Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 1*0 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nl.b/III SLOVENEC Ćek. račun: Ljob-Ijana St. 10.650 in 10.34*) za inscrate; Marajevo štv. Г563, Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telofon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »llusirirani Slovenec« izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Slavna obletnica Dne 12. oktobra jc preteklo ravno 10 let, odkar so sovjeti in poljski opolnomočeni zastopniki podpisali preliminarije za mir med obema državama. Končnoveljavna mirovna pogodba je datirana z marcem mesecem 1921. leta. Ako hočemo presoditi mednarodno političen pomen zmage na Visli in mirovne konference v Rigi, moramo najprej pojasniti diplomatsko razpoloženje, ki je takrat vladalo v Evropi, nadalje orisati poslcdice, ki bi bile nastale v slučaju, da bi bili sovjeti takrat zasedli Varšavo in ostalo Poljsko. Dne 2. avgusta 1920. leta je angleški ofici-ozni list »Times« priobčil besedilo tajne pogodbe med Nemčijo in sovjeti. Ta pogodba obsega sledeče točke: 1. Nemčija prevzame prenovljen je in tehnično reorganizacijo sovjetskih železnic, 2. Nemčija se zaveže staviti sovjetom na razpolago toliko inženjerjev in tehničnih izvedencev, kolikor jih bo slednja rabila, 3. Nemčija bo dostavila Rusiji ves industrijski materijal, ki je potreben za obnovo sovjetske petrolejske in rudniške industrije, 4. Nemčija prevzame odgovornost za zdravstvene organizacije v Sovjetski Rusiji. — V zameno se sovjeti zavežejo 1. zasesti vso Poljsko, vključivši tudi gdanski koridor, 2. v mirovnih pogajanjih, katera bodo sovjeti vodili po zrušitvi poljske države z zavezniškimi velesilami, morajo sovjeti zahtevati obnovitev stare nemško-ruske meje, 3. sovjeti morajo nato izprazniti vso Poljsko, katero bi zasedla Nemčija. y-< Iz tega sledi, da sta takrat Nemčija in sovjetska vlada pred nosom zavezniških velesil sklenili, da izbrišeta Poljsko z zemljevida. Ker ,X so zavezniške velesile ta načrt poznale, je le razumljivo, zakaj se niso takoj z vso svojo oboroženo močjo stavile v obran za integriteto ver-sajskega miru. Iz tega tudi lahko naprej sklepamo, da bi bile zapadne velesile na vse zadnje tudi pristale na novo razdelitev Poljske v slučaju, da bi bila podlegla sovjetskemu navalu. Sovjetska vlada je bila tako gotova svojega uspeha nad Poljsko, da je sredi avgusta 1920 predložila poljski vladi mirovne pogoje, ki se skoroda docela strinjajo z zgoraj navedenimi točkami tajne pogodbe. Tako bo sovjeti zahtevali, da se mora poljska armada skrčiti na 50.000 vojakov. Vsa preostala municija in vse orožje se mora izročiti sovjetom. Prfepovedano je uvažati inozemsko orožje in inozemsko vojaštvo. Začasna meja med Rusijo in Poljsko bi sledila takozvani Cursonovi črti. Sovjeti bi si obdržali pravico, da nadzirajo poljsko upravo. Dne 19. avgusta je Ćičerin, sovjetski komisar za zunanje zadeve, izjavil dopisniku »Sunday Express<', da bodo sovjeti oborožili vse sindikalizirane poliske delavce in da bo 200.000 sovjetskih vojakov ostalo na poljskem ozemlju. Takšen je bil mednarodni politični položaj tik pred zmago na Visli. Reči moramo, da je bil skrajno neugoden, da ne rečemo tragičen za poljski narod. Ko je že zgledalo, da bo neodvisna Poljska zopet zatonila v krvi svojih junaških sinov, je prispela v Varšavo, čije obzidje se je že majalo, mednarodna komisija, katero sta vodila bivši načelnik vrhovnega generalnega štaba vseh zavezniških armad general Wey-gand in lord D'Abernon, z nalogo, da pomagata pri obrambi Varšave. General Weygand, brez dvoma najbistrejši častnik francoske armade, je takoj izdelal načrte za obrambo mesta in za protiofenzivo. Zgodovina bo beležila s hvaležnim občudovanjem zadržanje maršala Pilsudskega, ki je sprejel predložene mu načrte ter po njih dne 28. septembra čisto nepričakovano popolnoma porazil sovjetsko armado in jo pognal nazaj v Rusijo v največi zmedi in v strašnem neredu. Ta bitka je dobila ime »Čudež na Visli«. Ne bomo se vmešavali v kontroverzo, katero še dandanes gotovi krogi vzdržujejo češ, da francoski general ni imel vpliva na izid varšavske bitke. Za nas obstoja samo dejstvo, žareče napisano v kulturni zgodovini človeštva. da sc je brez dvoma po sklepih božje previdnosti dne 28. sept. 1920 ustavil na Visli zmagoviti pohod sovjetske revolucije. Za nas zadostuie to svetlo dejstvo, da je takrat z velikanskimi žrtvami mlada Poljska rešila ostalo Evropo pred invazijo komunističnih tolp, ki bi se sicer bile svobodno razlile po Nemčiji m po celi srednji Evropi in nosile s seboj grozoto in razdejanje. Bitka na Visli bo v zgodovini Človeštva nosila isti pomen, kot zmaga Karla Martela pri Pojetersu nad Mavri, ali zmaga pri Mohaču nad Turki. V preliminarnih je Poljska zahtevala obsežno ozemlje, na katerem prebivajo tudi Rusi tn Ukrajinci. Nihče jim te zemlje ne zavida, ker je bilo samoobsebi umevno, da se je morala Poljska