Predsednik Kovačič o občnem zboru ZKB Trst in načrt mestne občine V Gradežu se začenja poletna sezona
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 112 (21.349) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 16. MAJA 2015
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S ^Êf orimorski soort 3 U
primorskijport
postani naš sledilec—
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 5 1«
Dobra promocija v svetovni
VI •
Aljoša Fonda
Navdušen nastop Slovencev iz Trsta, Gorice in Benečije na milanskem Ex-pu je s svojo pozitivno energijo celo zapodil črne oblake, ki so že od jutra ogrožali "zamejski dan" na svetovni razstavi. Mimo šale, društva, podjetja in manjšinske organizacije so se ob tej priložnosti res potrudile in po-nudiliev Milanu pravi praznik, ki je pošteno povečal število dnevnih obiskovalcev slovenskega paviljona.
Na glavni ulici so potekali nastopi, ki so pritegnili pozornost številnih, pretežno mlajših obiskovalcev iz različnih držav, mnogo je bilo šolarjev. Na Expu je bilo včeraj dobrih dvesto zamejskih Slovencev.
Kdor meni, da je šlo zgolj za zabavo ali dolžno-stno pozornost do manjšine, se moti. Expo je, hočeš nočeš, svetovna izložba, po kateri se "šeta" na tisoče ljudi, Italijanov in tujcev. Če je eden od ciljev slovenske manjšine, da postane čim bolj prepoznavna in da bo v Italiji vse manj ljudi debelo gledalo, ko jim omeniš Slovence, gredo take predstavitve gotovo v to smer. Upam si trditi, da je en "za-mej ski dan" s svojo ljud-skostjo in neobremenjenostjo učinkovitejši od desetih posvetov. Drugo poglavje zadeva gostince in vinarje, ki svoje proizvode že dolgo predstavljajo na najbolj prestižnih lokacijah in s tem pripomorejo tudi k prepoznavnosti svoje rodne zemlje ter rojakov.
Za nastop slovenske in italijanske manjšine (iz Italije oz. Slovenije) v okviru slovenskega paviljona si je že pred časom vztrajno prizadeval zlasti slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič (ki je po rodu iz Lokve), to mu je treba priznati. Marsikdo pa meni, da bi se morali Slovenci iz Italije na podoben način predstaviti tudi (ali še predvsem) na italijanskem paviljonu. Za to bi se morali sami angažirati že dolgo od tega, morda smo to priložnost podcenjevali. Vsekakor pa tudi v Pa-lazzu Italia ne bomo povsem odsotni, in sicer po zaslugi naših vrhunskih vinarjev, ki bodo v prihodnje nastopali v povezavi z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
MILAN - V slovenskem paviljonu včeraj dan Slovencev v Italiji
Expo spektakel s pesmijo, plesi in izvrstno kulinariko
Uspešen obisk priredili SDGZ, Kmečka zveza, SKGZ in SSO
Na včerajšnjem milanskem prazniku Slovencev v Italiji je nastopila tudi akrobatska skupina Cheerdance Millenium, ki je navdušila občinstvo
foto damjan balbi
ČRNA KRONIKA
Z balkona v Neaplju ubil štiri ljudi
NEAPELJ - Grozljivo. Tako lahko z eno samo besedo opišemo včerajšnji dogodek, v katerem je moški z balkona ubil brata, svakinjo, soseda in mladeniča, ki se je mimo peljal s skuterjem. Zgodilo se je v neapeljskem predmestju Secondi-gliano, kjer je 48-letni bolničar izvedel pokol (ranil je tudi šest ljudi) ter nato grozil, da ne bo odnehal, na kar se je predal policistom. Blaznež, ki je lovec, je imel doma več orožja in tudi razstrelivo.
Na 11. strani
GRADIŠČUTA - Ob robu vinograda
Protislovenska psovka na verzih slovenske pesmi
GRADIŠČUTA - »En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil.« Z rdečim razpršilcem je v noči s četrtka na včerajšnji dan neznani vandal pomazal kamnito znamenje z verzi iz priljubljene slovenske pesmi, ki stoji ob robu vinograda Damijana Podveršiča v Gradiščuti v goriški občini. Za vandalskim pohodom ostajata napis »Slavi di merd« in kljukasti križ. Podveršič je sklenil, da mazaške akcije ne bo prijavil silam javnega reda, neznanega vandala pa vabi, naj se pri njem oglasi.
Na 15. strani
MILAN - V središču svetovne razstave Expo 2015, v okviru lepo urejenega in elegantnega slovenskega paviljona, so se včeraj predstavili Slovenci iz Italije. S kulinariko, ki je glavna tema letošnjega Expa, pa tudi z glasbo, s folkloro in plesno-akrobatskimi podvigi so zamejski Slovenci tako v paviljonu kot na glavni ulici pred njim uprizorili večur-ni šov, ki je bil po splošnem mnenju uspešen - kljub delno neuresničenim slabim vremenskim napovedim in splošni pomanjkljivi organizaciji, ki za enkrat še vlada v Milanu.
V VIP sobi slovenskega paviljona so se pred novinarji uglednih revij, slovenskim ministrom Gorazdom Zmavcem in ostalimi gosti zvrstile okusne jedi ter vina slovenskih gostincev in vinarjev iz FJK. Pobuda sodi v okvir Okusov Krasa, temeljito jo je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, k njej je pristopila Kmečka zveza ob sodelovanju javne agencije Spirit Slovenija.
Shaurli tudi uradno deželni odbornik
Na 2. strani
Tržaški Alcatel je za Rim strateško podjetje
Na 5. strani
Goriška pokrajina za odstranitev azbesta
Na 14. strani
Nove nagrade za naše pevske zbore
Na 19. strani
à
carpinus
OUTLET PELLET
AKCIJA MESECA
BUKOVI PELETI BIOPROFIT 3,90 € PRIPELJEMO NA DOM
minimalno paleta - 90 vreč
Za naročilo: 0038653334404
S_A
URNIK
ponedeljek - petek: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00
Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina
www.carpinus.si
2
Sobota, 16. maja 2015
ALPE-JADRAN
/
DUNAJ - Včeraj je poteklo 60 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP)
Avstrija z ADP dobila povrnjeno suverenost
DUNAJ - Avstrija je 15. maja 1955 podpisala avstrijsko državno pogodbo (ADP), uradno pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, s katero je država deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost. Za Slovenijo je posebej njen pomemben 7. člen, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine. Pogodbo, ki je obnovila avstrijsko neodvisnost in državne meje, so pred 60 leti podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil, ameriški državni sekretar John F. Dulles, zunanji minister takratne Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, zunanji minister Velike Britanije Harold Macmillan, vodja francoske diplomacije Antoine Pinay, v imenu avstrijske vlade pa zunanji minister Leopold Figl.
ADP je začela veljati 27. julija istega leta, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza. Avstrija je z ADP postala suverena država. Pet mesecev po podpisu so jo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra 1955 je bila sprejeta v Združene narode.
ADP podrobno določa tudi zaščito slovenske in hrvaške manjšine. Za Slovenijo je še posebej pomemben 7. člen, ki določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrija teh obveznosti doslej še ni izpolnila v celoti.
Besedilo 7. člena ADP določa, da avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gra-diščanskem in Štajerskem imajo tudi pravico do pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol.
V	upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom sta slovenski in hrvaški jezik dopuščena kot uradna jezika dodatno k nemškemu. V teh okrajih morajo biti skladno s 7. členom ADP označbe in napisi topografskega značaja prav tako dvojezični. 7. člen ADP tudi izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki odvzemajo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine.
Predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so ta teden tik pred obletnico na Dunaju opozorili, da so nekateri členi ADP glede manjšin izpolnjeni, pri številnih členih, kar zadeva medije in izobraževanje, pa država po njihovi oceni zamuja.
Manjšinci so še opozorili, da Avstrija vse od leta 1955 tudi ni z inflacijo uskladila državne finančne podpore manjšinam. Izpolnjena ni niti zahteva po samoupravi narodnih skupnosti, po letu 2011 pa je zastala tudi reforma zakona o narodnih skupnostih.
V	Sloveniji pa je skupina 122 uglednih pobudnikov s Francetom Bučarjem in Ivanom Kristanom na čelu v torek v državni zbor vložila novo pobudo, da bi Slovenija notificirala nasledstvo ADP. Razprave o slovenski notifikaciji nasledstva ADP potekajo že več let, praktično vse od razglasitve samostojnosti leta 1991. A slovenska država se iz različnih razlogov za to (še) ni odločila.
Avstrija sicer zavrača, da bi katera izmed novonastalih držav lahko nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP. Nasprotovala je tudi, ko se je za ta korak že leta 2004 odločila Češka, a to ni spremenilo dejstva, da Češka zdaj je naslednica v ADP.
DUNAJ - Knacler Werner Faymann na slovesnosti v dvorcu Belvedere
»15. maj 1955 je v Avstriji simbol miru, samoodločbe in demokracije«
Minister Ostermayer zadovoljen za »rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem«
DUNAJ - Na dunajskem dvorcu Belvedere, kjer je bila pred 60 leti podpisana Avstrijska državna pogodba (ADP), so včeraj slovesno obeležili obletnico. Avstrijski kancler Werner Faymann je v nagovoru poudaril, da je 15. maj 1955 v Avstriji simbol svobode, samoodločbe, demokracije in miru ter novega začetka za spoštovanje in strpnost. Menil je, da je Avstrija izkoristila ugoden trenutek. »Žilavost, potrpljenje in optimizem« tedanjih politikov bi si morali po njegovih besedah vzeti za zgled pri reševanju konfliktov v današnji Evropi, je sporočila avstrijska tiskovna agencija APA.
»Avstrija je imela srečo, da je po drugi svetovni vojni niso pustili same. Zmagovalne sile so bile pripravljene pomagati pri obnovi uničene Evrope,« je ocenil Faymann. Dodal je, da se tudi danes v Evropski uniji zastavlja vprašanje, ali smo pripravljeni stopiti skupaj in pomagati tistim, ki potrebujejo našo pomoč in solidarnost.
Werner Faymann
ansa
Spomnil je še, da je Avstrija z ADP dobila suverenost in se opredelila kot nevtralna država. Ob tem je opozoril, da nevtralnost ne pomeni nesodelova-nja, temveč aktivno sooblikovanje miru. Med drugim to pomeni, da Avstrija kot nevtralna država še danes pogosto odigra vlogo posrednice, je pojasnil.
Po kanclerjevih besedah se Avstrija zaveda, kakšno nevarnost predstavlja razdeljena Evropa. Dejal je še, da se ob praznovanju obletnice ADP spominjamo tudi tega, koliko je vredna združena Evropa.
Minister v kanclerjevem uradu Josef Ostermayer je v svojem govoru spomnil, da ADP določa tudi obveznosti Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine ter izrazil zadovoljstvo, da je bilo leta 2011 rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.
Med gosti včerajšnje slovesnosti so bili tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer, člani avstrijske vlade, predsednica avstrijskega parlamenta Doris Bures in diplomati, med njimi slovenski veleposlanik v Avstriji Andrej Rahten. Navzoča sta bila tudi Anneliese Figl, hči nekdanjega zunanjega ministra Leopolda Figla, ki je podpisal ADP, ter fotograf Lessing, ki je pred 60 leti fotografiral predstavitev pogodbe.
KMETIJSTVO
Shaurli tudi formalno odbornik FJK
Odbornik FJK Cristiano Shaurli
TRST - Cristiano Shaurli je od včeraj uradno deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo. Na tem mestu je nadomestil Sergia Bolzonella, ki je obdržal vse svoje odborniške re-sorje (razen kmetijstva) in ki ostaja še naprej podpredsednik deželne vlade. Shaurlija je na seji deželnega odbora predstavila predsednica Debora Ser-racchiani, ki ga je predlagala za to mesto. Novi odbornik, ki je bil svoj čas župan v Fojdi, pripada Demokratski stranki.
Slednja bo morala sedaj v deželnem svetu izbrati novega načelnika ali načelnico svtniške skupine namesto Shaurlija. Kandidatov za to mesto je menda več, na koncu bodo odločala notranja ravnovesja v stranki, kjer imajo sicer večino pristaši predsednika vlade Mattea Renzija in Serracchianijeve.
Novi deželni upravitelj zelo dobro pozna zapleteno stvarnost Slovencev na Videmskem, vključno s problematiko špetrske dvojezične šole.
SLOVENIJA - Podnebne spremembe
Temperature bodo
• ••	«v*
pozimi in poleti višje
LJUBLJANA - Podnebne spremembe so dejstvo, ki mu ne moremo ubežati, so ob včerajšnjem dnevu podnebnih sprememb opozorili na slovenski Agenciji za okolje (Arso). »Slovenija v absolutnem merilu pri izpustih toplo-grednih plinov ne prispeva veliko, če gledamo izpuste na prebivalca, pa nismo več tako nedolžni,« je menil direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant. Kljub temu, da se v javnosti in medijih pogosto pojavljajo dvomi o podnebnih spremembah, pa meritve žal kažejo, da je na našem planetu vedno bolj toplo in da to prinaša negativne posledice. Globalno gledano je bilo leto 2014 najtoplejše, odkar imamo meritve, torej od leta 1880. Devet od 10 najtoplejših let so v Sloveniji zabeležili v 21. stoletju.
Celine se sicer segrevajo bolj kot oceani, zato tudi v Sloveniji in Evropi opažamo bolj intenzivno segrevanje, kot kažejo povprečja. »Če se je v zadnjih 135 letih globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji bistveno bolj intenziven. Samo v zadnjih 50 letih smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje,« je opozoril Bergant. Tudi v Sloveniji devet
do 10 najtoplejših let najdemo po letu 2000.
Damjan Dvoršek je predstavil trende in napovedi za Slovenijo. V obdobju od 1961 do 2011 se je temperatura pri nas v povprečju dvigovala za 0,33 stopinje Celzija na desetletje. Količina padavin se je zmanjševala za dva odstotka, višina snega pa za 15 odstotkov na vsakih 10 let. Sončno obsevanje se je povečevalo za dva odstotka na desetletje.Slovenija se segreva hitreje od preostanka sveta,« je opozoril Dvoršek.
Temperatura se hitreje viša v vzhodnem delu države, medtem ko je upad padavin statistično gledano opazen v zahodnem delu. V letih do 2050 projekcije kažejo, da lahko v zimskem obdobju pričakujemo več, v poletnem pa manj padavin. Temperature bodo predvsem pozimi in poleti višje, v celoti gledano pa se bodo ogrevale vse regije. (STA)
V prihodnosti bo menda vsej manj zimskih idil
Nova pobuda proti vinjeti za Markovec
KOPER - Svet južnoprimor-ske regije je obravnaval vprašanje izvzema predora Markovec iz vi-njetnega cestninskega sistema -člani sveta so odločni, odsek hitre ceste Koper - Izola mora biti izvzet iz sistema obveznega cestninje-nja.Kot so zapisali v dopisu, ki so ga včeraj posredovali ministrstvu za infrastrukturo, Svet južnopri-morske regije zahteva, da se predor Markovec izvzame iz vinjet-nega sistema, obenem pa pozivajo ministrstvo, naj se vinjetni cestninski sistem na vseh avtocestah in hitrih cestah na območju slovenske Istre ukine.
Razlog za to je, da tovrsten režim škodi turističnemu ugledu naše države, zaračunavanje kazni tranzitnim gostpm v primeru vožnje brez vinjete pa zagotovo marsikaterega potencialnega turista odvrne od obiska naše države, s čimer si sami povzročamo gospodarsko škodo. Ob tem so se strinjali, da je potrebno obalni pas razbremeniti prometa in ga nameniti rekreacijskim površinam, kar nenazadnje predvideva tudi Regionalni razvojni program za juž-noprimorsko regijo za obdobje 2014-2020, v katerem je med prednostnimi projekti tudi projekt So-naravna ureditev obalnega pasu med Koprom in Izolo.
V Bovcu spet niso prodali hotela Kanin
BOVEC - Stečajna upravite-ljica družbe Hit Bovec Sara Puše-njak spet ni uspela prodati hotela Kanin. Na tokratno, tretjo dražbo, je pristopil en dražitelj, za katerega je bil hotel predrag. Izklicna cena je bila postavljena pri 3,06 milijona evrov, upraviteljica pa je danes pri ceni 1,3 milijona evrov odstopila od dražbe. Kot je po za STA pojasnila Pušenjakova, se za hotel zanima neka madžarska družba, ki se ni strinjala z na dražbi ponujeno ceno. Tako se bo zdaj upravite-ljica pogovorila z ločitvenih upnikom, potencialni kupec pa bo sporočil ceno, po kateri je pripravljen kupiti hotel.
Družba Hit Bovec je lastnica hotela Kanin, ki je imel okoli 20 zaposlenih. Zaradi gospodarske krize in nato nesreče na kabinski žičnici na smučišču januarja 2013 so se v družbi odločili za zaprtje hotela in likvidacijo družbe Hit Bovec. Največji ločitveni upnik družbe je Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki ima za 1,5 milijona evrov terjatev. (STA)
Jutri pohod v Lokvi in
LOKVE - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica za Kras prireja jutri pohod v okolico Lokve. Zbor pohodnikov ob 8.30 na stari avtobusni postaji v Sežani ali pred zadružnim domom v Lokvi ob 8.45. Pot vodi skozi Pre-lože do izvira Vroče na Veliko Gradišče in hrib Videž, mimo Vrhpo-lja bo vračilo na Vroče in v Lokev. Tu bo ob 13. uri ogled muzejske trgovine Fabiani. Pohod je primeren za otroke in odrasle. (OK)
Dva mrtva v Furlaniji
PORDENON - Na hitri cesti Cimpiello-Sequals v pokrajini Pordenon sta včeraj ob zori v čelnem trčenju med avtomobiloma umrla 39 in 56-letni moški. Gre za domačina, ki sta se odpravljala na delo.
/
EXPO 2015
Sobota, 16. maja 2015
3
V SLOVENSKEM PAVILJONU EXPA 2015 KULTURA, ZABAVA IN KULINARIKA
Prijetna in pisana doživetja na prazniku Slovencev v Italiji
MILAN - V središču svetovne razstave, v okviru lepo urejenega in elegantnega slovenskega paviljona, so se včeraj predstavili Slovenci iz Italije. S kulinariko, ki je glavna tema letošnjega Expa, pa tudi z glasbo, s folkloro in plesno-akrobatski-mi podvigi so zamejski Slovenci tako v paviljonu kot na glavni ulici pred njim uprizorili večurni šov, ki je bil po splošnem mnenju uspešen - kljub delno neuresničenim slabim vremenskim napovedim in splošni pomanjkljivi organizaciji, ki za enkrat še vlada v Milanu (veliko zapletov je bilo z akreditacijami, dostop ovirajo tudi vrste in dolga pot do vhoda).
Na prizorišču je bilo več kot dvesto Slovencev iz Trsta, Gorice in Benečije, ki so se v glavnem pripeljali z avtobusi v priredbi slovenskih organizacij; slovenski paviljon dnevno obišče okrog 4500 ljudi, včeraj pa jih je bilo precej več. Medtem ko si je predstave na prostem ogledalo veliko število obiskovalcev iz najrazličnejših držav, je v zgornjem nadstropju paviljona potekala degustacija jedi in vin, katere so se poleg slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča udeležili novinarji prestižnih italijanskih revij. Včerajšnji dan so soorganizirali SDGZ, Kmečka zveza, SKGZ in SSO.
Prav Žmavc in še zlasti Mirošič sta si od samega začetka, prizadevala, da bi se v sklopu slovenskega nastopa na Ex-pu predstavili tudi slovenska manjšina v Italiji ter italijanska v Sloveniji, oboje se je uresničilo (Tartinijeva družina in soli-narji so se predstavili prejšnji konec tedna). »Tudi s kulinariko in tipičnimi proizvodi slovenske zemlje lahko ohranjamo našo identiteto,« je povedal Žmavc, ki si je prvič ogledal paviljon. Spomnil je, da arhitekti, ki so ga projektirali, uresničujejo tudi Novo knjižno središče v Trstu, ki ga bodo odprli junija. Poleg Mirošiča so ga spremljali generalna komisarka Jerneja Lampret, generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš in predstavniki organizacij, pred paviljonom je bil navzoč tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec. Sprva je bil v načrtu tudi obisk kmetijskega ministra Dejana Žida-na, ki pa je naposled odpadel.
V kuharskem kotičku ob glavni ulici je Evgen Ban, ki je na Expu dejaven že dva tedna, vodil kuharske šove. »Pestro je in naporno, vseskozi se nekaj dogaja. Danes še posebno, vse skupaj pa je kar zabavno,« je povedal med enim in drugim nastopom. Občinstvu so fanclje z dušo in njo-ke s slivo pripravili Gabriela Devetak, Peter Štoka, Pavel Marc in Paolo Bukavec,
medtem ko je na degustaciji sodelovalo po devet gostincev in vinarjev (več o tem v sosednjem članku). Takoj po prihodu je pisano občinstvo na ulici Decumano pozabaval Evgen Ban, ki je z dekleti pevskega zbora Bodeča Neža iz Gorice uprizoril razposajen ples, sledili so nastopi 24-članske skupine Cheerdance Millenium, ženskega pevskega zbora Stu ledi in zvečer še rock benda BK Evolution iz Benečije.
»Še nikoli nismo nastopili na tako obiskanem in posebnem prizorišču,« je takoj po prihodu povedal član tega benda Luca Clinaz. Bruna Manin iz zbora Stu ledi je ugotavljala, da so narodne noše deležne velikega zanimanja, mladi obiskovalci z raznih koncev Italije so spraševali, od kod prihajajo. »Vzdušje je lepo in praznično,« je dodala. Mlada Francesca Ma-stracchio iz skupine Cheerdance je bila zadovoljna nad gosto množico ljudi, ki si je ogledala akrobacije in se vključila v ples: »Gotova sem, da so se ljudje zabavali.«
Pričakovanega naliva do poznih popoldanskih ur ni bilo, črni oblaki so prizanesli "zamejskemu dnevu". Dogodek pa je potrdil, da je povezava z matico močna in učinkovita. Včerajšnji dan je predstavljal prehod iz dvotedenske predstavitve Obal-no-kraške regije v goriško in posoško stvarnost.
Aljoša Fonda
MILAN - Pobuda v sklopu Okusov Krasa
Okusne jedi in dobra vina
MILAN - V VIP sobi slovenskega paviljona so se pred novinarji uglednih revij, ministrom Gorazdom Žmavcem in ostalimi gosti zvrstile okusne jedi ter vina slovenskih gostincev in vinarjev iz Italije. Pobuda sodi v okvir Okusov Krasa, temeljito jo je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje, k njej je pristopila Kmečka zveza ob sodelovanju javne agencije Spirit Slovenija. Predsednika SDGZ in Kmečke zveze Niko Ten-ze in Franc Fabec sta izrazila ponos in zadovoljstvo nad tem, da lahko na Expu predstavljajo kvalitetne proizvode kraške zemlje.
Pokušnjo je povezovala izvedenka Aurora Endrici, dobra poznavalka kraških dobrot, med gosti pa so bili novinarji revij Vino in QB, dnevnika Sole24Ore ter nekdanji najboljši italijanski sommelier Nicola Bonera.
Na jedilniku je bila cela vrsta dobrot, in
Od leve: Niko Tenze, Franc Fabec, Gorazd Žmavc, Iztok Mirošič in Inrgid Sergaš
foto damjan balbi
sicer: aperitiv z Boletovim prosekarjem; rož-marinova pogača pekarne Bukavec z Grgičevo malvazijo, zloženka z Zobčevim lososom v pripravi gostilne Posta z Otovo malvazijo; De-
vetakov frtaljin zavitek s kraško skuto in di-šavnicami ter Zidaricheva vitovska; pohani srduni gostilne Lampara (pripravil jih je sam predsednik SDGZ Niko Tenze) s Skerkovo
malvazijo; bleki s petelinom hotela Pahor z vitovsko Gabi; popečeni kruhki s kraškim pršutom in teranom gostilne Guštin ter teran Castello di Rubbia; "krasburger" (hamburger s samimi kraškimi sestavinami) kavarne Vatta z Lupinčevim teranom; svinjske ličnice s pirejem in šparglji gostilne Sardoč ter Parovelov refošk; orehove kocke pekarne Čok s Kocjančičevim muškatom.
Sodelujoči menijo, da so tovrstne pobude koristne, ker postajajo kraški in drugi proizvodi tako bolj vidni. Grgič, Skerk in Zidarich so med drugim napovedali, da bodo kraška vina, ki so že vključena v razkošno ponudbo italijanskega vinskega paviljona, v središču pozornosti 27. avgusta, ko bodo v sodelovanju z deželno agencijom Ersa tam nastopili vinarji Društva vinogradnikov Krasa. (af)
4	Sobota, 16. maja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
GOSPODARSTVO - Jutri ob 10. uri občni zbor na sedežu visoke šole Sissa
Zadružna kraška banka je spet na zeleni veji
Zadružna kraška banka bo podala jutri na občnem zboru obračun poslovnega leta 2015. Prvič pod predsedniškim vodstvom Adriana Kovačiča, ki je lanskega novembra prevzel mesto Sergija Stancicha.
Kako se je zaključilo poslovno leto 2014 Zadružne kraške banke?
Uspešno. Z dobičkom 213.222 evrov. Večina pokazateljev je tudi pozitivnih.
Na primer?
Skupne depozite smo zvišali za preko 10 milijonov evrov; od tega je 9 milijonov neposrednih vlog, posrednih pa en milijon. To je izredno pozitiven podatek, ker pomeni, da nam stranke in člani zaupajo.
Kaj pa kar se tiče kreditov?
Na tem področju smo zabeležili majhno, 5-odstotno nazadovanje. Ampak vseeno: v letu 2014 smo podelili 33 milijonov novih kreditov, kar pomeni, da je bila banka še naprej pozorna do našega ozemlja, do naših družin in do naših malih podjetij.
Ali nazadovanje na področju kreditov izvira iz manjšega povpraševanja, ali pa jih ni bilo mogoče podeliti več?
Predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Adriano Kovačič
fotodamj@n
zeleni veji. Kako vam je uspel ta preobrat?
Vse strateške izbire, ki smo jih sprejeli leta 2013, so lansko leto obrodile svoje sadove. Leta 2013 smo se odločili za nekaj izrednih operacij. Sedem ljudi je bilo predčasno upokojenih, kar je banko precej stalo. Ampak to je privedlo do velikega prihranka stroškov pri
Doseženi rezultati v letu 2014
Porast števila članov
Zvišanje marže od obresti
Porast skupnih depozitov
Porast sredstev posrednih depozitov
Znižanje stopnje koncentracije depozitov
Reorganizacija poslovne mreže
Reorganizacija banke
To je bilo odvisno izključno od manjšega povpraševanja. Gospodarsko krizo je še vedno močno občutiti, zato družine in podjetja težje posegajo po kreditih.
Poslovno leto 2013 je banka zaključila s primanjkljajem 2 milijona 800 tisoč evrov. Po enem letu ste spet na
slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA
Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV!
Vinko Moderndorfer
obiski
režiser Vinko Moderndorfer
danes, 16.maja, ob 20.30 - druga sobota v nedeljo, 17.maja, ob 16.00 - prva nedelja (z avtobusnim prevozom iz Sesljana) v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna)
BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 ir uro In pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com
osebju že v lanskem letu, in ta prihranek se bo poznal tudi v prihodnjih letih. Preprosto povedano: pred dvema letoma smo se načrtno odločili, da »gremo eno leto v izgubo«, a le zato, da bi se nam to potem pozitivno obrestovalo v naslednjih letih.
Dejansko pravite, da je bila izbira iz leta 2013 dalekovidna.
Tako je.
Katere so bile učinkovite poteze vašega lanskega poslovanja?
Precej takih je bilo, kar nazadnje potrjujejo konkretni, pozitivni podatki. Prvič: zvišali smo naše čiste obresti. Čeprav obrestne mere zelo padajo, nam je uspelo zvišati čiste obresti, kar je izredno dober rezultat, sad zelo dobrega dela z našimi strankami in našimi člani.
Drugi pozitivni pokazatelji?
Povečali smo rezultat s strani čistih provizij; nadaljevali smo z oslabitvami, razvrednotenjem naših slabih terjatev. Tako se je izboljšalo kritje naših nerednih kreditov. Nadalje: število naših podružnic je ostalo nespremenjeno, enajst. Toda: lani smo preselili podružnico s Trga Liberta v Ul. Carducci, kar je bila tudi zelo uspešna izbira, s povečanjem števila strank.
Koliko uslužbencev zaposluje Zadružna kraška banka?
Konec lanskega leta jih je bilo točno sto; danes imamo še enega zaposlenega več. Prav osebju smo posvetili
veliko pozornost. Lani smo opravili popolno reorganizacijo našega osebja, kar bomo tudi predstavili na občnem zboru. V tej zvezi naj poudarim, da sem zelo ponosen na pozornost, ki jo banka posveča svojemu osebju. Mi stavimo na naše uslužbence, stavimo na naše mlade kadre. Zato zelo skrbimo za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje naših uslužbencev.
Koliko pa imate članov?
Konec lanskega leta jih je bilo 2148. Njihovo število se je zadnje leto povečalo. V tej zvezi je najvažnejše dejstvo, da smo ojačili stike s članstvom in - na podlagi želja, ki so jih slednji iznesli na področnih srečanjih - tudi pripravili nove pobude za naše člane. Tako smo spet obnovili enodnevne članske izlete, organizirali koncert. To se seveda tiče iz-venbančnega poslovanja. Kar pa zadeva samo bančno poslovanje, imajo naši člani še nadalje boljše pogoje na tržišču, s čemer spoštujemo tisto načelo vzajemnosti, ki je zapisano v 2. členu našega statuta.
Katere pa so bile šibke točke vašega lanskoletnega poslovanja?
Ze prej sem omenil rahlo nazadovanje pri kreditih. Nekaterih pobud nismo izpeljali, ker smo jih bili prisiljeni preložiti na letošnje leto.
Katere so te pobude?
Približanje mladim je izziv, ki nas čaka v letu 2015. Na občnem zboru bomo predstavili zelo lep projekt, s katerim bomo dali možnost našim mladim za odpiranje lastnih profesionalnih dejavnosti.
Zadružna kraška banka je tesno
Občni zbor jutri pod Obeliskom
Občni zbor Zadružne kraške banke bo jutri ob 10. uri na sedežu mednarodne visoke šole Sissa (nekdanja bolnišnica Santorio) v Ul. Bo-nomea 265, pod Obeliskom na Op-činah.
Članom banke bo tam na razpolago brezplačno parkirišče. Obenem bo na razpolago tudi brezplačni prevoz s kombijem do zavoda Sissa in nazaj. Odhod izpred sedeža banke na Opčinah od 9.15 dalje.
povezana z okoljem. Koliko sredstev ste prispevali za razne družbene dejavnosti v tem okolju?
Lani 205.482 evrov, kar je ogromna vsota, če jo primerjamo s čistim poslovnim rezultatom. Pomagali smo športnim in kulturnim dejavnostim, šolam in raznim drugim pobudam na ozemlju. Nadalje smo povečali število sporazumov o sodelovanju z raznimi partnerji, kar bomo še nadaljevali in ojačili.
Partnerstva, s kom?
Z raznimi institucijami, kot so Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje,trgovinske zbornice, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Confidi.
Jutri boste podali obračun 2014. Kako pa kažejo rezultati prvih mesecev letošnjega leta?
V kratkem bomo dobili rezultate prvega trimesečja. Kar se tiče glavnih pokazateljev, se pozitivni. Mene in celotni upravni odbor predvsem zanima ojačitev naše banke, izvedba nekaterih novih pobud za mlade in približanje tudi takim strankam, ki po navadi ne zahajajo v našo banko.
Italijanska vlada načrtuje, po reformi ljudskih bank, tudi reformo zadružnih bank. Kako jo ocenjujete?
Vlada je izdala januarja odlok, s katerim je hotela reformirati celo zadružno gibanje. Potem pa se je omejila na reformo le ljudskih bank z aktivo večjo od 8 milijard evrov. Sistem zadružnih bank je - na srečo - izostal iz reforme. Naši predstavniki so takrat iznesli predlog, po katerem naj bi same zadružne banke pripravile reformo, seveda ob upoštevanju smernic Evropske centralne banke in banke Italije.
Katere so te smernice?
Zahteva po večji koheziji znotraj zadružnega sistema, da se odpravijo nekateri dvojniki; nadalje večja pripravljenost na premoženjsko ojačenje in izboljšanje vodstva zadružnega bančnega sistema.
Kakšna je kapitalska osnova vaše banke?
Zelo dobra. Imamo zelo močno kapitalsko osnovo in dobro likvidnost. Kar se kapitalske ustreznosti tiče, smo na 17,8 odstotka, medtem ko znaša povprečje bančnega sistema kakih 12 odstotkov, zadružnih bank pa 15,6 odstotka.
Kako bo reforma vplivala na bodočnost vaše zadružne banke?
Reforma bo predvidela ovrednotenje specifičnost zadružnih bank, to je bančnih zavodov v tesni povezanosti z ozemljem, ki temeljijo na vzajemnem delovanju. Nadalje bo predvidela izboljšanje proizvodnosti in ohranitev enotnosti znotraj zadružnega gibanja.
Ali bo Zadružna kraška banka v tem sistemu ohranila svojo posebnost banke, delujoče v manjšinskem okolju?
Združenju zadružnih bank smo predočili naše zahteve, in sicer ohranitev naše identitete; vse pogodbe morajo upoštevati našo kulturno in jezikovno specifičnost. Zadružne banke imajo, prav zaradi tesne povezave z ozemljem, v katerem delujejo, dodano vrednost. Za našo banko je dodana vrednost v tem, da smo slovenska zadružna banka. To našo specifiko moramo ohraniti.
Marjan Kemperle
POLITIKA
Kdaj bo konec z mestno občino?
Tržaška mestna (ali metro-politanska) občina ima dosti, celo preveč življenj. Rodi se in nato umre, na kar roma v pozabo in znova vstane od mrtvih. V zadnjih tridesetih in več letih se je o tem načrtu veliko pisalo, debatiralo in prepiralo. Iz tega ni bilo nič in prepričani smo, da tudi tokrat ne bo nič; vseeno pa se nekateri s tem znova ukvarjajo, misleč, da tržaško območje potrebuje mestno občino. V mislih imamo tržaško Demokratsko stranko, ki je - kot beremo - spet sprožila to vprašanje. To je naredila eno leto pred občinskimi volitvami in nekaj mesecev potem, ko je skorajšnji županski kandidat desne sredine Roberto Dipiazza v deželnem svetu osamljeno zagovarjal zamisel »velikega Trsta«. To bo tudi najbrž eno od gesel njegove kampanje.
