izdajati v slovenščini vestnik v deželnem merilu. Pokrajinski tajnik Ghersi je slovenskim tovarišem prinesel pozdrave pokrajinskega vodstva stranke ter je v svojem nagovoru zlasti opozoril na resen politični položaj, zaradi česar je nujno potrebna in zelo važna aktivna prisotnost socialistov v političnem in jav-življenju. Poudaril je nuj- nost odstranitve Andreottijeve vlade in izvajanja zakonskih predpisov proti fašističnim organizacijam. PSI ima jasen program in obveznosti ter mora nadaljevati po svoji poti za dosego resnične enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti, je zaključil Ghersi. Podpredsednik deželnega sveta Pittoni je v svojem nagovoru podal kratek zgodovinski prerez in prikazal s konkretnimi primeri, kako je bila PSI, kot mternacionali-stična stranka, odločilna sila, kot je še vedno, za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in vključevanja Slovencev v jav- dovinskih prelomnic in koristnih po bud, ki so nato zajele tudi druge politične sile in ki so znatno pripomogle k izboljšanju položaja ter medsebojnih odnosov med Italijani in Slovenci, kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo. Zato je potrebno, da je še naprej slovenska problematika stvar vse stranke, ker je boj ža pravice slovenske narodnostne skupnosti boj za demokracijo, je poudaril Pittoni. Pokrajinski odbornik Lucijan Volk je orisal delovanje pokrajinske u-prave in njene posege, ki se tičejo uveljavljanja pravic Slovencev na Tržaškem. Med najvažnejše spada mednarodno srečanje o manj šinah, ki bo v jeseni v Trstu. Na to srečanje se je treba že pripravljati, da ne bo to samo znanstveni, ampak tudi politični simpozij, ki bo nakazal konkretne rešitve vprašanj Slovencev v Italiji, Lucijan Volk je tudi omenil zakona o ustanovitvi gorskih skupnosti in kraških rezervatov, o čemer prirejajo zdaj sekcije sestanke po kraških vaseh, ter je poudaril, da se morata zakonska osnutka še izboljšati. Glede rezervatov je pripomnil, da na vseh sestankih prihaja do izraza zahteva, da se preprečijo razlastitve in da se prizadetim lastnikom izplačuje odškodnina, oziroma najemnina. Glede organizacijskih vprašanj je prikazal nujnost ustanovitve študijskega krožka in izdajanja vestnika. V diskusiji je bil omenjen tudi novi deželni zakon o prispevkih za kulturno dejavnost ter je prišla do izraza zaskrbljenost glede načina ustanavljanja kulturnih skupnosti, ki bi lahko živo in škodljivo zarezale v telo slovenske narodnostne skupnosti. Zato morajo organi stranke ih njeni izvoljeni predstavniki budno slediti vsej zadevi, da se preprečijo krivice in da se bo deželni zakon uporabljal v korist, ne v škodo, kulturno - prosvetnega delovanja slovenske narodnostne skupnosti. log za globalno izvajanje člena 6 ustave, da se organsko in globalno rešijo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v deželi. KPI ponavlja poziv vsem demokratičnim političnim silam, da pride do primerjave stališč glede tega o-snovnega vprašanja demokracije, delegacija pa podčrtuje obvezo komunističnih parlamentarnih skupin, da bo prišlo v komisiji in v parlamentu čimprej do razprave tem vprašanju. KPI je naklonjena in povsem pripravljena upoštevati prispevke vseh demokratičnih sil parlamenta in vseh demokratičnih sil, ki dlelujejo v okviru slovenske narodnostne skupnosti. V nadaljevanju našteva dokument številna konkretna vprašanja in med njimi odnose s podjet-z državno udeležbo, vprašanja Trsta, pomorstva, ladjedelništva, pomorskih prog, tržaškega pristanišča ter končno v tej zvezi zahteva, da država posreduje glede perečih gospodarskih vnašanj celotne dežele. Zadnje poglavje obravnava , fašizem ter ponavljajoče se primere fašističnega nasilja, k0 gre za črne naklepe, ki so še zlasti nevarni na obmejnem področju, zaradi česar se ponovno zahteva, da naj parlament preuči vprašanje javne varnosti. Poslanec Natta je med svojimi izjavami navedel nekatere stvarne predloge, ki jih bodo izvedli v parlamentu in v tej zvezi predvsem, da bodo vložili resolucijo, katero bodo zahtevali širšo politično razpravo o ključnih vprašanjih naše dežele. V tem okviru obstaja tudi možnost proiskovaine parlamentarne komisije, ki naj obravnava odprta vprašanja Trsta. Tudi v tej zvezi je Natta podčrtal zavzetost in obvezo parlamentarnih skupin KPI, da se doseže čimprejšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki se nanašajo na globalno rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Dopisnik našega lista je poslanca Natto vprašal, kakšni so vtisi delegacije o petkovem razgovoru s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Nato je časnikar našega lista opozoril na vprašanje skupnih nastopov v odnosu do dežele in parlamenta glede globalne zakonske zaščite in glede učinkovitosti takšne oblike reševanja njenih bistvenih vprašanj, še zlasti v sedanjem političnem obeležju, ki obstaja v naši deželi in v Italiji na splošno. Končno je predstavnik našega lista podčrtal dejstvo, da je rešitev vprašan; slovenske narodnostne skupnosti bistvu vprašanje izvajanja ustave, da pa je objektivno tudi povezano z mednarodnimi odnosi. Že v uvodni predstavitvi se je deželni tajnik Cuffaro zahvalil parlamentarni delegaciji KPI, saj je bilo njeno delo izredno naporno in je bil tudi zelo naporen sestanek, ki ga je delegacija imela s predstavniki Slovencev. Natta se je na to navezal in je dejal, da ni prišel v Trst na dopust in da je z izrednim zanimanjem poslušal VABILA ZA XIII. NOVINARSKI PLES ki bo v soboto, 3. marca 1973, z začetkom ob 20.30 v vseh prostorih Kulturnega doma, SO NA RAZPOLAGO PRI UREDNIKIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Rezervacije miz v uredništvu v Ul. Montecchi 6/11. vsak dan od 17. do 19. ure. Na univerzi v Firencah je promoviral za dr. gozdarstva MARKO EHRLICH Čestitajo mu starši, bratje in prijatelji, čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Prosveta PD «S. Škamperle« vljudno vabi člane in prijatelje društva na predvajanje dveh razgibanih epizod filma iz serije VOS. Predvajanje bo v društvenih prostorih jutri, 28. februarja ob 20.30. Priporočamo točnost. Izleti Poslanec Natta je nato odgovoril še glede priznanja statusa partizanov in na nekatera specifična vprašanja o tržaškem pristanišču. V nedeljo dopoldne je imel poslanec Natta v Trstu zborovanje v kinu Grattacielo, na katerem je ugotovil, da je bila pobuda komunističnih poslancev učinkovita in da so jasno prišla do izraza številna nerešena vprašanja naše dežele. Poslanca ie v slovenščini pozdravil občinski svetovalec Spetič, ki je ugotovil, da je vprašanje zaščite Slovencev vprašanje izvajanja ustave in uveljavljanja Slovencev kot narodnosti, ki je nosilka širših interesov in ki ima pravico do soudeležbe pri najpomembnejših izbirah, ki zadevajo njen gospodarski in družbeni razvoj. SPDT priredi v nedeljo 4. marca ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v žabnice in k Sv. Antonu pri Tržiču. Odhod iz Trsta, Foro Ul-piano, ob 6. uri, s Proseka na Kr-žadi ob 6. uri, iz Križa pa ob 6.15. Pri Sv. Antonu se bodo nadaljevali smučarski tečaji. Vpisovanje za izlet in za smučarske tečaje do vključno 1- marca. ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. marca smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Odhod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah. tel. 212-136. SPDT priredi dvodnevni izlet po Zasavju dne 18. in 19. marca 1973. Prvi dan: Trst — Ljubljana — Obisk Sv. Urha, vzpon na Janče (794 m), po dolini Besnice v Šmartno — Ogled gradu Bogenšperk (Valvasor), čez Podkum v Trbovlje in tu prenočitev. Drugi dan: Ob lepem vremenu sedežnico na Partizanski vrh, čez Trojane, Vransko, po Tuhinjski dolini v Kamnik. Ogled zanimivosti v okolici Kamnika in Mengeša. Vpisovanje pri Norci v Ul. Geppa 9 do 2. marca 1973. Včeraj-danes Danes, TOREK, 27. februarja GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.48 — Dolžina dneva 11.01 — Luna vzide ob 3.30 in zatone ob 12.02 Jutri, SREDA, 28. februarja ROMAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,4 stopinje, najfnžja 1,5, - ob 19. uri 5,8 stopinje, zračni pritisk 1008,2, na rašča, veter 8 km na uro, jugozahod nik, vlaga 48-odstdtn&, nebo 3/10 po oblačeno, morje rahlo razgibano, tem peratura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 78-letna Jakomina Vouk vd. Ferluga, 74-letna Amelia Span-garo vd. Pieri, 75-letna Italia Cane-strelli vd. Roussiers, 72-letni France-sco Sivini, 65-letni Ettore Tomasetti, 70-letni Ernesto Manzan, 61-letnj Fran-cesco Kenda, 61-Ietni Albino Gialuz, 79-letna Clelia Prandir.a vd. Pitz, 80-letna Marija Kralj vd. Milič, 42-letni Narciso Alipi, 86-Ietna Teresa Ferluga vd. Ianezic, 54-letna Antonia Ge-rin vd. Lonza, 75-letna Amalija Furlan vd. Radoni, 69-letni Alberto Bian-chet, 78-letni Pasquale Broussard, 68-letni Mario Morazzi, 90-letna Maria Sporar.-i vd. Moro, 80-letni Anton Pa-mič, 90-letna Maria Micaz vd. Do-brigna, 91-letna Caterina Ongaro vd. Bacci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30 Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon-Alia Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Scncini 179 (Skedenj). V torek, 6. marca 1973 VELIKI PRSTNI PLES na stadionu «1. maj» Vrdelska cesta 7 ŠZ «BOR» ENEL ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od včeraj, 26. t.m. do sobote 3. marca. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. Slovenski klub priredi danes, 27. februarja ob 20.30 večer filmskih zapisov PUST OD MATULJEV DO MATAJURJA z uvodno besedo ŽIVE GRUDEN. Vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otroci, veliki, stari in pa mali, se bodo v nedeljo številčno zbrali, da z Metko in Jankom bi zaplesali, s tem Pusta veselo praznovali. Zato v dom Kulturni pohitite, si sedeže in mize preskrbite! Poskrbljeno za pijačo in za ham ham, na odru pa vesel program. V nedeljo, 4. marca ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu. ZABAVNI PROGRAM NA ODRU SE PRIČNE OB 15.30. PUSTOVANJE 73 STADION 1. MAJ Vrdelska cesta 7 V soboto, 3. marca od 21. ure do jutra vas bosta zabavala najboljša jugoslovanska ansambla MLADI LEVI in BELE VRANE Kot gostja bo nastopila priznana slovenska pevka META MALUS Rezervacije miz «UNION», Ul. sv. Frančiška 20/III ob večernih urah. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 27. t. m. ob 15.30 Filibed Benedetič «Pravila igre«. Ponovitve-v četrtek, 1. marca ob 17. uri in v petek, 2. marca ob 14. uri. VERDI Smareglievo opero »Istrska svatba* bo gledališče Verdi ponovilo še f četrtek, 1. marca. Medtem se nadaljujejo priprave ** Catalanijevo opero «La Wally«, v ka teri bo glavno vlogo pela Raina K2' baivanska. Vstopnice za četrtkovo predstavo «Istrske svatbe« in P1®" miero opere «La Wally», ki bo soboto, so na razpolago pri gledališč blagajni. POLITEAMA ROSSETTI V Rossettiju se nadaljujejo Pre^' stave petega abonmajskega dela & zone «Zločin irj kazen« Fjodora P0, stojevskega v odrski priredbi D2® teja Guardamagne, v režiji Sandri Bolchija in v izvedbi Teatra Štabu« Zaradi stavke odpade predstava sredo. Kdor si je že nabavil vstop niče naj si rezervira sedeže za Pre“’ stave v četrtek, petek, soboto °“ 21. uri in nedeljsko popoldansko predstavo. Kino KRAŠKI PUST 1973 — OPČINE PUSTNI TEDEN Danes — DRUŠTVENA GOSTILNA jota, klobase, ajdova polenta, lps}a repa in zelje, štraube, krofi, fanclji, ječmen itd. Jutri — Gostilna PRI SIMONIČU Odbor za kraški pust 73 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na ogled razstave SODOBNE SLOVENSKE GRAFIKE ki je v Kulturnem domu. Odprta je od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu priredi danes, 27. februarja ob 19. uri v Borštu v srenjski dvorani predavanje o kmetijski zakonodaji, posebno o zakonu za razvoj vinogradništva. Predaval bo dr. Vremec. Vabljeni. «La Cappella Underground« predvaJ3 jutri tn filme in sicer ob 19. «11 raggio invisibile« (1936), ob uri «La mummia« (1932) in ob 22.1 «Dracula» (1931). Nazionale 16.00 «Violenza ad ur.