zavarovati pred novim vpadom boljse-viških armad in mi bi tudi danes te točke nc omenili, če bi Poljska tema narodoma priznala njihovo kulturno samobitnost. Prepričani smo, da bo isti viteški duh, ki je vodil poljskega vojaka v bitko na Visli, pomagal tudi seda] pre-oresti vse notranje težave nam prijateljske Poljske, ker iskreno želimo, da bi se Poljska oveko-večila, nc samo kot zmagovalka nad boljševizmom, ne samo kot obrambna stena med bolj-ševiško in zapadno kulturo, ampak kot blesteč 7-Rled narodne države, kjer so na vseh poljih človeškega udejstvovanja upoštevana načela neumrljivega krščanstva. Križev pot goriških Slovencev Slovenski odpadnik zahteva preganjanje slovenske duhovščine - Trije odlični duhovniki pod policijskim nadzorstvom - Odločen nastop ,Osservatore Romano' Valikan, 22. oktobra, ff. Vatikanski oficiozai list je včeraj zavzel odločno stališče proti fašistični gonji, ki se vrši v zvezi z umorom na Vrhpolju proti tamošnjemu župniku Papežu. »Osservatore Romano« povišuje čisti in neomadeževani značaj tega vzornega dušnega pastirja ter v čudi, Itako da so se fašistični časopisi mogii (,->. . daleč spozabiti, da ga spravljajo v zvezo s lem zločinom. Energičen nastop vatikanskega glasila je osupnil najvišje fašistične oblasti, ki so najbrže baš zaradi tega sklenile, da spremenijo svojo taktiko ter mesto, da bi napadale poedince, vrše gonjo proti vsej slovenski duhovščini. Cisto v soglasju s to novo politiko je znani narodni odpadnik poslanec Evgen Kozel« k i stavil na notranjega ministra sledečo interpelacijo: Ali je italijanski vladi znano, 6 katerimi sredstvi bo mogla onemogočiti protiitalijansko propagando od strani slovenske duhovščine v Julijski Benečiji, ki je odgovorna z.- nedavni zločin nad odličnim vzgojiteljem v Gorici? — Ali je italijanska vlada v skladu z onim duhom, ki jo je vodil do sprave z rimsko cerkvijo, pripravljena {»klicati pozornost višjih ce rit v enih oblasti na potrebo njihovega sodelovanja z vladnimi organi za pomiritev te pro-vincije? Nastop proti slovenski duhovščini je potreben, ne toliko, da se preprečijo nadaljni nemiri ampak da se duhovščina prisili, da se posveti svojemu svetemu poklicu. Ali 'je vlada pripravljena podpirati pobožno italijansko duhovščino v boju proti neusmiljenim slovenskim politikom ter tako ščititi delovanje dušnih pastirjev, ki so prišli iz notranjščine Italije ter si znali pridobiti ljubezen in spoštovanje slovenskega dela Beneške Julije. V tem duhu nastopa italijanski tisk. Zločin v Vrhpolju so fašisti izrabili preti slovenski duhovščini. Ni čuda torej, če so civilne oblasti gotovo na zahtevo centralne vlade začele ostro postopati proti slovenskim duhovnikom. Tako je goriška policija dala >Diffido<- trem slovenskim duhovnikom in sicer gg. Alojziju Pavlinu, dekanu v Kobaridu, prof. F. Terčelju, katelietu v Gorici in J. Fonu, župniku v Ajdovščini. Policija je posvarila duhovnike radi njihovega protidržavnega delovanja. »Dilfidiranci« še ne pridejo pod politično nadzorstvo, pač pa pomeni r,Diffido< opozorilo, da bo temu sledila »ammonizioner, ako se grešnik ne poboljša. Ta druga kazen se podeli navadno za dobo dveh let in v teku tega časa ne sme posvarjeni zahajati v javne prostore in mora biti doma žo ob solnčnem zahodu, doma pa ne sme zapustiti pred solnčnim vzhodom. Ukrep goriškega policijskega ravnatelja je silno razburil slovensko duhovščino, ker sledi zločinu na Vrhpolju. Človek se z začudenjem vpraša, kako moro Gorica spravljati slovensko duhovnike v to zvezo. Francoski Ušli proti iztrebljenju slovanske manjšine Pariz, 22. okt. p. Pariški listi opazujejo akcijo lašistov, ki jo pripravljajo proti Jugoslovanom v Julijski Krajini. »Petit Parisien« se čudi, da imajo fašisti toliko predrznosti, da odkrito pretijo z uničenjem ::cvanskib manjšin v Italiji. Liga za človeške prcvice pripravlja protest proti nameravani kolonizaciji italijanskih elementov v Julijski Krajini, ker se bo po pisanju italijanskih listov ta kolonizacija izvajala tako, da se bo slovansko prebivalstvo enostavno pregnalo iz svojih zemljišč, ki jib bo italijanska vlada nasilno razlastila, da jib potem pokloni italijanskim kolonistom, ki jib bo privedla iz južne Italije. Antilašistična >Liberta< piše, ozirajoč se na pisanje londonskega »Evening Standarda«, da fašisti po tržaškem procesu trdijo, da ni nobenih narodnih manjšin v Italiji. Nasproti Hitlerju se kla-njajo, obljubljajoč nekatere koncesije Nemcem v južni Tirolski. Na drugi strani pa trdijo, da v Julijski Krajini ni slovanskega elementa, ia dvoličnost lažizma kaže nestalnost fašistične politike in strah pred gotovimi iznenadenji. Fašizem gotovo pe namerava zboljšati položaja nemške manjšine v Italiji, nego so to samo obljube, s katerimi bi mogli Hitlerjevci v Nemčiji operirati. Zato »Liberta« opozarja na držanje Mussoli-nija, ki je za časa znanih diplomatskih sporov z Nemčijo in Avstrijo radi preganjanja Nemcev v