Poštnina plačana ▼ gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, po-štni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska rbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naro6nJna xa JutfoalarlVj raaJa m*se£ao 10 Din, za iao-x«m*tTo nM*ečoo 15 Dm. Malih očlasoT, ki služilo v posredovanje in »ocijalne natn«n« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beatda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovske#* značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna ennstolpna vrsta D 1.50. Pri večjem itevilu objav poptt*t Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankiraio. Štev. 77. Sobota, 26. septembra 1931. Leto VI. Znižanje prejemkov državnim nameščencem in vpokojencem Kraljeva vlada v Beogradu je izdala odredbo, po kateri se znižajo prejemki državnih nameščencev, častnikov in vpokojencev po 6—5%. Vlada je izvedla ta ukrep, da zmanjša državne izdatke in spravi proračun v ravnotežje. Znižanje ne velja za vpokojence, ki so bili vpokojeni po predpisih starega zakona, kakor tudi one, ki so bili vpokojeni po novih zakonih, ker se to znižanje nanaša samo na tiste vpokojence, katerim je pokojninski temelj odmerjen tudi na podlagi službene doklade, oziroma na čin in poklic. Odredba stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. Pred kongresom URSSJ, Zedinjenje in enotnost nad vse. Volitve v novo narodno skupščino. Vršile se bodo 8. novembra. Dne 23. septembra t. 1. je podpisal kralj razpis volitev v narodno skupščino in sklicanje prve seje. Volitve se bodo vršile dne 8. novembra t. L, Prva seja nove zbornice pa bo 7. decembra 1931. Zbornica bo voljena za štiri leta. Volitve se iz-vrše v zmislu člena 54. ustave in po novem volilnem zakonu. Gospodarska sabotaža težke industrije v Porurju. Nemški kapitalisti so res pravi pa-trijoti. Horderska družba je z navidezno genljivostjo javila, da ustavi obrate ter izroči bedi tisoče rodbin. Obrat za obratom ustavljajo in delajo pri tem nedolžen obraz jagnjeta. Nemška socialna demokracija je opozorila vlado na to ustavljanje obratov, češ, da je početje očividno gospodarska sabotaža. Prav jasno je, da nameravajo kartelirani težki industrijci urejevati cene produktom (železu in premogu) ter predvsem znižati delavstvu plače in na ta račun deloma zaslužiti sami, deloma pa poceniti produkte. Verjetno je dalje, da kartelirani industrijci, ker vlada ni hotela in ni mogla popolnoma podpirati njih predlogov glede mezdne politike, nalašč ustavljajo obrate, da prisilijo vlado, da sprejme njih predloge. Dolžnost vlade in oblasti je, da ukrene protiukrepe proti tej gospodarski sabotaži neobzirno in z največjo energijo. Vlada mora prisiliti porurske magnate, da podrede svoje interese celotnim gospodarskim interesom. Gospodje v Porurju dajo denar za revolucionarne fašistične namene, sabotirajo gospodarstvo, zato jim mora vlada pokazati pest! Nov predsednik raz-orožitvene konference. ^ivši državni tajnik Hughes predsednik razorožitvene konference. Za razorožitveno konferenco ,932 je bil Henderson izvoljen za Predsednika. Henderson je pa to ^esto odložil. Zaraditega bo raz-0rožitveni konferenci najbrže predsedoval predsednik najvišjega sodila Zedinjenih držav in predsednik haaškega mednarodnega sodišča Hughes. I' Prihodnjo nedeljo se bodo sestali zastopniki svobodnih strokovnih organizacij v naši državi v Zagrebu^ kjer se bo vršil II. redni strokovni kongres. Za ta kongres vlada veliko zanimanje ne samo med strokovno organiziranimi delavci in nameščenci, temveč tudi v