-a bab? sitter«. Prepovedano mladini P°° 14. letom. Fenice 15.30 «11 grande dittator«*' Barvni film. Charles Chaplin-Eden 16.00 «11 Decamerone nero* Barvni film. Prepovedano ml2®2* pod 18. letom. .. Grattacielo 16.00 «Anche gli an£e mangiano fagioli«. Barvni film ** žiserja Clucherja. Giuliano Gem® in Bud Spencer. Excelsior 15.30 «La cosa buffa«. Bari ni film. Gianni Morandi in via Piccolo. Prepovedano mla® pod 14. letom. Ritz 16.00 «Trappola per un luP®' Jean Paul Belmondo, Mia Earro Barvni film. Prepovedano mlad1 pod 14. letom. i .j Aurora 16.30, 18.00, 22.00 «Sette s®2‘ di seta gialla«. Barvni film. An®, Steffen. Prepovedano mladini P°^ 14. letom. Impero 16.30 19.10, 21.45 »Uriappr^ zato professionista di sicuro av nire«. Barvni film. Prepoved®1 mladini pod 18. letom. j Capitol 16.00 «La calandria«. Bari film. Lando Buzzanca. Prepoved2 mladini pod 14. letom. j. Cristallo 16.00 «Piu forte, ragazb Barvni film. Bud Spencer in renče Hill. Filodrammatico 16.30 «Nel P21'2 v del piacere«. Barvni film. Prep° dano mladini pod 18. letom-Moderno 16.30 «Car.e di patu1 ■. Barvni film. Dustin Hoffman , Susan Geoges. Prepovedano m la® pod 18. letom. ^ Vittorio Veneto 16.30 «11 ragazzo egi, quarantenr.-e». Barvni film. Jean mons in Leonard Whiting. «0 Abbazia 16.00 «Bello, onesto, Australia, sposerebbe compae52^ illibata«. Alberto Sordi in Cia Cardinale. Barvni film. , fl Astra 16.30 «Ronda di mezzano™0 Stan Laurel in Oliver Hardy- -) Ideale 16.00 «11 mercenario«. Ba'L. film. Franco Nero in Tony Mus21* Westem. ' + 26. t. m. je preminila Ernesta Škrgat Pogreb bo jutri, ob 15.30 iz 10 , v šnice glavne bolnišnice naravno Dolino. .iki žalujoči mož in sorodu TVilinn 27. fehrnnria 1973 Prispevki V počastitev spomina pok. Kate-rine Malalan poklanja Tor.čka Vidau od Banov 3000 lir za popravilo dvorane PD «Tabor» na Opčinah. Ob 3. obletnici smrti dragega Zdravka Pregarca daruje družina Melite Pregare 5000 lir za Dijaško matico. Ob isti priložnosti daruje sestra Sonja z možem Justom Coljo 2000 lir za ŠZ «Bor». Namesto cvetja na grob matere Marije Milič daruje sin Ladi z družino 15.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem, 5000 lir za ŠK «Kras» in 5000 lir za pevski zbor »Rdeča zvezda« iz Saleža. V počastitev spomina pok. Ivana Glavir.-e daruje družina Simčič 1000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Marije Milič darujejo družine Milič iz Zgonika 14, Milič iz Križa, Rebula in Furlan 3.000 lir za zbor Rdeča zvezda iz Saleža, 3.000 lir za ŠD Kras, 3.000 lir za Glasbeno matico in 3.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob drage none darujeta Pepko in Eda 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Sporočamo žalostno vest, da °a za vedno zapustil naš dragi Anton Pamič v, l0-3° Pogreb bo jutri, 28. t. m- 0 iz mrtvašnice glavne bolnišnic • ^ žalujoči: hčerka Nada * ^ ter drugi sorodniki Trst, 27. februarja 1973 Pog. pod., Ul. Zonta 3, tel. 38006 j n*1 Sporočamo žalostno vest, je za vedno zapustila naša drag ma in nona Marija vd. Milič Pogreb bo danes, 27. t. ^ uri iz hiše žalosti, Salež st. Žalujoči sinovi, hčerke, in drugi sorodniki Salež - Sydney, 27. februarja Pogr. zavod, Ul. Zonta 3, Tek vnU^ 1973 Dne 26. t. m. nas je zapustila naša draga mama AMALIJA FURLAN vd. RADONI Pogreb pokojnice bo danes, 27. t. m. ob 14.45 iz mrtvašni glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: hčeri Danila in Mireia-sin Božo z družinami Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, 27. februarja 1973 BENEŠKI DNEVNIK IJEDEIJO V ŠPETBU SLOVENOV Parlamentarna delegacija KPI med prebivalci Slovenske Benečije Ostra obsodba nacionalnega zatiranja in gospodarskega načrtnega nazadovanja - Važnost skupnih nastopov Slovencev ip^>ar^arnentarna delegacija KPI se . vil je tudi, da vsa ta vprašanja Je v nedeljo sestala v špetru Slo- spadajo v okvir trde borbe, ki se enov s predstavniki slovenskega vodi po vsej državi, med tistimi, Prebivalstva Nadiskih dolin. Prisot- ki hočejo razviti in tistimi, ki ho- načrtu o gorskih skup-; Zelo odločno je podčrtal vodstva °KptV p Č/a - ■ Pokraiinskega ori l “ Petncic- ki Je tudl se . °vsn°vna pereča vprašanja, ko niiv^6 število prebivalstva v zad-nah ^.®setih letih v sedmih obči-nj ?aizalo za 42 odstotkov in ko „ . 1 znaka, da bi se resneje t “^al. gospodarski položaj. Pe-knnlu-ue nato govoril o raznih za-konsk predk>Sih in med njimi o za- nostih. rpšf11* .nastop vseh Slovencev za Ve yanie splošnega vprašanja slo-tpi SKe narodnostne skupnosti in v sin,,ZVe?i dejal, da so komunisti m nečpnskl Prebivalci Slovenske Be-rint,'16 s°delovah. pri sestavljanju je arPentov in bili prisotni v de-n.f Pri takratnemu predsedni-brav aC*e ^olombu. Petričič je o-,,avai razne globalne zakonske treba0®!6,!11 ie ugotovil, da jih je trn a jUdl sedaj odločno in enot- no Podpreti. vilnirkS°-80 "at0.P°scgk Kfajevm poslanci m deželni kIte°Valci' Zanimive so bile ne-o uSotovitve poslanca Lizzera terev ° v°ia®kib služnostih, ka-no i a so v Parlamentu dokaj enot-nroai1 ustrezno sestavili, vlada pa aga v bistvu ponovitev faši-stl™ega zakona iz 1932 leta. «T edsednik kulturnega društva 1P "Trinko* Izidor Predan je de-bra^--, °bsežno in poglobljeno o-1_H. , zgodovino štirinajst sto- in n flvlienja beneških Slovencev *» Prešel na sedanje razdob- šižem° ugotovi!’ da 1 čejo preprečiti demokratični razvoj v Italiji. Odgovor SGZ Davek na napise ga V zvezi z odgovorom, ki Vaš dnevnik dal, v nedeljo, m., slovenskemu gostilničarju o novem davku na napise. Vam sporočamo naslednje: Odgovor je pravilen, saj se bo na osnovi novega Odloka predsednika republike št. 639 z dne 26. 10. 1972, predmetni davek zaračunal na površino napisov in ne več upoštevajoč število črk, ki sestavljajo napis. Glede slovenskega dela napisa lahko potrdimo, da je še vedno v veljavi stari občinski odlok, ki je bil svoječasno sprejet na pobudo naše organizacije, tako da se slovenski del napisa upošteva kot neobdavčljiv. Pri tem pa moramo podčrtati, da je najmanjša obdavčljiva povr- .......................... NA POBUDO PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE sina 1 kv. m. To pomeni, da se bodo praktično lahko poslužili gornjega odloka in odbili slovenski del napisa le tisti, ki imajo napise večjega obsega. Ostali bodo morali plačati vse, ne glede, kakšen je napis, do površine 1 kv. m. Napise je treba prijaviti družbi AGIAP. Riva Nazario Sauro št. 10, ki je to službo dobila v koncesijo od tržaške občine. Potrebne formularje lahko interesenti dvignejo tudi v tajništvu Slovenskega gospodarskega združenja. Predavanji KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom Danes, 27. t. m. odpade predavanje v Borštu, ker je predavanje Kmetijskega nadzomištva. V petek. 2. marca ob 19.30 v prosvetnem domu v Lonjerju. Predaval bo dr. Borut Spacal ob predvajanju filma. Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja. Tajništvo Kmečke zveze zadri' V°dno Živ. iNaveuei je na r?6J?rirnere diskriminacij, ko so tukaj fa-Navedel je šoktritner zavmili, da bi lahko v čai T Poslopju društvo imelo te-iz °Vanskega jezika in ko bi io vi avtl’b načel izhajalo, da ima- . '"»um nace] nraS°VetKd tu(b na tem področju Dr1C° do slovenskih šol. jo ki Cerno je pozdravil delegaei- govoren6^-^0 resen in na °d~ nia ci nacia zanima za vprasa-in k* ,encev na našem področju Černr, Z.asd v Slovenski Benečiji. vprašaj6 deial' da ie jezikovno Pa ero J6 yedno bolj občuteno, da io 6 rudi za nasilje in za ozrač- n0 t„iakovanja, ki obstaja še ved-lij; 51 v sedanji demokratični Ita-P°šeEoZU^a*; pogonih in drugih molčf V,.pa je, da prebivalstvo bajam pa se izseli in tako pri-Pacist° do ^globalne rešjtve* po vspm j m vzoru, pa čeprav s po-7a„' PSaenimi metodami. Poslan^R^o™'. govor je ime! na T • Raicich, ki se je spomnil 2ern v°ja otroška leta, ko je faši-nilrow?reP?vedal slovenskim duhov-sin. Pridige in druge obrede v di „eilsc.lni- Nekaj podobnega se tu-žiji • aj dpSaja v slovenski Bene-kroK? • *° Je nezaslišano v demo-norJn vepubliki, ki temelji na od-usIot,8 ■6111 Sibanju in na napredni da i ni- uredbvi. Raicich je dejal, ne io imela delegacija KPI številki rr® Fazg°vdre in med nji-ra? bila še posebej pomembna naro jVora s Predstavniki slovenske vprašan8tn>6 skuPnosti- saj gre za mi „sanje kl so tesno povezana z vse-liti^ -SI?odarskimi, socialnimi in po-JnH?Vru vPrašanji dežele Furlanije-Sosnoa6 kyajine- Ko se govori o ie P?-darski kldz' hi 0 izseljevanju, za mltno' da je to še zlasti pereče krivr V6nce in da ie to odraz iz* t lenega gospodarskega sistema sn aeuspešnega vsedržavnega go-bni . rskega načrtovanja, ko so naj-šibkiprizade^ listi, k< so že bili ^.komunistični poslanec je zaklju-graz načelnimi ugotovitvami o pro-nevoU komunistov glede nacionalni 8vnašanja, ter dejal, da to diti s-, j in da 3e treba vzpoabu-nie v°ko demokratično javno mne-skunJaradi tega je tudi pozdravil gaciia1 o,113810?, kot je bila dele-zavzel _ovencev pri Colombu in se Praznik «konja Marka» za razumevanje in svobodo Dokument osebja bolnišnice o pomanjkljivostih umobolnice in o pomenu splošne stavke GORIŠKI DNEVNIK ŽIVAHNO DELOVANJE SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE BO V GORICI PRIHODNJI TEDEN Trajal bo tri dni - Tudi letos izleti maturantov v Jugoslavijo - Popraviti zakonski osnutek Belci-Škerk - lu ustanovitev šolskega odbora v Gorici - Bo letos srečanje med zamejskimi šolami in srednjimi šolami v Slovenskem Primorju ? Nfl POZIV POKRAJINSKE SINDIKALNE ZVEZE Danes splošna stavka industrijskih delavcev Izpred tovarn bodo krenili sprevodi na zborovanje, ki bo ob 10.30 na Travniku za podobne pobude. Ugoto- Prejšnja nedelja bo ostala dolgo časa v spominu bolnikov in osebja psihiatrične bolnišnice kot dan «ko-nja Marka». že kmalu po poldnevu se je v bolnišnici pri Sv. Ivanu razživelo: iz paviljona P, kjer so ga pripravili, so pripeljali velikanski svetlo moder kip konja Marka, ki je po dolgih letih napornega dela v bolnišnici «odšel v pokoj». Umetniki, ki so ga pripravili in bolniki, ki so jim pomagali, so obhodili vse paviljone med prepevanjem «himne» posvečene konju — simbolu izvržen-ca, ki se povrne v svet: «Naj živi Marko, konj - delavec, naj živi Marko, ki se bori za vse izvržence, tega sveta!». Mešaj nad 300 bolnikov se je zbralo pri vhodu, z avtobusi so krenili dci Sv. Justa, kjer so zbrani množici obrazložili, da ne gre za pustno manifestacijo, ampak za praznovanje svobode v svetu, v katerem je prostora za vse, za ta-koimenovane zdrave in za bolne. Množica — bilo je skoro tisoč ljudi — je krenila do Ul. Colautti, kjer je bil v občinskem zabavišču «De Amicis» praznik. Na velikem vrtu so bolniki, osebje bolnišnice, znanci in prijatelji bolnikov in prebivalci rajona Sv. Vida, čigar kon-zulta je priredila praznik, sodelovali pri sproščenem in skupinskem uporabljanju zgodbe konja Marka. Sledil je razgovor in ples, otroci Sv. Vida pa so priredili nekaj zanimivih skečev. Ples je trajal do pol devetih in vsem je bilo žal, da je tako hitro končal. Morda je žalostna nota predvčerajšnjega praznika ravno v tem: nekajurni praznik ne more premostiti tesnih meja, ki ločujejo bolnike od sveta, ki jih je izvrgel. Tudi če se praznika udeleži sam predsednik pokrajine Zanetti, psihiatrična bolnišnica ostaja zaprt svet brez stika s tistim «zunanjim svetom», ki je predpostavka katerekoli psihiatrične terapije. Bolnik bo namreč ostal takšen, dokler ne bo imel možnosti, da ga svet, ki ga je izločil, humano sprejme medse. V tem je tudi smisel letaka, ki so ga delali med praznovanjem in ki ga je podpisala skupina bolničarjev, zdravnikov in umetnikov psi- hiatrične bolnišnice. «Današnji praznik predstavlja za nas etapo boja, ki se je pred leti začel proti vsemu kar predstavljajo umobolnice v Italiji». Konj Marko hoče biti simbol postopnega osvobajanja vseh tistih, ki trpijo v umobolnicah. V