južni Tirolski, v februarju 1920 v parlamentu v odgovoru na govor predseduika bavarske vlade odkrilo naglasil, da v Italiji ni nemške manjšine in da je vprašanje južne Tirolske rešeno z mednarodnimi pogodbami. Pri tej priliki je Mussolini Nemce v južni Tirolski primerjal z divjaki v gozdovih, ki s svojimi umazanimi negami tnažejo marmorna tla veličastnih italijanskih poslopij. Tedaj je tudi napovedal, da se bo v južni Tirolski konsekventno izvajala asimilacija v lašističnem stilu, da tako prenehajo ostanki barbarskega vpada na italijansko ozemlje. Takoj po tem Mussolinijevem govoru so sc zaprle vse nemške šole na Tirolskekm. Ko se je ta akcija čiščenja končala, je Mussolini v drugem govoru naglasil, da se fašistična Italija nc bo ni-koli umaknila s sedanjih mej, marveč, da more italijanske zastave ponesti še preko sedanjih mej. 4' V Minister Maksimovič o stari in novi politiki Belgrad, 22. okt. m. Na svojem potovanju so ministri pripeli v Bjelino, kjer £0 prav tako številni govorniki naštevali potrebe ljudstva. Najprej jim je odgovoril kmetijski minister dr. Frangeš. Za njim pa ie govoril prosvetni minister .Maksimovič. Maksimovič je govoril o politiki pred 6. januarjem in jo obširno kritiziral. Govoril je o bivših strankah, češ, da so bile ali srbske ali hrvatske ali slovenske, ali samo katoliške ali samo pravoslavne ali samo mohamedanske in da je jasno, da take stranke niso imele nobenega uspeha. Prizna, da je krivda razmer pred 6. januarjem tudi na njem samem. Vsi ministri smo sodelovali, je dejal, v tem političnem življenju, vsi smo bili so-trudniki, imeli smo tudi enako odgovornost glede rezultatov takega dela. To niso nobene rekrimina- cije, ugotavljam samo dejstva, kakor je bilo, da se malo spomnimo, kako je izgledalo pred 6. januarjem, in da vidimo, zakaj je prišlo do današnjega režima. Za to delovanje, razume se, ne odklanjamo odgovornosti, kajti med nami je mnogo onih, ki so strankarski hujskači, ki so bili na odgovornih mestih. Oni so ravno radi tega delovanja prvi poklicani, da se zberejo k skupnemu delu, da prenehajo z dosedanjim načinom dela in da se roko v roki postavijo na novo črto in radi zapovedi i radi prepričanja, da je to potrebno za državo in ljudstvo. Govor je končal z vzklikom, da bodo vsi pošteni ljudje šli ,s kraljem. Kralj je prvi državljan naše kraljevine Jugoslavije. Naša dolžnost je, da bomo z njim, da gremo samo tja, kamor nas on vodi, ker je tam naša prava bodočnost. Največja rudniška nesreča v Nemčiji V Alsdorlu dosedaj 233 mrtvih, 96 težko ranjenih, nad 200 še zasutih Aarhon, 22. oktobra, as. števil« mrtvih pri alsdoriski katastrofi se je danes povečalo na 233. 170 mrtvih žrtev so že spravili na dan. dočim iih je 63 še v šahtu. Reševalna moštva še niso mogla prodirati do centra katastrofe pod zemljo in se pričakuje, cla sc ho število mrtvih zaradi tega še povečalo. V bolnišnicah se nahaja % težko ranjenih. Na licu mesta neprestano dela komisija strokovnjakov, da ugotovi vzroke katastrofe. Prvotno se je mislilo, da gre za eksplozijo dinamitskega skladišča, kajti niso si mogli predstavljati, da bi mogla biti eksplozija premogovnega prahu ali tre-skavih jamskih plinov tako močna, da hi bila okolica v tako velikem obsegu naravnost uničena. Nezaslišano je, da se je mogla podreti upravna stavba in glavni izvaievalni stolp. Danes sc je ugotovilo, (ia so skladišča dinamita nedotaknjena. Uprava rudnika je izjavila, da so spravili zadnjo pošiljatev razstreljiva lO.(KH) kg dinamita takoj v razstrelbene shrambe. Alsdorf, 22. oktobra, as. Ko se jc ob zadnji katastrofi podrl izvaievalni stolp, jc pokopal pod svojimi razvalinami ves rudniški nadzorstveni svet. Doslej so mogli spraviti na dan le nadpazni-ка. V AlsdorSu krožijo Testi o neverjetni rešitvi nekaterih podsutih rudarjev. Tako jc skupina rudarjev s svojimi oblekami zamašila luknje v zasutem rovu, da niso mogli plini v njihovo skrivališče. Z neverjetnim naporom so pričakovali rešitve. Mnog« je pripomogla k razjasnitvi katastrofe re!>> blitnj« rndio postaja. Na tozadevno zahtev« namreč so se javili rešeni delavci oblastem, s čimer se je miioeo pripomoelo k natančni ugotovitvi jirtev Sosednji hnlnndski rudniki sn dobili t.ako.i po katastrofi pomoč, ki p« doslej se ni bila po i trehnu. Akoravno je bila eksplozija usodepolna. bi vendar laliko bila se veliko groznejsa in število žrtev l>i lahko bilo veliko večje. Eksplozija sc je izvršila tik potem, ko je nočni šiht zapustil rudnik. Ako bi se bila nesreča dogodila le pol ure preje, bi bil izvažcvalni stolp pokopal pod sabo stotine rudarjev, ki so v strnjenih vrstah zapuščali šahtno napravo. S lično bi bilo. ako bi se uesreča j dogodila malo kesneje. V bližini šahta sc nahaja namreč velika ljudska šola. Dež kamenja, ki je podrl stavbo, hi bil padel na otroke in učitelje in bi jili vse pobil. Berlin. 