V Primorskem dnevniku smo že večkrat utemeljili naše velike pomisleke nad zamislijo mestne občine Trst. Naše mnenje smo izpostavili, ko se je zanjo zavzemal župan Manlio Cecovini, in tudi takrat, ko so se za to idejo pričeli ogrevati nekateri levičarji. Danes smo - enako kot včeraj -prepričani, da mestna občina nima pravne, upravne in tudi ne politične osnove. Četudi jo zagovarjajo eminentni izvedenci ustavne stroke.
Da se ne bomo vračali v preteklost, ponujamo v razmislek dve dejstvi, ki govorita proti mestni občini. Prvič odklonilno stališče deželnega sveta, in drugič nedavno odobrena reforma lokalnih uprav.
Dežela ima po statutu primarne pristojnosti na področju lokalnih uprav in je tista, ki odloča o mestni občini. Deželni svet se je pred nekaj meseci v sklopu predloga za spremembo statuta večinsko opredelil proti temu načrtu. Zato bi bilo še kar bizarno, da bi se rimski parlament (pobuda senatorja Francesca Russa) proti volji deželne skupščine zavzel za mestno »super upravo«.
Novi zagovorniki mestne občine ne upoštevajo deželne reforme krajevnih uprav, njenih tržaških »vozlov« in tudi ne velike negotovosti, ki jo je reforma vnesla ne toliko med občani, kot med javnimi upravitelji. Oživljena debata o mestni občini bo dodala le novo zmedo v itak že zmedeni situaciji.
Iskreno povedano, ni jasno čemu se je tega vprašanja v tem trenutku sploh lotila Demokratska stranka, in to, ko je Trst - ponavljamo - na pragu volilne kampanje. Nekateri poznavalci strankinih zakulisnih iger pravijo, da gre za nagajanje predsednici Dežele Debori Serracchiani, ki opozarja, da to ni trenutek za takšne dispute. Če je tako, je vse skupaj pravi absurd, saj se bo moral Roberto Cosolini, če hoče ostati župan, še tesneje povezati z Deželo in njeno predsednico.
Sandor Tence
/
TRST
Nedelja, 17. maja 2015
5
GOSPODARSTVO - Podtajnica na ministrstvu za delo Bellanova obiskala krizna žarišča
Rim si prizadeva za rešitev tovarn Alcatel in Burgo
Italijanska vlada bo skupaj z deželno vlado Furlanije-Julijske krajine ter vsemi drugimi pristojnimi lokalnimi upravami in javnimi institucijami zahtevala od lastnika podjetja Alcatel-Lucent v tržaški industrijski coni jamstvo, da bo ostala tovarna odprta in da število delovnih mest, tudi prekarnih, ne bo upadlo. Kdo bo novi lastnik tržaškega Alcatela, ni v pristojnosti vlade, vendar lahko Rim zahteva jamstva in postavlja pogoje. Tržaško podjetje je namreč za Rim strateškega pomena in se bo morala zato proizvodnja nadaljevati, morebiti celo z nadgradnjo poslovanja in povečanjem števila zaposlenih.
To je glede vprašanja skupine Alcatel povedala podtajnica na ministrstvu za delo in za socialne politike Teresa Bellanova, ki se je včeraj mudila na Tržaškem. Podtajnica je v spremstvu deželne odbornice za delo Loredane Panariti obiskala tudi druge kraje kriznih žarišč. Poleg v Tržiču, kjer so razpravljali o centru Cara v Gradišču, je bila na devinsko-nabrežin-skem županstvu, kjer so z županom Vladimirom Kukanjo in sindikati poglobili vprašanje štivanske papirnice Burgo. Podtajnica Bellanova je povedala, da se bo v Rimu kmalu ponovno sestalo omizje z vodstvom skupine in dodala, da je mogoče zaščititi tovarno in vsa delovna mesta, vendar bosta za to potrebna nov poslovni načrt oziroma diverzifikacija proizvodnje, glede pač na povpraševanje.
Podtajnica Bellanova je nato obiskala tržaškega župana Roberta Coso-linija, srečanju z novinarji pa je v dvorani občinskega sveta sledilo srečanje z enotnim sindikalnim predstavništvom zaposlenih v Alcatelu. Podtajnica je na-povedala,da bo v petek, 22. maja, v Rimu omizje z vodstvom skupine Alcatel-Lucent in ministrico za gospodarski razvoj Federico Guidi. Ob tej priložnosti bodo poudarili, da Rim zahteva jamstva glede prihodnosti tržaškega podjetja in glede vseh delovnih mest, takrat pa se bo dejansko tudi začelo pravo pogajanje.
A.G.
Srečanje med podtajnico Bellanova in sindikati v dvorani tržaškega občinskega sveta
fotodamj@n
UL. VALDIRIVO - Včeraj odprtje
Dnevni center za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo
Prostori včeraj odprtega
dnevnega centra v Ul. Valdirivo
fotodamj@n
V Ul. Valdirivo so včeraj predali namenu nov dnevni center za priletne osebe, ki bolehajo za senilno demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Pobudo zanj je dalo združenje Pro Senectute s prispevki Dežele FJK, Fundacije CRTrieste in Be-neficentia Stiftung Vaduz.
Center obsega 90 kvadratnih metrov z lastnim vhodom in bo lahko sprejel dnevno po deset oseb. Struktura bo opravljala vmesno vlogo med nego v družini in sprejemom v bolnišnico, je poudarila generalna direktorica Pro Senectute Deborah Marizza.
FINCANTIERI
Fiom zahteva novo pogodbo in zakonitost
Vodstvo skupine Fincan-tieri je preveč avtoritarno in zavrača vsako sindikalno pogajanje. Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, ki mu je Fincantieri včeraj ponovno prepovedal prirediti skupščino, se bo zaradi tega med drugim obrnil na sodstvo. To je povedal državni koordinator Fiom skupine Fincantieri Bruno Papignani, ki se je včeraj udeležil tiskovne konference na tržaškem nabrežju. Na srečanju so govorili o prizadevanjih za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla že pred 27 meseci, delavci pa so že izgubili 70 evrov v mesečni plači. Fiom poleg tega zahteva, da se okrepi boj za zakonitost še predvsem pri delih v zakupu, ki si jih mnogo krat zagotovi organizirani kriminal.
ČRNA KRONIKA - Ukrajinci in Moldavci
Kradli so luksuzne avtomobile: 9 aretiranih
Policisti tržaške kvesture in karabinjerji s tržaškega poveljstva so aretirali skupino ukrajinskih in moldavskih državljanov, ki je v zadnjih mesecih opravila vrsto tatvin v severni Italiji. Člani združbe so si prilaščali predvsem luksuzne avtomobile oziroma vgrajene elektronske naprave, ki so jih skrivali v raznih stanovanjih in garažah v Lombardiji, Venetu in Furlaniji-Julijski krajini. Ukradeno blago so nato s pomočjo nekaterih ukrajinskih prevoznikov prodajali v lastnih državah. Policisti tržaške kvesture so v sodelovanju s kolegi iz Milana, Bergama, Vicenze in Monze ter mejno policijo iz Trsta že zasegli precej ukradenega blaga. Policisti so v okviru preiskave prijavili skupaj dvajset oseb, imena aretiranih pa so Luca Ana-tolie (35 let), Ihor Dubets (35), Oleksandr Stoian (37 let), Vadim Tiganesco (30), Vijktor Yermolenko (49), Vasile Tihu (52), Leonid Maslovschi (57), Dmytro Mat-skulyak (35) in Andriy Duig (37 let).
Kradla je kolegom v supermarketu, kjer je bila zaposlena
Mestna policija je prijavila na prostosti 52-letno Tržačanko P. V. pod obtožbo večkratne kraje v obremenilnih okoliščinah. Žensko, ki so jo začasno tudi oddaljili od službe, so namreč zasačili, ko je kradla oziroma skušala ukrasti nekaj denarja svojim delovnim kolegom. Kaj se je zgodilo? Uslužbenci nekega supermarketa so v zadnjem obdobju ugotovili, da je med delovnim urnikom včasih nekdo izmaknil nekaj denarja iz denarnic oziroma torbic, ki so jih med delom hranili v slačilnici. Zaposleni so bili mnenja, da je to storil nekdo, ki dobro pozna prostore in se v njih premika brez težav. Zadevo so torej prijavili mestni policiji, ki je uvedla preiskavo, javni tožilec pa je odredil, da se na skrito postavi tudi nekaj vi-deokamer. Slučaj je hotel, da se je tatica pojavila, ko so nadzorovali videokame-re in so jo torej zasačili neposredno »na delu«.
KANAL - Zanimiva instalacija
Mare nostrum -počitnice in pokoli
Živobarvne blazine z obrisi človeških teles bodo na pobudo društva Cizerouno »plavale« mesec dni
fotodamj@n
Mare nostrum je latinsko ime, ki prikliče različne asociacije: v prvi vrsti starorimsko ime za Sredozemlje in reševalno akcijo italijanske mornarice, v sklopu katere so v zadnjih letih pred si-cilskimi obalami rešili na tisoče migran-tov. Mare nostrum pa je tudi ime insta-
lacije, ki je od včeraj na ogled v edinem tržaškem kanalu. Zamislil si jo je mladi Emmanuele Panzarini, ki nas s svojimi ži-vobarvnimi zračnimi blazinami z obrisi človeških teles opozarja, da je morje za nekatere sinonim za počitnice, za manj srečne med nami pa za smrt ... (pd)
Danes in jutri za pomoč Nepalu
Združenje mednarodnega krščanskega sodelovanja in Coldiretti prirejata danes in jutri na Borznem trgu, na Trgu don Bonifacio, na rojanskem trgu in na miljskem Trgu Marconi solidarnostno akcijo za ljudi, ki jih je prizadel potres v Nepalu. Ponujali bodo 100-odstotno italijanski riž v zameno za prispevek najmanj 5 evrov.
Rdeča kapica malo drugače
V	Finžgarjevem domu na Opčinah bodo poletje pričakali v družbi pravljic, kriminalk in komedij.
Prvo srečanje z Gledališčem v pričakovanju poletja bo že danes popoldne, 16. maja, ob 17. uri. Uvodno srečanje bo v domeni domačih skupin, in sicer otroške gledališke skupine Tamara Petaros, ki v okviru Finžgarje-vega doma deluje pod vodstvom režiserke Manice Maver. Predstavili bodo Rdečo kapico malo drugače, in sicer kot si jo je zamislila režiserka, ki je tudi avtorica besedila. Za glasbeni uvod bo poskrbela otroška pevska skupina Vesela pomlad, ki bo zapela pod vodstvom Andreje Štucin Cergol.
Jutri po sledeh Tomizzove Franziske
V	okviru majskih pobud v spomin na-Fulvia Tomizzo ob 80-letnici njegovega rojstva bo Skupina 85 v nedeljo priredila voden izlet po sledovih Franziske, protagonistke istoimenskega romana pisatelja iz Materade. Odhod ob 10.30 izpred spomenika cesarice Sissi na Trgu Liberta. Dveur-ni sprehod (najmanj 10 udeležencev) bo vodila Patrizia Vascotto.
Prešerno skupaj z izletom po vaseh
Slovenska kulturna društva Kraški dom z Repna, Krasno polje iz Gro-čane, Peska in Drage, Skala iz Gro-pade, Slovan iz Padrič, Lipa iz Bazovice, Grad od Banov in Tabor z Op-čin, združena pri pobudah Prešerno skupaj, so organizirala letos izlet po naših vaseh, da bi spoznali njihovo zgodovino in zanimivosti. Izlet po naših vaseh ob 70-letnici osvoboditve bo jutri, 17. maja, z zbirališčem v Rep-nu ob 8.30 in nadaljnim obiskom vseh vasi od Bazovice (ob 9.30), mimo Gročane (ob 10.15), Padrič (ob 11.00), Gropade (ob 11.30), Trebč (ob 12.15), Banov (ob 13.00), Opčin (ob 13.45) in Repna (ob 14.30). Vsako društvo bo predstavilo svojo vas in v vsaki vasi bo postanek pri spomenikih NOB, kjer bodo udeleženci izleta položili cvetje. Kulturna društva vabijo vaščane, ki se ne bodo udeližili izleta, da pristopijo ob napovedanih urah in skupaj z izletniki počastijo spomin padlih. Ob koncu izleta bo zaključna družabnost na balinišču Kraškega doma v Repnu.
Lažni agenti družbe Enel
Skupina Enel je sporočila, da so se v tržaški pokrajini v zadnjem obdobju pojavili lažni agenti, ki obiskujejo ljudi na domu in jim predlagajo, da podpišejo razne pogodbe. Enel opozarja, da imajo njegovi agenti s sabo izključno informativno gradivo in lahko predlagajo morebitne pogodbe, vendar ne smejo nikakor sprejemati denarja. Poleg tega nosijo razpoznavno izkaznico z lastnimi podatki in imenom agencije, pri kateri so zaposleni. Enel zato vabi občane, naj vedno kontrolirajo izkaznico, preden dovolijo vstop v stanovanje. Enel poleg tega še poudarja, da stopi vselej naknadno telefonsko v stik z morebitnim novim klientom, da preveri, ali ga res zanima skleniti novo pogodbo.
6
Sobota, 16. maja 2015
VREME, AVTOMOBILI
/
DEVIN-NABREŽINA - Prihodnjo nedeljo, 24. maja
Narava in zgodovina na pohodu na Kohišče
Zamisel je domala genialna: združiti kraško naravo gornjega devinskega konca in burno zgodovino tistega območja, ju popoprati s ščepcem dobrot, ki jih tam pripravljajo, ter vse skupaj zaliti s pristno domačo kapljico.
Vse to bo prihodnjo nedeljo, 24. maja, ponudil 1. mednarodni enogastro-nomski, zgodovinsko-didaktični pohod na Kohišče, oziroma okrog Kohišča.
Zamisel se je porodila bratoma Marku in Fabiu Pahorju. Že pred leti sta odkupila staro, razvalinasto domačijo na Kohišču, da bi jo preuredila. Birokratsko-evropske omejitve (beri: zaščitene cone ZPS in SIC ter še Natura 2000 zraven) so doslej onemogočile uresničitev projekta. Je pa tisto območje tako nabito z naravnimi in zgodovinskimi značilnostmi, da si ga je vredno ogledati. V tem tiči zasnova prvega, kakih 9 kilometrov dolgega pohoda okrog Kohišča, in to iz štirih smeri: iz Devina, Cerovelj, Medje vasi in Bresto-vice čez nekdanjo mejo. Štartnina (z boni za degustacijo) bo znašala 12 evrov za odrasle, 6 za otroke pod 14. letom.
Pri pobudi, ki bo potekala pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občine, sodelujejo organizacijsko vešči SK Devin in petnajst domačih turističnih kmetij, kmetijskih podjetij in osmic iz Ce-rovelj, Mavhinj, Jamelj, Štivana, Medje va-
Predstavitev 1. pohoda da Kohišče: z leve občinski odbornik Andrej Cunja, Marko Pahor, Dario Štolfa in Fabio Pahor
fotodamj@n
si, Vižovelj in Brestovice pri Komnu. Te bodo ponudile pohodnikom svoje dobrote.
Pohod ni zahteven, višinska razlika znaša vsega 270 metrov, je pojasnil pred-
sednik SK Devin Dario Štolfa. Udeležence bo pot vodila v domala največjo dolino na Tržaškem, Dol, nato si bo mogoče z razgledne točke Frščak ogledati celoten Tržaški zaliv, z vrha Gabernjaka in Grmade se bo pogled razširil na Vipavsko dolino in Julijske Alpe. Nad Kohiš-čem, na Gabernjaku in Grmadi bodo vodiči povedli udeležence v jarke 1. svetovne vojne, možen pa bo tudi ogled razsvetljene jame Pejce.
Pohod je primeren za vse, tudi za otroke, ki si bodo lahko ogledali domače živali, od konjev (pečat Škuadre Uoo ...) in osličkov do koz in ovc, možni pa bodo tudi krajši izleti s kočijami.
Po tolikšnem pešačenju bodo izletniki kronali pohod s kosilom in družabnostjo na Kohišču.
M.K.
Cerovlje: življenje vojakov pred sto leti
Posnetek iz vojaškega življenja v jaških 1. svetovne voljne
Jutri se bodo Cerovlje obrnile za celo stoletje nazaj, v čas prve svetovne vojne, in ponudile spominski prikaz takratnega življenja vojakov italijanskih in avstroogrskih vojakov. Ob 10. uri se bo na dvorišču kmečkega turizma Antonič zbrala četa »vojakov« v starih uniformah
obeh vojsk, ki bo udeležence spominskega prikaza povedla do vojaških postojank v gozdu ob vznožju Grmade. »Vojaki« bodo prikazali dejavnosti na vojnem območju, da bodo lahko udeleženci uvideli, kako je takratnim mladim potekalo življenje v kraških krajih.
ŠOLA ŠČEK - Digitalne pasti za mlade
»Sexting«, golota v pametnem telefonu
Digitalne prevare in pasti se v sodobnem času skrivajo skoraj za vsakim klikom računalniške miške. Pod udarom goljufov, v najslabšem primeru tudi pe-dofilov, so nedvomno otroci in mladoletni, a tudi taki spletni uporabniki z omejenim tehnološkim znanjem.
Obširnemu pojavu tehnološke zlorabe se po svojih najboljših močeh zoperstavlja poštna policija. Ta ima svoj sedež v naši deželi v glavnem poštnem uradu v Trstu na Trgu V. Veneto, njeni predstavniki pa vse bolj pogosto obiskujejo šole. Tovrstni obisk se je odvijal tudi v četrtek popoldne na nabre-žinski večstopenjski šoli Virgila Ščeka, kjer je o internetnih prevarah govoril policist poštne policije Fabrizio Caputi.
Srečanje je bilo namenjeno staršem otrok, ki so pokazali veliko zanimanja do tematike, ki med nekaterimi vzbuja tudi mero zdrave zaskrbljenosti. Caputi pa je takoj pojasnil, da tako on kot ostali policisti poštne policije, ne razpolaga z dokončno rešitvijo pred hac-kerji, goljufi in pedofili, lahko pa nudi uporabne nasvete.
Digitalni forenzik je pojasnil, da je prva obramba pred katerokoli težavo namestitev protivirusnega programa v vsakem računalniku in obenem tudi v pametnem telefonu, predvsem takih, ki se poslužujejo operativnega sistema Android. Tehnološka zaščita ni le proti plačilu, na spletu lahko najdemo brezplačne in prav tako odlične »antiviru-se.« Drugi in nadvse nujen korak je redno ažuriranje protivirusne aplikacije, saj se tehnološki virusi stalno razvijajo v nove oblike.
»Povprečen najstnik bo že sam poskrbel za zaščito svojega telefona, ker take malenkosti obvladajo že na srednji šoli, starši pa so še vedno prva obrambna linija pred zlorabo svojega otroka,« je dejal Caputi, ki je hkrati razkril, da se - v primeri preiskave - ob zasegu mobilnika, predvsem najstniku, najde pogosto nekaj protizakonitega. Kaj pa bi lahko skrival trinajstletnik v svojem pametnem telefonu?
Odgovor je presunljiv. Po podatkih poštne policije se je v zadnjem ob-
Fabrizio Caputi
fotodamj@n
dobju razširil pojav »sextinga«. Gre se za izmenjavo slik v provokativnih držah ali celo izkazovanju golote med vrstniki. Pojav je zelo razširjen v mestnih šolah, manj v okolici, vse več pa je takih instant-aplikacij, ki služijo v ta namen. Policist meni, da je ta fenomen težko ob-vadljiv, je pa hkrati zelo nevaren, saj se tu srečuje s temačnim svetom pedo-pornografije.
Pedofili se dandanes ne skrivajo več pred šolami, temveč za umetnimi profili očarljivih najstnic in najstnikov. Komunicirajo in se obnašajo kot oni. Vse se lahko začne z izmenjavo pohval, nadaljuje se z izsiljevanjem in s pošiljanjem prvih golih slik, k sreči ob pravočasni prijavi policija stopi na sled pedofilu praktično v vseh primerih. Zakon ostro kaznuje hranjenje in delitev tovrstnega gradiva v digitalnem svetu. Kaznivo dejanje pa stori tudi mladoletnik, ki v svojem telefonu hrani gole slike drugega mladoletnika.
Caputi je staršem predstavil še pojave mail phishinga, kraje profila, pasti softwarjev P2P, vseskozi pa jim je svetoval, naj vestno nadzorujejo spletno dejavnost otroka, če si ta res želi ustvariti denimo Facebookov profil (to lahko stori od 13. leta op. av.), naj ga osnuje s pomočjo starša. Slednji lahko na računalniku nastavi določene omejitve mladostniku, saj vsak sodoben operativni sistem razpolaga s t.i. »pa-rental control«. (mar)
ŠOLSTVO - Od našega mladega posebnega dopisnika
Posebno druženje z našimi vrstniki
Poročilo Gabriela Milica o nagradni strokovni ekskurziji za izbrane male maturante po Sloveniji
Uredništvo Primorskega dnevnika je v četrtek prejelo poročilo doslej neznanega mladega posebnega dopisnika, v katerem se je najprej predstavil, nato izrazil željo, zaključeno z vprašanjem.
Odgovor nanj tiči v pričujoči objavi.
»Dober dan, imenujem se Gabriel Milic in sem star 14 let. Ko bi bil velik, bi rad delal na tržaškem radiu ali televiziji RAI ali na Primorskem dnevniku.
Zato vam pošiljam tale članek z eno sliko in bi vprašal vaše mnenje o njemu. Če bi bil dober, bi ga
lahko dal npr. na Primorski dnevnik?«
Posebno druženje z našimi sovrstniki
Najuspešnejši dijaki slovenskih nižih srednjih šol v Italiji smo se od 7. do 9. maja udeležili nagradne strokovne ekskurzije za izbrane male maturante po Sloveniji in smo se potepali po Dolenjski. Te se je udeležilo 45 učencev s Proseka, Opčin, iz Nabreži-ne, Doline, Trsta, s Katinare Doberdoba, Gorice in dvojezične šole v Špetru. Prenočevali smo v hotelu Šport na Otočcu in obiskali okolico. V četrtek
smo si ogledali na Muljavi rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča, izvir reke Krke in Novo mesto. Naslednji dan smo obiskalii naravni park Lahinja in se seznanili z umetniško obrtjo izdelovanja lončenih izdelkov, z zgodovino Belokranjcev na gradu v Metliki in s tehniko izdelovanja lanenega platna (iz lanu). Zadnji dan smo si še ogledali nuklearno elektrarno v Krškem in »Deželo kozolcev«, muzej na prostem o kozolcih v Šentrupertu. Imeli smo se zelo lepo!
Besedilo in slika: Gabriel Milic
KULTURNI DOM
Pravljična Alica in Zaledenelo kraljestvo
Tudi letos so v dramskih skupinah iz Škednja, Barkovelj in od Sv. Ivana mladi vadili, se pripravljali, urili glasove in iz-govarjavo, drugi pa šivali, barvali in zabijali, da bi bil današnji skupni nastop čim bolj slovesen in uspešen. Prvi del odrskega podviga ima naslov Alica v čudežni deželi in prirejeni tekst Lewisa Carrolla je podlaga, na kateri so mentorji s sodelavci pripravili prizore in vadili z osnovnošolskimi otroci. V Skd Grbec so se zbirali pod mentorstvom Bože Hrvatič, v Skd Barkovlje pod budnim nadzorom Elene Husu in v Skd Škamperle z igrivo zavzetostjo Maruške Guštin. V tržaških mestnih društvih se namreč že nekaj let odvijajo gledališke delavnice pod pokroviteljstvom ZSKD, letošnja novost je nova skupina nižješolcev, junaških fantov in deklet, ki so v prejšnjih letih prestali prve odrske preizkušnje in se tokrat predstavljajo kot samostojna, skoraj odrasla sedmerica, ki je z mentorico Božo Hrvatič pripravila prizor Zaledenelo kraljestvo.
Štiri skupine mestnih otrok, trije mentorji in tri društva s ponosom vabijo prijatelje, znance in sorodnike, da se z njimi poveselijo in preverijo uspešnost nastopajočih danes 16. maja ob 16.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu.
/
TRST
Nedelja, 17. maja 2015
7
zgoniška občina - Preteklo nedeljo obiskali spominske kraje
Gabrovčani počastili spomin padlih v NOB
Gabrovčani so se skupinsko poklonili padlim vaščanom v NOB
Odbor za spomenik v Gabrovcu je v sodelovanju s KD Drago Bojan in s pokroviteljstvom Društvene gostilne preteklo nedeljo priredil celodnevni izlet okoli spomenikov padlim Gabrov-čanom, da bi se jim skupno oddolžili, ker so pred 70 leti žrtvovali svoja mlada življenja za svobode in mir.
Domačini in vaščani nekaterih bližnjih vasi so se zbrali na dvorišču Društvene gostilne. Že dan prej je delegacija počastila padle s cvetjem na spomenike v domači vasi, na proseškem pokopališču in na proseški postaji. Zjutraj so peš krenili do prvega obeležja, na gmajni ob začetku vasi, kamor se je zatekel in pod streli padel 19 letni Leander. Nakar jih je avtobus popeljal do spomenika v Dovcah, med Komnom in Branikom. Tu je nemški vojak ustre-
lil 24 letnega Angela. Nadaljevali so pot v Volčjo Drago, kjer so na gričku sv. Ota padli rosno mlada domačina Pepi in Mario ter Prosečanka Marta.
Sledila je prav kratka vožnja do Branika. Ustavili so se na kmetiji Pri mlinu, se okrepčali in krenili dalje do Brja nad Vipavsko dolino ter se ustavili na pokopališču, kjer stoji spomenik padlim. Koz povsod, so tudi tu položili šopek cvetja in počastili padle z enominutnim molkom. Ko so prečkali železniško progo, smo se za trenutek zaustavili, ker prav na tračnicah sta padla partizan in 25 letni Karel. Bila sta tarča ostrostrelcev s hriba. Vijugasta pot jih je popeljala dalje do Cerknega, kjer stoji velik spomenik s približno tisoči imeni. Med njimi je vklesano ime padlega komandanta s partizanskim vzdevkom Drago Bojan.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 16. maja 2015
JANEZ
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 4.37 in zatone ob 18.32.
Jutri, NEDELJA, 17. maja 2015
JOŠT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,9 stopinje C, zračni tlak 1006,0 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 16 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C.
M Izleti
KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 22. maja, izlet na ogled 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi sodelujejo tudi slovenske zamejske kmečke organizacije združene v Agraslomak v koordinaciji MKGP. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 6.30 in z Opčin ob 7.00. Vpis do 20. maja v uradih KZ na tel.: 040-362941 (TS); 048182570 (GO); 0432-703119 (Čedad).
KRU.T vabi v petek, 29. maja, na zaključno srečanje pred poletjem z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olim-jah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v torek, 2. junija. Ogledali si bomo, poleg katedrale z ožjo okolico in zagrebškim kosilom,
tudi stari del mestnega jedra. Prijave in ostale informacije čim prej po tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika).
PODPORNO DRUŠTVO ROJAN IN KRU.T vabita v nedeljo, 7. junija, na izlet »Lepote Nediških dolin«. Pot bo vodila na Staro Goro, v Špeter Slovenov do Sv. Ivana v Čele, na povratku še postanek v Rožaški opatiji. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali tel. 040826661 (Darko Kobal), 040-417025 (Anton Bolet).
SKD SLOVENEC IN VZPI - ANPI iz Boršta in Zabrežca prirejata v nedeljo, 14. junija, avtobusni izlet v Most na Soči ob priliki spominske svečanosti ob 70 - letnici smrti Dušana Muniha in tovarišev na kateri bo nastopil tudi TPPZ P. Tomažič. V jutranjih urah si bomo ogledali Tolminska korita. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Vpisnine na tel. 3356792063 (Emil).
ui Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »II racconto dei racconti«.
ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Forza maggiore«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Nomi e cognomi«; 18.30, 21.30 »H24 - Poliziotti allo specchio«.
FELLINI - 17.00, 19.15, 21.45 »Adaline - L'eterna giovinezza«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10 »Mia madre«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Calvario«; 18.20, 22.00 »Cake«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Ritorno al Marigold Hotel«.
Na zdravje in še na mnoga leta, dragi
Edvin Švab
bivši župan Občine Dolina, ki je z izjemnim delovanjem bistveno prispeval k nastanku Obrtne Cone v Dolini. Iskreno mu čestitamo in voščimo vse najboljše
Konzorcij Obrtne Cone Dolina
Čestitke
Sledila je pot do prenovljene Bolnice Franje, ki je bila ustanovljena decembra 1943 in delovala do maja 1945. Ime je dobila po zdravnici dr. Franji Bojc. Septembra 2007 jo je povodna ujma uničila, odnesla je vse, razen ene lesene barake. Maja 2010 so prenovljeno bolnico spet odprli. Pod spremstvom odličnega vodiča Franca so si vse ogledali in zveli marsikaj novega.
Pozno popoldne jih je v Logu, v stari gostilni z več kot 100-letno tradicijo, pričakalo obilno zelo okusno kosilo s prijaznim sprejemom.
Prišel je čas odhoda proti domu. Šoferka Marinka jihje zvečer srečno pripeljala v Gabrovec invsii so bili res zadovoljni, polni novih spoznanj in doživetij. (L.B.)
KOPER - PLANET TUŠ - 15.10 »Brezčasna Adaline«; 17.20 »Hitri in drzni 7«; 16.20, 20.10 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.00, 20.45 »Maščevalci: Ultronova doba 3D«; 17.30, 20.00, 22.25 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 15.30, 18.30, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Prava nota 2«; 13.30 »Spuži na suhem«; 14.30, 16.30 »Spuži na suhem 3D«; 14.20, 19.10, 21.10, 22.40 »Vroči pregon«; 14.10, 15.50 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.10, 21.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 18.45, 21.15 »Avengers: Age of Ultron«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.00 »Samba«; Dvorana 3: 16.30, 18.20 »Doraemon il film«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »Sara il mio tipo?«; 22.10 »The Gunman«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 20.45, 21.45 »Mad Max: Fury Road«; 16.00, 18.35, 21.10 »Mad Max: Fury Road 3D«; 16.15, 18.55, 21.35 »Il rac-conto dei racconti«; 16.00, 18.00, 18.50, 21.40 »Avengers: Age of Ul-tron«; 19.50, 22.10 »The Gunman«; 15.00, 15.45 »Doraemon il film«; 17.05 »Child 44 - Il bambino n. 44«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Adaline -L'eterna giovinezza«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 15.30 »Ascoltare e vivere le fiabe«; 17.15, 19.45, 22.10 »Il racconto dei racconti«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Mad Max: Fury Road 3D«; Dvorana 4: 15.20 »Avengers: Age of Ultron«; 17.50, 20.00, 22.15 »The Gunman«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Doraemon il film«; 20.00, 22.10 »Forza maggiore«.
Že eno leto Klaro in Paolota osrečuje TEJA, saj bo danes 1. svečko na torti ugasnila in vse okrog sebe razveselila. Vse najboljše in veliko sreče ji želijo teta Viviana z Aleksom, nonoti in stric Valter z Danielo.
Danes na Proseku DRAGICA 80 let ima. Naj se ji sreča poda in izpolni vse želje njenega srca, ji želijo Dolores, Robi, Sara, Michela in ostali.
Danes praznuje MALJA 95. rojstni dan. Naj ji bosta sreča in zdravje ob strani ji želimo vsi mi, ki jo imamo radi, posebno pa Sara.
El Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina »F. Pavisi«, Ul. Mazzini 30 v Trstu prireja srečanje na temo: »An-tropozofija, kot moderni način ozdravljenja naših odnosov do sveta« danes, 16. maja, ob 20. uri na sedežu. Predava antropozofski zdravnik dr. Sergio Maria Francardo. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi otroke in prijatelje otrok danes, 16. maja ob 17.30 v dvorano Finžgarje-vega doma. Otroška dramska skupina Tamara Petaros bo premierno uprizorila otroško igrico Rdeča kapica malo drugače, ki jo je napisala in režirala Manica Maver. Za uvodni pozdrav bodo zapeli otroci otroške pevske skupine Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Andreje Štucin Cergol.
»LJUDSKA PESEM NA BORJAČU«
danes, 16. maja, bodo mladi oblikovali večer »u Kutu«, Prosek 82. Vrata na borjač se bodo odprla ob 18.30. Prepletanje barv, dišav, ljubezni do zemlje in ljudskega melosa bodo oblikovali: Skupina pevk s programom »Borjaške rozamunde« pod vodstvom dirigentke Mire Fabjan, harmonikaš Egon Taučer, oblikovalec kamnitega nakita Saško Ferluga ter mladi vinogradniki Miloš Škabar in Žarko Bu-kavec. Večer bo povezovala Veronika Carli.
MOVS LIPA organizira danes, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici 11. pevsko revijo Fantje pojejo na vasi, posvečeno klapskemu petju. Nastopajo: Kraška klapa Sežana, klapa Škvadra iz Košane, klapa Semi-kantà iz Pobegov ter MoVS Lipa s člani tamburaškega orkestra France Prešeren iz Boljunca s projektom »Mi jn Uane«. Večer bo povezoval Peter Verč.
SKD I. GRBEC, SKD Barkovlje in SKD
S. Škamperle vabijo na premiero gledaliških predstav »Alica v čudežni deželi« v izvedbi osnovnošolske skupine in »Zaledenelo kraljestvo - Frozen« v izvedbi srednješolske skupine, danes, 16. maja, ob 16.30 v dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija Boža Hrvatič, Elena Husu, Maruška Guštin in Barbara Gropajc. 4. FESTIVAL MLADINSKIH ORKESTROV Slavko Luxa bo v nedeljo, 17. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Koncert, ki ga prireja God-beno Društvo Prosek, letos sooblikujejo Šolski pihalni orkester Mavrica iz Divače, Simfonični orkester Glasbene šole Sežana, Šolski pihalni orkester iz Komna in Otroški orkester GDP. Toplo vabljeni!
SKD F. PREŠEREN in SKD Slovenec vabita v nedeljo, 17. maja, ob 18. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu na premiero otroške igre »Naša pravljica«, v izvedbi otroške dramske skupine Breg in baletne skupine SKD Prešeren. Rezija Boža Hrvatič, koreografija Marjetke Kosovac.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Draga Štoke »Iztrgani spomini«, ki bo v sredo, 20. maja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje prof. Loredane Kralj »Sama na poti - od Lisbone do Santiaga de Compostela«, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v baru v Miljah (Ul. San Giovanni 4).
PIHALNI ORKESTER BREG in Občina Dolina prirejata 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre v soboto, 23. maja, od 14. ure dalje na Gorici v Boljuncu. Vabljeni!
»DOMAČE VEDUTE« - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 24. maja, v Prapotu št. 15.
SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave Pavla Morelja v prostorih Občine Divača, od 9. do 14. ure. Sobota in nedelja zaprto.
KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren.
SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. maja.
Tel. 040-229439
BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH
v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo.
Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel.: 040-229253
Id Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632.
SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164.
8
Sobota, 16. maja 2015
VREME, AVTOMOBILI
/
MOVS Lipa
vabi na 11. pevsko revijo
FANTJE POJEJO NA VASI
danes, 16. maja, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici
Nastopajo: Kraška klapa Sežana Škvadra iz Košane Semikanta iz Pobegov
MoVS Lipa s tamburaši France Prešeren iz Boljunca v okviru projekta
'Mi jn uane' ob izdaji CD plošče
Večer bo povezoval Peter Verč
Vstop prost!