inozemstvu, kar najbolj dokazuje to, da bode na tem kongresu zastopana tudi mednarodna strokovna centrala v Amsterdamu (sedaj v Berlinu) ter številne mednarodne strokovne zveze po svojih najodličnejših zastopnikih. Na tem strokovnem kongresu se bo razpravljalo o vseh zadevah, ki se tičejo delavstva in konsolidacije strokovne organizacije. Posebno važno bo vprašanje zjedinjenja vseh svobodnih strokovnih organizacij v državi. Centrala URSSJ v Beogradu je za ta kongres izdala obširno tiskano poročilo (na 119 straneh) o gibanju in položaju delavstva in strokovnih organizacij v državi. Iz navedenega poročila posnemamo predvsem sledeče: V sestavu URSSJ-a se ta čas nahaja 38 zvez s 400 podružnicami. Članstvo se je v letih 1928 do 1930 gibalo, kakor sledi: Leta 1928 25.921; leta 1929 22 tisoč 114 in leta 1930 pa 31.150 članov. Med pridruženimi zvezami so najmočnejše: Članov: Zveza kovinarjev 3275 Zveza privatnih nameščencev 3527 Ujedin. savez železničarjev 4502 Zveza mornarjev 2346 Zveza poljedelskih delavcev 7288 Zveza rudarjev (Zagorje, Zenica) 2204 Federacija lesnih delavcev 1380 Federacija živilskih delavcev 1324 Sploš. del. zveza v Sloveniji 1356 Zveza stavbinskih delavcev 1271 Ostale zveze štejejo manj kot 1000 članov. Vse priključene strokovne organizacije so imele sledeče dohodke in izdatke: Leto: Dohodkov: Izdatkov: 1928 2,776.714.42 2,573.961.60 1929 2,942.697.25 2,771.907.25 1930 3,491.630.44 3,256.590.73 Za podpore so strokovne organizacije izdale v letu 1928 Din 594 tisoč 554,67, v letu 1929 Din 596.432.54 in v letu 1930 Din 568.160.52. Skupaj Din 1,759.147.73. Od navedenega števila članov je v letu 1930 odpadlo na oblastno organizacijo: Beograd 2876 Zagreb 6624 Ljubljana 8749 Novi Sad 6795 Sarajevo 3436 Split 2670 Poročilo obsega še mnogo drugih zelo važnih podatkov, katerih pa za danes ne moremo objaviti. Tako obsežnega in dokumentiranega poročila do danes še nismo imeli; zato bo to poročilo dobrodošlo, ne samo strokovnim organizacijam in njihovim funkcionarjem, temveč tudi vsem tistim, ki se pečajo s strokovnimi in socialnimi problemi delavstva. V navedenem poročilu pa žal ni podatkov o Splošni del. zvezi (ORS) izven Slovenije, Zvezi grafičnih de- lavcev in bančnih uradnikov. Prva je izstopila iz URSSJ, ostale dve pa se še do danes nista priključili. Ravno radi tega bo nedeljski strokovni kongres imel na dnevnem redu kot glavno točko zjedinjenje vseh razrednih strokovnih organizacij v državi. Predvsem bo kongres pri točki izprememba štatuta skušal najti podlago za zopetno vrnitev ORS-a v URSSJ. V ta namen se bodo že pred kongresom vršila tozadevna pogajanja, katerim bo predsedoval zastopnik strokovne internacionale s. Žuo (Jouhaux), na katerih se bo skušalo najti pot k zedinjenju. Naloga te komisije ni lahka, težkoče so ogromne — ali z dobro voljo in obojestranskim popuščanjem ter samozatajevanjem bo mogoče najti pot sprave in odpravo bratomornega boja. Odgovornost tistih, ki bi radi raznih formalitet, osebnih ambicij ali političnih razlogov onemogočali združitev, bo pred delavstvom ogromna in nepozabna. Eni in drugi morajo popustiti in pozabiti na dosedanja prerekanja in zmerjanja ter imeti pred očmi samo razvoj strokovne organizacije in interese delavstva. Strokovne organizacije morajo ostati popolnoma svobodne in neodvisne od vseh bivših in bodočih političnih strank in drugih vplivov. One morajo ostati svobodne. V njih mora vladati absolutna demokracija, to je volja članstva. Tip organizacij naj bode, kolikor razmere in mentaliteta