22. oktobra. AA. Katastrofa je zbudila v vsej Nemčiji veliko razburjenje. Časopisje ostro kritizira pomanjkljivost rudniških naprav, ki je povzročila to katastrofo. List r,Germ«nia> piše, da je zakrivilo izgubo toliko življenj dejstvo, da niso imeli niže ležeči rovi zadostnih rešilnih na-]>rav. Usoda zasutega moštva je obupna, ker je velika nevarnost, da se zaduši. List končno naglasa, da je bila pomanjkljivost rudniških naprav žo pred štirimi tedni predmet živahnih razprav v pruski zbornici. Tedaj je komunistični poslanec iz Aaohna ostro protestiral proti razmeram v rudnikih svojega volilnega okraja. Preiskovalni odbor je po celodnevnem delu danes zvečer ugotovil, da vzrok velikanske kutastrofe dosedaj še ni pojasnjen. Shrambe razstreliva na vsakem horizontu so nedotaknjene in v najboljšem redu. Do zadnjegu se je mislilo, dn gre za eksplozijo razstreliv. Ta domneva torej seduj popolnoma odpade. Danes je komisija ugotovila, da se na dan nesreče ni prevužalo razstrelivo po jami. Tudi dokaza za eksplozijo premogovnega pralni ni bilo mogoče najti. Po dosedanjih ugotovitvah se jc iz- j vršila plinska eksplozija najbrže v upravnem j Trst toreI ni italijanski Trst, 22. okt. x. Med Piccolom* in »Popo-lom« di Trieste« se je vr.ela zelo zanimiva polemika glede poitalijančevanja Slovanov v Italiji, posebno še v Trstu. »Piccolo« trdi, da je Trst popolnoma italijanski in da so predlogi, ki jih je stavil »Popolo di Triestj« za kolonizacijo tržaške okolice, popolnoma odveč in nepotrebni, ker je lamošnje prebivalstvo itak žc popolnoma italijansko. »Popolo di Trieste« pa vztraia pri trditvi, da so predmestja Skedenj, Sv. Ivan, Rojan in Bar-kovlje slovenska in državno popolnoma nezanesljiva. »Piccolo« je že večkrat zapisal, da je slovensko prebivalstvo v Italiji po veliki večini Itali-;anom naklonjeno, :n da samo nekaj zapeljanih hujekačev rovari proti državi. To stališče zagovarja stalno vse rimsko časopisje. »Popolo di Trieste« z dne 17. t. m. pa trdi, da je »ogromna večina slovenskega ljudstva Italiji zelo sovražna« in zahteva od vlade, naj nemudoma izda poseben razlastitveni zakon, na podlagi katereba bodo Italijani poceni vzeli slovenskemu kmetu njegovo zemljo. List se ne zadovoljuje več z asimilacijo, temveč zahteva, da se slovensko ljudstvo kar kratkomalo iztrebi iz Julijske Benečije. Naša kraljica dospela v Bukarešt Bukurešta, 22. okt. AA. Rndor poroča, da je Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija davi pri-spela v Bukarešto iz Baltica na črnem morjn. Zboljšanje prejemkov staroupokoj. tob. tovarne Belgrad. 22. okt. m. Ožji odbor državne monopolske nprave je danes razpravljal o zboljšanju pokojnine starih upokojencev bivše avstro-ogrske tobačne režije in monopolske uprave. Sklenil je. da se najprej predlaga, dn se k dosedanji odmeri osnovne pokojnine in doklad prizna preskrba vsem tistim bivšim delavcem iu delavkam tobačne uprave, ki se doslej iz katerih koli razlogov niso prijavili za priznanje take preskrbe. Odbor je pričel s proučevanjem zboljšanja prejemkov starih ujx>-kojencev tobačne uprave. Razpravo o tem vprašanju bo nadaljeval prihodnje dni. Kakor smo poučeni, se bo to vprašanje ugodno in zadovoljivo rešilo. Nadalje se je odbor bnvil tudi 7. izdelovanjem pokojninskega pravilnika z« današnje aktivno tobačno delavstvo. V tem oziru je vse gradivo, ki ga jc monopolska uprava svojeees-110 zahtevala o posameznih delavcih od raznih monopolskili ustanov, pregledano in se je sklenilo, du vse to gradivo, ki vsebuje podatke za več _ kot 4000 rodbin. načelih zavarovalno tehnike proučijo in predelajo strokovnjaki v zavarovalni tehniki, da bi se na ta način dobila zanesljiva podlaga za pravilno ureditev tega socialno toliko važnega vprašanja. poslopju rudnika Ana II. Tam sc jc namreč nahajalo 150 litrov bencola za nu|>olnjenje jamskih svetilk. Ako se jc začela eksplozija 7. dosedaj neznanega vzroka res v upravnem poslopju, je količina bencola, ki se je nahajala tam. zadostovala, dn se je vnel premogovni prah ob šahtu. k:>r ji- imelo za |xisledico. da so povsod v jami eksplodirali ali plini ali premogovni pruli. Gospodarska kriza rodi nemire Nevaren kmetski pokret na Madžarskem — Vpor kmetov v Besarabiji Kmetje na baltiškem obrežju se gibljejo Dunaj. 22 oktobra, d. Vaš dopisnik je vsled (»rečnega naključja imel priliko razgovarjati se par ■trenutkov z voditeljem inadjarske liberalne stranke Rassayem, ki se je po političnih poslih nahajal ш Dunaju. Ker njegova stranka vodi strogo opozicijo proti vladi grofa Bethlena, je bilo zelo zanimivo slišati njegovo oceno kmetskih taborov, ki so se nedavno vršili na Madjarskem in proti katerim e grof Bethlen mislil, da mora nastopiti z grožnjami. Grožnje danes nimajo pri nas nobenega učinka več. Madjanski kmet je danes v zelo težavnem položijo in če mu bo vlada grozila, mesto da bi mu pomagala, bo posegel po skrajnih sredstvih. Grof Bethlen je imel priliko, da se pridrirži drugim vzhcdnj-evropskim državam, ki so začele uspešno braniti svoje kmetijstvo, mesto