zvezi s tem moramo poudariti, da se je ta proces osvobajanja v tržaški psihiatrični bolnišnici sicer začel, ostaja pa še dolga vrsta nerešenih problemov, ki jih občutijo na lastni koži vsak dan tisti, ki v bolnišnici delajo in sami bolniki. Današnja stvarnost bolnišnice je: da kljub našim naporom življenje bolnikov poteka: v neznosnih materialnih pogojih revščine (pomanjkanje higienskih objektov, oblek, o-mar, dobre hrane itd.); da so delovni pogoji bolničarjev izredno težavni (48-urni delovni teden, pomanjkanje osebja, smešno nizke plače, nemogoče delovne izmene itd); da manjkajo resni pogoji, da bi se bolniki lahko povrnili v svet (delo, stanovanje, podpore itd) in so obsojeni, da ostanejo brez pogojev za normalno življenje. Zato še enkrat poudarjamo, da je vprašanje psihiatrične polnišnice zelo obsežno in da rešitev ni odvisna samo od tistih, ki delujejo v bolnišnici, pač pa zadeva odgovornost celega mesta, njegovih upravnikov in politikov. Zato dosledno ugotavljamo, da bosta skorajšnja državna splošna stavka 27. februarja in pokrajinska splošna stavka 28. februarja dve nadaljni možnosti za odločno zahtevo po spremembi socialnih struktur od strani delavcev in sindikalnih organizacij, brez katere ni mogoče spremeniti psihiatričnih bolnišnic. Iz tega razloga se obvezujemo, da bomo aktivno in zavedno sodelovali pri teh važnih dneh borbe». Seminar za slovenske šolnike na Goriškem bo 7., 8. in 9. marca letos. Letošnji program predavanj predvideva v glavnem pedagoške in psihološke teme. Predavali bodo profesorji filozofske fakultete v Ljubljani in drugih šolskih zavodov. Prošnjo za seminar je sindikat že naslovil na pristojne oblasti. O tem vprašanju so razpravljali na seji odbora Sindikata slovenske šole, ki je bila pred dnevi. Poleg problema seminarja so odborniki razpravljali še o nekaterih drugih točkah. Že več let skrbi Republiški sekretariat za kulturo in prosveto v Ljubljani za izlete maturantov slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem v Jugoslavijo. Tudi letos je tak izlet v načrtu vendar z naslednjo spremembo: zaradi različnih zanimanj ne bo več skupnega izleta za maturante trgovske šole in liceja ter učiteljišča. Predvideva na sta dva ločena izleta, prvi za maturante trgovske šole, drugi pa za maturante liceja in učiteljišča. Sindikat je tudi preučil zakonski osnutek Belci - škerk, ki ga je odobrila parlamentarna prosvetna komisija letos 1. februarja ter ugotovil pomanjkljivost v členu 6. Sindikat se bo zavzel, da se za nekatere slovenske šolnike pravno in ekonomsko upoštevajo tudi službena leta, ki so jih omenjeni opravili brez predpisanega študijskega naslova (te ugodnosti so že deležni šolniki nemške narodnosti v Južni Tirolski), kakor tudi, da se upoštevajo službena leta od prihoda italijanske oblasti na Goriško (5. oktobra 1945), ne pa od leta 1954 dalje. Tudi po posredovanju Sindikata je šolski patronat poskrbel še za dva nova avtobusa, ki prevažata učence slovenskih osnovnih šol in nižje srednje šole. Tako so vsi naši učenci deležni naglega in udobnega prevoza iz domačega kraja v šolo. Že dalj časa namerava Sindikat ustanoviti posebni šolski odbor, ki naj bi skrbel za vsestranske koristi slovenskih šol. V njem naj bi sodelovali ne samo člani sindikata, ampak tudi predstavniki slovenskih političnih organizacij in sploh vsi, katerim je obstoj in rast naših šol pri srcu. Sindikat je storit in bo storil vse potrebno, da se ta pobuda čimprej uresniči. Gimnazija v Tolminu je s pismom 12.2.1973, naslovljenim na ravnateljstva in v vednost sindikatu, povabila vse slovenske srednje šole v deželi Furlanija - Julijska krajina, naj se udeležijo srečanja z gimnazijami Slovenskega Primorja, šlo bo za kulturno in športno srečanje v Tolminu 28. aprila 1973. Sindikat si bo prizadeval, da se vse slovenske srednje šole odzovejo vabilu, saj podobna srečanja kulturno in socialno bogatijo mladino. Sinoči je bila seja pokrajinskega sveta Delegacija goriške pokrajine se bo sestala z Vietnamci Pokrajinska uprava se bo v petek uradno udeležila v Tržiču srečanja z delegacijo Italija — Vietnam, ki se vrača z mednarodnega srečanja solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, ki je bilo pred nekaj dnevi v Rimu. V delegaciji so tudi zastopniki sevemovietnamske vlade in južni Vietnamci, ki se bore proti saigonskemu režimu. Priredi- telji tega srečanja so prave naše dežele. Na seji je prišlo do izraza nezadovoljstvo komunistične svetovalske skupine v zvezi z imenovanjem novega začasnega direktorja v umobolnici. Svetovalec Poletto je kritiziral delovanje odbora na tem področju. Dejal je tudi, da komunisti za sedaj ne bodo sodelovali v svetovalski komisiji za nadzorstvo nad psihiatrično oskrbo (v tej komisiji bi bilo devet članov, dva bi morala biti komunista). Predsednik Chientaroli je v odgovoru pozval komuniste, naj se o tej svoji napovedi premislijo in že od vsega začetka sodelujejo pri delu komisije. V uvodu je tudi svetovalec krščanske demokracije Cian povabil odbor naj skliče čimprej sestanek z goriško in sovodenjsko občino ter trgovinsko zbornico, da bi razpravljali o goriški prosti coni. Prav tako naj bi pokrajina bila pobudnik sklicanja konference občin goriške-ga, gradiščanskega in krminskega okoliša, da bi tu ustanovili konzorcij za javne prevoze podobno kot v tržiškem okolišu. Cian je hotel tudi pojasnila kako je bila sestav- krajevne u- Ijena upravna komisija goriške industrijske cone. Po tem uvodnem delu seje je komunistični svetovalec Sabbadini pričel z orisom svoje resolucije o zdravstveni reformi ter o varnosti na delu. O nadaljnjem poteku seje bomo še poročali. S sestankom v Gradišču zaključen obisk parlamentarcev KPI Z obiskom v Gradišču so komunistični parlamentarci zaključili svoj obisk na Goriškem. Srečali so se z zastopniki kmečkega življenja. Poleg župana v Gradišču dr. Mariz-ze so bili prisotni zastopniki kmečkih zadrug. Alleanze coltivatori in bonomijanske organizacije, okoliški župani in upravitelji. S parlamentarci so bili tudi deželni svetovalci KPI. Razrila se je živahna razprava o kmečki problematiki, o dejstvu da v naši deželi nimajo kmetje lekarniške oskrbe, o potrebi po večjih finančnih posegih za modernizacijo kmetijstva. SOS ZA NAŠO ZEMLJO • V četrtek, 1. marca bo pod pokroviteljstvom Časnikarskega krožka v sedežu na Korzu Italia 12 prof. Pietro Confortini govoril o temi «Presaditve ledvic danes v Italiji*. '"'"vito tridimenzionalno barvno knjigo je pravkar izdala MLA NSKA KNJIGA, da bi naši otroci ljubili našo Zemljo bolj, kot srno jo mi, da bi jo varovali in da bi spoštovali njen prastari red. tiiecika fotiigaiMi TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792 • V konferenčni dvorani muzeja za naravoslovno zgodovino v Ul. Ciami-cian 2 bo drevi ob 19. uri predaval prof. Antonio Springhetti, ravnatelj Inštituta za zoologijo in biologijo univerze v Ferrari. Tema predavanja, ki ga prireja ustanova «Pro natura car-sica» bo «Socialno življenje termitov*. • Drevi, ob 20.30, se bo v ana-grafski palači, soba št. 217, drugo nadstropje, sestala rajonska konzul-ta za Novo mesto in novo Mitnico. Na sedežu na Stari istrski cesti 43 pa se bo sestala rajonska konzulta za Sv. Ano in Naselje S. Sergio. Javni natečaj telefonske službe Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je razpisalo javni natečaj za 55 mest svetnika v preizkušnji v vodilnem organiku tehničnega o-sebja državne ustanove za telefonsko službo. Natečaja se lahko udeležijo le tisti, ki so dovršili študije na fakulteti za elektrotehnično inženjerjo, elektronsko ir.ženje-rijo ali pa na kateri drugi tehnični fakulteti, vendar pod pogojem, da so se poleg tega izpopolnili v_ telekomunikacijskih vedah. Prošnje za natečaj je treba poslati do vključno 21. marca letos in morajo biti naslovljene na: Azienda di Stato per i Servizi Telefonici — Direzione Centrale Personale e Af-fari Generali, Reparto 1, Sezione 1 — via Cristofoi^) Colombo n. 283 - 00100 — Rim. V vsej goriški pokrajini bo danes splošna stavka industrijskih podje-tii Oklicala jo je pokrajinska sindikalna federacija, da bi podprla boj posameznih strok pri obnavljanju delovnih pogodb. Delovni ljudje v okviru sindikalnega gibanja zavračajo stališča go-spodarjev glede njihovega načina sklepanja delovnih pogodb. Gospodarji bi radi spremenili sedanji režim oblasti v tovarnah, razvrednotiti hočejo statut delavcev ter odpraviti obveznosti, dosežene na pogajanjih, glede delovnega časa, staleža, delovnega ritma itd. Spričo tako hudega napada na osnovne življenjske interese delovnih ljudi bodo sindikalne organizacije z današnjo stavko ostro odgovorile gospodarjem, da povratek na staro ni več mogoč in da je podvig proizvodnje mogoč s sposobnostjo delodajalcev, ne pa samo z žrtvami delovnih ljudi. Program današnjih manifestacij predvideva sprevod po goriških u-licah in zborovanje na Travniku ob 10.30, kjer bo spregovoril predstavnik goriškega pokrajinskega sindikalnega vodstva. V Gorici se bo stavka začela ob 8. uri, delavci pa se bodo vrnili v tovarne ob 13. V Tržiču, Gradišču in v Krmi-nu se bo stavka pričela ob 8.30, po zborovanju pa je predviden povratek delavcev v tovarne. V Go- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil PRIJETNA SVEČANOST V DIJAŠKEM DOMU V GORICI Pridnim gojencem v četrtletju v dar lepa slovenska knjiga Ravnatelj Doma Edmund Košuta poudaril važnost pozitivnih šolskih izidov ob začetku leta - Letos dobilo nagrade kar 34 gojenk in gojencev V Slovenskem dijaškem domu v Gorici so prejšnji dan podelili knjižne nagrade 34 gojenkam in gojencem, vsem tistim, ki so v prvem trimesečju oziroma štirime-sečju izdelali brez negativnih ocen. Nagrade je podelil ravnatelj doma Edmund Košuta. V svojem govoru je Košuta poudaril, da delijo v tem goriškem zavodu, ki vsa povojna leta skrbi za tako veliko število slovenskih učencev in, di-, jakov na»' Goriškem -in v Benečiji, te nagrade ob priliki Prešernovega praznika. , Ravnatelj doma je. tudi poudarili važno dejstvo, da ima letos priliko dajati take nagrade tako velikemu številu učencev in dijakov: kar 34. To je precej če pomislimo, da imajo letos v domu kar 93 notranjih in zunanjih gojencev. V prejšnjih letih ni bilo tolikšnih nagrad ob prvih rezultatih med šolskim letom. Marsikdaj so take nagrade podelili le maloštevilnim dijakom. Najbolj pridna sta bila v šoli Patricija Florenin in Livij Rožič. Tema dvema je ravnatelj Košuta podelil nagradni knjigi s posebnimi posvetilnimi besedami. Majhni svečanosti so prisostvovali tudi drugi vzgojitelji doma ter drugi učenci. Nekaterim, ki so bili ob priliki nagrajevanja bolni ali pri pouku, bodo nagrade radelili pozneje. riei so določili tri zborna mesta, od koder bodo krenili sprevodi na Travnik: SAFOG, podgorska tekstilna tovarna in industrijska cona. Mladinski krožek v Gorici priredi v četrtek, 1. marca ob 20.30 v klubski dvorari «S. Gregorčič*, Verdijev korzo 13 KONCERT Nastopila bosta pianist Hubert Bergant in tenorist Ludvik Ii-čer z deli Liszta, Chopina, Rimski-Korsakova, Janka Ravnika in Josipa Ipavca. Vsi toplo vabljeni! Razna obvestila Pokrajinski odbor ANPI vabi vse bivše partizane iz Peči, Rupe in Gabrij, da se udeležijo seje za ustanovitev sekcije ANPI ta Peči. Sestanek bo v gostilni «Pri Bajti* na Feči 3. marca ob 20. uri. Pokrajinski urad INPS obvešča kmetijske delavce da zapade 8. marca 1973 rok za predložitev prošnje za dosego odškodnine za brezposelnost ^Kino RAZGOVOR V NOVI GORICI «Delaveckultura srečanja in razpotja» V okviru drugega kroga goriškega srečanja malih odrov — pričel se je v petek, zaključil pa se bo drevi — je bil v nedeljo v komorni dvorani novogoriškega sodišča razgovor na temo «Delavec — kultura, srečanja in razpotja*. Razgovora, ki se je zaradi odsot-i nosti nekaterih referentov in na-\ sploh gledaliških ljudi spremenil ______________. _______! v bolj neformalen pogovor o enot- ......................... LEPI USPEHI KLJUB POMANJKANJU TRENINGA Mladi smučarji SPD Gorica na dveh napornih tekmovanjih SPD Gorica sodelovalo na tekmovanju CAI v S. Stefano di Cadore v družbi šestih društev - Uspeh pri Sv. Antonu Ravnatelj Dijaškega doma Edmund Košuta nagrajuje Patricijo Florenin Gorica VERDI 17.00—22.00 «Non si sevizia un paperino*. F. Bolkan in T. Mil-lian. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 16.45—22.00 «11 richiamo della foresta*, C. Heston in M. Mercier. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Lo chiama-vano King*, K. Kinski in R. Harrisom Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Fiori-na la vacca*. G. Moschin in E. Aulin. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano VITTORIA 17.15-22.00 «Come, quar.-do, perche*. D. Gaubert in F. Le-roy. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO Zaprto. ENCELSIOR ‘ 16.00 «Joe Valachi, i segreti di cosa nostra*. Barvni film. PRINCIPE 18.30 «11 richiamo della foresta*. Barvni film. l\ova Gorica SOČA «Letijo. žerjavi*, sovjetski barvni film..,7x ob 18. in 20. SVOBODA «Marija Stevvart*, angleški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Sestanek z nečastnim*, a-meriški barvni film — ob 19.30. RENČE «Mehika v plamenu*, mehiški barvni film — ob 19. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS «Vol k samotar*, jugoslovanski barvni film — ob 16. in 20. KANAL Prosto. nosti slovenskega gledališkega p.cJiora, sta se udeležila tudi predsednik ZKPO Slovenije Ivo Tavčar in dramatik Ivan Mrak, sam razgovor pa je vodil umetniški vodja PDG režiser Jože Babič. Kot rečeno, se je drugi krog tega srečanja pričel v petek s predstavama «Teatra 1TD» iz Zagreba in gledališča «Pekarna» iz Ljubljane. Prvo je predstavilo «Stilne vaje» R. Queneaua, drugo pa sumerski ep «Gilgameš». V nedeljo sta nostopili gledališče «Glej» iz Ljubljane z delom R. Šeliga 'ia, Roma - Cagliari, Terna-“ - Lazio. B: 1:0 1:0 0:0 0:0 2:2 3:1 4:2 2:1 0:0 1:0 Arezzo - Brindisi Ascoli - Cesena - Varese Hrescia - Monza Lomo - Catania Genoa - Foggia ovara - Perugia geggiana - Catanzaro fteggma - Mantova - Lecce ■IVICA: Genoa 33, Cesena 30, mn “ni ^^anzaro in Varese 27, Co-jjJ Catania, Ascoli ih Bari 26, Brin-.Novara, Reggiana in Arezzo za ,„eggina 21, Taranto 20, Mon-c« iF perugia in Brescia 17, Lec-PAŠTMantova 15- PRIHODNJEGA KOLA: Eiana i ' Varese, Catania - Reg-Bari3’ Satanzaro ‘ Novara, Cesena -He_’. P°ggia - Brescia, Genoa -Tara *?a’ kecco ‘ Ascoli, Mantova -Arez«)0’ ^on;*1 ‘ Como, Perugia * A SKUPINA CLig 2:1 0:1 0:1 0:1 3:1 0:0 3:1 0:0 0:0 0:0 (javona * Alessandria Cossatese . Belluno verbama - Cremonese 5?*° - Legnano p,-nezia ■ Pro Vercelli DJanza - Rovereto Rero °na ' Triestina LEWv?n.Vigevano u;u dria ,TVICA: Parma 32> Alessan-dinBcSavona 30, Venezia in U-tese L Cremonese 26, Solbia-in Ladova, Legnano, Seregno n0 2?entD 24, Cossatese 23, Bellu-Dertif’ R°vereto, Pro Vercelli in 17 vrna 20, Triestina 18, Piacenza - vigevano 15, Verbania 9. Parm-> ^PRIHODNJEGA KOLA: thonaa ' possatese, Solbiatese - Der-gevan^0 .Vercelli - Legnano, Vi-vona p' Piacenza, Triestina Sa-dria V?dova - Seregno, Alessan-se p',, er*t°, Cremonese - Udine- Verbania * Venezia’ Rovereto V MEDDRŽAVNI NOGOMETNI TEKMI ZA SP V CARIGRADU ZMAGA ITALIJE, ČEPRAV S PIČLIM 1:0 Edini gol srečanja je dosegel Anastasi v 35. min. p. p. ISTANBUL, 26. — Že samo veselje in olajšanje, s katerim je italijanski nogometni ambient sprejel to skromno in nezadovoljivo zmago i-talijanske reprezentance, lahko priča, kako nizko je zdrknila Italija. Zmaga proti skromnim Turkom, in to s pičlim 1:0, ne pomeni konec krize niti ni žarek upanja za bodočnost moštva, ki bo sicer lahko osvojilo svojo izločilno skupino, to pa samo zaradi slabih nasprotnikov (s tako igro pa Švice verjetno ne bo premagalo). Nedeljska tekma je potekala ravno tako kot prva v Neaplju in kot sobotna tekma med mladimi mo- štvi: Turki so uporabljali svojo že znano igro s kratkimi a gostimi podajami; res so v prvem delu večkrat ogrožali italijanska vrata, niso pa bili zmožni prodreti skozi italijansko obrambo, ki je zaigrala zelo previdno (drugi dokaz spremembe v miselnosti in samozavesti). Igra je bila tako še slabša kot prejšnja, Turkom pa je mogoče škodila zavest, da lahko dosežejo nekaj več kot poraz. Zmanjkalo jim je torej tiste discipline in zbranosti, ki sta jo privedli do delitve točk v Neaplju, tako da tudi reakcija po prejetem golu ni bila IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlll|||ll||||||||||ll|||||l|I|„„m,||||mmu|„|„|m,|,m|„n|||||||||||||||||||||||||||n|||| NOGOMET A SKUPINA C LICE Tržačani «nasedli» slabi igri domačinov Triestina je pokazala nekoliko boljšo igro le v d. /». Derthona — Triestina 0:0 Ascoli0 r ®rescia Bari -lesena Bres^ !*** c°m0 _ rJ“onza Genn« Catania Novam Poggia Reggian" Perngia Re„f-ana — Catanzaro sa? - .m““™ „ raoto Savona Udu Lecco Alessandria Bivorif6 ~~ Parma s« l 1 x X X 1 1 1 X 1 1 X 2 4 E Hosson , J. Gobaldo 4 E Siri •> 2- Taiedo 3 " odg. 4 " 1- Prestigio e Juanita ~~ E Parato c 2. Mitolo E Choice KvdiLErw o " B01.617 lir ^ ~~ 14.900 lir Rugbv i i i X 1 X 1 2 1 2 Petih P?H. 26- ~ v tekmi turnirja vis°kn rZav ie Anglija presenetljivo 17:0) .pemagala Francijo s 14:6 Ja Pa i dJ,ugi tekmi istega turnir-S R:6 st 1otska. Premagala Irsko Irva »a ,tska je s tem trenutno v treh t Jestvici’ s štirimi točkami y$e nn jkrnah. Ostale ekipe imajo yse Dn usiaie eaipe imajo 111 ^ale« , j tožki (Francija, Irska Ps s trem-)Vema tekmama, Anglija TRIESTINA: Cantagallo, De Ga-speri, Tugliach, Macchia, De Lu-ca, Zamparo, Vastini, Brusadelli, Bertoli, D’Alessi, Oggian. DERTHONA: Domenghini, Conso-landi, Ghidoni, Torchio, Ghillardi, Facoetti, Cipelli, Bonacina, Scar-pelli, Beltrame, Nordio. SODNIK: Menicucci iz Firenc. KOTI 6:5 za Derthono. Tržaški tretjeligaš si je v nedeljskem srečanju v Tortoni zapravil točko. Tržačani so podlegli slabi igri domačinov, ki se prav tako borijo za obstanek v C ligi in niso znali izkoristiti svoje premoči, čeprav so poskušali vse, da bi si zagotovili ves izkupiček. Srečanje samo je bilo zelo revno in je slonelo v glavnem na napakah obeh e-kip, predvsem pa domačinov, ki niso bili sposobni pokazati nič zanimivega. Triestina je prikazala lep nogomet le v drugem polčasu, ko je prevzela pobudo v svoje roke in je pričela pritiskati na nasprotnikova vrata. Na žalost pa je tržaški napad, kot vedno, tudi tokrat odpovedal, kar ni pravzaprav nič čudnega. Dobro je držala le obramba in sredina igrišča, kjer sta se res potrudila Brusadelli (v drugem polčasu) in D’Alessi, ki je stalno zalagal napadalno vrsto z lepimi podajami. Delno je razočaral Zamparo, kateremu se pozna utrujenost in ni več sposoben igrati tako, kot v začetku prvenstva. Vsekakor bi prisotnost Scichiloneja bila mnogo bolj koristna. Obramba je slonela na odličnem Macchii, kateremu so vestno pomagali vsi ostali, skupno s Tugliachom, ki se je rad spuščal v napad in je ustvaril eno izmed obeh zapravljenih priložnosti Vastinija za gol. Cantagallo je bil, kot vedno, na mestu in je branil solidno. V napadalni vrsti je zaradi poškodbe manjkal Jacovone, nadomestil pa ga je Bertoli, ki je, čeprav je bil pod stalnim nadzorstvom nasprotnikovih branilcev, bil zelo nevaren. Poglavje zase je bil Vastini, ki se je zelo trudil, toda v odločilnih trenutkih je odpovedal. Tako je zapravil v drugem polčasu dva strela, s katerima bi lahko odločil srečanje v korist svojih barv. Oggian pa je igral bolj v ozadju, tako da je prišel le malokdaj v poštev kot pravi napadalec. Vseeno je tudi on pridno zalagal napad, a brez uspeha. Derthona se je predstavila kot zelo šibak nasprotnik, brez jasno začrtanih ciljev. Ekipno je precej šibkejša od Triestine, ki pa tega ni znala izrabiti. Lahko rečemo, da so Tržačani popolnoma zgrešili cilj, saj bi morali absolutno zmagati, ne pa se zadovoljiti z rezultatom brez golov, kar potrjuje neučinkovitost tržaške napadalne vrste. * * * Presenečenje nedeljskega kola je bil vsekakor poraz Alessandrie, ki je morala kloniti vedno bolj pre-seneteljivi Savoni. Naj omenimo, da je bil to prvi letošnji poraz piemontskega moštva, ki je imelo e-dinstven rekord: nobenega poraza v vseh treh profesionalnih ligah. Na prvem mestu se je tako usidrala Parma, ki je po visoki nedeljski zmagi remizirala v Vidmu proti U-dineseju. Ta je nastopal brez Gia-cominija in se je moral odpovedati po nekaj minutah igre tudi Galeo-neju. Do presenečenj je prišlo le na prvih mestih lestvice, medtem ko je na dnu ostalo vse po starem. Vigevano, Verbania in Piacenza so menda že obsojeni na izpad, nekaj ekip pa se bori, da ne bi padle v to družbo, in med temi je tudi Triestina. Radi NOGOMETNA D LIGA Malo — Pro Gorizia 1 : Pro Gorizia je izbojevala zelo važno točko na tujem proti ekipi Malo in tako napravila drugi korak naprej za obstanek v tej ligi. Srečanje se je odločilo v prvih osmih minutah, ko so domačini prešli v vodstvo v 4. min. s Speg-giorinom. Takoj nato pa so Goričani izenačili s svojim najboljšim napadalcem in sicer z Mo- messom v 8. min. igre. Ostali del srečanja pa se je v glavnem od vijal na sredini igrišča. A , y \ \\-yj ■ VIAREGGIO, 26. — Rezultati povratnih tekem ’ izločilnega kola mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu: Fiorentina — Dinamo 0:0 (prej 1:0 za Fiorentino, ki je napredovala) ; Crystal Palače — Napeli 2:1 (četrtfinalist: Crystal Palače); Ujpest — Lazio 1:0 (četrtfinalist Ujpest); Dukla — Atalanta 7:6 po enajstmetrovkah (uvrščena Dukla). Danes bodo na sporedu ostala štiri srečanja. KOŠARKA ITALIJANSKA A LIGA Alco - Forst 71:85 Snaidero : Gamma 82:72 Gorena - Maxmobili 62:75 Ignis - Mobilquattro 94:71 Brili - Norda 90:88 Partenope - Sacla 80:69 Simmenthal - Spliigen Bock 102:82 LESTVICA: Ignis, Simmethal 34, Forst 32, Snaidero in Maxmobili 18, Gorena 16, Norda, Spliigen Bock, Sacla, Mobilquattro in Partenope 14, Brili in Alco 10, Gamma 8. (Spliigen Bock in Norda imata tekmo manj). PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spliigen Bock - Alco, Brili - Ignis, Mobilquattro - Partenope, Norda Gorena, Gamma - Sacla, Maxmobi-li - Simmenthal, Forst - Snaidero. prehuda. Italijani so s svojo praktično taktiko bili v nadaljevanju še bližji golu (enega jim je sodnik pravilno razveljavil), konec koncev pa jim je bila tudi najtesnejša zmaga dovolj, tako da niso preveč tvegali. Še najbolje se je med njimi odrezal Capello, ki je zaman iskal pomoči pri Mazzoli in je ponudil nekaj dobrih priložnosti Rivi in Anastasiju, ki pa sta bila negotova in neprisebna. Valcareg-gi se torej za zmago lahko zahvali predvsem solidni obrambi, v kateri je kot v «starih časih* znova zaigral Facchetti, in pa nepazljivosti turške obrambe, ki je v 35. min. prvega polčasa samo za hip oklevala po dolgi podaji Capella: med tremi branilci se je prvi znašel Anastasi, ki je premagal nemočnega Sabrija s strelom, ki je bil precej podoben Spadonijevemu v sobotni tekmi. Lestvica 2. izločilne skupine svetovnega prvenstva je sedaj naslednja: Italija 4 2 2 0 5:0 6 Turčija 4 1 1 2 3:3 3 Luksemburg 3 1 0 2 2:7 2 Švica 1 0 1 0 0:0 1 Preostala srečanja: Italija — Luksemburg (Genova, 31. 3.), Luksemburg — Švica (15. 4.), Švica — Turčija (9. 5.), Švica — Luksemburg (26. 9.), Italija — Švica (20. 10.), Turčija — Švica (18. 