PRODAM STANOVANJE
ulica Papaveri, Opčine.
Tel. 3400503429
[Pogteßfw podjetje
H
tKMUl WIÍ hI M httt
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Skdl.Grbec, Skd Barkovljein SkdŠkamperle v sodelovanju z Z5KD
vabijo na premiero predstav osnovnošolskih dramskih skupin
v
Hfiaa v Cud^ni de§e(i"
Režija: Boža Hrvatic, Sophie Vinci, Elena Husu, Roberta Chissich, Maruška Guštin
in predstave srednješolske dramske skupine
ZALEDENELO KRALJESTVO - FR02EN
Režija: Boža Hrvatic in Barbara Gropajc
v soboto, 16. maja 201S ob 16.30 v veliko dvorano Kulturnega doma ulica Petronio 4 - Trst
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Set-tefontane 4: šesto nadstropje z dvigalom, kuhinja, kopalnica, dve sobi, dnevna soba z balkonom in shramba. Tel. št.: 339-5840600.
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št. 3402719034.
IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb. Tel. št. 0038631354244.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-
činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723.
ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155.
PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. št.: 040-200865.
Društvo Finžgarjev dom
vabi
na predstavo iz niza 'Z gledališčem do poletja'
RDEČA KAPICA MALO DRUGAČE
Izvaja Otroška dramska skupina 'Tamara Petaros'
Besedilo in režija Manica Maver Pevski uvod: OPS Vesela Pomlad vodi Andreja Štucin Cergol
Finžgarjev dom nocoj ob 17h
[I] Lekarne
Do nedelje, 17. maja 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 - 040 309114.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Ü3 Obvestila
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -
Vabimo vas na 4 urno srečanje, ki bo potekalo danes, 16. maja, v Kulturnem domu v Nabrežini, od 15. do 19. ure. Učenje in osvajanje somatskih gibov bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Prosimo za predhodno najavo, omejeno št. mest. Info in vpis na tel.: 3496483822 (Mileva).
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA prireja delavnice za otroke med 3. in 12. letom v igralnici in knjižnici pri gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 16. maja, od 16.30 dalje delavnica z glino. Med dejavnostmi bo prikazan program Poletni čas 2015 z možnostjo vpisnin. Info na tel. 333-6030887, ter-rasophia@tiscali.it.
KMEČKA ZVEZA IN OBČINA DEVIN NABREŽINA prirejata, v sodelovanju z MoPZ Fantje izpod Grmade ter s pokroviteljstvom ZKB, v nedeljo, 17. maja, ob 18.30 proslavo ob 40-letni-ci postavitve spomenika Kmečkemu puntu v Devinu ter vabita člane in občane k polnoštevilni udeležbi.
KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, (II. nad.) Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA obvešča cenjene člane, da bo redni občni zbor v drugem sklicanju v nedeljo, 17. maja, ob 10.00 na sedežu SISSA (bivša bolnica Santorio) v Ul. Bonomea 265 na Opčinah. Članom je na voljo brezplačno parkirišče ali brezplačni transfer s kombijem do zavoda SISSA in nazaj. Odhod izpred sedeža banke od 9.15 dalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 18. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Ulica Donizetti 3, na večer Med papežem in kraljem - pogovor o prepletanju jugoslovanske in vatikanske diplomacije v prvi polovici prejšnjega stoletja. O nedavni izdaji avtobiografije in dokumentov diplomata msgr. dr. Nikole Moscatella (1885 - 1961) bo spregovoril njihov urednik, mladi hrvaški zgodovinar dr. Stipe IKjaič iz Zagreba. Začetek ob 20.30.
KRU.T vabi na srečanje »Kambuča - čajna goba« v ponedeljek, 18. maja, ob 17.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8 (II. nad.). Gospa Mojca Kotnik bo spregovorila o pripravi in uživanju osvežilnega kambučinega čaja in njegovem pozitivnem delovanju. Prijave in informacije na Kru.tu, tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Valpolicelli. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 19. maja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trieste@onav.it.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 19. maja, ob 14.00 v prvem in v sredo, 20. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 19. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 23. maja, ob 9.15 odhod avtobusa s Padrič za nastop, ki bo v Kopru ob 11. uri.
ZSKD vabi na predstavitev delavnic »Kult-ura zate2« namenjene mladim aktivnim članom do 30. leta starosti, ki bo v torek, 19. maja 2015, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, drugo nadstropje). Program delavnic bo predvideval tako teoretski kot praktični del, njihov namen pa je, da se mladi povežejo s skupnim ciljem: pripravo dela programa letošnjega Slofesta, ki bo v Trstu med 18. in 20. septembrom.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane in ostale davčne zavezance, da v svojih uradih CAF izpolnjuje obrazce 730 tudi v slovenskem jeziku, kot običajno po predhodnem zmenku.
SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO prevajalske fakultete (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira od srede, 20. maja, do petka, 22. maja, 15-urni seminar iz prevajanja neliterarnih besedil iz italijanščine v slovenščino. Seminar bo vodila prof. Martina Ožbot s Filozofske fakultete (Oddelek za romanisti-ko) Univerze v Ljubljani, potekal pa bo v predavalnici S3 (Ul. Filzi 14) od 15. ure dalje. Vabljeni!
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev 22. regijskih iger Specialne Olimpija-de Slovenije v petek, 22. maja, ob 9.30 na atletskem štadionu na Koloniji.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja nov tečaj za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj. Tri srečanja bodo potekala na kolesarski stezi (zbirališče nad Ricmanji) v soboto, 23. maja, od 14.30 do 16.30. V nedeljo, 24. maja, od 9.00 do 11.00 ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. Info in prijave na tel. 333-3616411 (Sonja) od 14.00 do 15.00.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI
obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30.
SKD LIPA BAZOVICA - »Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici«. Ogled pastirskih hišk na dveh pohodih: v nedeljo, 24. maja, z zbirališčem ob 15. uri pri kalu in v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohoda trajata približno tri ure. V nedeljo, 24. maja, ob 19. uri po pohodu otvoritev razstave slik v Bazovskem domu. Vodi Vojko Ražem.
JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dija-ski.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga »La Quercia« obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00 - 18.00 in ob sobotah 10.00 - 12.00. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta. Za mesec maj je predvidena delavnica Rdeči maj. Za ostale info na tel. 040-299099 (ponedeljek - sobota 8.00 - 13.00).
POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60. letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin).
AŠD SK BRDI NA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za šolsko leto 2015/2016. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na
Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239 ali po faxu 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6. do 10. leta. Za info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Op-čine.	Tel.	040-212289,
urad@skladmc.org.
PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it.
Prispevki
V	spomin na Danimirja Zerijala darujejo sestri Silvana in Nerina ter svakinja Eda 75,00 evrov za SKD Valentin Vodnik.
V	spomin na očeta Milkota Puriča darujeta sinova Majda in Igor 200,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 50,00 evrov za AŠD Breg.
V	spomin na moža in očeta Stanota Škabarja darujejo žena Anica in hčerki Patricija in Vesna 100,00 evrov za pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih - A.Fa.So.P.
V	počastitev spomina na svojo predrago mamo Sonjo Stubel darujem Tanja 50,00 evrov za visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu.
V	spomin na dragega moža Lučkota Križmančiča daruje Cvetka 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na očeta Danimirja Zerijala daruje sin Walter 100,00 evrov za SKD Valentin Vodnik.
V	spomin na Angelco Malalan darujeta Ketty in Torči 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
prej do novice
www.primorski.eu1
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 16. maja 2015
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Koalicijski spopad za shirane molzne krave
Darja Kocbek
Levosredinska vlada Mira Ce-rarja, ki je z imenovanjem novih ministric za izobraževanje in obrambo po dobrem mesecu dni spet v polni sestavi, se je ta teden odločila, katera podjetja bi ohranila v državni lasti in katera bi prodala. To je navedeno v predlogu strategije upravljanja državnih naložb, ki so skupaj vredne 11 milijard evrov ali tretjino bruto domačega proizvoda. Pri usklajevanju te strategije med koalicijskimi partnericami, ki je trajalo kar sedem mesecev, ni šlo vse gladko, ker ima vsaka svoja podjetja, ki jih molze.
Čeprav je ministrski zbor predlog strategije sprejel soglasno (sprejeti pa jo mora še parlament), se je že nekaj ur kasneje s protestom oglasil zunanji minister in predsednik upokojenske stranke Desus Karl Erjavec, ki ga na seji vlade ni bilo. Pravi, da se ne strinja z rešitvijo, da je zavarovalnica Triglav, največja zavarovalnica v državi, le začasno uvrščena med strateške naložbe. To so naložbe, ki jih vlada ne namerava prodati.
Desus je v koalicijskih pogajanjih vztrajal, da mora biti Triglav strateška naložba, ker je treba zagotoviti denar za dolgoročno financiranje pokojnin. V zaključnih pogajanjih tik pred sejo vlade, na katerih je Desus zastopal vodja poslancev Franc Jurša, pa so dosegli kompromis, da bo zavarovalnica Triglav strateška naložba, dokler država v njej ne dobi vrnjenih glasovalnih pravic. Te ji je leta 2013 odvzela agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi kršenja zakona o prevzemih. Po vrnitvi glasovalnih pravic (to bo takrat, ko bodo državne družbe, ki so kršile zakon o prevzemih, dale prevzemno ponudbo, ali pa bo zaradi prodaje delnic njihov delež padel pod prag za prevzem) bo Triglav pomembna naložba, kar pome-
ni, da namerava država v njej ohraniti največ 25 odstotkov in eno delnico. Državni lastniki imajo v Triglavu zdaj okrog 62-odstotni delež. Največja lastnika sta pokojninski zavod, ki ima 34,47 odstotka delnic, in Slovenski državni holding, ki ima 28,09 odstotka delnic.
Triglav bo prenesen na demografski sklad, ki ga namerava vlada ustanoviti na zahtevo Desusa za pokrivanje razlike med zneskom vplačil zaposlenih za obvezno pokojninsko zavarovanje in zneskom, ki ga pokojninski zavod potrebuje za izplačilo pokojnin. Minister za finance Dušan Mramor razlaga, da bo v skladu s predlogom, ki ga je potrdila vlada, pokojninski zavod v Triglavu ohranil 25-odstotni delež in 1 delnico, Slovenski državni holding pa bo svoj delež prodal.
Predsednik vlade Miro Cerar je po seji vlade Erjavčev protest označil kot nesporazum ali šum v komunikaciji. »Če bi držala izjava, da minister Erjavec ne soglaša z današnjo odločitvijo, ki je bila sprejeta na vladi in predhodno koalicijsko usklajena - tudi z Desusom - gre verjetno za nesporazum oziroma šum v komunikaciji,« je dejal Cerar. Erjavec kljub temu vztraja pri svojem in ne namerava popustiti.
Desus je skupaj z najmanjšo koalicijsko partnerico socialnimi demokrati še dosegel, da v nekaterih podjetjih, ki so uvrščena med pomembne naložbe in bo torej država v njih obdržala 25 odstotkov in 1 delnico, nobeden od zasebnih lastnikov ne bo smel imeti višjega lastniškega deleža od države. Dušan Mramor je pojasnil, da bo to veljalo za največjo banko Novo ljubljansko banko, farmacevtsko družbo Krka, energetsko družbo in največjega naftnega trgov-
ca Petrol, Pozavarovalnico Sava, finančni holding Sava in tudi za Triglav, ko bo postal pomembna naložba. Finančni holding Sava, ki je že nekaj časa v velikih finančnih težavah, je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje uvrščen med pomembne naložbe zato, ker je lastnik okrog 20 hotelov. Med pomembnimi naložbami so še proizvajalec gospodinjskih aparatov Gorenje, Perutnina Ptuj in Terme Olimia.
Poslanec opozicijske desnosre-dinske krščanske Nove Slovenije Jožef Horvat je vlado že opozoril, da je družba Terme Olimia na seznamu 15 podjetij za prodajo, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor. Pravzaprav je na tem seznamu družba Terme Olimia bazeni, ki se je kasneje združila z družbo Terme Olimia. Ker je pred imenovanjem za ministra za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bil direktor Term Olimia, so v javnosti že zakrožile informacije, da je bila ta družba med pomembne naložbe preseljena po njegovi zaslugi. Predsednik vlade to odločno zavrača in trdi, da se je minister iz odločanja izločil. Vztraja tudi, da vseh 15 podjetij, ki jih je potrdil državni zbor, ostaja na seznamu za prodajo.
Jožef Horvat po poročanju javne RTV kljub temu pravi, da to ni več resna politika, »pač pa politično kup-čkanje in zaustavljanje privatizacije od politike, ki ima v državnih podjetjih svoje bankomate«. Poslanec opozicije je državljanom povedal, kar že dolgo vedo in je vse bolj očitno. Vedo tudi, da ob takšnem kup-čkanju ni pomembno, na katerem seznamu je katero podjetje, ker politika, ne glede na to, ali je levosredin-ska ali desnosredinska, na obči interes v vsakem primeru pozabi.
V SPOMIN
Umrl je novinar Lojze Kante, dopisnik Dela iz naših krajev
Pred dnevi je v Solkanu umrl znani primorski novinar, dolgoletni dopisnik časopisa Delo, Lojze Kante. Rodil se je v Šmarjah v Vipavski dolini, končal nižjo gimnazijo v Ajdovščini in je leta 1952 maturiral na gimnaziji v Šempetru pri Gorici, ki je bila ustanovljena po priključitvi Primorske k matični domovini, kot nadomestilo za gimnazijo v Gorici.
Na šempetrski gimnaziji so bili v tistih letih tudi kasnejši znani slovenski umetniki, med drugimi Saša Vuga, Anton Nanut in Adriana Maraž. Po končani gimnaziji je Kante študiral slavistiko na Filozofski fakulteti. Uveljavljal se je kot mlad primorski pesnik, ki je nastopal na literarnih večerih in objavljal svoje pesmi v literarnih revijah. Tista leta je urejal Naš glas, študentsko prilogo Primorskih novic, in tudi v njej objavljal svoje pesmi. V Ljubljani je prijateljeval s Petrom Božičem in se družil z Danetom Zajcem. Z odhodom iz Ljubljane je opustil pesnikovanje.
Leta 1956 je pričel svojo časnikarsko pot pri Primorskih novicah, kjer je ostal vse do leta 1965, ko je postal dopisnik Dela za Goriško. Leta 1965 je diplomiral na Visoki šoli za politične vede, smer novinar-
stvo. Poročal je tudi o dogajanjih v slovenski manjšini v Italiji in objavil vrsto reportaž o njenem delovanju, pa tudi komentarjev o dogajanjih v italijanski družbi. Bralci Dela so tako imeli priložnost, da redno spremljajo dogajanja v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Prav zaradi poznavanja problematike slovenske manjšine je bil leta 1976 imenovan za vicekonzula na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Tam se je moral poleg spremljanja dogajanj v slovenski manjšini veliko ukvarjati z neštetimi tegobami jugoslovanskih državljanov, ki so v ti-
stih letih množično prihajali v Trst in so se za reševanje svojih problemov obračali na konzulat (izgubljeni potni listi, prometni prekrški in drugo). Po končanem mandatu na konzulatu je leta 1971 ostal kot dopisnik Dela v Trstu. Kasneje se je ponovno vrnil v Novo Gorico in nadaljeval novinarsko delovanje kot dopisnik Dela do upokojitve. Tudi po upokojitvi se je s članki o problematiki slovenske manjšine v Italiji občasno oglašal v Delu. Kot dopisnik je vestno, poglobljeno ter objektivno spremljal dogajanja na Goriškem in njegovi zapisi so danes dragocen vir za proučevanje takratnega obdobja.
Lojze Kante je bil v svojem bistvu pesniška duša, občutljiv za družbena dogajanja, ki jih je v svojih prispevkih kritično spremljal. S svojim pisanjem je bil kot časnikar pomemben ustvarjalec javnega mnenja na Goriškem. Bil je trmast in prepričan v svoj prav in ni podlegal raznim pritiskom, zato je večkrat doživel kritike svojega poročanja, hkrati pa si je ustvaril ugled objektivnega novinarja, ki je bil v okolju spoštovan in cenjen. Takega ga bomo ohranili tudi n našem spominu.
Jože Šušmelj
MANJŠINA V OČEH MLADIH
Preteklost je izgovor za ohranitev privilegijev
Objavljamo petega v nizu prispevkov skupine mlajših raziskovalcev in novinarjev na okrogli mizi Manjšina v očeh nove generacije (Opčine, 10. aprila 2015). Okrogla miza je nastala na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLO-RI) v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slovenskim programom ter redakcijo Deželnega sedeža RAI za FJK.
V svojem poklicu zgodovinarja se ne ukvarjam z manjšinskimi vprašanji in že nekaj časa ne uspem spremljati dogajanja znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot bi si želel. Kljub temu sem bil od vedno dejaven v »sistemu« manjšine: od šole, do raznih kulturnih in športnih društev. Zato je pričujoči prispevek prej skupek raztresenih misli opazovalca kot pa strokovno podkovan razmislek.
Najprej bi se rad dotaknil vprašanja zakonske zaščite slovenske narodne (in ne jezikovne) skupnosti, o kateri ugotavljam, da se preveč ukvarjamo s formo in premalo z vsebino: po petnajstih letih od t. i. zaščitnega zakona kup določil ni stopil v prakso. Kaj nam pomagajo zakoni, ki jih po mučnih (in večkrat ponižujočih) pogajanjih pridobimo od države, ki nato teh zakonov ne spoštuje? Paradoksalno imam občutek, da od trenutka, ko smo postali manjšina (1920), smo Slovenci dosegli svoje pravice prej na podlagi različnih oblik državljanske nepokorščine (v Thoreaujevem smislu zoperstavljanja nepravičnostim oblasti), ki segajo od ilegalnega postavljanja cestnih tabel s slovenskimi imeni krajev do vztrajnega proslavljanja padlih pri Sv. Ani, kot pa v okviru zakonskih določil.
A problematičen ni samo odnos, ki ga ima država, v kateri živimo do svojih državljanov temveč predvsem za sistem odnosov, ki smo ga vzpostavili navznoter. Menim, da glavni problem ni ideološko-politi-čne narave, ki bi na eni strani slonel na zgodovinskih travmah iz preteklosti, na drugi pa se izražal v dveh homogenih in izključujočih se predstavah o narodu. Menim, da je sklicevanje na ločitve iz preteklosti prej izgovor za ohranjanje privilegijev in interesov posameznih skupin v sedanjosti (SKGZ, SSO in satelitske organizacije), kar se nato večkrat sprevrže v kulturni boj, če grobo poenostavim, med »multi-kulti« pristopom na eni in »nacionalnim« ohranjanjem slovenstva na drugi. Prepričan sem, da to ni glavni problem slovenske narodne skupnosti v Italiji; problem je sistem, ki ni več primeren.
Kadri, ki so vodili manjšino v preteklosti, niso bili sposobni oblikovati sistema, ki bi temeljil na kompetencah, na znanju, na delu, temveč so bili »poklicni manjšinci« večkrat izbrani na podlagi družinskih in/ali prijateljskih vezi, na podlagi strankarskih uslug, ideološke zanesljivosti itd. To odpira novo vprašanje, ki se veže na popolno (ne)tran-sparentnost odločitev in vzdrževanje povprečnosti. Ta ključ je seveda zagotavljal lojalnost do strukture in sistema, a se je izkazal za napačnega, saj je na dolgi rok nevzdržen. Zaradi tega se prej kot z vsebinami ukvarjamo s formo in se zatekamo v abstraktne fraze o ohranitvi slo-
Borut Klabjan
venskega šolstva ali slovenskih športnih društev, ne da bi jih problema-tizirali. Ker slovenska narodna skupnost v Italiji ni bila sposobna vzgojiti kadrov, ki bi dajali tehtne odgovore na kompleksna vprašanja (in jih uspela postaviti v prakso), je dvajset let po propadu sistema še vedno odprto vprašanje, kako naprej.
Manjšinska kritična masa je iz leta v leto manjša in brezbrižna do vprašanj, ki so povezana z njeno organiziranostjo. V društvih in organizacijah mnogi ljudje vztrajajo zaradi raznoraznih razlogov, od povezanosti z lastnim okoljem do preživljanja prostega časa. A stopicanje na mestu, ki traja že desetletja brez jasno izdelanih in izraženih ciljev, je pogubno ter kvarno vpliva na kohe-zijo znotraj slovenske skupnosti (kar pa je odvisno od cele vrste dejavnikov, saj nismo izolirana celica, ki živi v vakuumskem prostoru). Potreben bi bil pogumen razmislek in še pogumnejši bi morali biti konkretni rezultati, saj besed je bilo povedanih veliko, konkretnih rezultatov pa je bolj malo.
Menim, da se vrtimo v začaranem krogu, ki zahteva temeljito preobrazbo. A »posodobitev« ne bi smela potekati po generacijskem ključu, temveč po principu dokazljivih kompetenc. Prav gotovo je treba privabiti nove ljudi, njihova izbira pa bi morala temeljiti na strokovnosti, transparentnosti in pridnosti pri delu. Samo tako bomo omogočili vstop v manjšinski sistem mladim generacijam, ki bodo primerne za upravljanje manjšinskega sistema. Prepričan sem, da Slovenci imamo kompetentne, delavne, iznajdljive in požrtvovalne ljudi, a žal že dolgo ne premoremo vodilnih kadrov, ki bi nam bili v ponos, v katerih bi se večina identificirala, po katerih bi se celo zgledovala.
BORUT KLABJAN je izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in višji znanstveni sodelavec na znanstveno-razisko-valnem središču te univerze. Ukvarja se z zgodovino 19. in 20. stoletja, predvsem za območje srednje Evrope in severnega Jadrana ter lokalne preteklosti. Diplomiral je na Univerzi v Trstu leta 2001, doktorski naslov pa je pridobil na Univerzi v Ljubljani leta 2007. Študiral, raziskoval in predaval je na mnogih tujih univerzah in je štipendist nemške Hum-boldtove fundacije.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
Primorski
dnevnik
f
Z vami, naprej.
Posebna naročniška akcija
za nove naročnike ob
70. letnici Primorskega dnevnika
Vsem, ki se bodo odločili postati naročniki na Primorski dnevnik, nudimo do konca meseca maja posebno ponudbo: 7-mesečno naročnino za samo 100 evrov. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik na dom do 31. decembra 2015, do konca maja pa bo zanj časopis brezplačen!
A
A
A
A
A
A
M
APrimorski
r	dnevnik
za informacije: Trst: 040 7786300 - Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 16. maja 2015 1 1
KUMANOVO - Po krvavih spopadih policije s skrajneži
»Cilj je vzpostavitev albanske države«
Vesti iz ozadja, ki kažejo na organizirano destabilizacijo države
KUMANOVO / PRIŠTINA - Eden od napadalcev v makedonskem Kuma-novu Sulejman Osmani, ki je po aretaciji pobegnil, je včeraj za kosovsko televizijo dejal, da je bil cilj skupine vzpostavitev albanske države znotraj Makedonije po vzoru Republike srbske v BiH, je sporočila srbska tiskovna agencija Tanjug. Zanikal je, da bi imela skupina materialne cilje. Po njegovih besedah je skupina štela dva tisoč borcev. Razkril je še, da se skupina ni predala, ker jim je zmanjkalo streliva, ampak ker se je eden od njegovih soborcev z nekom pogovarjal po telefonu in so mu rekli, da so v naselju Heroja tudi predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
»Mislili smo, da nas bo prevzel Ovse in ne policija. Če bi to vedeli, se ne bi predali, ampak bi se borili do zadnjega,« je še dejal Osmani. Po aretaciji je moral policiji pokazati kraj, kjer naj bi napadalci skrili orožje, in takrat mu je uspelo pobegniti. Makedonska policija je v četrtek sporočila, da pobeglega intenzivno iščejo.
Vodja stranke makedonskih Albancev, Demokratske zveze za integracijo (DUI), Ali Ahmeti je danes razkril, da se je med policijsko akcijo v Kuma-novu minuli teden pogajal s teroristi o njihovi predaji in da so za to vedeli makedonski premier Nikola Gruevski ter diplomati ZDA, EU in Ovseja. Ahmeti je še dejal, da ima informacije o tem, kaj se je zares dogajalo v Kumanovu, vendar čaka na dovoljenje, da jih obelodani.
Vodja teroristične skupine iz Ku-manova Gazair Shakiri, znan kot poveljnik Hohxa, pa je v izjavi za kosovsko televizijo dejal, da je bila makedonska tajna služba več mesecev pred policijsko akcijo v Kumanovu v stiku s teroristi. De-
jal je, da imajo dokaze o sestanku, ki je trajal dve uri in pol, posneli pa so vsako besedo. Po nekaterih drugih navedbah naj bi obstajali dokazi o vsaj štirih tovrstnih srečanjih. Ocenil je tudi, da so dogodki v Kumanovu koristili predvsem makedonski vladi ter regionalnima, geo-političnema igralcema, Rusiji in Srbiji.
Pripadniki kosovske policije v civi-lu so sicer včeraj v Dečanih in Prištini preiskali hiše teroristov, ki so sodelova-
li v oboroženem spopadu z makedonsko policijo v Kumanovu. Kot so poročali kosovski mediji, stanovalcev niso zaslišali.
V Kumanovu so se minulo soboto začeli spopadi med policijskimi silami in pripadniki oborožene skupine, ki so trajali vse do nedelje popoldne.
Ubitih je bilo osem policistov, 37 je bilo ranjenih. Po podatkih vlade je bilo ubitih tudi 14 oborožencev, 30 so jih prijeli. (STA)
Polaganje cvetja na kraju streljanja
ansa
NEAPELJ - Umoril brata, svakinjo, soseda in mladeniča na skuterju
Bolničar ubil štiri ljudi
48-letnik, ki je streljal z balkona, je tudi ranil šest oseb - Zaprepadenost v mestu, kjer so proglasili štiri dni žalovanja
Grozljivo. Tako lah-
Aretacija moškega, ki je včeraj v Neaplju ubil štiri ljudi
ansa
NEAPELJ ko z eno samo besedo opišemo včerajšnji dogodek, v katerem je moški ubil brata, svakinjo, soseda in mladeniča, ki se je mimo peljal s sku-terjem. Zgodilo se je dopoldne v neapeljskem predmestju Secondi-gliano, kjer je 48-letni bolničar izvedel pokol (ranil je tudi šest ljudi) ter nato grozil, da ne bo odnehal, na kar se je po razburljivih pogajanjih predal policistom.
Morilec Giulio Murolo, po poklicu bolničar v neapeljski bolnišnici Cardarelli, je streljal zaradi banalnega dogodka, menda zaradi spora s soprogo zaradi vrvice za sušenje perila. Blaznež je najprej streljal na ženo (hudo jo je ranil), nato je ubil še svakinjo, brata, ki ga je prigovarjal nad odneha, soseda in - kot rečeno -mladega skuterista. Med ranjenimi so večinoma policisti, ki so prihiteli na
BAGDAD - Skrajneži Islamske države
IS ogroža starodavno zaščiteno mesto Palmira
BAGDAD - Skrajneži Islamske države so včeraj zavzeli glavno vladno poslopje v mestu Ramadi na zahodu Iraka. S tem so prevzeli skoraj popoln nadzor nad tem mestom, prestolnico pokrajine Anbar, za katero se z iraškimi silami borijo že mesece. Napredujejo tudi v smeri starodavnega mesta Palmira v Siriji. Džihadisti so glavno vladno poslopje zavzeli okoli 13. ure po srednjeevropskem času in tam dvignili črno zastavo IS. S tem je ofenziva, ki so jo začeli v četrtek, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dosegla vrhunec. Črno zastavo so po navedbah iraške policije dvignili tudi nad njenim sedežem v tem mestu, zavzeli pa naj bi še nekaj drugih vladnih stavb.
Po navedbah varnostnih virov IS sedaj v 90 odstotkih nadzira Ramadi. Njeno napredovanje v to mesto naj bi omogočil umik iraške vojske. Za to mesto, ki leži 110 kilometrov zahodno od Bagdada, se pripadniki IS in vladne sile borijo že več mesecev.
Še naprej pripadniki Islamske države napredujejo tudi na poti proti sirski Pal-miri, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice naj bi bili od mesta, ki leži severovzhodno od prestolnice Damask, oddaljeni le še kilometer.
Direktorica Unesca Irina Bokova je danes na novinarski konferenci v Bejrutu izrazila veliko zaskrbljenost glede razmer v Palmiri. »Pozorno spremljamo situacijo, ker je to zgodovinsko rimsko mesto zelo visoke vrednosti,« je dejala in ponovila poziv »vsem vpletenim stranem«, naj zaščitijo znamenito mesto v oazi sredi puščave. Poudarila je tudi pomen boja proti ek-stremizmu, »proti tej strategiji izbrisa naše kolektivnega spomina«, ki se ga poslužuje Islamska država.
Ta je uničila že več pomembnih arheoloških zakladov v Siriji in Iraku.
Ogrožena antična Palmira
ansa
LONDON - Po veliki zmagi
Cameron je obljubil Škotom nove pristojnosti
LONDON - Britanski premier David Cameron, veliki zmagovalec nedavnih parlamentarnih volitev, se je včeraj prvič po ponovni zasedbi pre-mierskega stolčka sestal z vodjo Škotske nacionalne stranke (SNP) in škotsko premierko Nicolo Sturgeon. Zatrdil ji je, da bo Škotska dobila nove pristojnosti, a možnost polne fiskalne avtonomije je zavrnil.Levo usmerjena SNP, ki se zavzema za neodvisno Škotsko, je na nedavnih volitvah na Otoku zabeležila velik uspeh, saj je zasedla skoraj vse poslanske sedeže, ki pripadajo Škotom.
Cameron je Sturgeonovi včeraj zatrdil, da bo v celoti uresničil predloge posebne komisije o prenosu dodatnih pristojnosti iz Londona v Edinburgh. T.i. Smithova komisija je bila oblikovana po lanskem referendumu o neodvisnosti Škotske, na katerem so se Škoti s 55 proti 45 odstotkom izrekli, da ostanejo del Združenega kraljestva.
»Izpolnjujem obljubo, ki sem jo dal, da bo poročilo Smithove komisije o nadaljnji devoluciji v celoti uresničeno,« je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po današnjem srečanju jasen premier. Kot je še obljubil, bo poleg tega razmislil o predlogih Sturgeonove o prenosu še novih pristojnosti, in sicer na področjih, kot so davki za podjetja, so-
James Cameron
ansa
ciala, minimalna plača in zakonodaja glede zaposlovanja. Po besedah škotske premierke so to ključna področja za doseganje gospodarske rasti, zato hoče, da so povsem v rokah parlamenta v Edinburghu.
Kot je včeraj poudaril Cameron, pa ne podpira polne avtonomije Škotske na področju davkov. »Mislim, da ideja, da Škotom naložimo še sedem milijard funtov (deset milijard evrov) ali rezov pri izdatkih ali višanja davkov, ne bi bila dobra za Škotsko,« je dejal. Spomnil je, da bo po uresničitvi predlogov Smithove komisije Škotska imela nadzor nad več kot 60 odstotki svojega trošenja in bo njen regionalni parlament eden najmočnejših tovrstnih teles na svetu.
prizorišče tragedije. Zvečer se je izvedelo, da se za divjim streljanjem morda skrivajo tudi družinski spori med morilcem in bratovo družino.
Murolo, ki ni imel nikoli opravka s pravico, je lovec in je streljal s svojo lovsko puško, doma pa je hranil še drugo orožje, s plinsko jeklenko je nato grozil, da bo razstrelil hišo. Po morilskem pohodu se je namreč zabarikadiral v stanovanje in z orožjem v roki grozil silam javnega reda. Predal se je šele po enournih pogajanjih s policisti, katerim je takoj po prijetju priznal, da je storil veliko bedarijo.
Tragedija je razumljivo boleče odjeknila v mestu. Neapeljčani, ki so sicer žal vajeni vsakodnevnega nasilja, ne morejo verjeti kaj se je zgodilo, prebivalci Secondigliana pa se čudijo, kako je lahko Murolo v hipu zblaznel ter ubil štiri ljudi, šest pa ranil. Na kraj prizorišča je med prvimi prišel župan Luigi De Magistris, ki je proglasil štiri dni javnega žalovanja.
V Neaplju in okolici so prekinili vse glavne pobude v sklopu kampanje za deželne volitve, predsednik vlade Matteo Renzi pa je v dogovoru z županom preložil za danes in jutri napovedani predvolilni obisk.
■ ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.342,29 +103,72