dopuščajo, industrijski, en obrat, ena organizacija. Zveze naj bodo kolikor mogoče elastične — in če le razmere dopuščajo — enotne na podlagi najširše upravne in agitacijske avtonomije po banovinah in mestih. Težišče agitacije in uprave naj se tako za posamezne zveze, kakor za URSSJ prenese na oblasti, okrožja in mesta. Centrale naj bodo predstavnice pokreta v državi in pri mednarodnih forumih ter naj nadzirajo svoje oblastne, okrožne in lokalne organizacije. V organizaciji mora vladati absolutna demokracija, vzajemnost, toleranca in medsebojno zaupanje. Ako se bodo merodajni faktorji strokovnega gibanja v državi, kakor tudi delegati na kongresu držali teh načel in napravili svoje sklepe iz teh vidikov, bode gotovo napravljeno veliko zgodovinsko delo v našem razrednem strokovnem gibanju. Obojestranska žrtev, ako bo še tako velika, bo bogato poplačana in hvaležnost delavstva bo velika, ako bo ta naš kongres našel podlago in pot k združitvi vseh svobodnih strokovnih organizacij v državi. Ako pa do edinstva ne bo prišlo radi preteklosti, forme organizacije, osebnih ambicij ali celo iz političnih ozirov, bo organizirano delavstvo samo našlo pot k zedinjenju in si stvorilo tako organizacijo, ki bo od-govarjala njegovim potrebam. Z geslom: »Enotnost strokovnih organizacij« pred vsem in nad vse, bodemo šli na nedeljski kongres — v prepričanju, da zedinjenje želimo v«i brez razlike, ker je to nujna socialna in gospodarska potreba vsega delavstva. J. P. Borba proti krizi. Po mnenju raziskovalcev gospodarskega položaja v zadnjih petdesetih letih še ni bilo enake krize kakor Je sedanja. Kljub vsem naporom, da bi odpravili vzroke, zija pred nami prepad, v katerega naj se zruši gospodarstvo. Čim dalje traja kriza, tem težavnejši je položaj delavcev in nameščencev. Zdi se že, kakor da naj podjetniki dobe bitko, ne da bi mnogo žrtvovali. Da pa ne bo poraz delavstva popoln, mora delavstvo napeti vse sile, da odvrne zli gospodarski položaj. Nasvetov ne manjka. V široki javnosti razpravljajo neprestano o odpravi podpor za nezaposlene ter o znižanju mezd in plač, češ, da je to edino sredstvo, ki se da z njim gospodarstvo mahoma ozdraviti. Tu je izredno velika nevarnost, ki jo moramo in smemo z vso pravico odbijati. Znani prejšnji nemški držav, tajnik, profesor dr. Julij Hirsch, je izda! v založbi S. Fischer, Berlin, knjigo »Gospodarska kriza«, ki zasluži, da jo preberemo. Na svoj vešči način opisuje Hirsch v njej vzroke in dejstva gospodarske krize. Kot dejstvo navaja: »Beda ob preobilici, hudo pomanjkanje zaradi preobilice, to je dejstvo največje gospodarske krize v zadnjem polstoletju.«. Hirsch ne vidi toliko vzroka krize v pomanjkanju zlata in v neugodni razdelitvi celotne svetovne zlate zaloge, kakor pa v povečanju uspeha' dela, torej v produkciji blaga. U-stvarjanje novih množin življcnskih in porabljivih potrebščin, ki jih producira izpopolnjena tehnika in izraba naravnih sil, bi moralo pospeševati blagostanje vseh ljudi, a pospešuje njih prokletstvo. Temu je kriva napačna okrenitev tistega velikega kazalca, ki v svobodnem gospodarstvu pravočasno razdeljuje sile, jih porablja ali opušča; to je cena. »Še nikdar doslej ni produkcija tako silno napredovala v kmetijskih in rudniških panogah, dočim so se cene povsod prepočasi gibale, deloma se pa tudi zavestno napačno u-ravnavale. In ta dva momenta sta predvsem povzročila zastoj gospodarstva, zaradi katerega trpi danes skoro vse človeštvo.