11.). OBVESTILO SPDT obvešča, da se bodo na-nadaljevali smučarski tečaji pri Sv. Antonu pri Trbižu. Vpisovanje do vključno 1. marca. NOGOMETNO PRVENSTVO 2. AMATERSKE LIGE TESNI ZMAGI ZARJE IN PRIMORJA JUVENTINA IN VESNA REMIZIRALI Breg je na domačem igrišču doživel poraz L. Prosek — Primorje 0:1 LIBERTAS: Ghersinich, Smolizza, Babich, Percovich, Della Valle, Di Stasio, Norrito, De Michele, D’A-volo, Zudini, Rozman. PRIMORJE: Štoka. Visintin, Be-zin. Trampuš, Bukavec, Barbiani, Barnaba, Drioli, Rustja, Prašelj, lornasaris. STRELEC: Fomasaris v 25. min. KOTI: 2:5. SODNIK: Piorar (O-glej). GLEDALCI: 300. Ta derbi morda ni izpolnil pričakovanj. Zasluženo je zmagalo Primorje, ki si je ustvarilo več ugodnih priložnosti za strel. Libertas je v začetku ubral slab sistem, ki je slonel na zaprti obrambi, v napad pa se je podajalo celotno moštvo, s tem pa je bila zanemarjena sredina igrišča. Primorje je po dobrem začetku padlo v «past» nasprotnika, ki je igro zavlačeval. Kljub temu pa so v 25. min. prišli rde če-rumeni v vodstvo s Fomasa-risom. Libertas na ta zadetek ni odgovoril. Videli smo tako nezanimivo tekmo. Primorje je imelo še več priložnosti za uspešen strel, vendar je imelo tudi smolo. Dvakrat so Liberasovi branilci rešili položaj na sami vratni črti, For-nasaris in Rustja pa sta zapravila nekaj res lepih priložnosti. Izid bi bil torej lahko tudi drugačen, vendar je tak, kot je. pravilen odraz stanja na igrišču. Igra pa se ravna tudi po nasprotniku in ker je bil Libertas slab, tudi Primorje ni zaigralo kot običajno. Zato, kljub zmagi, ocenimo njegovo igro z 2. B. R. Zarj’a - Aurisina 1:0 (1:0) ZARJA: Turko, S. Križmančič, Marc, Primožič, Metlika, V. Križmančič, B. Grgič, Bon, Žagar, Po-ropat, D. Grgič (Babuder). AURISINA: Germani, Doglia II., NAŠE OCENE 2. 3. 4. 5. 6. 7. 7. 7. 10. V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zadnjem stolpcu pa poprečna ocena vseh doslej odigranih srečanj. Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlično (3). Sovodnje 15 37 2,466 Juventina 19 42 2,210 Zarja 18 38 2,111 Primorje 18 37 2,055 Breg 18 33 1,833 Vesna 18 32 1,777 Olimpija 11 18 1,636 Primorec 11 18 1,636 Union 11 18 1,636 Breg B 10 14 1,400 Zessar, Braico, Sterle, Rudeš, Segu- Tomizza, Madalen, Zaccaria, lin, Leghissa. STRELEC: v 8. min. p.p. Poro-pat; koti 7:4 za Zarjo; približno 100 gledalcev. Srečanje med Zarjo in Aurisino se je pričelo z uravnovešeno igro o-beh moštev. Tekmeca sta bila zelo borbena, saj je bil izid zelo važen za oba. Moštvi sta torej predvsem skrbeli za rezultat, zlasti Zarja, saj je igrala na domačem igrišču. Po začetnih udarcih so se domačini takoj vrgli v napad in sprožili nekaj prodornih akcij. Te so spravile Nabrežince takoj v zagato in slednji so zato prešli v protinapad ter se tako razkrili v obrambi. To je izkoristil Poropat, ki je z močnim strelom premagal nabre-žinskega vratarja. Kljub prednosti pa Bazovci niso prenehali, saj so do konca tekme napadali, vendar niso mogli zvišati rezultata. Aurisina je krčevito branila svoja vrata in je le včasih izvedla nekaj nevarnih protinapadov. Ocena za Zarjo je popolnoma zasluženo 3. RAAL Juventina — Natisone 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Nanut. Tomažič, Paulin, E. Tabaj, Uras. Marvin, Ferletič, M. Tabaj, Sirk, (Filiput, G. Montico). .....m.i.............................. 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Samo moštvo Primorca iztržilo točko V ostalih srečanjih poraz naših ekip Naj hujša poraza sta doživela Breg B in Union DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI Virtus — Primorec 1:1 (0:0) VIRTUS: Pischiutta, Scocchi, Cor-si, Giotto, Schiemer, Capitanio, Bi-glia, Mosetti, Roversi L., Roversi C., Dagri. PRIMOREC: Kralj Vladimir, Križmančič, Sluga, čuk, Sinico, Možina Valdi, Možina Doro, Vigini, Kralj Mauro, Denič, Šajna (13 Kralj Leo-nard). KOTI: . 6:5 za Primorec. Gledalci: približno 50. Strelci v 10’ n»n. d.p. Kralj Mauro, v 39. miri' Miglia. Kljub okrnjeni postavi je Primorec prirjesel domov dragoceno točko. Rezultat je pravilen. Trebenci bi z nekoliko več sreče lahko tudi zmagali. Domači so namreč remizirali šele deset minut pred koncem tekme in to s kazenskim strelom. To je že sedmič v tem prvenstvu ko Trebenci prejmejo gol iz kazenskega strela. Pri Primorcu sta bila tokrat odsotna Sosič in Finotto. To je tudi vplivalo na igro, a vseeno so Trebenci dobro držali sredino igrišča. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča in ni bilo preveč nevarnih akcij. V drugem polčasu so se vrgli Trebenci takoj v napad in so povedli v 10. min. z Maurom Kraljem, ki je po predložku Dora Možina preigral branilca in neubranljivo streljal. V nadaljevanju tekme so še zmeraj imeli pobudo slovenski predstavniki a v 39. min. je sodnik kaznoval prekršek Sinica. Močno je streljal Biglia in izenačil. Pri Primorcu je prišel na igrišče Leonard Kralj a ni bilo več časa za zmago. Ocena za Primorca je 2. BRK Fossalon — Sovodnje 2:1 SOVODNJE: Devetak, Trivellato, Fajt, Batistič, Ferfolja, Petejan, Sambo, Florenin, Marsom, Zavadlav. Tomšič. FOSSALON: Girotto, Defendi, Sa-vian, Flaborea, Pasian, Sgubin, Metti E., Girotto, Bossiacco. STRELCI: v 31. min. Girotto, v 28. min. d.p. Marson, v 41. min. d.p. Metti S. Sovodnje so v nedeljo igrale le- po in borbeno tekmo, čeprav so bile zelo okrnjene v obrambi: manjkala sta vratar Marsom in branilec Corva. Predvsem odsotnost Marsona se je poznala, čeprav je njegovo mesto prevzel mladi Devetak, ki je letos prvič nastopil v tem prvenstvu in je kljiub temu pokazal, da se dobro znajde med vratnicami'.' Veliko' število sl&V&i-1 skih navijačev je Spremilo ekipo v Fossalon in kazalo je. da še bodo skupaj z igralci vrnili domov s* pravičnim remijem, a se je sreča nasmehnila v zadnjih trenutkih i-gre Fossalonu, ki je tako obdržal ves izkupiček. S tem porazom je borba za vstop v višjo ligo postala zelo težka in od prihodnje tekme naprej bo treba zmagati doma in remizirati ali zmagati tud na tujem. Ocena za tekmo je 2. D. Costalunga — Olimpija 2:0 OLIMPIJA: Bogateč, Trampuš, Štoka, Černjava, Blažina, Starc, Košuta, Manzutto, Valentino. Ukmar, Živec. 13. Rebula. COSTALUNGA: Furlani, Scherli, Savarin. Macor, Leban, Milcenich, Nardini, Hrusvar. Carone, Zanro-pč, Chiodini. 12 Savarin L.. 13 Ca-valli. STRELCA: v 42. min. Zancope (C) in v 87. min. Chiodini (C). Pred tekmo nihče ni računal na zmago naših igralcev, kajti Costa-Iungo lahko premaga samo popolno moštvo, pri Olimpiji pa je manjkalo nekaj igralcev. Razen tega je moral zaradi nenadne slabosti z igrišča tudi Štoka. Na njegovo mesto je stopil Rebula in obramba je igrala brez svojega standardnega člana. Zato ni bila učinkovita. Na mesto Štoke je stopil Košuta, Rebula pa se je pomaknil v napad. Če bi ne imela teh težav, bi O-limpija morda lahko ustavila nasprotnika. V prvem polčasu ni bilo namreč nobeno moštvo v premoči. Olimpija je igrala precej dobro, predvsem na sredini igrišča. Ustvarila je tudi nekaj napadov in je dvakrat nevarno streljala na nasprotna vrata. Obramba pa ni bila zanesljiva in je s težavo zavračala nasprotne napade. Proti koncu tekme sta bila izključena Ukmar in Košuta. Škoda! Moštvo bi v tej tekmi lahko vsaj izenačilo. Ekipi še manjkg-tiigranost. Upajmo, da 'bo moštvo to pomanjkljivost odpravilo ■ Naša ocena je 1. * D. U. Union - Duino 0:3 (0:1) UNION: Pavatič, Gombač, Vidai, Sartori, Vescovo, Nadlišek, Attini, Vicini, Laska, Pauletto, čok K. DUINO: Olivieri, Zotti, Capraro, Valenta, Predonzani, Sandrucci, Zu-gan, Lucchetto, Vetorello, Srna-niotto. Strelci: Zugan v 15. min., Vetto-rello v 80. min., Luchetto v 88. min. Sodnik: Ghizdavcich. Proti vodečemu na lestvic’ je pod-lonjerski Union doživel nov poraz, tokrat kar s trem; goli razlike. Srečanje samo na sebi ni bilo zanimivo, saj so bili Devinčani močnejši nasprotnik in so zasluženo gospodarili na igrišču. Prvi gol Dui-na je bil dosežen na precej čuden način ker je stranski sodnik ves čas poteka te akcije klepetal z gledalci in ni videl ne outa, niti kasnejšega gola. Kijub temu je nepristranski sodnik dosodil gol, stranskega sodnika pa izključi1 in ga zamenjal z drugim. Vseeno pa ni mogel Union napraviti nič, da bi lahko kljuboval močnemu nasprotniku. Podlonjerci so se lahko le žilavo borili, pri tem je imel največ zaslug mladi Paludet-to (ki ga hočejo zase mnogi večji klubi), toda v napadu je imei vse premalo opore. Kapetan Uniona Nadlišek je izjavil: «Proti Devinu nismo mogli napraviti ničesar, saj pri nas sploh ni obstajal napad, pa tudi v obrambi so razen Gombača, vsi preveč statični, zaradi česar smo prejeli zadnja dva gola. Vratar Pavatič je sicer obakrat in- terveniral, vendar zaman, saj ni bil sploh krit pred nevarnimi streli. Edini odsek, ki je prvi deloval v redu, je bila sredina igrišča. Za nas je v vsaki tekmi že uspeh, če končamo srečanje brez golov, ko nasprotnik ne realizira.* Ocena: 1. 'v .. Radi S. Anna — Breg B 3:0 ■ olfA/iIm: ef crlait «r ch S. ANNA: Velinsfey, • Gerlini, Ga eta, Francolla, Bartole, Depassi, Rizzati, Cadenaro, Privilegi, Bo nazza, D’Ambrosio. BREG B: Rapotec, Martini, Maver, Opara, Švara, Bordon. Ota W., Zahar, Kocjan, Hrvatič, Kozina. STRELCI: v 45. min. Cadenaro, v 69. min. Bonazza in v 83. min. Gerlini. SODNIK: Belli (Trst). «Plavi* so zaigrali v zelo, okrnjeni postavi saj so najboljši možje prišli v poštev za prvo moštvo. Tekma sama je potrdila kar je bilo že na papirju jasno: S. Anna je bolj ša v napadu, Breg v obrambi. «Pla-vi» so z običajno vdanostjo v svojo usodo, vdano prenašali pritisk domačinov. Včasih so se tudi spuščali v protinapade, vendar niso nikoli resneje ogrožali nasprotnika, ki pa je s svoje strani imel nekaj ugodnih priložnosti. Dolinski predstavniki so tako zdržali ves prvi polčas, v zadnji sekundi pa so nasprotniki povedli s Cadenarom, ki je bil dobra dva metra v offsidu. Brežane, ki so na tihem upali na 0:0 so v nadaljevanju srečanja prejeli še dva gola. Prvi od teh je bil (spet zaradi offsida) nepravilno potrjen. Naši igralci so imeli torej precej smole, saj bi sicer lahko remizirali, upoštevajoč dejstvo, da so v drugem polčasu zadeli tudi prečko s Kozino. Tokrat je zaigral najbolje Švara, ostali pa so zaigrali na običajni ravni. Ocena za ta na stop: zaradi neučinkovitosti napada prisodimo enojko. Ist NATISONE: Pettarin, Miam, Cli-nec, Žano. Siiligoi, Zamaro, Rossi, Blasutto. Piani, Gumini, Grione. SODNIK: Buziol iz Fagagne. Juventina je začela hitro napadati in je pokazala trdno voljo do zmage. Toda tudi Natisone je pokazal, da hoče vsaj točko in se je zato zaprl v obrambo tako, da je bil Plesničar redkokdaj ogrožen. Tudi napadalci Juventine niso bili preveč razpoloženi in je bila igra prvega polčasa predvsem osredotočena na sredino igrišča. V začetku drugega polčasa je ob burnem navijanju številnih navijačev (toliko jih letos nismo še videli v Štandrežu). Juventina začela ostro napadati in v 2. min. je Ferletič, po osebni akciji, močno streljal na vrata: vratar pa je bil spreten in je rešil svojo ekipo. Akcija je sledila akciji in Natisone je bil neprestano v nevarnosti, ni pa kapituliral. V protinapadu niso bili gostje preveč učinkoviti, če ne upoštevamo edine nevarne akcije, ko je napadalec gostov bil sam pred Plesničarjem, a je ta dobro prestregel žogo. Za borbenost, požrtvovalnost in trdno voljo do zmage zasluži Juventina oceno 3. Bip Vesna — Saprado 0:0 VESNA: Tence, Carmeli, Botti, Germani, Verzier, Zudini, Sulčič, (Purini), Kelemenic, Švab, Milič (k), Verginella. SAGRADO: Dessabo, Gismano, Furlan, Ceglia, Boscarol, SguDin, Leone, Buttignon, Pizzutti, Dcvetti, Medeot, (Tosetto). SODNIK: Rossi (Gemona). Kriška Vesna je v nedeljo igrala proti drugemu z lestvice, proti ekipi Sagrado. Križani so startali na neodločen izid, kajti moštvo nujno potrebuje točke. Prav tako so tudi nogometaši iz Zagraja potrebovali vsaj delitev točk, da oi se obdržali pri vrhu lestvice. Torej: zmer no zadovoljstvo v obeh taborih. Sodnika ob 15. uri ni bilo od ni koder. Igralci in gledalci so že obupali. Bilo je 15.30, ko je pritekel upehan mladenič, ki se jc najavil za sodnika. Zveza mu je napačno pisala, češ da je srečanje v Zagra-ju in ne v Križu. Rossi je namreč najprej odpotoval v Zagraj, nato pa je moral še v Križ. V domačem moštvu sta nastopila dva Križana: Sulčič in Švab. Izkazalo se je, da «tuji» igralci niso dali tistega, kar so trener, vodstvo in navijači pričakovali. Vesna je trenutno v nevarnih vodah poleg tega pa so kljubovali temu stanju prav nogometaši, ki se kriškemu okolju niso mogli ali niso znali privaditi. Torej, boljše je i-grati z domačini. Sulčič in Švab sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. Videti je bilo, da sta bila več časa odsotna z igrišč. Vse kaže pa, da imata resne namene. Taktika obeh ekip je bila bolj «previdna». Gostje so v glavnem osredotočili igro na sre-' dini igrišča, kjer pa so naleteli na enakovredne nasprotnike (Milič, Kelemenic, Germani). Večkrat je bila kriška obramba v težavah, ker se je Carmeli povsem svojeglavo pomikal v napad. Tudi v drugem polčasu ni bilo nevarnejših akcij, če izvzamemo nevaren strel gostov proti kriškim vratom. Rado Tence pa je v 35. minuti igre z izrednim posegom preprečil gotov gol. Ocena za Vesno: 2. b. L Libertas — Breg 2:0 (1:0) LIBERTAS: Premate, Vidom, Lu-petin, Mottica, Melon, Bertoli, Rus-so, Coslovich, Auber, Vascotto, Ca-delli. BREG. Favento, Possega, črmelj, Vatta, Race, Bandi (Zonta), Gra-honja. Rodella, Petaros, Čuk. 12 Sancin. STRELCA: Vascotto 6. min. in Auber 72. min, SODNIK: Gergolet iz Doberdoba - GLEDALCEV 100. Brežani so po nedeljskem porazu v Škocjanu zabeležili še en spodrs- (Nadaljevanje na 6. strani) Or. ksender Gs,a- Peter Partizanski zdravnik 2 --L* ‘z bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega ga zdravnika j., . sem Premišljal, kaj naj pravzaprav storim. Tu ^Pnčno el° ve° smisla. Morala sva se čimprej odločiti. ®ravi]a Presekal mučno situacijo in z Vesno sva se od-0cjjM p.