SOD NAFTE
(159 litrov)
66,91$ +0,31
■ EVRO
1,1328 $ -0,80
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
15. maja 2015
valute	evro (povprečni tečaj) 15. 5. 14. 5.	
ameriški dolar	1,1328	1,1419
japonski jen	135,78	136,12
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,401	27,458
danska krona	7,4652	7,4646
britanski funt	0,72110	0,7231
madžarski forint	306,67	307,52
poljski zlot	4,0432	4,0827
romunski lev	4,4415	4,4580
švedska krona	9,4273	9,3907
švicarski frank	9,4273	1,0386
norveška krona	8,3745	8,4328
hrvaška kuna	7,5468	7,5495
ruski rubel	56,7475	57,061
turška lira	2,9405	2,9764
avstralski dolar	1,4159	1,4087
braziljski real	3,4119	3,4572
kanadski dolar	1,3636	1,3645
kitajski juan	7,0278	7,0812
indijska rupija	7,21159	72,7162
mehiški peso	17,2912	17,3826
južnoafriški rand	13,4438	13,5127
Tmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj Slovenijo
I FEEL
SLOVENIA
SPIRIT
ÎLQVENIA

NA RAZVAJANJA IN DOŽIVETJA
V	THERMANO LAŠKO!
Na vse bolj s soncem obsijane dneve se velja odpraviti v kraj, kjer ti poleg vremena nasmeh na obraz zariše še prijazno osebje, pestra animacija, kjer najdeš oddih z veliko začetnico ... Dobrodošli v Laškem!
V	Thermani Laško boste našli obilo idej za sprostitev in razva-janje. Pod edinstveno stekleno kupolo se nahaja kar 2200 m2 vodnih površin in prav toliko različnih možnosti za vodno zabavo. Pristaši wellnessa bodo zagotovo preizkusili tretmaje, ki jih lahko najdete le v Thermani. To so pivovski in medeni tretmaji, ki izhajajo iz dediščine Laškega kot pivovarskega in čebelarskega kraja, obenem pa razbremenijo in poživijo telo in duha. Nikakor pa ne gre spregledati njihovega ayurvedskega centra, ki so ga razvili v sodelovanju z indijsko ekipo strokovnjakov, ki prihaja iz Kerale - prestolnice Ayurvede. Slednji vam pomagajo znova najti harmonijo v sebi.
Če vas mika narava, boste v Laškem našli številne sprehajalne in pohodniške poti, primerne za vse - vsak korak šteje! Pripravite se na nepozabna doživetja. Thermana Laško vas pričakuje!
THERMANA VAS RAZVAJA
(do 29.5 in od 18.6 do 26.6.201 5)
Hotel Zdravilišče Laško****
B dni / 2 noči za 2 osebi
druga odrasla oseba ima 50% popust OTROK DO 5 LET GRATIS
Imetniki Zlate kartice Thermana club izkoristite dodatnih 15 % popusta
*cena velja za hotel Zdravilišče Laško**** I frf THERMAN ALaško	( thermana park iaško
Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško - Slovenija, +386 3 423 2100, info@thermana.si, www.thermana.si/it
POMLADNI ODDIH
v Termah Dobrna
(2.5.- 24.6.2015) Že od 36,90 € na
osebo na noč v Hotelu Park*** z vključenim polpenzionom, kopanjem, WELL in MEDICO bon v višini 5,00 €. Min. bivanje 2 noči. Velja za bivanje med tednom.
Terme Dobrna
Terme Dobrna, Slovenia
00386 3 78 08 110 e: info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si
ŽIVAHNO FESTIVALSKO POLETJE V ZELENI SLOVENIJI
Slovenija je v toplejših mesecih polna živahnih festivalov na prostem. Bodite del pestrega kulturnega dogajanja, zabavnih glasbenih prireditev in priljubljenih kulinaričnih festivalov. Začutite aktivno Slovenijo in se podajte na vrtiljak doživetij po vsej državi!

Poletni meseci so na ulicah slovenskih mest idealni za uživanje na poletnih festivalih in predstavah na prostem. Pozdravite poletje na največjem slovenskem festivalu na prostem, Festivalu Lent. V Mariboru, drugem največjem mestu v Sloveniji, ob reki Dravi že več kot 20 let gostijo svetovne glasbene zvezde in številne druge vrhunske umetnike. Festival so obiskali že Ray Charles, B.B. King in James Brown, pa prodorni mladi glasbeniki, stand-up komedijanti, ulični gledališčniki ter drugi ustvarjalci umetniškega repertoarja. V sproščenem vzdušju lahko na nabrežju reke Drave uživate med 26. junijem in 11. julijem. Po vsej Sloveniji vsako leto željno pričakujejo tudi največji mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Magični pridih festivalu pričarajo vključenost mimoidočih v predstave, sodelovanje lokalnih društev in improvizirana presenečenja. Soustvarjajte čarobne dogodke v kar 10 večjih slovenskih mestih.
V Ljubljani prisluhnite zapeljivim melodijam na Jazz Festivalu Ljubljana, kjer se bo med 1. in 4. julijem predstavilo 19 izvajalcev iz prav toliko držav. Zgodovina najstarejšega evropskega jazz festivala sega že v leto 1960, ko je sprva potekal še na Bledu, nato pa se je leta 1967 preselil v slovensko prestolnico. Festival redno gosti jazzovsko smetano iz vsega sveta, kar je pričakovati tudi letos, ko so na sporedu tri svetovne premiere.
Sledi glasbeni festival Schengenfest, ki med 29. julijem in 1. avgustom vabi v Vinico v Beli krajini. Festival se odvija ob magični Kolpi, reki zgodb na meji s Hrvaško. Naravno vzdušje pripomore k neverjetni povezanosti med udeleženci festivala, ki bivajo v bližnjem kampu. S šotori se med 19. in 25. julijem podajte tudi ob smaragdno reko Sočo na Metaldays, glasbeni festival v Tolminu. Poleg svetovno znanih izvajalcev metal glasbe je festival poseben zaradi svoje »butičnosti«, saj se ga lahko udeleži samo do 12.000 obiskovalcev. Ob zvokih dobre glasbe se v poletnih dneh prileže odlično slovensko pivo, ki ga na festivalu Pivo in Cvetje zlepa ne zmanjka. V Laškem bo med 16. in 19. julijem še posebej živahno. Ob letošnji 190-letnici lokalne pivovarne Laško bo tudi program slavnostno obarvan. Organizatorji pripravljajo najbolj barvit mednarodni glasbeni festival do sedaj. V več kot 50 festivalskih izdajah se je na prizorišču zvrstilo preko 1000 glasbenih in etno skupin.
S pridihom zgodovine in ohranjanjem stare glasbe se po številnih slovenskih krajih med junijem in avgustom odvija Festival Seviqc Brežice. V več kot tridesetih letih je festival utrdil svoj sloves kulturnega dogodka nacionalnega pomena in svetovne prepoznavnosti. S programom vsako leto zajamejo glasbeno dediščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Med festivale z dolgoletno tradicijo po-
nosno uvrščamo tudi Okarina Etno festival Bled. V idiličnem alpskem okolju se bodo med 30. julijem in 9. avgustom zbrale mednarodne zvezde etno glasbe. Naj vas navdušita ljudska glasba in čudovit razgled na mogočne Alpe v duetu! V objemu hribov je tudi Unesco-va Idrija, ki svojo bogato dediščino predstavlja na Festivalu idrijske čipke. Naučite se osnov klekljanja, izberite svoj prtiček in si privoščite moden nakit iz dragocene slovenske čipke. Naj vas prijetno vzdušje pozdravi tudi v opojnih Brdih, kjer med 6. in 14. junijem poteka Praznik češenj. Poleg pohodov in kolesarskih doživetij se lahko s češnjami posladkate v različnih oblikah, od napitkov in marmelad do slaščic in drugih kulinaričnih mojstrovin izpod spretnih rok lokalnih gospodinj.
Zavijte tudi na slovensko obalo, na mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema, ki poteka v Izoli med 3. in 7. julijem. Na festivalu, ki ga organizirajo že od leta 2004, uživajte v dobrih neodvisnih filmih, ob pogovorih z gosti in na tematskih srečanjih. Naj vas prevzame poletno in festivalsko razpoložena Slovenija!
Shopping potepanja po slovensko
Zelena, zdrava in aktivna Slovenija je prepolna naravnih lepot in razgledov na prostem, ki jemljejo sapo. Toda v živahnih mestih se odvijajo tudi prave shopping avanture. Seveda po istem ključu kot
CERKNO - PRAVE POCITNICE ZA VSE LETNE ČASE
Zeleni gozdovi, poživljajoča narava in nepozabni razgledi. Poti primerne za pohodnike in kolesarje, izhodiščna točka za motoriste, smaragdna Idrijca, ki vabi ribiče, kulinarika, prijazni domačini, bogata dediščina.
Edinstvenost laufarije, neandertalčeva piščal v Divjih Babah, skrivnostni Miklavžev turn, prostranost gozdov in razgibanost slapov vas ne bodo pustili ravnodušnih.
Zaplavate lahko v termalnem bazenu Hotela Cerkno, si brezplačno izposodite kolo, se podate do Porezna, Blegoša ali pa do Smučarskega centra Cerkno, na 1300 m n. v., kjer se s prečudovitim razgledom nahaja Alpska perla, s pestro kulinariko, apartmaji, savnami, otroškim kotičkom in pestrim dogajanjem.
Vstopite v svet partizanske bolnice Franja, ki je ostala skrita pred sovražnimi interesi okupatorja, vendar je toliko bolj na dosegu danes, ko novim generacijam prikazuje zgodbo humanosti in tovarištva.
Podoživite težke trenutke tistega časa in ponesite zgodbo o miru v vsakdanje okolje.
Mcmedia
priloga
primorskega
dnevnika
spoznaj Slovenijo
I FEEL
SLOVENIA
SPIRIT
SLDVEN \A
i
druga doživetja. V Sloveniji naku-pujte kot v velemestih, a ste na koncu sproščeni nič kaj utrujeni, saj je vse dosegljivo in dostopno na manjših razdaljah. Izbirate lahko med pestro ponudbo, ki jo oblikujejo lokalne posebnosti v kombinaciji z vodilnimi mednarodnimi blagovnimi znamkami. Sprehodite se po središčih slovenskih mest, zavijte na živahne tržnice, obiščite trgovske centre ali pa uživajte v butičnih trgovinicah in na art marketih. V prestolnici se nahaja tudi največje nakupovalno, poslovno, zabavno in kulturno središče v Evropi.
V mestnih središčih je med vikendi še posebej živahno, ko se
domačini in obiskovalci odpravijo po nakupih na tržnice. Poleg zabavnega druženja tovrstni potepi nakupovalno košarico napolnijo z veliko zdravimi lokalnimi pridelki in drugimi izdelki. Izberite domači med, mleko in mlečne izdelke, sveže sadje in zelenjavo, v večjih mestih pa zavijte še na art markete in si privoščite kakšen kos unikatnega, ročno izdelanega nakita ali drugih umetnin. Obisk Ljubljanske tržnice je posebno doživetje! Odprto stebrišče pod arkadami je namenjeno stojnicam z začimbami in izdelki domače obrti, medtem ko glavni del tržnice krasijo živahni barvni odtenki sadja in zelenjave ter nasmeški zgovornih branjevk.
Posebno vrednost in šarm ima nakupovanje starin na bolšjih sejmih. Tu se srečujejo zbiratelji, prodajalci in umetniki, ki z mimoidočimi z veseljem spregovorijo nekaj besed o svojih zbirkah ali predstavijo svoje spretnosti. Ljubitelji unikatnih izdelkov se sprehodite mimo butičnih trgovin v mestnih jedrih, izberite slovenske izdelke in košček Slovenije odnesite domov v obliki tradicionalnih spominkov in daril.
Na obrobju večjih slovenskih mest se ustavite v nakupovalnih centrih in veleblagovnicah. Le slabih deset minut vožnje iz središča Ljubljane domuje BTC City - največje nakupovalno, poslovno, zabaviščno in kulturno središče v Evropi. V mestu zabave je več kot 500 trgovin, zraven so še največji ljubljanski hotel, zabaviščni park, vodno mesto, pestra izbira restavracij in celo poslovni pospeševalnik. Tu je tudi središče mednarodno priznanih blagovnih znamk ter priljubljenih slovenskih butikov. V Mariboru, drugem največjem mestu Slovenije, obiščite Europark, ki velja za najmodernejše trgovinsko središče na Štajerskem, v Celju, knežjem mestu nedaleč od Maribora, je živahno v mestnem jedru, ki je tako kot ljubljansko zaprto za promet in v City centru na obrobju.
V	TERMAH BANOVCI SPODBUJAJO GIBANJE IN AKTIVNE POCITNICE!
Kadar med počitnicami v Termah Banovci »zavladajo« pravljični junaki, se jim z navdušenjem pridružijo ne le otroci, ampak tudi odrasli. Najbrž zato, ker se ves čas neizmerno zabavajo, obenem pa se tudi veliko novega naučijo. Spoznavajo stare ljudske običaje Prlekije, se naučijo pripraviti prleško gibanico in skuhajo čisto svojo domačo marmelado. Odpravijo se na zabavne in hkrati poučne izlete, obiščejo zadnjega mlinarju na Muri in banovske čebelarje, ustvarjajo skupaj z rokodelci in poganjajo kolesa po gostoljubni Prlekiji.
VODNE VRAGOLIJE
Poleti zaživi vodni park, kjer najmlajši čofotalci uživajo v otroškem bazenu, malce večji pa na zabavnem toboganu. Ljubitelji plavanja pa najraje izberejo zunanji plavalni bazen.
JEDI PO OKUSU OTROK IN STARŠEV!
Gostje pravijo, da je hrana v Termah Banovci kot iz babičine kuhinje. Najbrž tudi zato, ker uporabljajo lokalne sestavine.
STE VEDELI, DA LAHKO V TERMAH BANOVCI TUDI KAMPIRATE?
V	kampu Sončni gaj lahko najamete šotor, opremljen z ležišči in tudi s posteljnino. Če želite kampirati bolj lagodno, lahko za vaš zajtrk in večerjo poskrbijo banovski kuharski mojstri, ali pa si v kampu izposodite vso opremo, ki jo potrebujete za kampiranje na prostem.
Več na www.sava-hotels-resorts.si
Da bodo shopping potepanja še bolj privlačna in brezskrbna, se pridružite vodenim shopping pohodom po Ljubljani. Obiščite butične trgovinice slovenskih
modnih oblikovalcev in unikatnih izdelkov. Prisluhnite trendovskim nasvetom, uživajte v dobri družbi in raziščite slovensko prestolnico skupaj z modnimi navdušenci.
VZEMITE SI ČAS ZASE, DRUŽINO IN PRIJATELJE TER SKUPNA DOŽIVETJA V TERMAH ZREČE.
Se še spomnite, kako je preživeti dan v neskončnem zelenju, začutiti dotik svežega zraka, prisluhniti ptičjemu petju ter okusiti pristno domačnost. Terme Zreče ponujata vam in vaši družini razkošje časa, ki ga posvetite drug drugemu, prvinskega stika z naravo, pristnega okusa domačnosti v kulinariki ter številnih priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa, počitek in razvajanje. Takšno razkošje je tukaj del vsakdanjika in je namenjeno vsakomur - babici, dedku, mamici, očku ali vnučku. Juhu, čofotanje po topli termalni vodi je super. Otroški vrišč in razigran smeh ob termalnih bazenih Term Zreče usmerjata k športnim igram, vodnim norčijam in zabavni vodni aerobiki. Domačna toplota, omamne arome in poživljajoče barve vas sprejmejo v edinstveno opremljeni Savna vasi ter vas navdušijo z jesenskimi programi vrtinčenja zraka in počitkom na ogretih keramičnih ležiščih. Sprehod v naravi je super. Odpravite se po Srčkovi učni poti v Zrečah ali poskusite najti majhnega navihanega pohorskega škrata na Rogli. Združite gibanje na svežem zraku, pridobite nova znanja in veščine, kreativnost in zabavo. Obiščite Terme Zreče ter nam dovolite, da vam pričaramo nasmeh. (www.terme-zrece.eu)
Or Terme Zreče