tega i*t je rajši žrtvoval interese poljedelstva političnim šimeram, ki mu jih čara jo pred oči gotovi inozemski politiki. Xa vprašanje, kako važnost polaga na pokret kmetov, je ttassay odgovoril, da se ae sme podcenjevati tega gibanja, ki ni samo omejeno na Madjursko, ampak se pojavlja tudi po drugih poljedelskih državah, kot recimo v Romuniji, pri Ukrajincih, in osobito v severnoevropskih državah. Vlade danes grešijo, ker gledajo na gospodarsko krizo s političnimi očmi. Zato bo potrebno, da sedaa.a \lada izgine s pozorišča, ker vsled politične zaslepljenosti nima razumevanja za težnje malega kmeta. Bukarešta, 22. oktobra, or. Kmetske manifestacije, katere je dnevni tisk hotel zamolčali, se nadaljujejo v severnem delu Romunije, kjer je agrarna kriza najbolj občutna. Medtem ko kmetije v moldavski nižini še prodajo svoje pridelke, je v Besarabiji in v Bukovim trg popolnoma mrtev. Približuje se zima in kmet si ne more ničesar priskrbeti, ker nima denarja. Po nekod so kmetje napadli veleposestva in razdejali gospodarska poslopja. Romunska vlada je morala pcslati ojafc.na v te kraje, da prepreči večje izgrede. Varšava, 22. oktobra, d. Iz vzhodne Prusije poročajo, da so oblasti odkrile zelo razeežno kmet-sko organizacijo, ki nosi ime .črne zastave«. Značilno je, da so na čelu tega pokreta veleposestniki, ki osebno vodijo napade na vsake škodljivce kmetijstva, naj si bodo zasebuiki ali pa državni organi. Črne zastaves n. pr. prepreči o vsako prisilno javno dražbo kakega zemljišča. One tudi kaznujejo vsako veriženje s poljedelskimi pridelki ali s poljedelskim orodjem. :>Crne zastave« so z drugimi besedami rečeno dejanska samopomoč, h kateri je pruski kmet moral seči, da se reši krize, ker mu vlada ni hotela nuditi шкаке pomoči. Listi ugibljejo, če morda kmeteka organizacija v vzhodni Prusi.i ni v tesni avezi s pokretom. ki je tako značilen za Finsko, Estonsko in Leton-sko, kjer je naperjen proti delovanju komunizma. Vsekakor pa je resen opomin za vlado, da bo morala vzeti problem v roke, ker sicer se ji zna pripetiti, da bo vzhodna Prusija izročena samovladi teh organizacij, ki so po svojem namenu dobre, a ki lahko postanejo nevarne, če se jim pridružijo razni sociahio-nevami elementi. Helsingfors, 22. oktobra, d. (S .T. P.) Finska kmelska organizacija, ki je znana pod imenom »laponeka stranka«, je poklicala vse one svoje pristaše, ki so se dejansko udejstvovali v boju proti komunistom, oziroma, ki so na povelje strankine centrale izvršili razne protizakonite politične čine, naj se zglasijo na glavnem trgu v prestolioi. Vlada je namreč zagrozila, da bo nekatere vcdilne krivce dala aretirati. S tem, da bodo vsi krivci prišli v tisočih demonstrativno v Helsingfors in se bodo stavili na razpolago državnim oblastem, bo naklep vlade onemogočen. Nasprotno pa pride lahko zo-]>et do nemirov, kakršni »o se odigravali meseca avgusta. Lvov, 22. oktobra, d. Kljub denvantijem oblasti se potrjujejo vesti, da je prišlo na deželi do izgredov, katere so uprizorili ukrajinski kmetje iz protesta proti sstanju lakote«, ki vlada po celi Ukrajini vsled slabe letine in vsled represalij poljskih oblasti, ki potiskajo ukrajinskega kmeta v bedo. Zborovsm'e agrarcev v Pragi Praga, .!-!. okt. a- Od 2l> do 31. oktobra se vrši' v Pr.tgi *eja širšega mednarodnega agrarnega uradu. -Na dnevnem redu sta predvsem d\e točki in sicer poljedelska kriza in vprašanje P.i . v rope. Do seduj olitičnih Icrouih -o -ii i vznemirjenje radi odklonilnemu '*adr/ inj : vzhodnoevropskih držav napram pripravljalnemu razoroži t veneniu odboru v Ženevi. Da ne pride do konflikta med srednjeevropskimi državami, dalje med Francijo in Italijo, m sli jo tukajšnji politični krogi staviti v Ženevi predlog /a razpust razorožitvenega odbora. Edina naloga tega odlbora naj bi bila. določiti program in dnevni red za prihodnje svetovne ra/orožitvene konference. „Najprej kruha potem pjatiletko" Moskva. 22. okt. AA. Spor med komunisti se Je zadnje 'ni poostril. Agitacija desničarske opozicije proti Stalinu zavzema med ljudstvom čedalje večje dimenzije. List Pravda • ne prikriva vedno jačjega opozicijonalnega pokreta ter piše. da so kulaki dobili na svojo stran proletarske množice, ki so postavile devizo najprej kruha, potem pjatiletko . Veliko nezadovoljstvo je zbudil v Moskvi letak, ki trdi, da Stalinova mati živi v dvorcu bivšega kavkaškega namestnika v Tiflisu. medtem ko proletarijat strada. Letak naziva Stalinovo mater Marijo Feodorovno proletarko«. jLetak zahteva, da pridejo delavci Stalinove dinastije pred sodišče. Nazadovanje irancoskih komunistov Pariz. 22. okt. as. Zadnje širše seje komunistične stranke Francije se je udeležil tudi član moskovske internacijonale Manjulski. Ostro je nastopil proti francoskim voditeljem stranke in jim očital slabo politiko. Število članov komunistične stranke je v zadnjih letih padlo za okoli 70 odstot. Rudarski revir St. Etienne s -iO.OOO rudarjev ima le 24 članov komunistične stranke in med 23.000 kovinskih delavcev je samo 17 komunistov. Nakiada komunističnega glavnega naznanila »Humanite«, ki se je 1. 