« Valorizacija in kupičenje zalog sta oderuške špekulacije s cenami prav bistveno pospeševali. V vedno več panogah se je oviralo svobodno gibanje cen surovinam in polizdelkom ter je tako prišlo do tega, da so morali konzu-menti plačevati za surovine poseben oderuški pribitek, davek, ki znaša na leto domala 34 milijard dinarjev in ki bi jih ne bilo treba plačevati, če bi se bile cene normalno in svobodno razvijale. Kljub vsemu temu so pa cene padalc. Z ozirom na to dejstvo se je gospodarstvo bistveno pregru-piralo, kakor tudi ljudje z njim. Najpomembnejši vzrok temu razvoju je zvišanje cene zlatu. Kupna moč dolarja je porasla na vrednosti za pol-drugikrat, večkrat tudi na dvojno vrednost, v primeri z letom 1928. S tem sc je zmanjšala moč in volja dežel, posojati denar, ki so prej eks-portirale kapital. Posebni vplivi padca surovinskih cen so najrazličneje nravi. Ogromni padec cen živilom je bil pri nas skoro brez vpliva, ker so cene zaradi visokih carin ostale iste. Nasprotno oa je padec cen surovinam ugodno vplival tam, kjer imajo predelovalno industrijo. Nastal je gospodarski kapi-talizem, kakršnega doslej se nismo poznali Dela namreč s parolami: znižanje mezd in znižanje cen. Pred- vsem, meni Hirsch, bi se danes morali prilagoditi zmanjšanemu volumnu gospodarstva in odpraviti zasta-janje produciranega blaga. (Konec prihodnjič.) Katoličanstvo ni združljivo s socializmom. Katoliška akcija sili krščanske so-cijaliste k odločitvi: ali s papežem ali proti. »Kristjan in socialist biti obenem je nemogoče«, tako nekako se je izjavil v svoji nedavni socialni okrožnici papež Pij XI., poglavar sv. katoliške cerkve. Te besede so zadele v živo mnogo stotisočev ljudi, ki so se nazivali doslej krščanski socialisti, verski socialisti in pod. Vse njihove ideje, vse njih delovanje tekom desetletij tako za njim pridruženo delavstvo kakor za cerkev itd., naj bi bilo z nekaterimi besedami poglavarja te cerkve ovrženo?! Ti ljudje so čitali in čitali to okrožnico, iskali izhoda, iskali razlage teh za nas jasnih in razumljivih besed sebi v prid: sploh živeli so v deliriju in v strahu pred samim seboj. Eno ostro tolmačenje te okrožnice — in po njih je! Med temi »reveži«, ki ne vedo kaj početi in kako si pomagati, so tudi naši krščanski socialci okrog »Delavske Pravice« in Krekovci okrog »Ognja«. Vsi ti bi bili radi socialisti in kristjani, pa še celo verni kristjani, obenem. V razliko z »brezverskimi« marksisti bi bili oni radi »verski« in »verni«. Nauke marksističnih in socialističnih teoretikov pa tudi dejanja vseh socialističnih praktikov bi radi spravili ti ljudje v sklad s svetim pismom in z nauki sv. katoliške cerkve: pa so čez vodo ... Ali njih verski poglavar jim tega ne dovoli. — In tako sta »Delavska Pravica« in »Ogenj« tavala sem in tja že več mesecev. »Ogenj« se je ogorčeno branil trditev naše »Svobode«, da — krščanskega socializma ni. Nedavno ga je zagovorila že znanstvena revija katoliške akcije »Čas«, ki je trditev »Svobode«, utemeljeno na razlagi okrožnice »Quadragesimo anno«, potrdila. Ali »Delavska Pravica« se ni nehala boriti za načela, s katerimi vse gibanje okrog nje stoji in pade. V svoji 37. štev. (17. t. m.) je napadla »Slovenca«, ker se ni v nekem članku zadosti jasno izrazil proti tkzv. krščanskemu kapitalizmu. »Slovenec« menda ni priobčil v poročilu o neki knjigi tudi obsodbe takega kapitalizma, in trditve, da se vsak kristjan, ki zagovarja in izvaja ta sistem, sam izobči iz katoliške cerkve. »Ne morete služiti Bogu in mamo-nu.« To bi moral napisati »Slovenec«. No, »Slovenec« ne molči. 