RAZVAJATA
SE DVA, PLAČA EDEN
do 10. 07. 2015
HOTEL ATRIJ**** Superior
198 €/ 2 osebi/ 2 noči
Program vključuje:
2x polpenzion, sproščanje v termalnih bazenih, 1x vstop v Savna vas s programi vrtinčenja zraka in pilingi, pestra animacija...
DARILNI BON v vrednosti 15,00 €/ osebo za IZBRANE WELLNESS STORITVE v Idili, Wellness & Spa centru.
Informacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu
m.
HOTELS&RESORTS
svetujemo zabavo, ki osveži glavo
Terme 3000 - Moravske Toplice-Terme Ptuj • Zdravilišče Radenci Terme Lendava-Terme Banovci • Sava Hoteli Bled
POLETNE POČITNICE
na Bledu ali v termah
www.shr.si
Informacije in rezervacije Bled: +386 4 579 16 00 Terme +386 2 512 22 00 booking@shr.si
Rezervirajte poletne počitnice in
izkoristite ugodnosti.
1 4 Sobota, 16. maja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GRADEŽ - Sindikati sezonskih delavcev na bojni nogi
Začetek sezone v znamenju polemik
V Gradežu se danes uradno začenja turistična sezona. Vreme in temperatura ta vikend po vsej verjetnosti ne bosta ravno poletna, »vroče« pa so polemike, sredi katerih se je znašla upraviteljica gradeške plaže -ustanova GIT. Ta je nedavno dobila novega predsednika, Alessandra Lovata, z imenovanjem katerega niso vsi zadovoljni: Lo-vato je namreč lastnik hotela Astoria, v katerem imajo tudi manjše terme z morsko vodo, zato bivši predsednik Marino De Gras-si in krajevni predstavniki Demokratske stranke opozarjajo, da bi lahko bil v konfliktu interesov. Ob tem marsikoga moti, da se bo s spremembo statuta, o kateri se občinski svet ni imel možnosti izreči, zmanjšalo število predstavnikov občine Gradež v upravnem svetu ustanove.
Drugi problem ima vodstvo s sindikati, s katerimi je v zadnjih dneh prišlo navzkriž, ker namerava spremeniti delovno pogodbo zaposlenih. Kamen spotike je predvsem odločitev, da bodo tedenski delovni čas sezonskih delavcev povišali s 40 na 44 ur. Vsak izmed njih bi vsak dan delal 40 minut več, plača pa bo ostala nespremenjena. Novim sezonskim delavcem, ki še niso zaposleni, bodo predstavili pogodbo, ki predvideva nov 44-urni delavnik, ostali, ki so pogodbo že podpisali, pa bodo sami odločali, ali bodo pristopili k novi pogodbi. Poverjeni upravitelj ustanove GIT Mauro Bigot je zagotovil, da na zaposlene s 40-urno pogodbo ne bodo izvajali pritiskov, čas za podpis nove pogodbe pa imajo do 1. junija. Bigot je pojasnil, da jim uvedbo daljšega delovnega časa omogoča državna delovna pogodba za turistične dejavnosti. Vanjo je sezonske de-
lavce, ki so bili prej zaposleni z delovno pogodbo za zdraviliški sektor, ustanova GIT vključila že pred leti, doslej pa člena o podaljšanju delovnega časa ni izvajala. »Gospodarske okoliščine nam tega ne dopuščajo več,« je za krajevni časopis dejal Bigot.
Sindikati Filcams-Cgil, Fisascat-Cisl in Uiltucs-Uil tej odločitvi ostro nasprotujejo. »Na torkovem sestanku bi se morali pogovarjati o fleksibilnem delovnem času za uradniško osebje in stalni zaposlitvi nekaterih sezonskih delavcev, v resnici pa nas je vodstvo presenetilo s predlogom za podpis sporazuma, ki predvideva podaljšanje tedenskega delovnika,« pravijo sindikalisti, po katerih se vodstvo ni vedlo korektno. Predstavniki delavcev izpostavljajo, da sporazuma za spremembo že podpisanih pogodb ne nameravajo podpisati, vodstvu ustanove pa svetujejo, naj delavcev ne vabi na sestanke brez posredovanja sindikatov. »V preteklosti so bili delavci ustanove GIT že žrtvovani z mobilnostjo in spremembo pogodb, zato ni prav, da še enkrat plačajo zaradi slabega upravljanja ustanove,« pišejo sindikati.
Kopalna sezona 2015 se torej ne začenja na najboljši način. Ne glede na to bo pred glavnim vhodom na gradeško plažo danes potekala slovesnost, na kateri so predvideni nagovori, blagoslov, dvig zastave in petje italijanske himne. Slovesnost se bo začela ob 11. uri, blagajne bodo ob sobotah in nedeljah odprte od 9. ure do 16.30, od ponedeljka do petka pa od 9.30 do 16. ure. Cenik za izposojo sončnikov, ležalnikov in druge opreme ter cene vstopnin in parkiranja so na voljo na spletni strani www.gra-doit.it/_it/spiaggia/tariffe.asp.
NOVA GORICA - Pridružitveni sporazum
Skupno delo na področju veterinarske biomedicine
Univerza v Novi Gorici in Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes sta včeraj sklenili pridružitveni sporazum na podlagi katerega bo Veterinarska bolnica Vipava pridobila status pridružene organizacije Univerze v Novi Gorici in postala sestavni del njenega sistema.
V sistem Univerze v Novi Gorici se kot pridružene organizacije lahko vključijo ustanove z razvojno, ekspertno, klinično, umetniško ali drugo dejavnostjo, ki smiselno dopolnjujejo dejavnost Univerze v Novi Gorici. Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes je prva organizacija, ki je s sklepom Senata in Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici pridobila status pridružene organizacije univerze.
»Z univerzo bomo lahko sodelovali predvsem na področju veterinarske biomedicine. Oni že imajo biomedicinski oddelek, opremo in strokovnjake, česar mi nimamo. Na tem nivoju bomo ob morebitni pridobitvi kakšnega evropskega razpisa z njimi sodelovali,« je povedal direktor Veterinarske bolnice Vipava, veterinar in vipavski župan Ivan Princes. Njegova ustanova je leto dni mlajša od Univerze v Novi Gorici, ki je bila ustanovljena leta 1996. Zaposluje pet
oseb, na račun podpisanega sporazuma naj bi se obetali še dve novi delovni mesti, in uživa velik ugled, vpisana je tudi v Evropski poslovni register.
Včerajšnji podpis obema ustanovama omogoča tesnejšo partnersko povezanost in nadgradnjo z namenom, da dosežeta večjo znanstveno in strokovno uspešnost ter zagotovita možnosti za postavitev in delovanje novih in zanimivih znanstvenih in študijskih programov. »Veterinarska bolnica Vipava Ivan Princes s svojo ekspertno in klinično dejavnostjo smiselno dopolnjuje obstoječo dejavnost Univerze v Novi Gorici,« so povedali na novogoriški univerzi. V okviru skupnega sodelovanja bosta inšti-tuciji zagotovili laboratorij za poskusne živali, pridobili raziskovalne licence ter vzpostavili in razvili nove živalske modele za proučevanje neurodegenerativnih bolezni, travmatskih poškodb možganov in hrbtenice, bolečine, imunskih bolezni, presajanje celic v terapevtske namene ter proučevanje vpliva okolja in podnebnih sprememb na kar-diovaskularni sistem. Veterinarska bolnica v Vipavi že sedaj med drugim opravlja tudi DNK analize krvi živali. (km)
Gradeška plaža čaka na obiskovalce
bonaventura
Dvakrat kršil hišni pripor
Gradeški karabinjerji so aretirali 51-let-nega domačina, ki je dvakrat kršil hišni pripor. Nalog za aretacijo je izdalo goriško sodišče; moški - sicer stari znanec sil javnega reda - je hišni pripor najprej kršil februarja, potem pa še marca. Obakrat so gradeški karabinjerji obiskali njegov dom, vendar moškega ni bilo doma.
Državno prvenstvo v kajaku
V kajakaškem centru Solkan bo jutri državno prvenstvo v spustu na divjih vodah. Na tekmovanju se bo sestavila državna reprezentanca, ki bo Slovenijo zastopala na letošnjih največjih tekmovanjih. Prvi tek vseh kategorij se pričenja ob 11.30, ob 15. uri bo podelitev medalj. Tekmovanje svetovnega pokala na Soči bo letos potekalo med 19. in 20. junijem. (km)
Večina stavkala
Iz baznega sindikata USB sporočajo, da je včeraj na Goriškem pristopilo k stavki javnega prevoza 80 odstotkov uslužbencev pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Sindikalisti pojasnjujejo, da so stavkali zaradi vse slabših delovnih pogojev, in poudarjajo, da je državna delovna pogodba zapadla že pred osmimi leti, vendar je doslej še vedno niso obnovili. Po besedah sindikalistov so bili včeraj popoldne ustavljeni prav vsi mestni avtobusi, po Gorici naj bi peljal edino čezmejni avtobus.
Preventiva raka
Na Trgu Cavour v Gorici bo danes med 9. uro in 17.30 stojnica združenja zobozdravnikov Andi, ki bodo nudili informacije o raku v ustni votlini.
GORICA - Pokrajina spodbuja zasebnike k odstranjevanju azbesta
Pripravljajo nov razpis
V prejšnjih letih so med občane razdelili preko 470.000 evrov, odstranjenih je bilo 14.729 kv. metrov nevarnega materiala
Goriška pokrajina je bila v Furlaniji Julijski krajini prva, ki je objavila razpis za spodbujanje občanov k odstranjevanju azbestnih kritin in drugih azbestnih izdelkov z zasebnih objektov. Zato se je včerajšnje konference o azbestu, ki jo vsaki dve leti prirejajo na podlagi deželnega zakona, udeležila tudi podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, ki je poročala o rezultatih teh razpisov na Goriškem.
Prvi razpis je pokrajina objavila med letoma 2008 in 2009: na voljo je bilo 100.000 evrov, prispelo pa je 158 prošenj za prispevek. Skupno je bilo tako odstranjenih 7.700 kv. metrov azbesta. Večjo vsoto - 140.000 evrov - je imela pokrajina na razpolago leta 2010, ko je objavila drugi razpis. Prošenj je bilo tokrat 155, odstranjenega azbesta pa za 3.651 kv. metrov. Na zadnji razpis, ki je bil objavljen lani, se je prijavilo 83 občanov. Med njimi so razdelili 65.000 evrov, odstranjenih pa je bilo 3.378 kv. metrov azbesta. V nekaj letih je torej pokrajina ugodila 396 prošnjam in prispevala k temu, da je v odlagališče končalo 14.729 kv. metrov azbestnega materiala. V sanacijo majhnih azbestnih površin (do 25 kv. metrov) je skupno vložila 305.000 evrov, katerim gre prišteti še 168.000 evrov, ki jih je z istim ciljem razdelila med občine Vileš, Krmin, Gradišče, Šta-rancan in Turjak.
Po besedah podpredsednice in odbor-nice za okolje Mare Černic bo pokrajina letos objavila nov razpis za sanacijo azbesta, ki bo tako kot dosedanji namenjen zasebnikom. »Tokrat bo na razpolago 70.000 evrov,« pravi Čer-ničeva, ki pa še ne ve, kdaj bo razpis objavljen. »Ob tem nameravamo sklicati omizje z vsemi občinami pokrajine, na katerem bomo predlagali izdelavo načrta za odstranjevanju azbesta. Pripraviti želimo podroben seznam javnih stavb, ki jih bo treba postopoma sanirati, občine pa bomo spodbudili, naj tudi same objavijo razpise za dodeljevanje prispevkov občanom, ki se bodo odločili za odstranitev azbestnega materiala.«
Azbestna streha
RONKE
Danes dopoldne
Po Francu Jožefu poimenujejo trg
V Ronkah bodo danes poimenovali nov trg za palačo Vicentini Mi-niussi po avstro-ogrskemu cesarju Francu Jožefu. Svečanost se bo začela ob 11. uri. S poimenovanjem po cesarju se bo zaključil dolg postopek, katerega začetki segajo v leto 1992. Takrat je občinska uprava odkupila palačo Vicentini Miniussi in jo zatem začela obnavljati. V nakup je vložila 210 milijonov tedanjih lir; ronško občino je takrat vodila Krščanska demokracija, medtem ko se je Demokratična stranka levice odločno postavila proti nakupu palače, saj je bila prepričana, da bi bilo bolje obno-
viti nekdanjo kinodvorano Rio. Po obnovi palače Vicentini Miniussi so začeli prenavljati še njeno okolico. Iz stare garaže so kasneje zgradili avditorij, pred katerim so uredili še trg. V zadnjih letih so obnavljanju ron-škega mestnega središča namenili skoraj pet milijonov evrov. Prenovitvenega posega so potrebna le še zgodovinska poslopja ob Ulici Palmada, ki so med najstarejšimi v vasi. Eno izmed poslopij so zgradili v 15. stoletju. Trg, ki ga bodo danes poimenovali po cesarju Francu Jožefu, bo primeren tudi za prirejanje koncertov, kulturnih in družabnih srečanj.
/	GORIŠKI PROSTOR
GRADIŠČUTA - Pomazali kamnito znamenje v vinogradu Damijana Podveršiča
Skrunitelja vabi na kozarec vina
Protislovenske psovke in kljukastega križa vsaj eno leto ne bo izbrisal - Na Facebooku dejanje obsodili številni občani
Nedelja, 17. maja 2015
15
Oskrunjeno kamnito znamenje v vinogradu v Gradiščuti
bumbaca
Vandali na Goriškem ne dajo miru. Tokrat se niso znesli nad spomenikom padlim partizanom ali nad lapida-rijem v Spominskem parku, temveč nad zasebno lastnino slovenskega vinarja. V noči s četrtka na včerajšnji dan so z rdečo barvo pomazali kamnito znamenje, ki stoji na posestvu Damijana Podveršiča v Gradiščuti. Kraški kamen, v katerem so ob bivši etiketi Podverši-čevega vina s črkami, ki spominjajo na runsko pisavo, vklesani verzi slovenske ljudske pesmi En hribček bom kupil, so neznanci oskrunili z napisom »Slavi di merd« (očitno jim je za zadnjo črko zmanjkalo prostora) in svastiko.
Kamen stoji tik ob cesti, ki pelje iz Ločnika na Jazbine. Posledice mazaške-ga dejanja je zjutraj prva videla soseda, kmalu zatem je bila fotografija objavljena na spletnem omrežju Facebook, kjer so se ogorčeni komentarji kar vrstili. Pod-veršič je bil užaloščen, napisa pa kljub te-
mu vsaj eno leto ne namerava odstraniti. »Ta kamen je darilo prijatelja. Tja smo ga postavili pred nekaj leti, ko smo sadili vinograd. Je znamenje, poklon našemu teritoriju in ljudem, ki tu živijo in delajo. Zemljišče, kjer kamen stoji, je v lasti moje družine že več desetletij, vino iz tega vinograda se je uvrstilo med 100 najboljših vin na svetu. Ne vem, ali je tudi to izzvalo mazača, dejstvo pa je, da taka priznanja koristijo našemu prostoru, ne le posamezniku,« je povedal Podveršič in poudaril: »K nam prihajajo kupci z vsega sveta. Svoje delo vidim tudi kot promocijo prostora, v katerem živimo. In ravno teritorij bo zaradi tega nesmiselnega dejanja največ izgubil. Napisa vsaj eno leto ne nameravam izbrisati, tam naj ostane, v opomin. Treba je razumeti, da je takšno ravnanje napačno. Storilci so očitno ljudje, ki ne spoštujejo drugih narodov in kultur, a niti sebe in kraja, v katerem živijo. Ko v drugih državah srečam
italijanskega kupca, ki živi v tujini, a s svojimi otroki vseeno govori italijansko, ga pohvalim. Kdor ne ljubi svojega ma-ternega jezika, ne more ljubiti in spoštovati niti drugih.«
Podveršič je sklenil, da mazaške akcije ne bo prijavil silam javnega reda, neznanega vandala pa vabi, naj se pri njem oglasi. »Tudi če mi je oskrunil znamenje, naj pride na kozarec vina,« je zaključil Podveršič.
Dejanje so na Facebooku obsodili številni občani. Marsikdo je opazil, da je napis kljub nasprotnemu ideološkemu »predznaku« podoben tistemu, ki se je pojavil na goriškem lapidariju, drugi pričakujejo, da bodo odzivi upraviteljev ostri, kot so bili po skrunitvi spomenika deportirancev. V naše uredništvo je prispelo le tiskovno sporočilo občinskega svetnika liste Per Gorizia Fabrizia Ore-tija, ki meni, da so rasistični napisi nesprejemljivi in da naraščanja napetosti v
mestu ne gre zanemarjati. Na Faceboo-ku je dogodek komentiral tudi pokrajinski odbornik Federico Portelli, po katerem »veljajo Podveršičeve besede in inteligenca 100-krat več kot neumnost in podlost tistega, ki je to napisal.« Ostra komentarja sta napisala občinski svetnik Franco Hassek in deželni svetnik Rodolfo
Ziberna, po katerem se s takimi vandal-skimi dejanji izražajo le »ignoranti, slabiči in strahopetneži«. »Lepo bi bilo, če bi storilca izsledili. Ob poravnavi škode bi lahko tudi brezplačno delal pri podjetju ali pri društvih slovenske manjšine, ki ji izražam solidarnost,« je napisal Rodolfo Ziberna. (Ale)
VZPI-ANPI zahteva prepoved shoda gibanja CasaPound
Zveza VZPI-ANPI se pridružuje ustanovam in združenjem, ki pozivajo pristojne oblasti, naj prepovejo shod, ki ga v soboto, 23. maja, v Gorici namerava prirediti skrajno desničarsko gibanje CasaPound. »Sprevod žali goriško skupnost. Povzdigovanje vojne - med drugim evropske normative to prepovedujejo - prikriva tragično resnico, da je v bojih umrlo na milijone ljudi,« poudarjajo iz zveze VZPI-ANPI in pojasnjujejo, da je prva svetovna vojna za sabo pustila ogromno gospodarsko škodo, kmalu po njenem zaključku je fašizem izkoristil socialne napetosti, da je prišel na oblast in državi vladal preko dvajset let. »Na vzhodni meji je prišlo do "pro-tislovanskega rasizma', kot ga imenu-
jejo številni zgodovinarji,« pravijo iz zveze VZPI-ANPI in ugotavljajo, da Gorica skuša - ne brez težav - preseči nekdanje spore in nesoglasja.
»Tovrstni shodi odpirajo stare rane in kličejo v spomin dogodke, ki jih noben Goričan noče spet doživeti. Sočasno s shodom bo v Gorici potekal festival eStoria, ki je izredno pomemben dogodek, saj ponuja mestu priložnost za razmislek in dialog. Nikakor ga ne gre ogrožati z nepotrebnimi napetostmi. Zaradi tega pozivamo pristojne oblasti, naj prisluhnejo opozorilom vse večjega števila ljudi in naj zato prepovejo nacionalistični shod, ki se odkrito navezuje na fašizem,« zaključujejo iz zveze VZPI-ANPI. Danes pa bodo goriškemu pre-fektu izročili zahtevo po prepovedi desničarskega shoda predstavniki državnega odbora liste »LAltra Europa con Tsipras«, ki v soboto, 23. maja, pristopa k protifašistični manifestaciji v Gorici.
GORICA - V Feiglovi knjižnici
Zadnja pravljica v družbi Rdečerepke
Tadeja Faganel in Polonca Leban Grmek
V Feiglovi knjižnici v Gorici se je zaključil niz pravljičnih uric, ki jih malčki vselej radi obiskujejo. Zadnji pravljici so otroci prisluhnili konec aprila, ko so urico preživeli v družbi ptice Rdeče-repke in njenega čudovitega petja. Malčki so v tišini, ki spremlja le najbolj napete dogodivščine, poslušali o Rde-čepkini poti do kralja, ki so jo popestrila srečanja z različnimi živalmi. Pripove-dovalki iz Walfdorskega vrtca Kresnica in iniciative za walfdorsko šolo, Tadeja Faganel in Polonca Leban Grmek, sta pravljico pospremili s prelepimi lutkami Rdečerepke in njenih prijateljev,
po pravljici pa so lahko otroci sami izdelali svojo lastno Rdečerepko.
S to lutkovno pravljico, posvečeno tednu knjige, se je kot rečeno zaključil letošnji cikel pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici. Svoje mlade bralce še naprej vabi, da v prostem času raziskujejo police mladinske sobe in pravljične dogodivščine na njih. (tp)
í üjgfjni/fíj
www.primorski.eu 1
SOVODNJE - Športno društvo odpira muzej
Predani so nogometu, vendar so gojili tudi judo
V nekdanjih slačilnicah so uredili muzej; na ogled so dokumenti, pokali, dresi, fotografije in tudi zastava iz sezone 1955/56
foto vip
Danes ob 18. uri bodo v Sovod-njah odprli muzej, v katerem se zrcali 60 let dela vaškega športnega društva. Podobnih objektov ni veliko v krajih, kjer delujejo slovenska športna društva, zato ta pridobitev predstavlja prijetno novost v delovanju naših športnih sredin. Mnoga društva sicer imajo ob slačilnicah, na njihovih sedežih ali v klubskih barih razstavljene fotografije, pokale in druge predmete, vendar malokdo si je omislil pravi športni muzej. Pred leti je športno društvo So-vodnje dobilo novo igrišče z novimi slačilnicami in klubskimi prostori, sla-čilnice ob nekdanjem igrišču pa so veliko let samevale, če že ne propadale. Pa so se našli društveni ljudje, ki so prišli do zamisli, da bi legendarnim sla-čilnicam povrnili vsaj nekaj nekdanje uporabnosti. Tako se je januarja porodila zamisel, da bi slačilnice lahko postale muzej domačega športa. Rečeno, storjeno! Od ideje do uresničitve je preteklo le nekaj mesecev. Društveni člani so si zavihali rokave in so s prostovoljnim delom (predvsem ob sobotah) propadajoči objekt spremenili v lepo urejen razstavni prostor oz. muzej, kot želijo Sovodenjci, da ga imenujemo.
Včeraj smo muzej obiskali ravno v času, ko so prizadevni društveni ljudje opravljali zadnja dela pri urejanju zunanjosti in notranjosti objekta. Naleteli smo na ljudi, ki so pisali in še pišejo zgodovino društva in širše gledano tudi zgodovino zamejskega športa. Poleg predsednika Zdravka Custrina so se z raznimi opravili ubadali Gianni Marson, Marjan in Ljubo Tomsič, Edi Petejan, Ivan Batistič in verjetno še kdo. V kratkem klepetu nam je predsednik Custrin povedal, da so v novem mu-
zeju našli mesto vsi društveni predmeti in fotografije, ki so do sedaj bili razstavljeni v spodnjih prostorih sovo-denjskega kulturnega doma Jože Češ-čut, pa tudi gradivo, ki so ga na svojih domovih hranili sedanji in nekdanji društveni ljudje. Med razstavljenimi predmeti najbolj padejo v oči stari nogometni dresi in pa prva belo-modra društvena zastava iz sezone 1955/56. Poleg nogometa, ki slej ko prej ostaja glavna društvena panoga in je zato najbolj zastopan na razstavnih panojih, je kar nekaj prostora namenjeno tudi odbojki, ki je svojčas v Sovodnjah igrala
pomembno vlogo, tako pri moških kot pri ženskah. Svoje mesto pa so v muzeju našle tudi druge športne panoge, ki so pisale zgodovino športa v So-vodnjah, v prvi vrsti namizni tenis in judo. Na vprašanje, kdaj in kako bo možen ogled muzeja, nam je predsednik Custrin pojasnil, da bodo obiski možni po domeni in po predhodni najavi. Razložil je tudi, da se bo muzej stalno obnavljal in posodabljaj in je glede tega naslovil vaščanom poziv, naj k obogatitvi razstave prispevajo s predmeti, fotografijami ali dokumenti, ki jih morda hranijo v kakem domačem predalu.
Glede današnje slavnosti pa je povedal, da so odprtje muzeja želeli povezati s športnim dogodkom. Danes se namreč zaključuje nogometni turnir za mlade nogometaše U12. Ob 16. in 17. uri bosta na bližnjem igrišču potekala polfinala, ob 18. uri bo odprtje muzeja, ob 18.45 uri pa bo sledil nogometni finale. (vip)
1 6 Sobota, 16. maja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Pod lipami
Ob knjigi spomin na slovensko pomlad
Čavdek s knjigo, za njim Podberšič, Valičeva in Terpin (levo); udeleženci srečanja (spodaj)
bumbaca
Privabiti sredi maja šestdeset oseb na predstavitev knjige je resnično zadovoljstvo. Izrazil ga je Julijan Čavdek v imenu prirediteljev srečanja Pod lipami, ko je predstavil avtorico knjige Demos, slovenska osamosvojitev, Andrejo Valič Zver, Damijana Terpina, nekdanjega odgovornega za mladinski odsek Slovenske skupnosti, in Renata Podbersiča, ki se je s prvima dvema pogovarjal o obdobju pred petindvajsetimi in več leti. Povedal je, da so predstavitve že potekale v Sloveniji, ni pa bilo zadovoljivega odziva v sredstvih obveščanja in v stroki. Obdobje osamosvajanja ni dovolj obdelano kljub četrt stoletni odmaknjenosti, resno pa se mu posvečata le dve raziskovalki.
Avtorica ima primorske korenine, sicer pa je doma iz Kranja. Štiristo strani gradiva je strnila v besedilo namenjeno doktorski disertaciji, ki je zaradi oviranja ni mogla zagovarjati na ljubljanski fakulteti, temveč je v drugo poskušala v Mariboru. Očitek je letel na trditev, da je Demosova koalicija bila glavni dejavnik v postopku osamosvajanja, medtem ko naj bi tudi Zveza komunistov zagovarjala takšen razvoj dogodkov.
Valičeva je prešla iz šolstva v zgodovinsko raziskovalne komisije in zaseda mesto direktorice Študijskega centra za narodno spravo. Občinstvu je opisala svoje različne izkušnje glede uveljavljanja in širjenja znanja o slovenski osamosvojitvi. Večkrat je izpostavila potrebo po zapisovanju dogajanj v prid bodočih raziskovalcev in popolnejše resnice. Skupaj s Pod-bersičem sta izpostavila lik Jožeta Pučnika, ki je bil premalo ovrednoten, če izvzamemo poimenovanje ljubljanskega letališča. O Demosu je dejala, da je bil skupek različnih teženj, ki so se osredotočile v osamosvojitveni postopek. Enovitost je bila časovno omejena. Sprožila je postopek demokratizacije, ki pa se ni nadaljeval, kaj šele zaključil. Trditvi, da je bil volilni rezultat pravzaprav čudež, saj je drugi politični pol razpolagal s strukturami in sredstvi, je sledilo oporekanje iz publike. Demosov uspeh je potrebno umestiti v splošno tedanje silnice v Evropi; izbire zato niso bile slučajne. Sedaj je potrebna nova konservativna stranka, še prej je potrebno dojeti vzroke za Demosov razpad. Gostja je vsekakor pozitivno naravnana glede zdravega čutenja slovenskega naroda, ki potrebuje prava vrednostna jedra. Čutiti je potrebo po domoljubju, kakršnega premorejo nekateri drugi narodi. Težave izvirajo iz nedemokratičnega vzdušja v šolstvu, sodstvu, sredstvih obveščanja, politiki. Slovenija ni šla po poti Poljske, Češke in drugih držav, kjer so oblikovali okrogle mize različno mislečih. Demos je odklonil Smoletovo (SZDL) vabilo k skupnemu omizju. Iz publike je prišla domneva, da se slovenski socialistični sistem ni povsem razgradil, ker je bil drugačen od ostalih. Gosta je odgovorila tudi na vprašanje o dostopnosti arhivov.
Damijan Terpin je prisotnim obnovil osebno izkušnjo tedaj mladega političnega protagonista v stikih s svojo bazo, z dejavniki v Sloveniji - najprej z od-
govornimi pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva, nato pri pomladnih gibanjih in vrstniki znotraj manjšine. Delegacije SSk so se udeleževale pomladnih kongresov, mladinski odsek je zbral 1010 podpisov v podporo »Četverici«, odigravali so posredniško vlogo med italijanskimi politiki (npr. Renato Altissimo
PLI) in Ljubljano. Spomnil se je še zlasti srečanja med Enotno delegacijo in Milanom Kučanom, ki je prišel v zamejstvo obrazložit poteze osamosvojitve, znašel pa se je pred skepso večine komponent, zlasti tedanjih socialistov. Stranka Slovenska skupnost ni bila le zraven dogajanja, temveč je bila del procesa. (ar)
ŠEMPETER - Po obisku bolnišnice
Stroka zadovoljna s pojasnili ministrice
Obisk slovenske ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc in njene ekipe v šempetrski bolnišnici je predstavnikom stroke in lokalnih skupnosti prinesel precej pojasnil in tudi obljub v zvezi s pred kratkim razgrnjenim pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči, ki s selitvijo določenih programov v urgentni center, ki se gradi ob omenjeni bolnišnici, prinaša precej sprememb. Nekatere izmed njih so pri stroki vzbudile precej zaskrbljenosti in pomislekov. »Sedaj smo pomirjeni, ker smo izvedeli, da se mobilne ekipe ne selijo iz mesta Nova Gorica. To je bilo glavno, česar smo se bali. Ekipa z ministrico za zdravje nam je zagotovila, da se to ne bo zgodilo niti v bližnji niti v daljni prihodnosti,« je včeraj po sestanku z ministrico povedala Petra Kokoravec, bodoča direktorica novogoriškega zdravstvenega doma in sedanja vodja tamkajšnje ur-gentne službe.
Ministričina ekipa je tudi pojasnila, da se dežurna služba preko noči, med vikendi in prazniki seli v šempe-trsko urgenco, kar po mnenju Koko-ravčeve sicer pomeni izgubo za mesto. »Vendar ta sprememba ne predstavlja življenjske nevarnosti za prebivalce. Predstavlja pa izgubo na kakovosti mesta,« je še izpostavila Kokoravčeva.
»Današnja razprava je pokazala, da je osnutek pravilnika dobra osnova,
GORICA - Bandelj in senatorka Fasiolova
Dogovorila sta se za spoznavni obisk
Bandelj v Rimu z Mocciarom in Fasiolovo
V prejšnjih dneh se je novi deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj udeležil obeležitve 70. obletnice izhajanja Primorskega dnevnika, ki je potekalo v predstavniških uradih dežele Furla-nije Julijske krajine v Rimu. Slovesnost je Bandelj izkoristil, da je opravil vrsto pogovorov s parlamentarci iz Furlanije Julijske krajine. Med temi izstopa srečanje z goriško sena-
torko Lauro Fasiolo, s katero se je novi deželni predsednik SSO dogovoril za spoznavni obisk nekaterih slovenskih organizacij v Gorici, ki ga bodo predvidoma izpeljali konec maja. Daljši pogovor s senatorko Fa-siolovo in njenim tajnikom Adreom Mocciarom pa je bil namenjen vprašanjem goriškega teritorija in še posebej vozlom, ki na tem območju zadevajo slovensko narodno skupnost.
Patronat Inac za
povišanje |
Patronat Inac podpira peticijo državnega združenja upokojencev, ki si prizadevajo, da bi povišali nizke pokojnine. V Italiji kar osem milijonov upokojencev mesečno prejema manj kot 1000 evrov pokojnine, kar 2,2 milijona upokojencev pa morata preživeti z zgolj 500 evri pokojnine. Spričo tega podatka so se na patronatu Inac odločili, da podprejo zahteve upo-
kojencev po zvišanju nizkih pokojnin. Peticijo bodo promovirali v okviru vsedržavne prireditve »Inac in piazza per te«, ki bo potekala danes v 120 mestih po Italiji, med katerimi bo tudi Gorica. Stojnico bodo postavili pred ljudskim vrtom na Korzu Verdi, kjer bodo delili informacije o delovanju patronata in o uslugah, ki jih nudi; v sodelovanju z zvezo kmetovalcev CIA - Confederazione italiana agricoltori bodo posebno pozornost namenili tudi prehrani oz. pravici do hrane.
da vpeljemo nov sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki je namenjen predvsem boljši, hitrejši in varnejši oskrbi tistim, ki imajo življenje ogrožajoča stanja. Slišali smo tudi nekatere pohvale in konstruktivne pripombe, ki jih bomo upoštevali, če so smiselno utemeljene,« je po zaključeni javni razpravi povedala ministrica.
Med dvournim srečanjem s predstavniki stroke in lokalnih skupnosti je bilo izpostavljeno tudi pereče vprašanje pediatrične oskrbe izven rednega delovnega časa pediatričnih ambulant. Da je bil v preteklosti že izdelan natančen načrt, kako bi organizacija pediatrije stekla in to na ravni države, a je potem vse skupaj propadlo, je izpostavila pediatrinja Liljana Besednjak Kocijančič, strokovna vodja no-vogoriškega zdravstvenega doma. »V novem urgentnem centru ni niti prostorov, predvidenih za delo pediatra. V dežurni službi v Novi Gorici pa 20 odstotkov vseh obiskov predstavljajo otroci,« je opozorila Besednjak Koci-jančičeva.
»Res je, da bi bilo treba imeti nujno medicinsko pomoč tudi za otroke,« se je strinjala ministrica in dodala, da pediatrija ni vključena v vse urgentne centre. Teh država s pomočjo kohezij-skih sredstev trenutno gradi deset, zaključeni bodo do konca novembra. Nekatere bolnišnice so po njenih besedah
Ministrica (v sredini) ob prihodu v bolnišnico
foto km.
same financirale ta del in ga vključile v program. »Se pa bomo v nadaljevanju z vsako posamezno bolnišnico v regiji dogovorili kje in kako bomo poskrbeli tudi za to,« je včeraj v Šempetru zagotovila ministrica za zdravje.
Omenjeni pravilnik na severnem Primorskem poleg uvedbe novega ur-gentnega centra v Šempetru pri Gorici predvideva vzpostavitev še dveh tako imenovanih satelitskih urgentnih centrov, in sicer v Tolminu in v Ajdovščini. »S predlogom pravilnika smo v Tolminu zelo zadovoljni,« je včeraj poudarila Metka Božič, vodja nujne medicinske pomoči Tolmin. »Ministrstvo je končno pokazalo pripravljenost, da se uredi urgentna služba v Sloveniji, da se loči družinsko medicino od urgent-ne. Poenotile se bodo strokovne smer-
nice in predvsem znanje zdravnikov, tehnikov in zdravstvenikov po Sloveniji. Če bodo upoštevali naše pripombe in predloge na mrežo, mislim, da bo zagotovo za našo dolino enako ali celo bistveno bolje poskrbljeno kot je bilo vsa leta doslej,« je prepričana Božičeva.
Katere so torej bistvene novosti omenjenega pravilnika? Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bo pacient deležen celostne obravnave na enem mestu, družinske zdravnike ločujejo od urgentne medicine - doslej so le-ti opravljali tudi urgentno pomoč - , uvedbo dispečerske službe, triažnega sistema, sistematično ureditev nujne medicinske pomoči na prireditvah in uvedbo že uveljavljenega sistema prvih posredovalcev v javno zdravstveno mrežo. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 17. maja 2015 1 5