1024. tiskal v 240.000 izvodih, je padla v L 1929. na 145.0C0. Značilna sprememba v prashi vladi Berlin, 22. okt. as. Pruski notranii minister prof. dr, Waeting je danes odsiopil. Za njegovega namestnika ie bil imenovan državni poslanik in bivši notranji minister Severing. To imenovanje pomeni zmago socialnih demokratov nad odločnim nastopom narodnih socialistov. On bo skušal oslro nastopiti proti izgredom nacionalno socialističnih šovinistov. Ruski učenjak umrl od lako le Moskva. 22. okt. AA. V Ljeningradu je umrl od lakote znani ruski učenjak in avtor mnogih filozofskih del, bivši član avtorske akademije general Karakijev. Sovjeti so uvrstili pokojnika med buržuje, tako da nikjer ni mogel dobiti zaposlitve. 6 milijonov dolarjev ukradel Parii. 22. okt AA. Iz Newyorka poročajo, da Je bila izdana tiralica za finančnikom Charie-soin Bobbom, ki je poneveril ti milijonov dolarjem, pri čemer je oškodoval 10.000 oseb. Finančnik je Izginil pred 15 dnevi in pobegnil najbrž v Bolivijo._ Dunajska vremenska napoved: Nekoliko hlad-nejSe vreme. V južnih Alpah, posebno na vzhodnem obronku nekoliko dežja. V teku dneva se bo vreme zrbolfšalo. Predlogi poljedelske konference Najvažnejši rezuUat: Ustanovitev stalnega odbora za proučavanje kmetskih vprašanj Bukarešta, 22 okt. AA. Konferenca v Bukarešti je končana. Predsednik Comara Sescu se je zahvalil vsem delegatom in strokovnjakom ter izjavil, da rezultati nadkriljujejo vsa pričakovanja. V istem smislu so govorili predsedniki delegacij. Redakcijski odbor konference, čigar predsednik je jugoslovanski delegat g. Pilja, je sprejel sklepni protokol sledeče vsebine: Potem ko so bolgarski, estonski, madjars-ki, leton.ki, poljski, romunski, češkoslovaški m jugoslovanski delegati in strokovnjaki izrazili željo, da se čimprej uporabijo v praksi gotovi rezultati, ki so bili sprejeti na mednarodni kmetijski konferenci v Varšavi, je konferenca sklenila, da predlaga zainteresiranim vladam sledeče: 1. Sprejetje statuta stalnega odbora za kmetijska proučavanje, kateremu bo naloga, da vzdržuje zveze med državami, ki so sodelovale na konferenci, da se briga za izvišitev sklepov, sprejetih na konferenci, da spravi v sklad te sklepe z odredbami tehnične komisije, da predlaga vladam , svoje predloge, da vpliva na enako zadržanje držav, ki so se udeležile konference, na mednarod^ nem polju, da določi datum kdaj nai se vršijn kmetijske konference, da sestavlja dnevni red teh konferenc in se briga za predstavnike zainteresiranih vlad. Romuniji se nalaga, da se briga za formalnosti uveljavitve statuta stalnega odbora za kmetijska proučavanja in da skliče prvo sejo tega odbora. Konferenca se zahvaljuje poljski vladi, ki je prva predlagala ustanovitev stalnega odbora in njegov statut. 2. Izmenjava statističnih podatkov o p.idel-kih, uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov, kar je treba urediti na način kot je to predložila Poljska. 3. To vprašanje morajo proučiti nacijonalni organi vseh zainteresiranih držav prej kot izdela konferenca skupen projekt o tem vprašanju. Konferenca prosi poljsko vlado, da pošlje organom držav, ki so sodelovale v Varšavi, poročilo s potrebnimi elementi za proučavanje kreditnih problemov in da skliče v prej odrejenem roku komisijo strokovnjakov, da sklepe izvrši. 4. Na podlagi rezultatov varšavske konference je tudi konferenca v Bukarešti posebno zainteresirana na osnovanju posebnega zavoda v iz-vozniških državah, da bi »e na ta način mogla dovesti v sklad trgovina enako kakor je to že urejeno v Poljski in Jugoslaviji. 5. Konferenca prosi poljsko delegacijo, da pošlje udeleženim vladam načrt mednarodne konvencije o ukinitvi premij za izvoz gotovih pridelkov in da pošlje projekt te konvencije Društvu narodov. 6. Konferenca priporoča stalnemu odboru za proučavanje kmetijskih vprašanj, da pristopi bi-lateriranju veterinarskih konvencij med državami, ki so se udeležile konference in da za to konvencijo izdela skupen načrt prej kot odbor Društva narodov izdela načrt splošne mednar. konvencije. 7. Da prouči vprašanja glede podpisa in ratifikacije konvencije o trgovini sklenjene v Ženevi marca t. 1. 8. Konferenca pozdravlja mednarodni kmetijski zavod zato, ker je sklicana konferenca za proučavanje vprašanja trgovine pšenice šele 1932 ali 1933. Konferenca pozdravlja sklep o izmenjavi misli med evropskimi uvozniškimi in izvozniškimi državami, ki bi se morala vršiti na konferenci meseca decembra. Konferenca tudi misli, da na omenjeni konferenci ne bi sodelovale jamo evropske, temveč vse države, ker bi le to dalo zadovolju-ječe rezultate. Špijonska afera vedno večja Vohuni bodo postavljeni pred vo'-no sodišče Bukarešt. 