° ’,'Kayn> tega nisva vedela, le iz gostilne je bilo ^ le voiak111 t0 <^mPreL da ne bi oni vojak, ki morda ni Ukrenil, ’ arnPak kak v vojaka preoblečen policist, česa ■^di 0l}^J™alu ,sta se za nama pokazala tudi Bač in Nataša. Ha cpkh nista vedela, kje je osvobojeno ozemlje, pahnili Sm° se počutili varnejše, zato smo jo po njej Vaseh k„ivVaf' smo teko, kot so takrat mnogi hodili cesti ki it? Va,Jajca in drugo. Midva z Vesno sva krenila na J vodila od železniške postaje proti vasi in se obr-pQ sno Prek železniške proge. ^ ,na vickL S^a sre&lla nekega ljubljanskega policaja, ki sem asi, PrevirinJ?0ZnaI' te ki je s težkim nahrbtnikom šel proti bi s« h . f®?1 ga vprašal, če kaj ve, kje so partizani, kot p se po t . e ,lz°gmti srečanja z njimi. Povedal nama je, Ja> ki so „ 6St* Pride na Muljavo in da nisva daleč od oaem-Da Sv Pred teatkim zavzeli partizani. ^ '^ričala3, poti’ sva se tehko prav kmalu tudi sama k dober kilometer od železniškega prehoda sva naletela na posekana drevesa, ki so ležala čez razkopano cesto. Ne daleč od teh zaprek, ki so predstavljale nekako mejo med osvobojenim in zasedenim ozemljem, sem opazil na stari bajti ob cesti tablo z napisom «territorio italiano«. Takšna je torej bila meja med partizanskim ozemljem, ki smo ga z ponosom imenovali osvobojeno ozemlje, in Mussolinijevim imperijem. Prava pravcata tabla z opozorilnim napisom, do kam sega »italijansko« ozemlje, in to takrat, ko je bila moč fašističnih zavojevalcev na višku. S kakšnim veseljem in ponosom nas je to navdalo. Prav kmalu sta se nama zopet pridružila Nataša in Bač in nato še Štefan Golob iz Ljubljane. Na drugi strani meje med «Provinoia Lubiana« in partizanskim osvobojenim ozemljem smo si od veselja čestitali in na ves glas vzklikali «ždvio svoboda« in podobno. Bili so ra veliki trenutki. Skoraj cela Evropa je bila poteptana, fašizem je vladal nad velikimi, močnimi narodi, ki so bolj ali manj stoično prenašali okupacijo, čakajoč na boljše čase. V srcu te pohojene Evrope, stisnjen med uničujoča kolesa vojnega stroja fašističnih zavojevalcev, se je dvignil k uporu majhen slovenski narod. Zdi se mi, da se tega občutka ponosa nisem kasneje nikoli več znebil, pa četudi je bilo življenje med partizani vse prej ko lahko. No, trenutki veselja so prehitro minili. Nedaleč za hrbtom v smeri Stične se je zaslišalo streljanje, že prej je tu pa tam počilo, sedaj pa je streljanje postajalo živahnejše. Ljudje, ki so doslej mimo delali na njivah, so se začeli ozirati okoli sebe in v smeri streljanja. Tedaj sem se spet zavedel, kje pravzaprav sem. Nehote sem pomislil na dolgo in neznano pot, ki me še čaka. Skupaj smo nadaljevali pot proti Muljavi. Še pred vasjo smo v hiši ob cesti naleteli na partizansko patrolo. Nemalo sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da je patrola štela komaj dva človeka: eden je imel ročno strojnico «zbrojevko», drugi pa mavzerico, ob pasu pa sta imela obešenih nekaj bomb. Začudeno sem ju gledal in vprašal, kje so drugi? «Zadaj za hišo so,» mi odgovori eden. Vendar tudi tam ni bilo več ko štiri ali pet ljudi, oboroženih s puškami in bombami. Temu sem se čudil: v Ljubljani sem bil navajen videvati skoraj več vojakov kot drugih ljudi. Zato sem nehote pomislil, da je pač moralo biti več partizanov, če so hoteli iztrgati in osvoboditi naše kraje od okupatorske vojske. Toda kmalu sem uvidel, da je partizanska vojska čisto nekaj drugega, kot je redna vojska, o kateri so mi dotlej pripovedovali le bratje, ki so služili vojaški rok v stari jugoslovanski vojski, ali pa sem bral v časopisih o njej. Sam vojakov nisem odslužil, zato sem se hitro privadil partizanskega načina bojevanja. Vstopili smo v hišo in tu srečali doktorja Nika (dr. M. Južnič), ki je nedolgo tega prišel iz Ljubljane. Snidenje je bilo veselo. Z navdušenjem je govoril o novicah z osvobojenega ozemlja. Napeto sem ga poslušal in komaj mogel verjeti njegovim besedam. Pripovedoval je, da je prišel po sanitetni material, ki so ga poslali iz Ljubljane in ki je baje na kolodvoru v Stični. Za cel vagon da je zdravniških torb, zdravil, obvezilnega materiala in drugega. Neverjetno, kakšna organizacija, sem si mislil. Kasneje, že čez nekaj dni sem tudi sam dobil zdravniško torbo, ki je prispela v Stično z vagonom, o katerem je govoril dr. Niko. Tedaj sem tudi končno uvidel, kaj se pravzaprav dogaja z zdravili, ki smo jih nabirali v ljubljanski bolnici. Spomladi 1942. sem stažiral na internem oddelku splošne bolnice. Kot poverjenik OF za interni oddelek sem imei med drugim nalogo zbrati čim več zdravil, ki so jih po partizanskih poteh pošiljali na osvobojeno ozemlje za potrebe partizanske vojske. Kasneje sem zvedel, da je vso to akcijo vodil dr. Igor (dr. Pavel Lunaček). Kaj se je pravzaprav zgodilo z zdravili, potem ko sem jih oddal naprej, seveda nisem vedel. Konspiracija je bila tudi tu popolna. Sedaj pa sem zvedel, da so se zdravila zbirala v Ljubljani na določenem mestu, da so jih nato pošiljali na osvobojeno ozemlje in drugam, kjer so bile partizanske enote. Da je s tem bilo opravljeno veliko delo, je mogoče oceniti že samo po tem, da je bilo treba vso to vagonsko količino hraniti v Ljubljani v popolni tajnosti in verjetno na enem mestu; pripraviti nahrbtnike, smiselno vložiti vanje ves material in še mnogo drugega, da težav s transportom tako očitno sumljivega materiala niti ne omenjam. Pri vsem tem delu so sodelovali ljudje različnih poklicev in položajev od bolničark do zdravnikov, vendar je vsa akcija potekala po točno določenem načrtu. Enotnost v odporu proti o-kupatorjem je bila takrat res velika! Po zdravniški torbi, ki sem jo torej prejel po prihodu v partizane, sem lahko videl, da je bilo delo dr. Igorja in njegovih pomočnikov napravljeno neverjetno sistematično in natančno. V zdravniški torbi, ki je tehtala kakšnih 10 do 12 kg in je bila pravzaprav nahrbtnik, ni manjkalo ničesar, kar je bilo potrebno za malo kirurgijo in prvo pomoč. Vse pa je bilo tako vešče zlozeno, da je bil izkoriščen prav vsak prostor. In ne samo to. Številne steklenice z zdravili so bile tako postavljene med obvezni material, da so vzdržale tudi hujše udarce ali padce, o čemer sem se lahko prav kmalu sam prepričal. Razen dr. Nika sem tu srečal inž. Draga Severja, ki je s skupino delavcev popravljal potočno strugo, ki se je vila ob hiši. že nekaj časa stanuje v tej hiši, je pripovedoval, in je doživel tuda to osvoboditev. Iz njegovega pripovedovanja je bilo razbrati odnose med našo mlado partizansko in fašistično cesarsko oblastjo. Fodjetje, ki je urejevalo strugo potoka, je imelo svoj sedež v Ljubljani. Brez ozira na spremembe, ki so nastajale na ozemlju, Id ga je držal okupator in ki so ga zavzeli partizana, pa ga čez čas zaradi spremenjenega vojaškega položaja spet zapustili, so oni še nadalje opravljali svoje delo, kot da se ni nič zgodilo. (Nadaljevanje sledi) k. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. letna raročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DHEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi' 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P11 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ- Glavni urednik Stanislav Renko Trst 27. februarja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT TRŽAŠKI DNEVNIK PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM ORSOJEN UREDNIK «IL MERIDIANO Obsodba, ki predstavlja hud udarec ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. SLOVENSKE ZAMEJSKE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SPOT 1973 PRI SV. ANTONU Rekordna udeležba v 1. dnevu (126 tekmovalcev) svobodi tiska in izražanja mnenj Na ekipni lestvici vodi Cankar pred Poletom Zmagovalci: Tamara Pahor, Mitja Baucon, Tanja Vekjet in Kristina Tomšič, Andrej Don, Makri Milič ter Marko Mesesnel Enzo Pangos, katerega naj bi urednik tednika užalil, je bil lani aretiran zaradi roparskega napada Zaskrbljenost in protest Vsedržavne zveze in Zveze julijskih novinarjev Včeraj je tržaško prizivno sodišče I tem ko se je branilec urednika obsodilo odgovornega uredmka trza-1 «Meridiana» skliceval na načelo škega tednika «11 Meridiano*. V krogih omenjenega tednika ocenjujejo, in v tej oceni se jim bo gotovo pridružila vsa demokratična javnost, to obsodbo kot hud udarec načelu o svobodi tiska m izražanja mnenj. «Merid'anc», oziroma njegov odgovorni urednik Francesco Parmegiani, se je prvič znašel pred sodiščem že lani. Tožil ga je neki Enzo Pangos, ki je bil v tisku večkrat omenjen v okviru dejavnosti tržaških fašističnih pretepačev .Tudi «črni koledar» tržaške federacije KPI ga omenja dvakrat: prvič je med napadalci na skupino policistov pred lokalom «H Mondo», drugič pa januarja lani, ko je bil aretiran zaradi roparskega napada na neko žensko. Za ta primer je prav te dni imel še enkrat opraviti s tržaškimi sodniki. Res pa je, da je «Meridiano» o njem napisal nekaj povsem drugega in sicer to, da je baje pristaš zloglasne «Avanguardia nazio-nale». Pangos je menil, da je ta stavek v okviru članka o fašističnem nasilju v Trstu zanj žaljiv in je vložil prijavo zaradi obrekovanja. V prijavi je trdil, da zaradi tega članka ne more najti službe. V prvi stopnji je tržaški sodni zbor kazenskega sodišča Parmegia-nija popolnoma oprostil. Pri tem so se sodniki sklicevali na načelo svobode tiska in svobode izražanja mnenj, ko lahko prizadeti vedno zahteva ustrezni popravek v skladu z zakonom o tisku. Oprostitev je za Parmegianija zahteval sam javni tožilec, ki pozneje sploh ni vložil priziva. Tudi zasebna stranka (Pangosovi branilci) niso čutili potrebe po prizivu, kar je pa storilo tržaško državno pravdništvo. Tako je prišlo do včerajšnjega procesa, ko je Pangosa zastopal odv. Veglia, Parmegianija odv. Ca-valieri, sodni zbor pa so sestavljali sodniki Marši (predsednik), Costa (poročevalec), Cariglia, Rosano in Boschini. Državni tožilec dr. Franzot je obrazložil razloge za priziv, med- tim iiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiimi umi iiiiiiimmiiimu Prešernovi proslavi (Nadaljevanje s 4. strani) Franceta Prešerna. Z recitacijami so obudili naše pesnike številni domači mladinci, dijaki in šolarji, Boris Markovič pa je v dveh treh stavkih prikazal lik našega največjega pesnika, ki so ga v pesniški obliki obudili tudi člani Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, ki so z istim programom nastopili že na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu in drugod. Na