GORICA - Dobrodelna prireditev
Zaplesali bodo za Alessandra
Na goriškem Travniku bo danes ob 17.30 dobrodelna pevska in plesna prireditev »Artisti insieme per Alessandro«. Med nastopajočimi so goriške skupine Dance for your rights, Nia con Titianakavs, Shake and smile in Go Folk, Jana Štekar z Jazbin, tržiške skupine Prima fila, La Movida in Soraya-Belly-smo, Zeus iz Čedada, Accademia Musical Theatre iz Trsta, Stefania e Ernesto latino americano iz Aiella, Pupa Zaplas iz slovenskih Brd, Vip Tatkoti, Kreart in Robi Beatbox iz Nove Gorice, ADC Plesni center iz Ajdovščine. Alessandro je dvanajstletni deček iz Gorice. Do novembra leta 2013 je odraščal brez posebnih težav, nato pa se je v njegovem življenju in v življenju njegovih staršev vse spremenilo. Zdravniki so odkrili, da ima zelo hu-
do bolezen, glioblastom. Gre za obliko možganskega raka, ki bolnikom po postavitvi diagnoze v povprečju pušča le nekaj mesecev življenja. Alessandro je na onkološkem zavodu v Milanu opravil ves cikel kemoterapije in obsevanja, ki je predviden za bolnike z možganskim tumorjem, žal pa se je decembra rak ponovno pojavil. Marca so ugotovili, da se je rakasta tvorba povečala, zato so se zdravniki odločili za prekinitev terapije. Starša pa se nočeta vdati; stopila sta v stik z raznimi italijanskimi in tujimi zdravstvenimi ustanovami, kjer nudijo alternativne oblike zdravljenja, ki pa si jih ne moreta privoščiti. Da bi jima pomagali, so v preteklih tednih že izpeljali nekaj dobrodelnih dogodkov; danes bo na Travniku na vrsti še eden.
Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 16. in 23.
maja ob 20. uri »Gospa Bovary« (Ne-bojša Pop Tasic). 21. maja ob 20. uri bo premiera filozofske komedije »Neumnost« (Rafael Spregelburd), ponovitve 22. in 27. maja ter 5., 11. in 13. junija. 29. maja ob 20. uri ob podelitvi nagrade Tantadruj »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel) s koncertom Kosovelovih poezij orkestra NOVA. 6. junija ob 20. uri »Preobrazba« (Franz Kafka), nastopa Hrvaško narodno gledališče Split (s slovenskimi podnapisi). Informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 25. maja ob 20.30 »Obiski«.
H Šolske vesti
KAMP »ENGLISH IN ACTION« za fante in dekleta od 7. do 13. leta bo potekal v Dijaškem domu od 15. do 26. junija. Na programu bo učenje angleščine na igriv in dinamičen način: poleg tečaja jezika še košarka (v sodelovanju s ŠZ Dom) ali ples hip-hop. Urnik do 13. ali do 15.30, cena zelo ugodna; vpis po tednih, do zasedbe mest, na tel. 0481-533495 (od 13. ure dalje).
V	OTROŠKIH JASLIH s slovenskim učnim jezikom Tika Taka v Gorici vabijo na dan odprtih vrat v ponedeljek, 18. maja, med 16.30 in 18.30. Kdor bi rad vpisal svoje otroke v slovenske jasli, si bo lahko ogledal prostore in se pogovoril z vzgojiteljicami.
Razstave
V	GORICI: v lokalu Deja Vu Cafe v Ra-štelu 71 bo do 16. maja na ogled fotografska razstava Delka Ibanza z naslovom »Mani: note di colore«.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja bo do 30. maja na ogled razstava »Slikarji iz Dubne«; več na www.ng.sik.si.
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Kor-zu Verdi 18 je na ogled razstava z naslovom »Gorizia: una lettura iper-mediale, multimodale e interattiva. Un esperimento«. Multimedialna inštalacija bo na ogled danes, 16. maja, 16.00-19.00 in v nedeljo, 17. maja, 10.00-17.00. Prireja jo raziskovalni laboratorij videmske univerze SAS-Web v sodelovanju z goriško občino.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) je na ogled fotografska razstava »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha
prve svetovne vojne); do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vsako nedeljo ob 17. uri potekajo vodeni ogledi; vstop prost. V torek, 19. maja, ob 18. uri bo voden ogled vodila Raffaella Sgubin. 29. maja ob 18. uri bo srečanje s fotografom Rossanom Bertolom. Po domeni je za najmanj deset oseb možna rezervacija brezplačnih vodenih ogledov razstave v slovenskem jeziku (tel. 0481-537111).
V	GALERIJI LEG ANTIQUA na Korzu Verdi 73 v Gorici bo do 25. maja na ogled razstava z naslovom »Spacalov Čarobni svet - Grafični listi 19351992«. Vsako soboto ob 11. uri bo zbiratelj Spacalovih del Giuseppe Skerk vodil brezplačen vodeni ogled razstave (rezervacije v galeriji, po tel. 0481-537898 ali antiqua2@leg.it). Med festivalom eStoria bodo vsak dan med 21. in 24. majem ob 11. uri vodeni ogledi razstave; več na www.le-gantiqua.it.
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu XXIV Maggio 15/C v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Roberto Kusterle. Riti del corpo«; do 30. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več na www.studiofaga-nel.com.
V	GORICI: v galeriji Kosič, Raštel 5-7/Travnik 61 (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici »Slovenija odprta za umetnost 2014« na Sinjem Vrhu; po urniku trgovine do 6. junija.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Veno Pilon v prvi svetovni vojni«, ki jo je pripravila Pilo-nova galerija Ajdovščina v sodelovanju z Galerijo Spazzapan; do 14. junija ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; več na www.galleria-spazzapan.it ali po tel. 0481-960816.
V	GORICI: ob 100-letnici prve svetovne vojne vabita UTE (Univerza za tretje življenjsko obdobje) iz Gorice in kulturno združenje LAPIS na ogled razstave »100 opere X 100 anni della Grande Guerra«: na sedežu državnega združenja alpincev v Ul. Morelli 24 od 17. do 26. maja vsak dan 10.0012.00, 17.00-19.00. V galeriji ArtO-penSpace v Ul. Diaz 6 bo odprtje v petek, 22. maja, ob 17.30.
V	ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228).
H Čestitke
Danes je Abraham v Škrlje pri-hitel in MARKA objel. Srečo, zdravja, kup želja voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Vsi tvoji domači
Koncerti
Ü3 Obvestila
U Kino
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: v torek, 19. maja, ob 20. uri »GD NOVA se predstavi«, nastopata Pihalni ansambel NOVA in Ansambel Violončel NOVA; vstop prost.
SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: danes, 16. maja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici bo koncert »Mi smo pomlad«. V duhu medsebojnega spoznavanja in povezovanja bodo nastopili učenci SCGV Emil Komel z vrstniki GŠ iz Tolmina in Kulturnega društva Iris iz Marcona (Benetke).
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 16. maja, ob 21. uri nastopil kantavtor Jean Luc Dancy s koncertom »Note di Francia«; vstop prost. Informacije po tel. 0481-961305.
FESTIVAL DVORNE GLASBE: 16. maja ob 21. uri v goriškem gradu »A due mantici. Le radici popolari della musica colta«, nastopajo C. Prontera, N. Berardi, V. de Lorenzi. 17. maja ob 11.30 v goriškem gradu koncert ens. Protempore.
V	AJDOVŠČINI: v Dvorani prve slovenske vlade bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 dobrodelni koncert skupine Katalena. Namen koncerta je zbiranje denarnih sredstev za program Neodvisno življenje hendikepiranih društva YHD. Po koncertu bo družabnost ob dobrotah Društva gospodinj s Planine in dobri kapljici planinskih vinarjev. Več na www.yhd-drustvo.si.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.10 »II racconto dei racconti«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Mad Max: Fury Road«.
Dvorana 3: 17.00 »Doraemon il film -Le avventure di Nobita e dei 5 esplo-ratori«;19.10 - 21.40 »Leviathan«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Mad Max: Fury Road«.
Dvorana 2: 15.30 »Ascoltare e vivere le fiabe« (vstop prost); 17.15 - 19.45 -22.10 »Il racconto dei racconti«.
Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Mad Max: Fury Road« (digital 3D).
Dvorana 4: 15.20 »Avengers: Age of Ul-tron«; 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Gun-man«.
Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e i 5 esploratori«; 20.00 - 22.10 »Forza maggiore«.
S Izleti
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena).
AŠZ DOM prireja od 12. maja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu maju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 329-2718115 ali na domgori-ca@gmail.com (David Ambrožič).
GORIŠKI PARK VIATORI bo v nedeljo, 17. maja, v sklopu pobude Odprtih parkov v Furlaniji Julijski krajini, ki jo prireja združenje Amici del giardino, odprt s podaljšanim urnikom: od 10. do 13. ure in od 14.30 do 19. ure z vodenim obiskom ob 11. in 17. uri. Kot običajno bo vrt mogoče obiskati tudi danes, 16. maja, ob 16. in 19. uri z vodenim obiskom ob 17. uri.
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2015 V ORE-HOVLJAH: danes, 16. maja, ob 13. uri športne igre in ob 21. uri večerna zabava za mlade z DJ Stanetom in skupno Rok'n'Band. V nedeljo, 17. maja, ob 17. uri tradicionalna povorka ter zabava s skupno Zvita feltna.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Plavi Laguni pri Poreču od 20. do 30. junija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je umestitvena seja novega pokrajinskega sveta SSk za Goriško sklicana za torek, 19. maja, ob 20. uri na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30.
SPDG prireja v nedeljo, 17. maja, izlet na Sivko (1008 m) in Bevkov vrh (1051 m). Zbirališče ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombi-jem; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja).
POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 17. maja, z zbirališčem na Trgu Evrope - Transalpini od 9. ure dalje. Pohod, ki ga letos organizira krajevno združenje Placuta- Svetogorska, bo krenil ob 10. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Varaždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov.
KMEČKA ZVEZA prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v petek, 22. maja. Ogledali si bodo razstavo »Dobrote slovenskih kmetij«, mesto, grad in znano vinsko klet, biser vinske tradicije na Slovenskem; vpisovanje v uradih Kmečke zveze do 20. maja v Trstu, tel. 040-362941,kzacts@tin.it, Gorici, tel. 0481-82570, kzgorica@tiscali.it in Čedadu, tel. 0432-703119, kz.ce-dad@libero.it.
0 Prireditve
PRAZNIK V KRMINSKI KNJŽNICI: v
Ul. Matteotti 77 bodo danes, 16. maja, ob 10.30 podarili ilustrirano knjigo vsakemu novorojenčku v letu 2014, ob 11. uri bo pravljično srečanje za otroke; na ogled bo razstava Nicolette Costa »Io, io, io...e gli altri?«.
V	GORICI: v pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo danes, 16. maja, ob 17.30 predstavitev publikacije, ki jo je uredila Alessandra Quendolo »Paesaggi di Guerra. Memoria e progetto«. Z eseji so v publikaciji sodelovali Jonathan Butti, Valentina Bar-covi, Claudia Battaino, Cinzia Broll, Roberta Cuttini, Annalisa De Comel-li, Paolo De Lorenzi, Fernanda De Maio, Michela Favero, Sandro Flaim, Vittorio Foramitti, Maria Paola Gat-ti, Diego Kuzmin, Marco Mantini, Giovanna Massari, Fiorenzo Meneg-helli, Domenico Visintini, Alessandra Quendolo.
V	GORIŠKEM GRAJSKEM NASELJU bo v nedeljo, 17. maja, ob 14.30 otroška ustvarjalna delavnica na temo vrtnarstva; ob 17. uri bo v Pokrajinskih muzejih predavanje Diega Kuzmina z naslovom »Gorizia - Nova Gorica, una storia di confine«; ob 17. uri se bodo otroci zabavali s plesom zumbakids pod vodstvom Corradine Zin. Potekala bo nabirka denarnih prispevkov za zdravljenje malega Alessandra.
V	KROMBERKU: v Domu kulture bo danes, 16. maja, ob 20. uri bo avtorica Katarina Vuga predstavila projekcijo z naslovom »Lepote narave v Kromberku, Lokah in v ikebani«. Večer bodo s pesmijo popestrili pevci MoPZ Kromberški Vodopivci.
V	NOVI GORICI: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica ter Lions klubi severne Primorske pripravlja dobrodelno, ne-tek-movalno in družabno prireditev »Tečem, da pomagam« v nedeljo, 17. maja, od 9. do 11. ure v Športnem parku v Novi Gorici.
V	TRŽIŠKEM KINEMAXU bo danes, 16. maja, ob 15.30 otroška prireditev z naslovom »Ascoltare e Vivere le Fia-be« Lucia Treua ob glasbi Marca Bal-labena; vstop prost.
V	KRMINU: na Trgu Republike 33 v Bor-gnanu bo v petek, 29. maja, ob 20.30 Ful-via Cantarut predavala na temo »Le cri-si che fanno crescere: il 12. anno«, prireja združenje Educare Waldorf FVG; več na www.educarewaldorf.fvg.it.
V	ROMANSU: ob jezerih Fipsas na drevoredu Trieste poteka do 17. maja 3. zgodovinski festival »Romans Lon-gobardorum«. Prisotne bodo skupine, ki se bodo izkazale s spopadi, možni bodo vodeni ogledi, animacija za otroke, predstave, fotografska razstava ex-tempore, prisotne bodo stojnice antičnih pridelkov, glasba v živo in langobardske jedi; informacije po tel. 333-6157615 ali www.invictilupi.org.
V	NOVI GORICI: v knjižnico Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja bo v ponedeljek, 18. maja, ob 13.30 prispel Potujoči cvet Srebrenice v okviru projekta »20 let genocida v Srebrenici«. Cvet je ročno delo članic društva Gračaničko keranje, ki združuje predvsem ženske, ki so preživele vojne grozote v Bosni in Hercegovini. Na ogled bo do 31. maja; več na www.ng.sik.si.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 19. maja, ob 18. uri v okviru »Srečanj z avtorji 2015« večer v spomin na pisatelja in vsestranskega kulturnega ustvarjalca Celsa Macorja. Večer z naslovom »Ceslo Macor - Poklon umetniku ob njegovi 90-letnici rojstva« bodo oblikovali novinar revije Iniziati-va Isontina in pesnikov osebni prijatelj Renzo Boscarol, odgovorni urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, odgovorni urednik tednika Novi Glas in slovenski pesnik Jurij Paljk, novinar in predsednik goriškega Foruma Andrea Bellavite, ravnatelj Goriške državne knjižnice BSI Marco Menato in predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel.
V	GRADU KROMBERK bo 19. maja ob 20. uri večer z naslovom »Lokalni program kulture Mestne občine Nova Gorica z vidika kulturne dediščine«. Sodelujejo Ana Zavrtanik Ugrin, podžu-panja, Aleksandra Torbica, načelnica Oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo in Marinka Saksida, načel-nica Oddelka za družbene dejavnosti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v Tumo-vi dvorani v Gorici na Verdijevem kor-zu 51 v torek, 26. maja, ob 18. uri predavanje dermatologinje Majde Cos-sutta na temo »Kožni rak: kako se mu lahko izognemo?«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 12.15, Renzo Dor-dit, blagoslov v bolnišnici in pokop na glavnem pokopališču.
DANES V RONKAH: 12.30, Adelia Soran-zio por. Cumini (iz Trsta) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Max Battistu-ta iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 9.45, sledila bo upepelitev; 11.15, Silvana Altran vd. Miniussi iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa ob 11.30, sledila bo upepelitev.
prej do novice
www.primorski.eu1
18
Sobota, 16. maja 2015
VREME, AVTOMOBILI
/
CANNSKI FILMSKI FESTIVAL - Prvi festivalski vikend
Film o času, ko bodo samske spremenili v živali
•M
Da se je včeraj v Cannesu začel prvi festivalski vikend, dokazujejo jahte v zalivu in večerje in sprejemi na mogočnih plovilih, ki so zasidrana v portiču. Uspešnost partyjev in gala večerov je mogoče presoditi po prisotnosti uglednih gostov, ki so že ali bodo do nedelje dospeli v Cannes.
Včerajšnji filmski dan pa se je začel na bistveno manj glamurozen način, saj so v tekmovalnem sporedu predstavili film The lobster (Jastog) Yorgosa Lanthimosa, ki velja za enega najzanimivejših predstavnikov grškega novega vala. In čeprav se njegovo delo ne navezuje na grško ekonomsko krizo, je Lanthimosova zgodba metafora današnje družbe in strogih pravil, ki se jih mora posameznik držati. Sivina in tegoba, ki prevevata ves film, pa spominjata na tragedijo grške gospodarske krize, kljub temu, da ni nikoli omenjena. Dogajanje je postavljeno v neko anonimno prihodnost, ko na svetu ne bo več prostora za ženske in moške v samskem stanu. Tiste, ki bodo ostali neporočeni ali brez partnerja, se pravi single, bodo aretirali in zaprli v ječo. To je velik, na videz celo sanjski hotel v neposredni bližini morja, kjer imajo ženske in moški petinštirideset dni časa, da si v njem najdejo boljšo polovico. Če jim to ne uspe, jih čaka končna kazen: spremenili jih bodo v živali in jih spustili v gozd. Glavni junak Colin Far-rell, ki v poldrugem mesecu ni našel primerne sopotnice, tvega, da bo postal jastog in se zato zateče v skupino Samotarjev, ki jim poveljuje Lea Seydoux in v bistvu živijo v divjini. Filmu nekateri že napovedujejo eno letošnjih nagrad, pa čeprav je njegova vsebina, tako kot že značilno za Yorgosa Lanthimosa, dokaj pretencio-zna. Ob Colinu Farrellu in Lei Seydoux v filmu nastopa tudi Rachel Weisz, ki se bo po sinoč-njem defileju v sredo spet povzpela po rdečem stopnišču, tokrat v igralski ekipe Sorrentinovega filma Youth (Mladost) .
Po rdeči preprogi se je včeraj sprehodila tudi Emma Stone, ki s čudovitim Joaquimom Phoenixom nastopa v najnovejšem filmu Woo-dyja Allena Irrational man. Črni komediji, ki jo je newyorški avtor včeraj premierno predstavil v Cannesu in s katero se vrača k Dostojev-skemu in nekaterim njemu že značilnim temam, kot so usoda in pravica. Dogajanje je tokrat postavljeno v kampus ameriške univerze.
Emma Stone, Woody Allen in Parker Posey, spodaj Colin Farrell in John C Reilly
ansa
Življenje v njem se zelo spremeni po prihodu novega profesorja Abeja Lucasa, to je svetovno priznanega filozofa, ki pa doživlja hudo eksistencialno krizo. Njegovega imenovanja se nekateri veselijo, ker je Lucas izreden ženskar in njegov čar študentke in profesorice zelo vznemirja. Abe bo takim pričakovanjem zadostil, saj bo najprej očaral kolegico in kmalu nato še študentko, pa čeprav bo svojo depresijo ozdravil samo z ekstremno odločitvijo. Tako, ki je po njegovem mnenju pravična, v resnici pa ilegalna in nemoralna.
Izven tekmovalnega dela so včeraj predstavili tudi A tale of love and darkness, to je režijski prvenec igralke Natalie Portman, posnet v Izraelu. Celovečerec je filmska predelava avtobiografskega romana Amosa Oza - pisateljevega otroštva in mladosti na palestinskem območju.
O mladih in njihovem življenju pa pripoveduje še drug včeraj predstavljeni filmski debi, tokrat srbskega režiserja Pavleta Vuč-kovica, ki je v družbi skupine mladih beograjskih filmskih ustvarjalcev in igralcev v Cannesu predstavil film Panama. Portret Beograda in skupine mladih, ki živijo v njem, pripoveduje o mladosti v času mobilnih telefonov in spletnih povezav, ko mladina v resnici živi paralelno, zelo intenzivno življenje na spletu, a v realnem življenju ne zna izpovedovati čustev in emocij. (Iga)
CANKARJEVA ZALOŽBA
Tudi slovenski prevod Baricca
Cankarjeva založba je predstavila novosti zbirke Moderni klasiki: knjigo Davea Eggersa Srce parajoče delo neizmerne globine, roman Magdalene Tulli Motnja in delo Alexa Capusa Švindler, špijon in človek z bombo. Založba je bogatejša še za delo Jeffreya Eugenidesa Poročni zaplet in za kratek roman Alessandra Baricca Trikrat ob zori, ki ga je v slovenščino prevedel Janko Petrovec. Knjiga priljubljenega italijanskega pisatelja prinaša zgodbo o moškem in ženski, ki se srečata trikrat. V prvem poglavju sta oba srednjih let, v drugem je on starec, ona najstnica, v tretjem pa on otrok in ona tik pred pokojem. Avtor opisuje temo srečevanja ljudi ob nepravem času, je dejal Petrovec.
Srce parajoče delo neizmerne globine je avtobiografsko delo ameriškega pisatelja Davea Eggersa, ki sta mu kot 21-letnemu umrla oba starša. Poleg izgube se je moral soočiti še z vzgojo sedemletnega brata. Kljub težki tematiki je delo napisano precej humorno in lahkotno, sta se strinjala tako urednik Andrej Blatnik kot prevajalec Jernej Županič.
Švindler, špijon in človek z bombo je najnovejši roman švicarskega avtorja Alexa Camusa, ki se je slovenskim bralcem že predstavil z uspešnico Leon in Luise. Kot je povedala prevajalka Mojca Kranjc, je avtor znan po tem, da v središče svojih romanov postavi nek resničen zgodovinski dogodek, ki ga nato obogati z domišljijo. V tokratnem romanu ponuja zgodbo treh protagonistov, sodobnikov, ki bi se lahko teoretično tudi v resnici kdaj srečali. Kot menijo pri založbi, je to knjiga, ki zabava in hkrati svari: ves čas kaže, kako hitro in na prvi pogled nedolžno se v slehernikovo življenje naseli nacizem.
Motnja je roman poljske pisateljice, ki se ponaša z izjemno dovršenim slogom pisanja, je menila prevajalka Jana Unuk. Romani Magdalene Tulli se berejo kot alegorije, pri čemer običajno izhajajo iz osrednje metafore. V tokratnem romanu je to šivanje. Glavno vlogo v romanu namreč igrajo obleke, ki jih je skrojil krojač stvarnik.
Roman Pulitzerjevega nagrajenca Jeffreya Eugeni-desa Poročni zaplet, ki ga je poslovenila Irena Duša, prinaša zgodbo ljubezenskega trikotnika. Glavna junakinja Madeleine se po prevajalkinem mnenju zdi povsem neproblematično bitje, medtem ko to ne velja za fanta v trikotniku - eden je manični depresivec, drug pa verski blaznež. V slovenskem prevodu imamo že Eugenidesova romana Deviški samomori in Middlesex. (STA)
TOMIZZEV DUH	r\
Mnogu krvja, mnogu solzi
Piše Milan Rakovac_ j
Si spet nekdo želi zanetiti Makedonijo? In cel Balkan? V Kumanovo vdre oborožena skupina, večina s Kosova, kosovski predsednik Hashim Taci izjavi, da je kumanovska krvava farsa uperjena »zoper Kosovo in Balkan«. Kdo torej pošilja te ljudi? Kdo jih sprejema? Zakaj? Zaradi Velike Albanije? Pa saj je velika Albanija tu: ko bo cel Balkan v EU in Natu (čez kakšnih deset let), bodo Albanci v Albaniji, Makedoniji, Črni Gori, na Kosovu, v Srbiji (in prek Sarajeva in Zagreba »tja do Bele Ljubljane«) - imeli Veliko Albanijo. Čemu torej vojskovanje?
Veliko krvi, veliko solz; tako se prične makedonska ljudska pesem iz Ilindenske vstaje leta 1903. Kri in solze v Kumanovu 2015. Tako kot v Kru-ševu leta 1903, je tudi danes Makedonija stisnjena v kleščah grškega zanikanja, bolgarske in srbske asimilacije in albanskih aspiracij. Ta hip Makedonijo pretresa nov val demonstracij, opozicija je enotna: vlada mora od-
stopiti. Za ulico, za običajne ljudi z albanske in makedonske strani, dvomov ni: za ulično vojno v Kumanovu je kriva vladajoča makedonska koalicija. Ku-manovo je resno zamajani oblasti prišlo zelo prav. Situacijo v mestu so policijske sile umirile, toda, za koliko časa? V slavnem Ilindenu, ko so se Makedonci in Albanci na začetku dvajsetega stoletja skupaj uprli Turkom, brata Borjari pa izdelala čudežen vstaj-niški lesen top »Kruševo topče«, se je takole prepevalo:
Mnogu krvja, mnogu solzi,/ Zemja natopija,/ mnogu lisja gora smeni,/ maška snaga ispi./ No po taa borba teška/ Sloboda ni blesna./ Vo iljada devetsto i tretata godina,/ se soz-dade Republika,/ vo slavno Kruševo,/ Makedonska Republika, / Prva na Balkanot./ Pretsedatel prv mi beše, toj Nikola Karev,/ so makedonskite vojvodi,/ site Ilindenci./ Dame Gruev , Pi-tu Guli i Jane Sandanski./ Za sloboda zaginaa,/ slavnite vojvodi,/ na Make-
doncite oni,/Zavet ostavija,/ da se borat za sloboda./ Za Makedonija.
Prvo republiko na Balkanu, Republiko Makedonsko, je pred stodva-najstimi leti Turčija v krvi zatrla. Danes Makedoniji ne da živeti Grčija, saj ji brani ime. EU in NATO gledata vstran in tolerirata neverjetno neumnost, da država državi prepoveduje ime. Država se zato uradno imenuje Former Yugoslav Republic of Macedonia. Kar seveda pri Makedoncih krepi včasih res paradoksalne in romantične nacionalne občutke. Bo vsem nam dragi Cipras, v imenu nove evropske levice, to spremenil? Ne bo.
Po medmrežju kroži posnetek objetih Albanca in Makedonca iz Ku-manova, Albanec Avdi Avdiu, ekonomist, v kamere sveta govori: »Glejte, sem razumem človek in vem kaj govorim. Nimam nobenih slabih namenov do Makedoncev. Nasprotno, imam veliko makedonskih prijateljev, živimo skupno življenje ... Kaj je torej
z nami? Smo slepi privrženci? Kam nas vse to vodi? Nam je kdo to povedal? Je kdo prevzel etično ali moralno odgovornost? Zakaj smo prisiljeni v nevzdržno stanje? Je to delo Putina, Amerike? Mi sami smo tisti, ki smo povzročili smrad na našem dvorišču, zdaj pa vpijemo, da smrdi! Dajmo, razmislimo o tem, kdo je izzval vse to. Ljudje niso krivi. Turki, Albanci, Makedonci, nihče ni kriv. Morda so bili časi, ko so nam lagali in smo bili zmani-pulirani, ampak danes se stvari vendar zavedamo. Kaj je to, ljudje? Nihče noče vojne. Ne maram hrupa, kaj šele streljanja! 40 let živim tukaj. V svojem življenju nisem slišal 40 grdih besed od Makedonca ali Albanca ...«
Ljubljena Makedonija, prepovedan narod in jezik v času Kraljevine Jugoslavije (ko so jo imenovali Južna Srbija, Vardarska banovina), je prvič javno zapela skozi pesniško zbirko Koče Racina »Beli mugri« (Bele zarje), natisnjeno v Samoborju leta 1939. Potem
smo prepevali in skušali loviti značilen sedemosminski takt v zanosnih pesmih »Kalež bre Ando«, »More soko pije voda na Vardarot« . In potem je roker Dado Topic iz Osijeka 1972. zapel prelep verz:
Tamo gdje vječno sunce sja
Tamo je Makedonija
Narod i zemlja koju volim ja ...
Tu lahko pomaga le EU, vsaj toliko, kolikor to (sicer precej omledno) poskuša početi v Bosni in Hercegovini. In mi? Pa južnoslovanska zavest? Če že Zahod Makedonijo pušča na cedilu, bi se lahko vsaj Hrvaška in Slovenija glasneje zavzeli za Makedonijo. Četudi le retorično: kot za ostali južni Balkan, kar tako radi ponavljata in se imata za idealni razlagalki tamkajšnjih razmer. Medtem ko srkamo dober in poceni makedonski vranac, se država brez imena duši v kotlu inertne evropske birokracije, lastne korupcije in sosedske manipulacije. Nam je lahko vseeno?
/
KULTURA
Sobota, 16. maja 2015
19
ROSSETTI - Prepričljiv projekt Renata Sartija in Elia De Capitanija
Sporočilni Goli otok
Goli otok je komaj 4,53 kvadratnih kilometrov velik otok v Kvarnerskem zalivu med Rabom in celino; na njem skoraj ni rastlinja, ker ga prečesava ostra burja in prekriva z drobnimi slanimi kapljicami, ki pomorijo vsako kal življenja. Otok je nenaseljen in ga danes obiskujejo le turisti in občasno pastirji, toda po drugi svetovni vojni so jugoslovanske oblasti nekdanje avstro-ogrsko taborišče za ruske vojne ujetnike spremenile v strogi zapor za politične zapornike, kamor so po sporu med Titom in Stalinom leta 1948 zapirali zlasti obtožene sodelovanja z In-formbirojem; med temi so bili tudi dolgoletni člani komunistične partije, partizani, intelektualci, študenti. O težkih razmerah in trpinčenju na Golem otoku pripoveduje predstava Goli otok - Isola della liberta gledališča Elfo Puccini, ki bo do nedelje na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu v sklopu dramskega abonmajskega programa. Ustvarila sta jo priznana gledališčnika Elio De Capitani in Renato Sarti, ki v njej tudi igrata. Besedilo, ki ga je spisal Sarti, sloni na spominih Alda Jureticha, ki se je rodil na Reki v protifašistični družini in bil še zelo mlad sprejet v komunistično partijo, sodeloval je v na-rodno-osvobodilnem boju, a bil kljub temu po letu 1948 med preganjanimi prav zaradi svojega idealističnega prepričanja v komunistične vrednote, zlasti v internacionalizem.
Preprosto zasnovana predstava z dvema nastopajočima, to sta pripovedovalec Aldo Juretich, ki ga s prepričljivimi značajskimi potezami igra De Capitani, in poslušalec, zdravnik, ki je prebral odmevno knjigo o Golem otoku Giacoma Scottija iz leta 1991 in ga je zato prosil, da mu kaj pove o težki preizkušnji (igra ga Sarti), ima močno sporočilno noto in gledalcu veliko pove o določenih zgodovinskih dejstvih, takratnem vzdušju in človekovi nravi sploh, o breznih človeške niz-kotnosti, a tudi o človeški veličini. Pripoved o krivici in trpljenju, težkih posledicah, zlasti psihičnih, o črvu suma, ki je v zapornikih ostal tudi po izpustitvi in jih prisilil, da so se osamili, da ne bi sebe in drugih spravili v težave z oblastjo, se skladno izmenjuje s prebliski humorja, v katerih zažari pripovedo-valčev pozitivni značaj. (bov)
De Capitani (levo) in Renato Sarti v predstavi Goli otok
rossetti
LEGENDE - Umrl je kitarist B.B. King
Lucille je utihnila
Ameriški kitarist je bil član generacije, ki je spremenila zgodovino glasbe
Lucille ne bo več igrala. Po legendarni kitari Gibson 335, ki jo je njen še bolj legendarni lastnik poimenoval po nekem skrivnostnem dekletu Lucille, ne bodo več potovali njegovi vrhunski temnopolti prsti. Njegov energični glas ne bo več pel. V četrtek je namreč v Las Vegasu v 90. letu starosti umrl ameriški blues kitarist in pevec B.B. King. Glasbenik, ki je s svojimi ekspresivnimi interpretacijami in občutenim igranjem na kitaro odločilno zaznamoval pol stoletja bluza. In s svojo generacijo spremenil potek glasbene zgodovine, saj je z »elektrifikacijo« bluza postavil temelje rokenrolu.
B.B. King je imel več let težave zaradi sladkorne bolezni, zadnja dva tedna pa je preživel v bolnišnici. Na njegovi Fa-cebook strani piše, da so ga v bolnišnico
TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO - Po tridesetih letih
Selijo se v Verdi
Tržaško Koncertno društvo je na tiskovni konferenci v gledališču Verdi oznanilo novost, ki bo v sezoni 2015-16 približala društvo najpomembnejši glasbeni instituciji naše dežele: po tridesetih letih koncertov v gledališču Rossetti se bo delovanje društva preselilo v veliko dvorano gledališča Verdi. Predsednik društva Nello Gonzini je navedel nekaj razlogov, ki so botrovali odločitvi: društvo, ki je pred triino-semdesetimi leti štelo malo članov, je ravno v Mali dvorani gledališča Verdi začelo svojo pot, ki se je po vojni nadaljevala v zdaj porušeni dvorani v Ul.Giustiniano. Število članov je nato skokovito naraslo do 2.300, zato so se ponedeljkovi večeri preselili v gledališče Rossetti, med prenovo pa v dvorano Tripcovich, kjer sta bila potrebna celo dva koncerta, da bi zadostili vsem članom. Žal je Gonzini moral priznati osip