22 okt. p. Preiskava v špijonski aferi se nadaijuje v vsej državi. Včeraj je bil j aretiran major Varzaro iz vojnega ministrstva. O njem je ugotovljeno, da je bil že davno v službi sovjetske vlade. Mnogokrat je pošiljal zelo važne podatke in informacije Moskvi. Bil je neposredno podrejen šetu neke špijonske skupine inženjerju Meti. Za informacije in podatke, ki iih je dajal, je dobival redno mesečno plačo od So-vjetov. Včeraj je prispela v Bukarešt z Dunaja ga. Auslander. ki je ing. kem. Ona ni vedela, da je bila sovjetska špijonska skupina odkrita. Nastanila se je v hoteiu Splendid. Bila je takoj aretirana. Auslander je zelo inteligentna. Govori 8 jezikov, lepa je in pozornost vzbujajoče zunanjosti. Pisala je pisma s kemično tinto. S sabo je prinesla zemljevid Bukarešta in več pisem. Vojni to-žitelj je včeraj obiskal vse bukareške banke in zaplenil vloge, ki so jih imeli špijoni. Do sedaj je ugotovljeno, da so vohuni stanovali v elegantnem in razkošnem stanovanju. Razpolagali so z avtomobilu, razsipuvali denar in si prizadevali, da pridejo v višje kroge. Danes je bil izpuščen iz zapora madjarski inženjer Laszlo. za katerega se je ugotovilo, da pri vohunstvu ni sodeloval, marveč je le bil kot strokovni kolega v dobrih odnošajih s posameznimi člani vohunski organizacije. Ker je novi zakon glede kaznovanja teh dejanj nedavno stopil v veljavo, ne pridejo ta vohunstva pred civilno, marveč pred vojaško sodišče. Sankcije novega zakona so zelo stroge. V Aradu je bil aretiran urednik inadjarske-ga lista Schauer. On je tudi sodeloval v tej špijo-naži. Veliko senzacijo je vzbudila vest, da je bil aretiran eden izmed šefov državne policije v Bu-kareštu. Italijansko-nemško prijateljstvo Nemčija odstopila Italiji petroteiske koncesije Istainbul, 22. oki. or. (Izv.) »Slovenec« je nedavno poročal o širokopoteznem delovanju nemškega kapitala na turško-irnški meji. Pri tej priliki je omenil, da je kralj Fejstil prišel v konflikt z angleško vlado, ker je začnsti svojega bivanja v Berlinu prodni velikanska pe-trolejska zemljišča nemški bančni skupini Deutsche Bank — VVolff-Reinische. Ravnokar izvem iz zanesljivega vira iz Ankare, da je nemška denarna skupina nn željo nemške vlade prodala 54 odstotkov svojih koncesij v Iraku italijanski družbi Companin ltnliunu di Petro-lio. Turčija je baje ta prenos deležev iz Nemčije mi Italijo zelo podpirala, ker hi želela, da hi se Italija zainteresirala v Iraku kot proti- utež proti angleškemu vplivu. Nemčija je bnje pa v zameno dobila tudi dragocene koncesije v Anatoliji, ki tičejo osobito železnic. Vsekakor je potrebno, tla sc to dejstvo, ki bo brez dvoma na vseh finančnih trgih, posebno pa še v kiogili angleških in ameriških petrolej-skili družb, zbudilo velikansko zaniman je, beleži kot nespodbiten dokaz za to, da obstoja prijateljstvo med Italijo in med Nemčijo. Tuko zopet vidimo. k«ko gospodarski interesi veliko bolj jasno odkrivajo dejanski politični položaj, kot pa politične izjave državnikov. Bližnji dogodki v Ankari umit bodo sedaj čisto drugače jasni, kot pa bi bili brez gornje informacije. Se ena poroka Pariz, 22. okt. p. Tukajšnji fašistični list »Vale d'Aosti« lavlja, da se bo v kratkem uradno razglasila zaroka sina vojvode d'Aosta s sestro bolgarskega kralja, Evdoksijo, To vest opremlja omenjeni fašistični list s komentarjem in opozarja, da fašistična Italija sledi tradicijam srednjeveške diplomacije, ki je s krvnimi zvezami spajala vse vodilne dvore. Dunaj, 22. okt. as. Predsednik Heimat-blocka« javlja, dn se 2. novembra ne vrši pohod heimverovcev na Dunn> Z očinski dirahi Praga, 22. okt. as. V mestu Viltšavu pni Brnu sta izvršila dva učenca napad na svojega razrednika. Podala M« se nuiskirunu nu stanovanje svojega profesorja Pinoša ter ga v trenutku, ko je odprl vrata pobilu s palico na tla. na kar sta zbežala. Vendar sta bila kmalu prijeta. Ugotovilo se je, <1 ti sta napadalca učenca petega gimnazijskega razreda. Izjavila sta, da sta bila določena od tajne organizacije peto-šolcev, da izvršita smrtno i>d*bo niul prof. Pinošo. Ranjenega profesorja zdravijo v bolnišnici. Jezerska uganka se nerešena Uradni komunike. Ljubljana, 22. oktobra. A A. Danes 22. okto. bra je preiskovalni sodnik sodni svetnik dr. Kres-nik v Podlogu izvršil lokalni ogled pri gostilni »Kanonir« in zaslišal mnogo prič, ki so si istočasno ogledale ubitega neznanega napadalca. Izgleda, da bodo izjave zaslišanih prič pripomogle k nadaljni razjasnitvi zločina. Identiteta ubitega napadalca na orožniku dnuderla in Megliiča trenutno še ni ugotovljena, bo pa na podlagi uvedenih ukrepov v najkrajšem času dognana. Sedanje stanje žandarmerijekega narednika Snuderia in kaplarje Megliča je povoljuo. II. november - dan miru Belgrad, 22. okt. AA. Na pobudo glavnega odbora Podmladka Rdečega križa v Belgradu ie g. minister prosvete odredil, naj so v vseli ljudskih, meščanskih, srednjih iu strokovnih šolah praznuje II. novembra dan miril. 