programu so bile tudi glasbene točke. Na koncu pa je nastopil domači moški pevski zbor «Igo Gruden», ki je pod vodstvom Sergija Radoviča zapel štiri pesmi in sicer «Teče mi vodica», rusko narodno «Pesem», «Sinoči me dekle je vprašalo* in Vrabčevo «Zdrav-ljico*. Samo ob sebi se razume, da je bilo občinstvo, za katerega smo rekli, da ni moglo vse v dvorano, s proslavo zelo zadovoljno. svobode tiska. Zaključek, se pravi obsodba, je presenetil vse: «Parmegianija je prizivno sodišče obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zaporne kazni, 53 tisoč lir globe, plačilo sodnih stroškov obravnav v prvi in drugi stopnji ter izplačilo «moralne odškodnine* Pangosu v višini 150.000 lir. Povsem razumljivo je. da je Parmegiani nemudoma vložil priziv na kasacijsko sodišče v Rimu. * * * Izvršni odbor novinarskega sindikata FNSI, ki se je sestal v Firencah, je v zvezi z obsodbo novinarja Francesca Parmegianija izdal protestno r.oto, v kateri ugotavlja, da «je oprostitev, ki jo je razsodilo sodišče prve stopnje, pomerilo priznanje pravice informiranja*. Zato izraža svoje ogorčenje in «poudarja potrebo po korenitih spremembah zakonodaje na tem področju, tako da bo dosledno izvajala določila republiške ustave*. Včeraj sta se sestala tudi svet in sindikalna konzulta Zveze julijskih novinarjev, ki sta potrdili izjavo, v kateri izražata solidarnost s kolegom Farmegianijem, ki je tudi podpredsednik združenja. ZA ODOBRITEV PRORAČUNOV Danes seja v Dolini jutri na Repentabru Danes ob 18.30 bo v Dolini seja občinskega sveta, ki bo v glavnem razpravljal o občinskem proračunu za leto 1973. Seja repentabrskega občinskega sveta pa bo jutri ob 19. uri in bo na dnevnem redu tudi občinski proračun za letošnje leto. Kot smo že poročali, morajo biti občinski proračuni odobreni do 28. februarja. 0 V nedeljo je bilo predkongresno zborovanje sekcije KD v Križu, na katerem je bila predložena samo mo-rotejska lista «proposta unitaria* in na kateri so bili izvoljeni Bernardi, Ferlan in Visintin. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiJiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii ŽE SPET POŽARI V OKOLICI PLAMENI SO OGROŽALI NAFTOVOD PRI DOLINI Požar uničil podstrešje v Ul. Tarabocchia S Tudi včeraj so tržaški gasilci imeli obilo dela. že pred poldnevom so morali poseči na Dolgi kroni v dolinskem bregu, kjer je izbruhnil obsežen požar suh'jadi. Trava in grmičevje je gorelo od prvih hiš pri žavljah pa vse do brega nad hranilniki naftovoda, plameni pa so” celo ogrožali skladišča nafte. Zadnje zublje so pogasili po 14. uri. Nato so izbruhnili < še požari pri Orehu, pri Proseku, na Katinari, pri Obelisku in pri openski železniški postaji. Po mnenju gasilcev so vsaj nekaj teh požarov nalašč zanetili običajni zlikovci, ki v zadnjem času povzročajo toliko škode v okolici. Nekaj minut po 17. uri pa so morali gasilci v Ul. Tarabocchio 5, kjer se je vnelo podstrešje stiri-nadstopnega poslopja. Pod vodstvom podčastnika Piacentinija so se lotili plamenov z dvema brizgalkama. V podstrešju je bil dim tako gost, da so si morali gasilci nadeti maske. Delo je bilo skrajno naporno, saj je bilo nagrmadenih v podstrešju ogromno lahko gorljivih predmetov. Zadnje plamene so pogasili po 21. uri. Po mne nju majorja gasilcev Lofar.a je požar, ki je popolnoma uniči! streho in podstrešje in poškodoval stanovanja v zadnjem nadstropju, povzročil kratek stik. Nenadna smrt Antona Pamiča V nedeljo popoldne je podlegel hudim poškodbam 80-letni Anton Pamič iz Ul. Toti 21. V oddelku za oživljanje, kjer je izdihnil, so ga sprejeli prejšnjega 15. decembra s niniiiiniiumiiniiiiiiiiimmimitiiiiiiiiiiuiiimiitiimmiimmHiiiiiHimiiiiiiiiiuimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiit VČERAJ ZJUTRAJ OB POMOLU VENEVA Pri iskanju prenočišča v morje in utonil Verjetno je hotel prespati noč v čolnu padel - so ga zaprli v kriminalistično : umobolnico, od koder so ga izpu-stili pred mesecem dni. Vrnil se je v Trst, kjer se je spet predal alkoholu. Predsinočnjim so ga videli ob 1. uri pijanega na Trgu Cavana. Oddaljil se je proti nabrežju, ni pa znano, če je treba pripisati smrt samomoru ali nesreči. Domnevajo, da je hotel prespati na enem izmed čolnov, ki so zasidrani ob pomolu. se. . * „ „ , jj Včeraj zgodaj zjutraj so opazili ob pomolu Venezia truplo nekega moškega. Na kraj je priplul čoln pomorske policije in agenti so potegnili na kopno truplo. Iz dokumentov so utopljenca identificirali za 28-letnega Maria Codarina, ki se je mudil brez stalnega bivališča v našem mestu. Agenti letečega oddelka so imeli večkrat opravka z njim, ker je bil vpleten v pretepe, novembra 1970 pa je bil tudi obsojen zaradi izkoriščanja prostitucije. Med procesom so ga proglasili za nesposobnega hotenja in mišljenja, zaradi česar prognozo okrevanja v treh mesecih. V opoldanskih urah tistega dne je delal v svoji kemični čistilnici v Ul. Rossetti 55, ko se mu je med opravljanjem nekega stroja razbila steklenica s trielinom. Iz razlite ' M tekočine so se dvignili strupeni hlapi, ki so Pamiča omamili. Priletni Pamič se je onesvestil in padel na tla, pri čemer si je zlomil levo stegnenico. Predvidevanja zdravnikov, da bo ozdravel v treh mesecih, so se na žalost niso uresničila: izdihnil je v nedeljo ob 13.40. Usihanje (Nadaljevanje s 4. strani) Tako je bil fond za pomoč Latinski Ameriki v znesku milijona dolarjev ustvarjen s prodajo bivše papeževe nunciature v Parizu. Načrt izgradnje cenenih stanovanj za revne družine v Rimu je bil finansiran s prodajo imetja v Italiji, ob priložnosti pa je Vatikan prodal tudi nekaj svojih akcij in nepremičnin, da bi povišal plače svojih civilnih nameščencev (ki jih je nekaj več kot tisoč) za 10 od sto. Se razume, da je Vatikan neznatno bogat, če vzamemo v poštev umetniška dela, ki so njegova last, in pa zlato v raznih cerkvenih zakladnicah. Londonski kardinal John Heenan je svoj čas povzročil precej sporov s svojim predlogom, da naj bi se del tega blaga prodal za gotovino ki jo cerkev tako potrebuje. Postavilo se je namreč vprašanje, kako naj bi se sploh mogla v denarju izražati vrednost takih umetniških del, kot je na primer Michelangelova Pieta. Toliko kar zadeva vatikanske gospodarske oziroma finančne možnosti in težkoče v Italiji. Toda znano je, da ima Vatikan tudi v drugih državah, po vsem svetu, svoja premičninska in nepremičninska imetja. Če mu jih bo zmanjkalo v Italiji, jih bo poiskal pa tam. Motel RUBIN DEKANI - KOPER TEL. 74-184 • • • Kavama in restavracija z 200 sedeži Terasa s 500 sedeži 40 ležišč v ndobnih sobah Ji li KOPER ll % Domače specialitete: srbski raženj — vina in pijače iz župsko-kruševskih vinogradov LJUBLJANA [f ANKARAN • Primeren tudi za poslovne sestanke ali svečanosti. TRST, DOBRODOŠLI! Končno je po šestih letih sonce vendarle posijalo na zimske športne igre SPDT. Ko so se prvi avtomobili vzpenjali po zadnjem strmem vzponu, ki pelje k Sv. Antonu, je vse'področje zasneženih pobočij že razsvetljevalo sonce in je nudilo veselo in optimistično sliko. Že dobro uro pred pričetkom tekmovanj je bil parkirni prostor pred Bajto popolnoma zaseden, saj se je drugo pri drugem stlačilo skoro 100 osebnih vozil. Kdor ni imel avta se je pripeljal z avtobusoma, ki sta, žai, le deloma rešila neprijetnosti, ki jih je povzročila stavka avtobusnega osebja. Krasno vreme in sneg sta prispevala uspehu 1. dneva iger in olajšala delo organizatorjev tako, da so se tekmovanja zaključila že pred 13. uro, neuradni rezultati so bili na ogled že ob 14. uri. ■ S tehničnega vidika smo opazili pri vseh tekmovalcih, ki so nastopili že vsaj drugič, precejšnji napredek. To je rezultat obiskovanja tečajev, zimskih šolskih počitnic in zimovanj. Večina nastopajočih se je končno otresla smučanja v plugu, ki je bil lani stilni vodilni motiv. Zasluga za to ne tiči samo v boljšem in pogostojšem treningu, pač pa tudi v dejstvu, da se je oprema posameznikov znatno zboljšala. Videli smo moderne varnostne vezi na plastičnih smučeh, čevlji so boljši, obleka topla pogosto je videti termično oblačilo. Vsako leto torej boljše: s sodelovanjem in trudom staršev otrok, organizatorjev, samo tako bomo lahko užili še več takih radostnih zimskih športnih srečanj. NEURADNI REZULTATI 1. DNE ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1973 Baby sprint — deklice: L Pahor T., Cankar 2. škerk K., Sokol 3. Mljač M., Planika 4. Mljač I„ Planika 5. Škamperle J., Škamperle 6. Starc A., Kontovel 7. Danieli D., Kontovel 8. Tomšič J., Cankar 9. Verginella K., Vesna 10. Gerdol I., Cankar 11. Salvi S., Breg Odstopil: Zobec S. Diska vilifieira- na: Ban S. in Milič M. Vpisanih: 17. Startalo: 17. Baby Sprint — dečki: 1. Baucon M., SPD Gorica 2. Paoli B., Cankar 3. Gulič š., Kontovel 4. Gombač I., Cankar 5. Vižintin B., SPD Gorica 6. Piščanc A., Cankar 7. čuk Konrad, Kontovel 8. Mikeli P., Kontovel 9. Košuta R., SPD Gorica 10. Pahor B., Cankar 11. Štefančič A., Breg 12. Maver H., Breg 13. Candotti R., Vesna 14. Civardi M., Škamperle 15. Celea Maksim., Kontovel 1’04”7 16. Košuta D., Vesna 1’04”7 17. .Rebula F., Vesna 1’40”6 18. Carlevaris A., Cankar 2’39”6 Vpisanih: 38. Startalo: 36. Tehnične ocene tekmovanja te kategorije je nekoliko težko izraziti. 5- do 7-letni otroci niso dosegli visokega nivoja. Tekmovalno pa jim moramo priznati, da so se ob star-terjevem povelju prepričano spustili v «globino», naravnost v naročje navdušenim in ganjenim staršem, ki so gotovo občutili njihovo tekmo- 32”3 37”8 40”5 44”2 47”5 53”2 56”9 1’04"0 ni”3 1’59”9 4’iri 30” 9 31”8 32 ’2 32”9 33”2 34”6 36”4 36”3 37”1 37"3 37”9 40”0 47”7 50”9 prehodnem delu med strmim in položnejšim delom. Med temi deklicami pa opažamo že precejšnjo nagnjenost do tekmovanj, kar dopušča up, da resnično rase nova generacija tekmovalk. Miški: vanje kot lasten izpit. Značilnost tega tekmovanja je bilo prav to očitno živčno prisostvovanje staršev, ki je bilo v močnem nasprotju z mirnostjo in ravnodušjem te pisane in ljubke skupinice «mini» smučarjev. Miške: 1. Vekjet Tanja in Tomšič Kristina (obe Cankar) 48”3 3. Margon A., Cankar 48”5 4. Paoli R., Cankar 48”9 5. Baucon K., SPD Gorica 50"9 6. Kuret T., Breg 51”5 7. Montanari S., Škamperle 1’00”0 8. Husu D., Kontovel 1’03”1 9. Štoka N., Kontovel 1’04”5 10. Slavec L., Vesna 1’13”0 11. Junc E., Cankar 1’17”7 12. Maver E., Cankar 1’27”1 13. Celea L., Kontovel 5’02”0 Odst.: Zok N. Diskv.: Guštin N. Vpisanih: 15. Startalo: 15. Pri marsikateri deklici smo opazili tehnični napredek in gotovost v spustu. Pomanjkljiv trening, predvsem zaradi kratke smučarske sezone, pa je bil marsikateri usoden na kritičnih točkah proge. Prehitra vožnja v zgornjem delu se je rada zaključila s kakšnim zastojem v ■iiiiHiiiHiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimmiiiiiiiiiimjiiiniiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinninniimimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii 1. Don A., Polet 2. Sancin S., SPD Gorica 3. Winkler M., SPD Gorica 4. Dornik U., SPD Gorica 5. Devetak D., SPD Gorica 6. Čorbo L., Polet 7. Hrovatin B., Polet 8. Gerdol P., Cankar 40”7 40”9 43”5 43”6 45”2 46”9 47”5 50”1 Lestvica po društvih: 1. Cankar 209 2. Polet 148 3. Kontovel 140 4. Gorica 124 5. Škamperle 53 6. Breg 27 7. Sokol 23 8. Planika 9. Vesna 21 15 9. Baldassi T., Polet 50”5 10. Zidarič D., Sokol 53”1 11. Magnani P., Cankar 56”1 12. Škerlj I., Cankar 56”5 13. Sedmak A., Polet 58”1 14. Wedam U„ Planika 58”4 15. Paoli P„ Cankar 1’00”0 16. Devetak R., Škamperle 1’06”1 17. Tomšič Aleks., Cankar 1’15”5 18. Milič L., Kontovel 1’15”1 19. Waltritsch A., SPD Gorica 1’47”6 20. Štoka P., Kontovel 1'47”6 21. Vassallo A., Cankar 3’27”7 Diskv.: Cetin S., Lenisa F., Tau- čar F., Cecilioni A., Malalan P. in Kostnapfel A. Vpisanih: 27. Startalo: 26. Pri miških smo lahko uživali pri pogledu na zelo dobre spuste. Že pregled časovnih rezultatov nam dokazuje borbenost mladih tekmovalcev, ki so se odločno potegovali za prva mesta. Prva dva uvrščena sta bila resnično najboljša. Don Andrej je potrdil zmožnosti, ki jih je bilo opaziti že na treningih, Goričan Sancin, pa je potrdil še enkrat, po lanski zmagi, da sodi med najboljše. Medvedke: 1. Milič M., Polet 40”5 2. Stefančič T., Breg 46”9 NAMIZNI TENIS V NEDELJO V TRSTU Druga zmaga Krasovih deklet aa turah ju za Tržaški pokal Uspešen nastop Sokola na pokrajinskem turnirju Kras je že drugič zaporedoma osvojil Tržaški pokal v ženski konkurenci. Ta turnir je nedvomno najvažnejše namiznoteniško ekipno tekmovanje v naši deželi: ! Drugo mesto je zasedla tržaška Julia, tretje občinski rikreatosij,.