članov, število pa je vendarle dovolj visoko, da bo zanje velika dvorana primerna; v Verdiju je tudi akustika mnogo boljša, v okolici pa je na razpolago več parkirišč. Predsednik se je toplo zahvalil gledališču Rossetti za trideset let plodnega sodelovanja ter podelil predsedniku Milošu Budi-nu ter novemu ravnatelju gledališča Verdi Stefanu Paceju častno članstvo. Budin se je zahvalil za čast ter dejal, da odločitev pomeni tudi začetek bolj konkretnega sodelovanja med dvema največjima gledališčema, Pace pa je izrazil svoje zadovoljstvo ob noviteti, ki daja gledališču prestiž; menil je, da je v za kulturo zelo kritičnem obdobju treba združiti sile.
Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari je izrazil podporo tržaške Občine vsem trem institucijam; dejal je, da je treba težave spremeniti v nove priložnosti
ter obljubil sodelovanje pri promociji kulturnih dogodkov, ki dvigujejo ugled mesta. Med občinstvom je bila tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, prisotni pa so bili mnogi zastopniki glasbenih društev in medijev, ki so želeli vedeti, če bo sprememba zgolj logistična ali bo pomenila tudi začetek umetniškega sodelovanja. Tako Gonzini kot Pace sta pritrdila in navedla načrte, ki bi omogočili večji pretok med občinstvom različnih ustanov, pa tudi obiskovalcev izven meja naše dežele, saj se že dogaja, da nekateri dogodki privabljajo publiko iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, s primerno reklamo pa bi se dalo povečati število domačih in tujih obiskovalcev. Pace je omenil tudi nujnost, da gledališča poskrbijo za vzgojo mladine, saj lahko samo na mladih gradijo svojo prihodnost.
Katja Kralj
sprejeli 2. maja, objavljena je tudi zahvala oboževalcem za njihovo podporo.
Glasbenik s pravim imenom Rilley B. King se je rodil v Indianoli v ameriški zvezni državi Misisipi leta 1925. Kariero je začel kot DJ na radiu in svoje radijsko ime Beale Street Blues Boy skrajšal v B.B. King. Na njegov glasbeni slog so vplivali črnska duhovna glasba, interpreti bluza, med drugim Blind Lemon Jefferson, ter džeza, denimo kitarist Django Reinhardt. Sam pa je nedvomno navdihoval generacije mlajših kitaristov in glasbenikov, v prvi vrsti Erica Claptona, s katerim je leta 2000 posnel tudi plošček. Ob njem so na odru nastopila vsa največja imena svetovne glasbene scene, od Raya Char-lesa do Pavarottija, od Arethe Franklin do irske skupine U2.
B.B. King je gostoval po vsem svetu, leta 1973 je na primer nastopil tudi v Ljubljani. Na svetovnih odrih je stal skoraj do zadnjega: vedno nasmejan in poten. Izdal je okrog 50 plošč in osvojil petnajst glasbenih oskarjev - grammyjev (leta 1987 tudi za življenjsko delo). Med njegovimi pomembnejši albumi so Confes-sin' The Blues, Completely Well, Live In Cook Country Jail, There Must Be A Better World Somewhere, My Guitar Sings The Blues, Live At San Quentin, Live At The Apollo in Blues Summit.
ZBOROVSKO PETJE - Na tekmovanjih v kraju Corno di Rosazzo in Malcesine ob Gardskem jezeru
Nagradi za dva naša zbora
MPZ Kraški dom z zborovodkinjo Vesno Guštin
Zborovsko petje je med Slovenci v Italiji nedvomno zelo razširjeno in priljubljeno, o njegovi kakovosti pa pričajo nagrade, po katerih naši zbori večkrat posežejo. Tokrat sta nase opozorila Moški pevski zbor Kraški dom iz Repna in Otroški zbor Fran Venturini od Domja.
V kraju Corno di Rosazzo se je zaključila prva izvedba novega zborovskega tekmovanja, ki je nastalo v okviru lokalnega vinskega sejma, s podporo občine Corno di Rosazzo in v sodelovanju z deželnim zborovskim združenjem Usci. Soprireditelj je bil zbor Fogolar. Prvega tekmovanja Pietro Nachini (v spomin na priznanega dalmatinskega organista in izdelovalca orgel Petra Nakica, ki je živel v 18. stoletju) se je udeležilo 14 zborov iz naše dežele, med katerimi je bil, kot edini predstavnik slovenskih zborov, tudi moški zbor Kraški dom.
Udeleženci so nastopili v zgodovinskem okviru vile Cabassi, katere prvi lastnik je bil ravno Peter Nakic. Nastopom s prostim programom je prisluhnila žirija, ki so jo sestavljali Cristina Fedrigo, Giuliano Medeossi, Fabiana Noro, Antonio Piani, Davide Pitis in Mariachiara Carpenetti. Zbor Kraški dom se je uvrstil na drugo mesto ex aequo z
zborom Giovani del Contra, prvo mesto pa ni bilo podeljeno.
Lep dosežek je zelo razveselil pevce in zborovodkinjo Vesno Guštin. »Za nas je velik dosežek, saj nismo skupina, ki cilja na tekmovalne uspehe,« pravi zborovodkinja. »Prijavili smo se, ker se je zbor zadnje čase okrepil s prihodom mlajših članov, zato se je tudi naš potencial povečal in smo - v danih razmerah - zadihali malo drugače. Pevci so navijali za tekmovalni poskus, saj bi pred žirijo lahko dobili tudi koristno
povratno informacijo in oceno. Pripravili smo tematski program z ljudskimi in ponarodelimi ljubezenskimi skladbami. Potrudili smo se, da bi se izkazali po naših najboljših močeh in sploh nismo pričakovali tako dobre uvrstitve. Člani žirije so nam povedali, da so cenili ubranost zvoka kljub širokemu starostnemu razponu pevcev, kot tudi intonacijo. Lahko povem samo, da smo presrečni!«
Otroški zbor Fran Venturini pa je dodatno obogatil svojo zbirko nagrad in priznanj, tokrat s prvo na-
Suzana Žerjal in OPZ Fran Venturini
grado na 8. državnem tekmovanju otroških zborov II Garda in coro, ki je potekalo od 7. do 10. maja v kraju Malcesine ob Gardskem jezeru. Tekmovanja se je letos udeležilo šestnajst zborov iz cele Italije, ki so nastopili v kategorijah s posvetnim-sakralnim programom in v posebni kategoriji Junior, ki upošteva zbore z mlajšimi pevci. Zbor od Domja je pod vodstvom Suzane Žerjal nastopil ravno med temi s programom skladb o pravljicah iz raznih krajev sveta. Kot zmagovalec v svoji kate-
goriji je zbor nastopil tudi na gala koncertu najboljših zborov v cerkvi svetega Štefana v Malcesinah. Na zaključnem večeru in nagrajevanju so pevci zbora Venturini zapeli skladbo Gusarji Tomaža Habeta. Na klavir in tolkala sta zbor spremljala Martina Salateo in Florjan Suppani. Žirijo tekmovanja so sestavljali Mario Lanaro, Giancarlo Comar, Ennio Bertolotti, Clara Antonicello in Mateja Černic, ki je v tem okviru vodila tudi masterclass za zborovodje.
ROP
20 Sobota' 16' maJa 2015
APrimorski
r	dnevnik
V Rimu že polfinale
RIM - V polfinale rimskega teniškega turnirja Internazionali Bnl d'Ita-lia, ATP masters (3,288 milijona evrov), so se v polfinale uvrstili Novak Djokovic, Roger Federer, David Ferrer. V ženski konkurenci pa Simona Halep, Maria Šarapova, Carla Suarez Navarro in Daria Ga-vrilova. Ferrer se bo v polfinalu pomeril z zmagovalcem sinočnjega zadnjega dvoboja med Nadalom in Wawrinko (na sliki ANSA). Srb Djokovic bo igral proti Švicarju Federerju. Ženska polfinalna para sta Gavrilova - Šarapova in Suarez Navarro - Halep.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
»Belolli nas je užalil«
RIM - Žaljiva seksistična izjava predsednika nogometne zveze LND Feliceja Belollija je na Apeninskem polotoku dvignila veliko prahu in znova očrnila nogometno gibanje. Da je Belolli res izustil: »Ne moremo se vsakič pogovarjati o fi-nansiranju štirih lezbijk«, je potrdila nogometašica Sonia Pessotto, ki je bila prisotna na sestanku. »Bila sem šokirana. Počutila sem se ponižana, najprej kot ženska, nato tudi kot nogometašica,« je dodala Pessottova.
KOŠARKA - V finalu evrolige Olympiacos in Real Madrid
Vzhod je padel
KOLESARSTVO
Ulissi zmagal prvič po diskvalifikaciji
Diego Ulissi pred ciljem ansa
FIUGGI - Tudi sedmo, najdaljšo etapo dirke po Italiji od Grosseta do Fiuggija v dolžini 264 km je odločil ciljni sprint. V njem je bil najhitrejši domačin Diego Ulissi (Lampre), ki je leta 2011 zmagal na dirki Po Sloveniji. Na drugo mesto se je uvrstil Španec Juan Jose Lobato (Movistar) in na tretje Avstralec Simon Gerrans. Z osmim mestom se je izkazal Grega Bole (CCC Sprandi Polkowice). Tudi po sedmi etapi je v majici vodilnega ostal Španec Alberto Contador (Tinkoff-Saxo), ki je v četrtkovi etapi grdo padel in je bil njegov včerajšnji nastop zelo vprašljiv. Toda Contador je stisnil zobe in v cilj prišel z glavnino, ki je za prvo štirinajsterico, v kateri je bil na osmem mestu tudi najbolje uvrščeni Slovenec na letošnji dirki po Italiji, Grega Bole, zaostala za tri sekunde. Dodati moramo, da se je zmagovalec včerajšnje etape Ulissi letošnjega 26. marca vrnil na kolo po devetmesečni prepovedi nastopanja zaradi suma jemanja nedovoljenih sredstev. Izidi (Grosseto - Fiuggi, 264 km): 1. Diego Ulissi (Ita/Lampre-Merida) 7:22:22; 2. Juan Jose Lobato (Špa/Movistar Team) 3. Simon Gerrans (Avs/Orica GreenEdge) 4. Manuel Belletti (Ita/Southeast) 5. Enrico Battaglin (Ita/Bardiani); 38. Luka Mezgec (Slo/Team Giant-Alpe-cin) + 0:03 71. Jan Polanc (Slo/Lam-pre-Merida) 0:17. Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 27:48:00 2. Fabio Aru (Ita/Astana) + 0:02 3. Richie Porte (Avs/Sky) 0:20 4. Roman Kreuziger (Češ/Tinkoff-Saxo) 0:22 5. Dario Cataldo (Ita/Astana); 38. Jan Polanc (Slo/Lampre-Merida) 17:32 79. Grega Bole (Slo/CCC Sprandi Polkowi-ce) 38:16 121. Luka Mezgec (Slo/Team Giant-Alpecin) 1:01:50.
MADRID - Košarkarji pirejskega Olympiacosa in madridskega Reala so finalisti letošnje evrolige. Grški in španski košarkarski velikan sta premagala moštvi iz vzhodnega dela Evrope. Grki so v polfinalu zaključnega turnirja v Madridu premagali moskovski CSKA s 70:68, Real pa je bil s 96:87 boljši od Fenerbahčeja. Sklepno dejanje oziroma finale najbolj prestižnega evropskega pokala bo jutri ob 20.00. Jutri ob 17.00 pa se bosta moskovski CSKA in carigrajski Fenerbahče pomerila v tekmi za 3. mesto.
Grki so v polfinalu premagali moskovski CSKA s 70:68 (17:20, 35:36, 47:51). Ekipi sta v prvem polčasu prikazali bolj ali manj izenačeno igro, v kateri je Rusom sicer nekajkrat uspelo pobegniti za nekaj točk, a premalo za kakšen resnejši pobeg. V tretjem delu igre so vodili tudi že za osem točk, a so se Grki pred koncem približali in napovedali zanimivih zadnjih deset minut. V teh se je razigral tudi eden glavnih zvezdnikov gostov Vasilis Spanulis, ki je vse točke iz igre dosegel prav v zadnji četrtini. Še štiri minute in pol pred koncem so Moskovčani vodili z 61:52, nato pa so Grki začeli lov na Ruse in s trojko Spanulisa dve minuti pred koncem povedli. Z novo trojko istega igralca so minuto in pol pred koncem po-vedli s 66:63, Sonny Weems pa je pol minute pred iztekom izid izenačil. Toda na sceno je spet stopil Spanulis in z novo trojko poskrbel za novo vodstvo Olympiacosa, ki ga ni več izpustil iz rok.
Pri zmagovalcih je bil točkovno najuspešnejši Georgios Printezis s 14 točkami, Spanulis jih je dodal 13, pri Moskov-čanih pa je Nando de Colo dosegel 18 točk.
Na drugi večerni tekmi je bil razplet znan že veliko pred zadnjo sireno. Gostitelji so namreč že v prvem polčasu prišli do ogromne razlike 20 točk, v drugem pa so znali tekmece držati na varni razdalji. Pri Madridčanih je bil najboljši Gustavo Ayon z 18 točkami, K.C. Rivers jih je dodal 17, pri Fenerbahčeju pa je Andrew Goudelock v statistiko vpisal 26, Jan Ve-sely pa 20 točk.
FORMULA ENA
Vrača se
dotakanje
goriva
LONDON - Hitrejši, glasnejši in bolj agresivni dirkalniki bodo poskušali dvigniti ugled in gledanost formule 1, so na sestanku strateške skupine F1 pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (Fia) v Biggin Hillu dejali prisotni in dodali, da bo v prihodnje več svobode pri izbiri gum, na dirkah pa bo spet dovoljeno dotaka-nje goriva. Spremembe, ki so jih lani uvedli pri motorjih dirkalnikov, so znižale glasnost dirkalnikov v športu, v katerem skoraj popolnoma prevladuje Mercedes, medtem ko so ekipe, kot je na primer Ca-terham, bankrotirale, nekdanji prvak Red Bull pa razmišlja o umiku iz F1.
Vse te spremembe mora potrditi še odbor F1 in odbor za motošport pri Fii.
Tako se je košarkar madridskega Reala Sergio Llulk, ki je prispeval 12 točk, veselil uvrstitve v finale na račun turškega Fenerbahčeja, ki ga vodi srbski strateg Željko Obradovič
euroleague.net
ATLETIKA - Uvodni miting diamantne lige
V Dohi kopica vrhunskih izidov
Američan Gatlin je slavil v teku na 100 metrov s časom 9,74 sekunde
DOHA - Američan Justin Gatlin je na uvodnem mitingu atletske diamantne lige v Dohi slavil v teku na 100 metrov s časom 9,74 sekunde in tako postavil letošnji najboljši izid na svetu. Gatlin je zmagal zanesljivo, saj je drugouvrščeni rojak Mike Rodgers za razdaljo potreboval 9,96 sekunde, tretjeuvrščeni Keston Bledman iz Trinidada in Tobaga pa 10,01.Sicer pa so gledalci videli še kopico najboljših letošnjih izidov na svetu. V moški konkurenci je to uspelo Aynalehu Suleimanu iz Džibutija na 800 metrov, tekel je 1:43,78 minute, Etio-pijcu Hagosu Gebrhiwetu s 7:38,08 na 3000 m, Američanu Bershawnu Jacksonu z 48,09 na 400 m ovire, Kubancu Pedru Pic-hardu z 18,06 metra v troskoku, in Fincu Teru Pitkämäkiju z 88,62 m v metu kopja.
Za najboljše izide pa so poskrbela tudi dekleta. Allyson Felix je tako na 200 metrov zmagala z 21,98 sekunde, Etiopijka Da-wit Seyaum je bila s 4:00,96 najboljša na
1500 m, Američanka Jasmin Stowers je na 100 metrov z ovirami tekla 12,35, Kenijka Virginia Nyambura je z 9:21,51 zmagala na 3000 m zapreke, kjer bi morala nastopiti tudi Maruša Mišmaš, a je nastop odpovedala zaradi poškodbe gležnja, najboljši izid sveta pa je postavila tudi Američanka Tian-na Bartoletta v skoku v daljino s 6,99 m.
Veliko smole pa je imel svetovni prvak v troskoku Francoz Teddy Tamgho, pri tretjem poskusu si je namreč strgal Ahilovo tetivo. Na koncu je s 17,24 metra iz druge serije osvojil tretje mesto. Tamgho se je sicer šele dobro vrnil po 18-mesečni odsotnosti zaradi poškodbe in enoletni prepovedi zaradi kršenja proti-dopinških pravil.
Naslednji miting diamantne lige bo jutri v Šanghaju. Na njem bosta nastopili tudi slovenska rekorderka v metu kopja Martine Ratej in slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej. (STA)
NOGOMET - A-liga
Inter-Juve v pričakovanju finala pokala
TURIN - Do konca nogometne A-lige so še trije krogi. Osrednja tekma 36. kroga bo drevi v Milanu, ki bo pomembna le za Inter. Mancinijevi varovanci bodo ob 18.00 gostili Juventus, ki je že italijanski prvak. V sredo bo »stara dama« skušala osvojiti še pokalni naslov: ob 20.45 bo namreč v finalu igrala proti Laziu. Danes ob 20.45 bo na sporedu še tekma Sampdoria - Lazio. V-demski Udinese bo jutri zvečer igral na rimskem Olimpicu proti Romi.
Jutri: 12.30 Sassuolo - Milan, 15.00 Atalanta - Genoa, Cagliari - Palermo, Torino - Chievo, Verona - Em-poli, 20.45 Roma - Udinese; v ponedeljek: 19.00 Fiorentina - Parma, 21.00 Na-poli - Cesena.
Frosinone čaka A-ligo
FROSINONE - Lacijska ekipa, ki nastopa v B-ligi, bo danes prvič v zgodovini kluba imela priložnost, da napreduje v A-ligo (v brk izjavam predsednika Lazia Lotita, ki je pred nekaj meseci, da za Carpi in Frosinone ni prostora v najvišji ligi). Klub iz Ciociarie mora proti Crotoneju osvojiti vse tri točke in tako bo mesto lahko praznovalo zgodovinski uspeh. Stadion Matusa je razprodan.
Perugia v play-off - Sinoči: Perugia - Carpi 2:0. Perugia se je uvrstila v play-off (za Perugio je koprski vratar Jan Koprivec igral celo tekmo, podobno Pirančan Aljaž Struna za Carpi).
Zadnje dejanje pred polfinalom play-offa
Tržaški vaterpolisti bodo v današnjem zadnjem krogu rednega dela prvenstva A2-lige igrali v gosteh ob 18.00 proti Lavagnu. V sredo bo tržaški drugoligaš v domačem bazenu v Bianchiju v Trstu igral prvo polfinalno tekmo play-offa za napredovanje v A1-ligo. Nasprotnik bo Roma ali Catania, morda Siracusa.
Žbogar zdaj tretji
Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je po četrtem dnevu evropskega prvenstva razreda finn na tretjem mestu, potem ko je v včerajšnjih treh regatah osvojil tretje, četrto in peto mesto. Žbo-gar je tako blizu nove, še četrte zaporedne kolajne na evropskih prvenstvih.
Košarkarji podali žogo tržaškemu županu
TRST - »Hvala vam, ker se je Trst znova zaljubil v košarko,« je na včerajšnjem sprejemu na tržaški občini dejal župan Roberto Cosolini košarkarjem drugoligaša Pallacanestro Trieste, ki je v sredo zvečer na peti četrtfinalni tekmi play-offa
A2-lige Gold izgubil proti močni Brescii. »Odigrali ste vrhunsko sezono. Ponosni smo nas vas,« je Cosolini pohvalil košarkarje, trenerja Eugenia Dalmassona in predsednika Maria Ghiaccija. Župan je kapetanu Marcu Carraju, zaman ga je tudi skušal prepričati, naj ne obesi čevljev na klin, podaril zastavico Občine Trst. Kapetan tržaških košarkarjev je županu, ki je v mlajših letih prav tako igral košarko, podaril žogo s podpisi vse igralcev in strokovnega štaba tržaškega kluba.
/
ŠPORT
Sobota, 16. maja 2015 21
ODBOJKA - V play-offu moške D-lige Sloga Tabor v gosteh
Prva runda
V rednem delu je Sloga Tabor s San Vitom dvakrat izgubila, obakrat po petih setih
Sloga Tabor bo danes začela boj v finalu D-lige v višjo C-ligo. Po zmagi v polfinalu proti Soči se bo danes pomerila s San Vitom, ekipo, ki je v rednem delu osvojila enako številko točk kot slovenska ekipa, a je zbrala več zmag in zato zasedla višje (drugo) mesto. Igra se na dve zmagi: prvi krog bo Sloga Tabor igrala v gosteh, naslednjo soboto, 23. maja, na domačih tleh, morebitno tretjo pa spet pri San Vitu.
V rednem delu je Sloga Tabor s San Vitom že dvakrat izgubila, obakrat pa šele po petih nizih. »Moram pa poudariti, da to nista bili naši najboljši predstavi v prvenstvu. Na obeh tekmah bi lahko pokazali kaj več in prav zato upam, da lahko zdaj naredimo še korak naprej,« napoveduje trener Danilo Berlot. Fantje, pravi trener, so sicer že presegli letošnje cilje, zato lahko zadnje tekme odigrajo povsem sproščeno. »Na tekmo smo se dobro pripravili. Želimo si zmage, vendar s tem nismo obremenjeni. Prvo tekmo lahko odigramo zato sproščeno, več pritiska bo na strani gostiteljev. V ekipi prevladuje res prijetno vzdušje.«
Trener Berlot pričakuje vsaj tako igro, kot so jo fantje pokazali proti Soči. »Če bo tako, lahko pričakujemo ugo-
den izid. Sicer pa bo v gosteh težko! Staviti moramo na agresiven servis, da jih oddaljimo od mreže, potem pa igrati odločno v bloku in obrambi. Pomembno bo, da bomo tudi dobro sprejemali, da bomo lahko imeli čim bolj raznolik napad. Napake pa moramo zmanjšati na minimum,« je taktiko predstavil trener Berlot. Prva tekma se bo začela ob 20.30.
Zalet Kontovel za slovo pri Briščikih
S tekmo proti vodilnemu Trivignanu, ki je že napredoval v deželno C-ligo, se bodo odbojkarice Zaleta Kontovela poslovile od letošnje uspešne sezone. Trenerka Veronika Zuzič bo drevi imela na razpolago vse svoje varovanke. »Skušale bomo igrati neobremenjeno in se nasprotnicam maščevati za poraz v prvem delu. Sezono bi rade končale na najlepši način, čeprav bo rezultat povsem stranskega pomena,« je dejala Zuzičeva. Zadnje dejanje bo drevi na sporedu ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih.
Sloga Tabor je pred enim tednom premagala Sočo
Polfinale za Zalet Breg
Zalet Breg bo polfinalno tekmo playoffa prve divizije igral v nedeljo ob 19.30 na domačem igrišču v občinski telovadnici v Dolini. Njegov nasprotnik bo ekipa S. Andrea, ki se je v rednem delu uvrstila na tretje mesto s petimi točkami zaostanka za Zaletom (drugi na lestvici). Tekma je na direktni izpad: zmagovalec bo naslednji konec tedna igral finale proti zmagovalcu drugega polfinala med ekipama Oma - S. Sergio. Zaletovke so S. Andrea v rednem delu dvakrat premagale: doma z gladkim 3:0, v go-steh pa z 2:3. (stc)
UNDER 16 - V telovadnici v Repnu bo danes in jutri deželni finale v ženski kategoriji do 16. leta starosti.
NOGOMET - Jutri še zadnje dejanje v končnici deželnih lig
Šampanjci v hladilniku
Koliko nogometnih ekip naših društev bo jutri nazdravilo s šampanjcem? Ena gotovo v Bazovici, kjer bo v finalu končnice za napredovanje (2. AL) na sporedu slovenski derbi. Druga je pod vprašajem. V finalu play-offa 1. AL bo Breg v Dolini gostil »slovensko« Sistiano, pri kateri igrajo številni slovenski igralci iz Slovenije in iz zamejstva. Pa tudi športni vodja Kristijan Pahor je naše gore list. Odločilna še ne bo finalna tekma končnice promocijske lige, saj bo zmagovalec srečanja San Luigi - Juventina moral igrati še dodatni finale (24. maja) proti zmagovalcu skupine A (Flaibano - Porcia). Napredovanja iz play-offa promocijske lige so vsako leto odvisna od izpadov deželnih ekip iz D-lige: Kras in Triestina bosta za obstanek igrala 24. maja. Kras v Castelfran-cu Venetu, Triestina pa v Droju.
JUVENTINA - »San Luigi je favorit, mi pa se ne bomo vnaprej predali. Skušali jih bomo premagati in se tako uvrstiti v finale finala,« je bojevita napoved športnega vodje štandreškega kluba Gina Vintija. San Luigi je v prvem delu visoko premagal Juventino. V drugem delu, ko je bilo dejansko regularnega dela konec, se je tekma končala 2:2. Trener Juventine Nicola Sepulcri jutri ne bo imel na razpolago Palerma, ki je odšel na sezonsko delo na Ibizo. »San Luigi je boljši celo od Tor-viscose, ki je neposredno napredovala v elitno ligo. Za nas bo morda majhna ovira umetna trava. Vsekakor ciljamo na zmago,« je še dodal Vinti. Z neodločenim izidom (v tem primeru bi še igrali dva podaljška) bi se v finale uvrstila tržaška ekipa. V Trstu bo sodil Pordenončan Sfira. Naša napoved: San Luigi - Juventina 70 % - 30 %
BREG - Tako nogometaši Brega kot Sistiane so v nedeljo igrali podaljška. Za oboje je torkov trening predstavljal predvsem regeneracijo. »Šele v sredo smo se začeli osredotočiti na nedeljsko tekmo. Priprava je bila predvsem taktična. Si-stiana je zelo solidna ekipa. Imajo odlične posameznike. Pozorni moramo biti na Za-netteja, Črgana, Kočiča pa tudi Battija,«
Dolinski Breg je na prvi play-off tekmi igral neodločeno proti tržaški ekipi Sant'Andrea San Vito in si izboril mesto v finalu končnice, ker je bil po rednem delu sezone boljši
fotodamj@n
je opozoril trener Brega Lorenzo Cernuta. Športni vodja Sistiane Kristijan Pahor je prepričan, da favoritov ni, čeprav ima Breg na volj dva rezultata: zmago in neodločen izid. Pahor je iskal Bregove hige: »Ranljivi so v obrambi. Skušali jih bomo presenetiti s hitrostjo naših igralcev. Vsekakor pozor na Ciglianija in Martinija. Sta odlična igralca.« Oba trenerja bosta imela na razpolago vse nogometaše. V Dolini bo sodil Martino iz Latisane. Naša napoved: Breg - Sistiana 60 % - 40 %.
ZARJA - MLADOST - Slovenski ljubitelji nogometa na Tržaškem in Goriškem so si v finalu želeli derbi. In derbi bo. Zarja ima jutri na razpolago dva rezultata na tri (zmago in neodločen izid). Mladost pa, če želi napredovati v 1. AL, mora zmagati. Na papirju je Zarja favorit, toda Mladost, kot obljubljajo v taboru do-berdobskega kluba, bo zelo drago prodala svojo kožo. »Pravzaprav bomo skušali zmagati, čeprav je Zarja favorit. Vituliče-va ekipa je letos prikazal najlepšo igro. Upati moramo, da bodo naleteli na slab dan,« je dejal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Rdeče-plavi bodo jutri igrali brez diskvalificiranega Marusica. Trener Zarje Davor Vitulič pa bo imel na razpolago vseh 23 igralcev. Lažje je poškodovan le Riccardo Bernobi. V Bazovici bo sodil Videmčan Ret.
Naša napoved: Zarja - Mladost 70 % -30 %.
ELITNA LIGA - V državnem play-offu elitne lige bo Cjarlins Muzane jutri igral prvo polfinalno tekmo v gosteh pri Varesini. Povratna bo 24. maja v Car-linu. (jng)
Domači šport
Danes
Sobota, 16. maja 2015 ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 20.30 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Sloga Tabor (finale končnice) ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Trivignano NOGOMET
TURNIR U12 (ŠD Sovodnje) - 16.00 tekma za 5. mesto Zarja - selekcija MNZ NG; 17.00 za 3. mesto: Sovodnje - Isontina; 18.45 za prvo mesto: Audax - Kras
Jutri
Finale turnirja začetnikov in odprtje muzeja ŠD Sovodnje
Danes popoldne bodo na nogometnem igrišču v Sovodnjah igrali še finalne tekme turnirja za starostno kategorijo U12, ki ga je ŠD Sovodnje organiziralo ob 60- letnici kluba. Prva tekma bo ob 16.00, ko se bosta za 5. mesto potegovali Zarja in selekcija MNZ iz Nove Gorice. Ob 17.00 bo tekma za 3. mesto Sovodnje - Isontina. Okrog 18.45 pa se bosta za 1. mesto pomerila še Kras in Audax. Ob 18.00 bodo v prostorih starih slačilnic v Sovodnjah slavnostno odprli muzej ŠD Sovodnje.
Nedelja, 17. maja 2015 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA (play-off) - 16.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA (play-off) - 16.00 v Dolini: Breg - Sistiana
2.	AMATERSKA LIGA (play-off) - 16.00 v Bazovici: Zarja - Mladost
3.	AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Cgs
NAJMLAJŠI (poskusno prvenstvo) - 10.30 v
Repnu: Kras Repen - Bearzi
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Dolini: Zalet Breg -Sant'Andrea
UNDER 15 MOŠKI - 10.30 v telovadnici Mirka Špacapana: Cordenons - OK Val (polfinale), finalni del od 15.30 v Štandrežu UNDER 13 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Sloga Dvigala Barich A - Azzurra
SKLAD M. ČUK
Specialna olimpijada letos v Trstu
Sklad Mitja Čuk bo prihodnji teden, v petek, 22. maja, organiziral regijske igre v sklopu Specialne Olimpijade Slovenije, na katerih bo nastopilo okrog 190 atletov in njihovih spremljevalcev. Tekmovanja se bodo odvijala na različnih prizoriščih: atletika na Kolonji, plavanje v bazenu Bianchi v Trstu, balinanje v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Odprtje igre bo ob 9.30 na Kolonji. Častna gosta bosta paraolimpijski kolesar Michele Pittacolo iz Pordenona in letošnja Bloudkova nagrajenka Marinka Pertot.
Tudi Schillaci in Ghedina
Jutri bo na stadionu Nereo Rocco v Trstu vsedržavna prireditev Campioni in Tour, projekt, ki roma po največjih nogometnih zelenicah po Italiji ter ponuja udeležencem možnost športnega udejstvovanja, druženja in zabave. Del prihodkov od vstopnin bodo organizatorji »Scuo-la Calcio Campioni di Francesco Gul-lo« in Občina Trst, poklonili pediatrični bolnici v Trstu. V sklopu mladinskega nogometnega turnirja in večerne nogometne tekme bivših zvezdnikov Triestine in prijateljev Gullo Friends (nastopili bodo nekdanji nogometni reprezentant Toto Schillaci, smučar Kristian Ghedi-na idr.), se bodo pred tem znotraj spremljevalnega programa, ob 20. uri, predstavili mladinska navijaška skupina Cheerdance Millenium in ZSŠDI. Na celodnevnem mladinskem turnirju bodo nastopile številne ekipe iz Italije in Slovenije.
Mednarodni turnir za starostno kategorijo cicibanov velja tudi za prvi memorial »El Paron« Nereo Rocco.
SUMMER LEAGUE - Košarkarska prireditev All in Sport Summer League bo letos od 22. do 28. junija v telovadnici v Žavljah.
ERIK MASTEN
Poletni izziv
so Dolomiti
Večkrat pred odhodom v službo prevozi s kolesom 50 ali 60 kilometrov. »Drugače mi ne uspe trenirati redno. S skupinico prijateljev smo se tako zmenili, da se dvakrat tedensko zbudimo pred zoro in zavrtimo na pedale,« je dejal Erik Masten, ki je zaposlen na Kmečki zvezi. Pravzaprav je njen tržaški pokrajinski tajnik. »Službene obveznosti so zahtevne in se večkrat vračam domov pozno zvečer,« pravi 34-letni Masten, ki se je s kolesarstvom, rekreativno, kot je poudaril, vzljubil v študentskih letih. »Čeprav mi je bil ta šport všeč že v otroških letih. Ko sem obiskoval fakulteto, sem si kupil gorsko kolo in smo s prijatelji krožili po kraških vrhovih, šli smo na Vršič in se tudi peljali po Parenzani.« Pred petimi leti pa se je Masten zaljubil v cestno kolo. »Poskusil sem kolesariti po asfaltiranih cestah in bilo mi je zelo všeč. Kupil sem si še cestno kolo in prvič sem se preizkusil tudi na rekreativni dirki Franja v Ljubljani. Od takrat je postala ta rekreativna dirka stalnica. Nastopil sem tudi na drugih prireditvah. Letos pa smo se odločili, da gremo na dolomitski maraton Les Dolomites. Vpisali smo se na srednjo progo, ki je dolga 106 kilometrov in ima nad tri tisoč metrov skupne višinske razlike.« Erik, doma iz Slivnega pri Nabrežini (tudi član KK Adria iz Lonjerja), se s prijatelji enkrat tedensko, ob vikendih, poda še na daljši kolesarski trening. Večkrat se odpravi tudi na krajši tek v okolici doma.
Njegov prvi šport je bila košarka. Nato pa je kar nekaj časa posvetil jadranju. ».Še vedno sem član sesljanske Čupe. Enkrat letno pa se s prijatelji vpišemo tudi kako regato. Ponavadi najamemo jadrnico. V zadnjih letih je postala stalnica Viška regata, ki je na sporedu polovico oktobra.«
Erik je tudi človek kulture. V pihalnem orkestru godbenega društva Nabrežina igra trobento. »Bil sem tudi predsednik in tajnik društva. Zdaj pa sem odbornik. Službene obveznosti mi ne dovolijo, da bi bil še bolj aktiven,« pravi Erik, ki je pred leti diplomiral na ekonomski fakulteti v Trstu.
V prostem času si ogleda tudi kak športni dogodek. Najbolj pogosto obiskuje tekme ženskega nogometa. Rad spremlja tudi športe z bencinskimi hlapi (motociklizem in formula ena).
TEK ZA ŽENSKE - V soboto, 30. maja bo v parku Tivoli v Ljubljani 10. dm tek za ženske. Več informacij: dm@tekzazenske.si
22
Sobota, 16. maja 2015
VREME, AVTOMOBILI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severnim Sredozemljem in deloma srednjo Evropo je ciklonsko območje. Od vzhoda doteka v nižjih plasteh ozračja nad naše kraje hladnejši in precej vlažen zrak.
BEOGRAD
O 15/27 ™ .t	SOFIJA
v SPLIT	o 9/26
-^16/24	9/26
R M/M SKOPJE r—
14/23	11/29
ATENE
"18/27 O. .
1961 - Do 7. ure zjutraj je v 24 urah v večjem delu Slovenije padlo precej dežja. V Izlakah pri Trbovljah so izmerili 98 mm, na Telčah nad Sevnico 97 mm, na Šmarni gori nad Ljubljano 95 mm, v Škofji Loki 92 mm, v Senovici, vzhodno od Celja, 76 mm ter v Radečah 74 mm dežja.
Popoldne se bo nebo zjasnilo. Možne bodo plohe v Karniji. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ki bo na obali krepkejša.
Danes dopoldne bo oblačno, ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, deloma se bo zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C._
&
TOLMEČ
014/22
VIDEMO
14/25
TRBIŽ O
9/15
ČEDADo"^
15/24
CELOVEC
o 12/20
KRANJSKA G.
O 9/19
O TRŽIČ
12/20
KRANJ O
S. GRADEC
O 12/20
CELJE
12/21 O