2e v soboto, dne 19. t. m., je zavrnil »Del. Pravico«. Takoj v začetku je nameril puščico na Ahilovo peto »krščanskih socialistov« in jo v drugem odstavku kar izstrelil. »Ali hočejo naši krščanski socialisti z nami radi krščanskega socializma polemizirati? Potem morajo najprej pričeti polemiko z zadnjo socialno okrožnico Pija XI. »Quadragesimo anno«, kjer stoji še mnogo jasneje povedano..., da sta krščanstvo in socializem nezdružljiva pojma in da se o krščanskem socializmu ne more govoriti. Saj vendar tudi naši »krščanski socialisti« priznavajo, in sicer v celem obsegu, papeževo socialno encikliko. Dosedaj so sicer v svojih glasilih o njej molčali, čeprav so potekli že meseci, kar je izšla ...« Vse to in še mnogo drugega je povedal »Slovenec«, bojno in pol-službeno glasilo katoliške akcije pri nas. Videli bomo, kaj bodo krščanski socialisti odgovorili. In glavno: kaj bodo storili?! Njih veljaki jim pravijo, da sedijo na dveh stolih. Ali hočejo pasti skozi ali ne?! Prav pa je, da se slepomišenje konča. Bodi socialist ali kristjan. »Slovenec« pravi, da je »krščanski socializem enak sladki soli ali pa kislemu sladkorju,« kar vse skupaj ni nič. Ko vse to ugotavljamo in razjasnitev pojmov pozdravljamo, kličemo krščanskim socialistom v spomin sledeče besede, ki jih je napisal Hi-storicus že v juniju 1928 v »Pod lipi« (1. IV. st. 85): »Članki v majski številki »Ognja« so vredni, da se človek zamisli nad njimi. V enem beremo: »Katoliška mladina stoji danes v jako težkem položaju. Boriti se ji je na vse strani: Na one v Cerkvi in izven nje.« Pripominjam »Ognju« samo to: proti Cerkvi boriti se članom Cerkve je bilo in bo iluzorno, dokler bo v veljavi dejansko stanje, ki izvira iz naredbe: »Tu es Petrus et super hanc Petram aedificabo Ecclesiam meam et tibi dabo Claves Regni Coelorum.«*) Dokler so povelja in odredbe Doma in Predsednik vlade, general Živko- vič je bil s kraljevim ukazom z dne 24. septembra upokojen in preveden v rezervo. Dr. Ninko Perič, predsednik vrhovnega sodišča in bivši minister je upokojen. Avstrijski pučisti, ki so pribežali v Maribor, so se vrnili v Avstrijo, le dr. Pfrimer je še v Mariboru. Morda bodo krščanski socialci tudi njemu odpustili protirepublikansko nerodnost. Denar na tekočem poštnem računu se je doslej obrestoval po dva odstotka. Odslej naprej se denar, ki samo delo povzroča, ne more pa nositi obresti, ker se vedno menjava, ne bo več obrestoval. Jugoslovanski čevljarji in tvorni-ca čevljev Bat'a. Ni naš namen se spuščati v polemiko s »kongresom« usnjarskih in čevljarskih delavcev v Beogradu, ki ga je iz Slovenije zastopal menda samo g. Kravos Vladimir. Na »kongresu« so pozdravili u-stanovitev Bat'ovih tovarn v državi in menda je bil g. Kravos tudi za ta; pozdrav. Resnica je, da ni pametno, če se razvoj industrije ovira, gotovo je pa tudi, da bo mala obrt in druga usnjarska industrija, ki je je zlasti pri nas precej, popolnoma propadla, pri čemer bo prizadetih več stotin delavcev. To smo hoteli samo zabeležiti, ker je g. Kravos tako rad Slovenec in Jugoslovan. * Vzrok svetovne gospodarske politike, pravi državni podtajnik Cast-le, je svetovna vojna, zlasti pa nepremišljena amerikanska politika posojanja kapitala in preveč naglo razširjeni ameriški prodajni trg. Med ostalimi vzroki so tudi reparacijska bremena in v Angliji socialna bremena. Amerika ima tudi depresijo; šlo ji bo bolje, če bo šlo drugim državam bolje. Kriza se da omejiti dalje z omejitvijo in z zmanjšanjem oboroževanja. Tekma v oboroževanju je v posmeh vsem lepo zvenečim besedam o miru. Prihodnje leto