- četrta pa je bila druga Krasova postava. Letos so odigrali ves turnir v enem dnevu. To je treba pripisati predvsem majhnemu številu prijavljenih ekip in tudi prenatrpanemu koledarju, saj so igralci iz naše dežele zaposleni skoraj vsako nedeljo. Taka rešitev pa nikakor ni najboljša, saj so morale nekatere igralke kar po devetkrat k zeleni mizi. : Zmaga Kraševk je povsem zaslužena. Miličeva, Vesnaverjeva in Rebulova so z lahkoto odpravile vse tri ekipe. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, pa čeprav so za Julio igrale dobre igralke Hauserjeva, Badinijeva in Eccardijeva. Miličeva ni imela nobene težave, zadovoljila pa je tudi Vesnaverjeva, ki je odpravila Badinijevo, s katero je na deželnem prvenstvu dvakrat zgubila. Nekoliko slabše je igrala Rebulova, ki je zgubila s soigralko Žigonovo. Povedati moramo tudi, da je Kras predstavil v nedeljo novo igralko Vlasto Stubelj, ki je še naraščajnica in je celo osvojila set. Postave: KRAS A: Milič, Vesnaver, Rebula. JULIA: Hauser, Badini, Eccardi. RICREATORI: Alzetta, Mochnic, Frare, Ravalico, Sircelli. KRAS B: Blažina, Žigon, Stubelj. Izidi: Kras A — Julia 5:2 Ricreatori — Kras B 5:3 Kras A — Kras B 5:1 Julia — Ricreatori 5:1 Kras A — Ricreatori 5:0 Julia — KrasB 5:0 Lestvica: Kras A 6; - Julia 4, Ricreatori 2, ODBOJKA V ženski B ligi iz Gottolenga Brežaake se vrnile s poluim izkupičkom Ce bodo v soboto premagale še AGI, bodo imele zagotovljen obstanek v B ligi VIGNONI — BREG 0:3 (4:15, 12:15, 4:15) BREG: Kofol, Manin, Zobec, Križ-mančič, Hmeljak, Foraus, Klabjan, Pavletič. VIGNONI: Capelloni, Boffelli, Bian-chi, Pezzi, Tortelii, Tironi, Maggi, Percivalli. SODNIK: Cortesi iz Bergama. BrežanKe so se vrnile domov v nedeljo s polnim izkupičkom. Dve dragoceni točki bosta za dokončni razplet v tej ligi nedvomno koristili Bregu. Vignoni, ki je trdno zasidran na sredini lestvice, je poslal precejšnje število igralk na deželni finale mladink. Rezervne igralke niso zmogle nadomestiti nekaj ključnih i-gralk in je s tem naloga Brežank postala lažja, upanje na zmago pa še večje. O tekmi sami ni kaj povedati. E-dino v drugem nizu se je Vignoni približal našim dekletom, ki so glede na potek tekme nekoliko «žaspale». Trener Jurkid je poslal na igrišče vse razpoložljive igralke. Brežankam preostaneta še dve tek- mi, zlasti bo sedaj zelo važno srečanje z goriškim AGI, ki je v soboto gladko premagal Primavero. Srečanje bo v novi telovadnici v Dolini v soboto zvečer. s. K. Nekaj sobotnih in nedeljskih izidov tekem, v katerih so nastopale naše ekipe: Odbojka Moška C liga Scaiola Mantova — Kras 3:2 Moška D liga De Vecchi — Dom 1. ženska divizija Bor — Azzurra Košarka Dečki SABA — Polet Servolana — Bor MLADINSKI NOGOMET Izidi naraščajniškega prvenstva: Breg — Cremcaffe 2:0; Gaja — Libertas TS 1:3; Vesna — Giarizzole 0:2. Prijateljska mladinska tekma: Primorje — Muggesana 3:3. 3:0 61:37 74:23 Kras B 1. * * * V soboto je bil v Trstu pokrajinski turnir za tretjekategornike. Prvo mesto je osvojil Birsa, ki je v finalu premagal Sokolovega i-gralca Ukmarja, ki je po daljšem času zopet nastopil in dosegel dober uspeh. Drugi predstavnik na-brežinskega društva, Pertot, pa je imel izredno smolo, saj je že v četrtfinalu naletel na Ukmarja in se je moral tako zadovoljiti s petim mestom. Nastopila je tudi Miličeva, ki ima po novem pravilniku pravico do nastopa v moški konkurenci. Sonja je zaigrala dobro in odpravila dva nasprotnika, med katerim tudi močnega mladinca Cipolata ter osvojila peto mesto. V konkurenci še neuvrščenih i-graleev je Milič (Sokol) zasedel dobro tretje mesto. V polfinalu je zgubil s Tržačanom Schusterjem. # # * V nedeljo je bil v Rimu občni zbor italijanske namiznoteniške zveze FITeT. Za predsednika zveze je bil potrjen G. Sineri, v odbor pa je bil izvoljen tudi Tržačan N. Hauser. S. J. KOLESARSTVO NA DIRKI PO SARDINIJI Merckx že v vodstvu na skupni lestvici SANT’ANTIOCO, 26. — Van Lin den v nedeljo in De Vlaeminck danes: uspehi belgijskih kolesarjev se na dirki po Sardiniji nizajo nepretrgoma. če sta ta dva «manj znana* kolesarja odnesla etapno zmago, pa je le važnejše dejstvo, da je Eddy Merckx že na čelu skupne lestvice. V drugi etapi je osvojil drugo mesto, v tretji tretje, v obeh pa je s svojim borbenim vedenjem povzročil hud razkol na lestvici, kjer je samo še četverica kolesarjev ostala v njegovi bližini. Za večino tekmovalcev je bilo usodno potovanje do Sardinije, saj se je zaradi razburkanega morja mnogo kolesarjev počutilo slabo in so med dirko pasivno reagirali na Merckxove napade. V drugi etapi je 12 kolesarjev prihitelo skupaj na cilj z 2 min. zaostanka in Van Linden je ponovil uspeh iz prve etape. Odločilnejša pa je bila da našnja proga, na kateri je 13 kolesarjev zadalo glavnini izredno visok zaostanek. De Vlaeminck, ki je bil včeraj med zaostalimi, je tokrat zabeležil prestižen uspeh. Na lestvici pa sta poleg Merckxa v opsredju še nevarni Van Springel in Šved Gosta Petterson. Vrstni red 2. etape: 1. Van Linden (Rokado) 2.25’5” 2. Merkcx 3. Pogiali, 4. Van Springel, 5. De Geest, 6. Fuchs s 3” zaostanka, 7. Simonetti itd. 3. etapa: 1. De Vlamenick (Brooklyn) 5.02’42” 2. Van Springel 3. Merckx, 4. Panizza, 5. Van Vlie- Skupna lestvica po 3. etapi: 1. Merkcx 2. Van Springel 3. Pogiali 4. Petterson 5. Simonetti 6. De Vlaeminck 7. Var, Vlieberghe 8. Panizza 9. Houbrecht 10. Bergamo KOŠARKA 10.35’19” zaost. 10” 20” 2’09” 2’40” 2’55” 511” V moški D ligi Brez Šareta in Škerlja Bor ponovno brez točk CRICK INA BENETKE: Zamarin 11, Busetto 2, Ardizon, Costantini 2. Vaccher 10, Timini 6, Gattoni 10, Martini 3, DelTOrto 16, Quiz-zotto 6. BOR: Adrijan Zavadlal 8, Fabjan 18, Rudes 4, Pertot 2, Danijel Zavadlal 7, Francia 2. Kralj 2, Hrvatič S. 3 in Hrvatič V. SODNIKA: Berini (Redipuglia) in Bianda (Padova). PET OSEBNIH NAPAK: DelTOr-to (47:28) in Costantini (59:37). Brez centra je v košarki, pa čeprav v nižjih kategorijah, težko igrati. In brez centra so morali v nedeljo borovci igrati kar proti ekipi Crick INA iz Benetk, ki sodi med boljše peterke v tem prvenstvu. Oba Borova centra, Šare in Škerlj, nista mogla odpotovati v Benetke. Poraz proti INA je bil predviden, a tokrat borovci tudi z igro niso zadovoljili. Le Fabjan in brata Zavadlal sta igrala nad poprečjem. medtem ko je bil Stojan Hrvatič živčen, Rudes utrujen. Krstni nastop v D ligi je .opravil Francia, ki je sicer malo igral, ni pa razočaral. Dosegel je dve točki in ni napravi! napak. In to je že nekaj v tej kategoriji. Tekma se je kaj kmalu odločila v korist domačinov, ki so bili za razred boljši od naših košarkarjev. V 10. minuti igre so vodili z 19:6. «Plavi» so slabše igrali v napadu, zlasti so bili pomanjkljivi v streljanju prostih metov (6:18). Borovci so nekoliko bolje igrali proti koncu tekme, a ne tako, da bi se lahko enakovredno borili z nasprotniki. Poglavje zase sta bila sodnika, ki sta doso evaia osebne napake povsem neumestno. Sicer nista bila pristranska. Enostavno sta se «skregala» s košarkarskim pravilnikom. ____________________ b. 1. S. GIORGIO SU LEGNANO, 26. — Španec Juan Hidalgo je zmagal na mednarodnem krosu «Cam-paccio», ki so ga letos priredili že sedemnajstič. Favorit, Jugoslovan Dane Korica, ni zdržal ritma tekmovanja in se je zato uvrstil na peto mesto. Med jugoslovanskimi tekmovalci sta se visoko uvrstila še Milislav na 12. in Maksimovič na 14. mesto. Presenetljivo je bilo drugo mesto Turinčana Martinija, ki ni bil med favoriti, saj si je pred kratkim poškodoval gleženj. Med mladinci je zmagal Toma-sini, Jugoslovan Janičevič pa je . bil četrti z 10 sekundami za-berghe, 6. Simonetti, 7. Bergamo itd. ostanka. 47"0 47"3 52”2 53"S 54”2 57"J 57’2 57"? 57"S 1’02”8 T03" 1’04"6 1'08"2 1’09”2 Pii" 1’17» 1’39" 1’59"0 3. Tomšič D., Cankar 4. Vižintin M., SPD Gorica 5. Siega M., Polet 6. Maver L., Cankar 7. Vigini I., Cankar 8. Malalan K., Kontovel 9. Černjava V., Kontovel 10. Rebula S., Vesna 11. Guštin I., Kontovel 12. Vassallo M., Cankar 13. Rupel D., Škamperle 14. Zok Franka, Polet 15. Furlan N., Polet 16. Slavec E., Vesna 17. Škerk P., Sokol 18. Lukša P., Kontovel 19. Gerdol G., Cankar 20. Ciani B., Kontovel - Diskv.: Stocchi V., Košuta N- 111 Kemperle L. Vpisanih: 24. Star®' lo: 23. Predvidevanja (kar se prvih m®s? tiče) so se v glavnem uresniči®1 čeprav z manjšimi spremembah® Miličeva, katere ime smo že zasl®| dili na prvih mestih, je bila najb°* prepričljiva, pozna se ji, da je Pra" va športnica skozi vse leto in res^ trenira. Štefančičeva pa je neprl' čakovano zasedla 2. mesto; pr°£ je prevozila sproščeno in v dobre® slogu, pozna se ji pa, da je teK’ movala le na «domačih» tleh in j še ni navzela tekmovalne «hudob>' je*. Ostale je hitra in trda po®*' ga precej ovirala in je povzroča* ^ precej preglavic pri iskanju ravn° težja. Medvedki: Mesesnel M., Cankar Kerpan V., Polet Majovski S., Kontovel Starc K., Kontovel Starc V., Kontovel Pegan A., Škamperle Majovski K., Kontovel 8. Škamperle I., Škamperle 9. Starc M., Kontovel Košuta I., SPD Gorica Orel V., Kontovel Volpi I., Polet Zobec P., Škamperle Macuka F., Cankar Zubalič M., Škamperle Piccini Aleks., Polet Černič I., Cankar Ban V., Kontovel Šcarpa E., Cankar 20. Pagor I., SPD Gorica 38" 38"; 39" 41” 42" 43” 43’8 44”» 45"« 46" 50"J 52 "l 53' s3: 53' 53" ?! !? 0, Odst.: Zahar G. Diskv.: Rojc v Mikeli v- lep0 Brana I., Kreševič R., Vpisanih: 28. Startalo: 25. Tekmovanje medvedkov je - j, zaključilo prvi dan tekmovanj. U. ki te kategorije so nam nudili n zanimivejši del. Naglo in zbrak() so se spuščali med vrati in prijemali z robniki že zelo gla(j0. podlago. Dobra polovica nastop3*.!, čih je že tekmovala na con* j tekmah, zato jim je bil nedeU-.,j veleslalom pri Sv. Antonu ®,s|j problem. Zelo dobro so se obntiav vsi uvrščenci s prvih mest, čeP .. nam je ostal v spominu spust W dija Starca, ki je zadnji del Pr° . krasno prevozil v popolni aerod mični drži. p. Prireditelj iger bo sprejema? P žive drevi, od 20. do 20.30 v *rs Ulica Geppa 9, 1. nadstropje- KOŠARKARSKA B LlG* j Candy — Spliigen Brau ^^ S to zmago na tujem so s? ^,'0 ričani zagotovili skoraj t>° kef vstop v višjo ligo, še posebno, uj je drugi na lestvici, Ivlas, z8.jj-dve točki proti Libertasu iz f ja. Sedaj je Splugen za 6 ^ pred Ivlasom, s katerim se bo čal prihodnjo nedeljo. Tesni zrnati (Nadaljevanje s 5. strani) ^ ----------------- . ljaj, tokrat z Libertasom, & ^ sam zaseda nižji del lestvice. st. ki sta torej imeli dvojno vre Pri «plavih» so bili odsotni trd jjj-padalci. Vižintin, Gasperutti m kuš, zato pa je trener Kozina zašiljen poslati v prvo vTst0gl)ka' nilce Rodello, Bandija in je[)ili Ta poteza ni obrodila za3jcaict>P sadov, saj ni bil napad prodoren, obramba pa o?1 Jraž' Brežani so - naleteli na odben ^oi položenega nasprotnika, ki N po začetnem žvižgu prevzel flj * do v svoje roke. realiziral uu V 3VUJC L UtNC. ICtu**"*- prvih minutah (po spodrsljaj ^ lotne obrambe «plavih») ustavljal zmedene in impro ^a-ne napade «plavih». Na des . ji0s ni mladi Samec ni tol razigranemu Russu. V nadatj vaflje Čuk prevzel Samčevo mes ■ ja ta pa Bandljevo. Ta menj izboljšala stanje v obrambi. ^ tem ko je v napadu osta «plF nespremenjeno. Res Je, da s vi» pritiskali vse bolj, lu ^ b' kakor niso ustavili vtisa, rota