LJUBLJANA
O 12/20
GORICA
16/25 O
N. GORICA
0 15/23

POSTOJNA
PORTOROŽ O
—>S,UMAG POREČ
Danes: ob 3.05 najnižje -55 cm, ob 8.58 naj-S| višje 28 cm, ob 14.35 najnižje -45 cm, § ob 20.32 najvišje 54 cm. 2 Jutri: ob 3.44 najnižje -60 cm, ob 9.40 naj-či višje 30 cm, ob 15.13 najnižje -22 cm, ob 21.08 najvišje 54 cm.
N. MESTO
12/18 O
Jutri bo po nižinah in ob obali delno oblačno, spremenljivo pa v gorah, še posebno popoldne. Zjutraj bo ob obali pihala krepka burja, ki bo popoldne oslabela.
Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Topleje bo, burja na Primorskem bo oslabela.

TOLMEČ
014/25
VIDEMO
13/27
S
TRBIŽ O
8/18
&
ČEDADo"
14/26
CELOVEC
011/24
KRANJSKA G.
O 7/21
O TRŽIČ
9/24
KRANJ O
¿3
S. GRADEC
O 8/22
CELJE
10/24 0

LJUBLJANA
012/24
GORICA
15/27 O
N. GORICA
0 14/27
N. MESTO
12/23 O
POSTOJNA
O 11/23
KOČEVJE
ČRNOMELJ O
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C.
¡o
500 m ...........11
1000 m ...........9
1500 m............6
2000 m . 2500 m 2864 m
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 7 in v gorah 8.
Najbolj inovativni so pri Fordu
Ford se je dobro odrezal na podelitvi nagrad Automotive INNOVATIONS, ki jih podeljuje nemška ustanova Centre of Automotive Management, saj je bil imenovan za najbolj inovativno velikoserijsko znamko za leto 2015. Nemci so pred tem pregledali 1220 inovacij, ki jih je predlagalo 53 avtomobilskih znamk iz 18 globalnih avtomobilskih podjetij in ugotovilo, da Ford med velikoserijskimi znamkami najbolj ustreza njihovim merilom. Naslov so mu zagotovili predvsem varnostni in deloma avtonomni sistemi za pomoč vozniku, vključno z aktivnim parkirnim pomočnikom in preprečevanjem trčenj pri majhnih hitrostih.
Naslov najbolj inovativnega avtomobilskega podjetja je sicer prejel Volkswagen, najbolj inovativna premiumska znamka pa je postal Mercedes-Benz.
Helmut in njegov BMW 303
Nemški ljubitelj starodobnikov Helmut Schlosser, je pred časom kupil avtomobil kar v zabojih za banane. Ko pa je naš Helmut odprl zaboje je doživel največje presenečenje v avojem življenju: v zaboju so res bili kosi starega avtomobili in to ne kosi kakršnega koli beemveja, temveč sicer razstavljen a popoln model 303, ki je v zgodovini tovarne odigral precej prelomno vlogo, saj je bil namreč prvi avtomobil, v katerega je tedanja tovarna vgradili legendarni BMW 6-valjni vrstni motor in prvi, ki so mu namenili tudi značilno BMW-jevo ledvičko.
SUBARU - Novosti pri novem foresterju za leto 2015
Gozdar z dizlom in menjalnikom lineartronic
Zunanjost in odličen simetrični štirikolesni pogon ostajata nespremenjena
Novi Subarujev forester ni prav nov, a ima nekatere omembe vredne novosti. Zunanjost je ostala slej ko prej nespremenjena, kar ni slabo, saj je japonski SUV prijetno oblikovan, čeprav mogoče ne dosega elegance evropskih tekmecev. Količnik zračnega upora je ostal še vedno dokaj visok, kar seveda pomeni, da ob sicer odličnem simetričnem stalnem štirkolesnem pogonu poraba ni nazanemarljiva: v preizkusni vožnji nam računalnik nikoli ni pokazal manj kot 7,5 litra poprečne porabe, vendar je treba reči, da smo peljali tako po progah, ki asfalta niso videli nikoli, kot po avtocesti.
Subaru je pri "gozdarju" kot ga imenujejo v Sloveniji povezala brezstopenjski CVT menjalnik z odličnim dvolitrskim tur-bodizelskim bokserjem, kar je prvič v zgodovini avtomobilizma. Menjalnik Lineartronic ima zasnovo iz členkaste verige in dvojnega stožčastega diska, ta pa lahko skupaj z ojačanim ohišjem in trpežnostjo zasnove prenese tudi obremenitve močnejših dizelskih motorjev do 500 njutonmetrov navora in ima vnaprej pripravljenih sedem stopenj. Za primerno terenskost pri spuščanju po spolzkem terenu dodatno poskrbi tudi Down Hill Control.
Notranjost je skrbno oblikovana, različica, ki smo jo vozili je imela vso mogočo dodatno opremo, vključno z navigatorjem. Udobje je za vozilo, ki ni limuzina, dokaj izrazito: kdor pa si pričakuje luksus, naj za foresterjem ne gleda.
Zanimiva je tudi cena, ki je absolutno konkurečna: gozdarja boste namreč dobili, še kar spodobno opremljenega, za 40 tisoč evrov.
AVTOMOBILI
Aerodinamične rešitve znižujejo porabo goriva
Moderni avtomobili so oblikovani zelo aerodinamično, ker dobre aerodinamične rešitve znižujejo porabo goriva. Posledično so takšni avtomobili zelo občutljivi če uporabnik namesti na streho strešni kovček ali nosilec za kolesa. Angleška revija What Car? Je ugotovila, da n. pr, avto z 1,5-litrskim tur-bodizelskim motorjem, za katerega je proizvajalec omenil samo povprečnih 3,8 litra porabljenega dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov, v resnici porabi 5,21 litra. Še bolj dramatične številke so dobili ob namestitvi dodatno obteženega (+50 kg) strešnega kovčka. V tem primeru je avto popil povprečnih 5,82 litra (35 % več od obljubljenih tovarniških številk). Naj omenimo, da so že ob vožnji brez steš-nih kovčkov navedbe proizvajalcev povsem nerealne in odstopajo od realnih za kar kar 20-25 od sto od tovarniških podatkov.
Pripravil Ivan Fischer
SEAT - Res bogata ponudba modelov leon ST
Seat, ki po nekaj letih krize doživlja nov uspeh na tržiščih, je te dni predstavil vso družino modela leon ST, od športne cupre preko "terenskega" x-perienca do bolj pohlevnih 1600-kubičnih bencinarjev in dizlov. Toktrat smo vozili leon ST TDI s 1600-kubičnim dizlom, ki zmore 110 KM . Z izpopolnjenim podvozjem in s prilagojeno trdoto vzmetenja je vožnja na avtocestah povsem udobna, kar gre pripisati tudi dobri zvočni izolaciji, natančnosti volanskega mehanizma in učinkovitim zavoram.
Tudi notranjost je skrbno oblikovana in se ponaša s kakovostnimi materiali, da o preglednosti uric na armaturni plošči sploh ne govorimo. Gre za klasično ureditev, kot jo poznamo pri modelih vseh znamk grupe VW. Media System Plus postreže z osrednjim zaslonom na dotik in nadpovprečnim ozvočenjem. Pohvaliti gre tudi velik prtljažnik, ki je kot narejen za daljša potovanja cele družine.
Tudi kar zadeva menjalnike: na voljo so, odvisno pač od modela, vsi menjalniki grupe VW od petstopenjskih, namenjenih skromnejšim modelom do odličnega dvo-sklopčnega DGS samodejnega menjalnika, ki je namenjen bolj zmogljivim modelom in ki sodi v sam vrh samodejnih menjalnikov.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 17. maja 2015
23
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere - Tutti i colori della salute 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Blu 16.05 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Senza parole
RAI2
6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Come essere un gentleman 7.25 Nan.: Due uomini e mezzo 8.10 Serija: Lassie 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: I migliori cani da pastore del Galles 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 18.00, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Detto fatto 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Player 23.00 Sabato Sprint 23.45 Rubrike
RAI3
7.20 Film: La figlia del capitano (dram.) 9.00 Tv Talk 10.30 Figu - Album di persone notevoli 10.40 12.25, 14.45 Rubrike 11.40 Kolesarstvo: Giro mattina 12.00 14.00, 18.55, 23.45 Dnevnik, vreme in šport 15.00 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 8. etape 18.00 Pane quotidiano 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.05 Un giorno in pretura
RAI4
21.10 Film: Transit (krim., '12) 22.45 Film: Derailed - Punto d'impatto (akc., '02)
_RAI5_
14.15 La Terra vista dal cielo 15.25 Wild Italy 16.20 Gledališče: Fuerza bruta 17.10 Ples 18.05 Novice 18.15 Memo - L'agenda culturale 18.45 Cinque buoni motivi 18.50 I buongustai dell'arte 19.55 This is Opera 20.40 Rai Player 20.50 Contact 21.10 Gledališče: Furia avicola 22.55 Prima della prima 23.30 David Letterman Show
RAI MOVIE
13.50 17.35 Rai Player 14.00 Film: Il ditta-tore (kom., '12, i. S. Baron, Cohen) 15.30 Film: Vacanze romane (rom., '53, i. A. Hepburn) 17.30 Novice 17.40 Film: Una teenager alla Casa Bianca (kom., '04, i. K. Holmes) 19.30 Film: L'anno prossimo vado a letto alle dieci (kom., It., '95) 21.15 Film: Iron Will - Volonta di vincere (pust., '94, i. K. Spacey) 23.10 Film: Il grande paese (ve-stern, '58)
RAI PREMIUM
12.10 Nad.: Commesse 13.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 13.55 Senza parole 17.10 CultFiction 17.30 Novice 17.35 Nad.: Una donna, tre vite 19.20 Rai Player 19.25 Film: La farfalla granata (dram.) 21.20 Film: Il sorteggio (dram.) 23.25 Nad.: Donna detective
RETE4
7.45 Film: Willy signori e vengo da lonta-no (kom.) 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Donnavventura 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.55 Nad.: Monk 16.55 Film: Poirot - L'ultima avventura di Poirot (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Giustizia a tutti i costi (akc., '91, i. S. Seagal)
14.35 Film: Spy Kids (pust., '01) 16.00 Xe-na 17.40 Novice 17.45 Warehouse 19.20 Rai Player 19.30 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 20.15 Atlantis
TELEQUATTRO
23.20 Film: Facile preda (akc., '95, i. W. Baldwin)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Super Partes 10.40 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Film: Inga Lindström - La festa di Hanna (rom.) 15.45 Nad.: Il segreto 16.15 Veris-simo 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Stri-scia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Amici - Prime Time
_ITALIA1_
6.55 Risanke 10.10 Film: Bandslam - High School Band (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Karaoke 14.45 Film: Karate Kid III - La sfida finale (pust., '89) 17.05 Film: Tom & Jerry - Robin Hood and His Merry Mouse (anim.) 19.00 Studio Life - Un mondo migliore 19.25 Film: Space Jam (kom., '96)
21.10 Film: Harry Potter e la pietra filo-sofale (fant., '01, i. D. Radcliffe)
_IRS_
14.05 Film: Time X - Fuori tempo massimo (akc.) 15.55 Note di cinema 16.00 Adesso cinema 16.30 Film: Made in America (kom., '93, i. W. Goldberg) 18.30 Film: Il nemico alle porte (voj., '01, i. J. Law)
21.00 Film: Gallo cedrone (kom., It., '98, r. in i. C. Verdone) 22.45 Film: I due cara-binieri (kom., It., '84)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 Coffee Break 11.30 L'aria che tira 12.50 Magazine Sette 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.30 23.15 Film: Wyatt Earp - La leggenda (ve-stern) 18.15 Film: Jesse Stone - Trappola di fuoco (det.) 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: I giganti del West (vestern)
_LA7D_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.00 Chef per un giorno 9.10 17.40 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 22.55 Serija: Providence
6.3013.00 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Ring 12.30 Rotocalco Adn-kronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Con-fartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
LAEFFE
12.30 Silvia, pepe quanto basta 14.00 Pos-so dormire da voi? 16.05 Film: La Vie en Rose (dram.) 18.50 Attraverso una lente 19.10 Bourdain: Senza prenotazione 20.05 Il cuoco vagabondo 22.00 Il terzo segreto di satira - Democrazia portami via 22.55 Dok.: Femen
CIELO
14.00 MasterChef USA 15.00 Novice 15.15 MasterChef Canada 16.15 Quattro matrimoni in Italia 17.00 Italia's Got Talent 19.30 21.00 Studio MotoGP 19.50 Moto-ciklizem: MotoGP, VN Francije, kvalifikacije 21.30 Film: Venere nera (dram.) 23.00 Vedo nudo
DMAX
12.30 Come e fatto il cibo? 13.20 La pro-va del diavolo 14.10 22.55 Come andra a finire? 15.05 Te l'avevo detto 15.55 Catti-vissimi amici 16.50 Magic Camera 17.45 Acquari di famiglia 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 21.10 World's Top 5 22.00 Superhuman: vero o falso? 23.45 Top Gear
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.45 Kviz: Male sive celice 9.35 Nad.: V boju s časom 10.00 Infodrom 10.20 Nad.: Presneto štirinajsto 10.55 Dok. odd.: Ana Ahmatova - Življenje in poezija 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.50 O živalih in ljudeh 14.20 Nad.: Paradiž 15.15 Dok. odd.: Polži 15.55 Dok. odd.: Neokrnjeni kotički sveta 17.20 Sobotno popoldne 18.30 0.25 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Ne se hecat 21.30 Film: Pau-lette (kom., Fr., '12) 23.30 Nad.: Scott in Bailey
SLOVENIJA2
8.10 Dobro jutro 10.25 City Folk 10.50 Na lepše 11.40 Polnočni klub 13.30 Košarka: državno prvenstvo, Helios - Rogaška, 2. tekma, pon. 15.30 Nogomet: evropska liga, Dnipro - Napoli, povratna tekma, pon. 17.30 XXI. Generacije znanosti ZRC SAZU, pon. 18.20 Dok. feljton: Turbofolk pod Triglavom 18.50 0.05 Pesem Evrovizije 2015 -Predstavitve pesni, 1. del 20.00 Nogomet: državno prvenstvo, Maribor - Domžale, prenos 22.00 Ponosni na Slovenijo, pon. 23.00 Aritmija
KOPER
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.40 Potopisi 16.10 Webolution 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.45 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Tednik 20.15 Film: Meteor (pust.) 22.15 Košarka: državno prvenstvo, polfinale, 2. tekma
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 10.20 Serija: Zmenki milijonarjev 11.15 Serija: Beverly Hills 90210 1 2.25 Znan obraz ima svoj glas 15.10 Film: Družinska skrivnost (dram.) 17.00 Film: Dojenček pred vrati (dram.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Popolna poroka
_ S b 16 .	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 16. maja	-
UiU Rai movie, ob 15.30
Vacanze romane
ZDA 1953
Režija: William Wyler Igrajo: Audrey Hepburn, Gregory Peck in Eddie Albert
Anne je očarljiva princesa, ki ji ni do tega, da bi se držala tradicije in protokola. Tako se med obiskom Rima odloči, da zapusti družbo staršev in spremljevalcev in se prepusti svobodnemu ogledu večnega mesta.
Na vrat na nos zapusti palačo v kateri preživlja svoje rimske dni in se ob pomoči brezposelnega ameriškega novinarja poda rimskemu spoznavanju naproti. Nekakšna, na glavo postavljena pravljica o Pepelki, je uvedla daljšo serijo italijanskih in tujih ljubezenskih filmov, katerih dogajanje je postavljeno v Rim.
Film predstavlja pomembni mejnik v karieri čudovite Audrey Hepburn.
KANAL A
7.00 Risanke 7.50 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.45 Serija: Revolucija 9.35 ŠKL -šport mladih 10.10 Serija: Šola za prvake 11.00 Serija: Veliki pokovci 11.5019.30 Serija: Frendi iz službe 12.25 Top Gear 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Francije, kvalifikacije 16.05 Film: Sončna dirka (pust.) 17.50 Pazi, kamera! 20.00 Film: Trije kralji (akc., '99, i. G. Clooney) 22.00 Big Brother 23.05 Film: Serenada v New Yorku (dram., '07)
PLANET TV
22.00 Film: Kako se znebiti šefa (kom., '11, i. J. Aniston)
11.15 Avstralski Top Model 12.15 Ramsay rešuje kuhinje 13.15 Nan.: Spet zaljubljena 14.10 Dok. film: Šimpanz 15.55 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija - Celje 18.00 Kuharski mojster 19.00 Danes 20.00 Bar 21.45 Film: Romance med prijatelji (rom.) 23.35 Film: V zadnjem trenutku (triler)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino; 9.50 Music Box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas, sledi Music Box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40, 18.20 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Mateja Perpar: Pomlad - kratka radijska igra, režija Suzi Bandi; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00, 17.30 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo no-stro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmH
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
SPACCIO OCCHIALI VISION
OBDARUJE!

Ti

• ^
v

m

Uj1 ■
WMM

M
OB NAKUPU OCAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO* OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL ZA VAS ALI ZA KOGAR ŽELITI
Ponudba velja do 30. junija 2015
* Preberite pogoje v naših trgovinah
VSA SONČNA IN KOREKCIJSKA OČALA PRIZNANIH ZNAMK S 50% POPUSTOM*
* VELJA ZA NOVE KOLEKCIJE POMLAD-POLETJE 2015
GORICA	SESLJAN (TS)
Ulica Trieste 225/1	Sesljan 27/I
Tel. +39 0481 520311	Tel. +39 040 299516 ODPRTO OD PONEDELJKA Drž. Cesta 14 proti Trstu.
POPOLDNE DO SOBOTE	ODPRTO OD PONEDELJKA
(TS)
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 11 Tel. +39 0432 660524
400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!

POPOLDNE DO SOBOTE
POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
r * âiKtflHflV '■!" »."i.'Jjf^^fftf^^^
www.spacciocchialivision.it