'Га proslava bo med drugim obstojul« v tem, da se med 9. in 15. novembrom t. 1. v vseh šolah podpiše pismena naloga o tem, kakšnega pomena je rodoljublje za mir. Tri najboljše naloge bodo šolske upruve predložile do konca novembra glavnemu odboru Podmladku Rdečega križa v nagrado. Prva nagradil znaša 500 Din, dve nadaljni nagradi sta po 300 Din, za tri tretje nagrade je predvidenih po 200 Din, tri četrte nagrade [Hi prejmejo po 100 Din. 11. novembra bodo učitelji predavali od 8. do 9. ure učencem o pomenu in nalogah Društva narodov po brošuri, ki jo je leta 1928 izdal glavni odbor Podmladka Rdečega križa. Oli II dopoldne bo ta dan odrejen dvemi-nutni pobožni molk v spomin na dosedanje vojne. Od 9. do 15. novembru bodo razen tega po šolali prigodne predstave po navodilih glavnega odbora Podmladka Rdečega križa. Zagrebška deputacija pri kralju Belgrad, 22. okt. z. Sem je prispel zagrebški župan „dr. Srkulj na čelu 5 članske deputacije, ki je šla kralju sporočit sklep zagrebškega mestnega zastopstva, da se bivše Pongračevo poslopje daje kralju in kraljevi hiši na razpolago. Ob 17.30 je bil župan z deputacijo sprejet v avdienco. Deputacija je bila tudi pri predsedniku vlade. Od predsednika se je podala k belgrajskemu županu, nakar so odšli na belgrajsko pokopališče in na »kupno grobnico junakov padlih v obrambo Belgrada, kamor so položili krasen venec. Belgrajske vesti Pariz, 22. okt. AA. Brigadni general Le Petit je imenovan za francoskegu vojaškega atašeja v Belgradu. Belgrad, 22. okt. AA. Z odlokom ministra prosvete sta postavljena z« suplenta v 1-9 diplomiran« oziroma ubsolvirana dijaka filozofije S t u n k o S e v e r in Angela M i j u č i n . ob« v Marilioru. Belgrad, 22. okt. m. Davčni kontrolor g. Viktor Damijan je premeščen k davčnemu uradu ljubljanske okolice. Belgrad, 22. okt. AA. S sklepom mraistra prosvete ,v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je povišan dr. Franjo Žgeč, profesor moškega učiteljišča v Mariboru, v 1-7. Belgrad, 22. okt. AA. S sklepom ministra prosvete in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljena za strokovno učiteljico na meščanski šoli v Ljubljani v II-3 ga. Jelica Slapšak, učiteljica. Belgrad, 22. okt. z. Vrhovni zakonodajni odbor je prejid od ministrstva za sociulno politiko zakonski načrt pravilnika o dolžnostih in delokrogu odbora za biološke proizvode, zakon o strokovnem šolanju pomožnega osobja v socialni in zdravstveni službi, načrt pravilnika o obmejni službi za varstvo proti prenosu kužnih bolezni iz tujih držav in načrt zakona o prometu in koutroli sludil. Interesenti o novem tramvaju I.jubl ju na, 22. oktobru 1930, Snoči ob 8 sc jc vršil raznierno še dobro obiskan sestanek hišnih posestnikov dvorskega okraju, I ruovega in Krakovega, da zavzamejo stališče k zgradbi tramvaja na Vič. Sestanek je otvoril g. t relih, ki je takoj v začetku na-glušal. da društvo hišnih posestnikov s sestun. kom nima ničesar opraviti, temveč Ie ožji inte-rese n tii, hišni posestniki teh okrajev. Ne gre, da bi se tramvaj gradil v onih ulicah, ki se ga branijo, kakor v Šelenburgovi ulici in Gradišču, v onih ulicah pa, ki ga zahtevajo, pa se ne gradi. Šeleburgova ulica in Gradišče gotovo nista primerni ulici za trum. vaj. Prometne kalamitete so že sedaj tam velike, potem bi bile pa še večje in bi bil vsak drug promet nemogoč. Upoštevati je tudi veto policije, ki je zadevo dobro premislila. Tramvaj naj gre z Marijinega trgu. po VVolfovi ulici, mimo Zvezde, po Kongresnem trgu in po Vegovi ulici (ali po Gosposki ulici) nu Rimsko cesto. Ta linija je najbolj naravna za zvezo z Vičem. Poleg zelo prometnih ulic bi bile pritegnjene k tramvaju tudi univerza, realka, tehnična srednja šola, bodoča univerzitetna knjižnica in mnogi uradi. Preko Cojzeve ulice pu bi se napravila /.veza z dolenjskim tramvajem, da bo tudi šentjakobski okraj nekaj pridobil. Možnost bi bila tudi, da bi šel tramvaj tudi po Mir ju na Vič. Sicer je p« reiitabiliteta trainvuja zelo dvomljiv«. Deficit bo gotovo in ker ga bodo Ljubljančani plačevali, imajo gotovo nekaj pravice, da zahtevajo tramvaj tam, kjer ima prebivalstvo nekaj od njega. Občinski svet ni nikoli sklepal o definitivni trasi bodoče tramvajske proge. V četrtek i>a je na dnevnem redu seje občinsko uprave sklepanje pogodbe z muloželeziiiško tramvajsko progo. V debati so udeleženci poudarjali, du v šelenburgovi ulici in v Gradiču ni niti enega trgovca in hišnega posestnika, ki bi si želel tramvaj v svojo ulic«. Zadostoval bi tramvaj kot dovozno sredstvo prebivalstva s periferije v mesto samo do drame ali do univerze, odkoder bi se poten) sčasoma podaljšal skozi razširjeno \Volfovo ulico do sline proge. Soglasna zahteva vseli zborovalccv je bil«, d« sc mora bodoči Irinnvnj približati tnko velikemu delu mesta, kakor je Trnovo. Izvoljena je bil« tudi depuuiciju, ki bo še v teku današnjega dno intervenirala pri g. županu in ромипглп'!' občinskih svetnikih /.nrtoli uresničenja zahtev prizadetih interesen tov.