je raz-orožitvena konferenca, na kateri naj bi noben narod ne stremel po prvenstvu, marveč le mislil na bratsko sosedstvo. Na razorožitveno konferenco je povabilo Društvo narodov poleg rednih povabljencev še sovjetsko Rusijo, Turčijo, Zedinjene države ameriške, Argentinijo, Brazilijo, Egipet, Afganistan in Costarico. Udeležbo na razorožitveni konferenci sta odklonili Rusija in Argenti-nija. Rusija pravi, da se konference zaradi prekratkega roka ne more udeležiti po svojem delegatu, pač pa hoče podpreti vsakršno razoroževa-nje. Avstrija voli meseca oktobra predsednika republike. Avstrijska republika je imela v 12 letih obstoja 19 vlad in 220 ministrov. Avstrija je imela v tem pogledu izmed vseh evropskih držav največ izprememb, kar dokazuje, kako težke politične in gospodarske boje je morala prebiti ta mala republika. Anton Hueber sedemdesetletnik. Med najpomembnejše strokovničarje spada tajnik avstrijske strokovne komisije sodrug Anton Hueber, ki je dopolnil te dni 70. leto svojega živ- enega samega, ki je nezmotljiv, absolutna zapoved za vernike, dotlej velja za one v cerkvi: ubogati ali oditi. Tertium non datur. Pozdravljamo sicer hotenje mladih entuzijastov okrog »Ognja«, ker so dokaz pravilnosti socialističnih stremljenj — vemo pa, da so le efe-merni pojavi na neprijateljskem polju, ki je »prepojeno« kapitalističnega duha in vzgoje in rodi le pod vidiki današnjega družabnega reda.« V vsakem drugem je neplodno.« Torej še enkrat: krščanskega socializma ni. Še manj pa kompromisa. Zapomnite si: Socialist ali katolik, ubogati Rim ali oditi: Tertium non datur! S—s. *) Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zgradil svojo cerkev in Tebi bom dal ključe nebeškega kraljevstva. (Op. pisca.) po svetu. ljenja. Mladi Hueber je bil silno radikalen socialist. V času bojev med radikalnimi in zmernejšimi socialisti je bil na skrajni levici. Ko pa je pokojni dr. Viktor Adler začel delati za edinstvo socialističnega gibanja, se mu je Hueber takoj pridružil in mu pomagal. Stopil je kmalu v službo strokovnih organizacij ter deloval desetletja kot tajnik v avstrijski strokovni komisiji. Njegove vrline so bile zlasti red in disciplina. Že strokovna komisija pred vojno je bila silno močna postojanka strokovnega in političnega gibanja, dasi nepolitična. Po vojni je postala Avstrija majhna republika, a ipak ima skoro pol milijona strokovno organiziranega delavstva. Hueberjeva smernica je bila vedno organizirati in spajati sorodne stroke v močnejše centrale. Pred vojno in po vojni je bilo v Avstriji nad 50 central, ki so do danes že spojene v kakih 30 zvezah. Ne s pritiskom, ampak s sodelovanjem in z organizatoričnim delom se je dosegel veliki uspeh, ki se je vršilo v duhu Hueberjevem: Združujte se po svobodni volji, da postanete močni. 60.000 berlinskih kovinarjev pred izporom. V berlinski kovinski industriji je zopet nastal oster mezdni spor. Delodajalska zveza je odpovedala 30 kolektivnih pogodb in hoče znižati mezde za 7 do 21 odstotkov. V mezdni spor je zapletenih okoli 60.000 kovinarskih delavcev. Skoro nedvomno je, da se spor, čeprav sme oblast posredovati, ne bo rešil brez izpora, ker si delavstvo ne bo dalo znižati plač brez odpora. Nezaposlenih je v Nemčiji 4 milijone 324.000. Od 15. do 21. avgusta se je povečalo število nezaposlenih za 101.000. Strahovite so te številke, ki značijo strašno bedo. — V Angliji imajo 2,789.080 nezaposlenih delavcev. Število nezaposlenih se je v zadnjem tednu znižalo za 11.551. Kontrola bank. V Nemčiji so u-vedli državno kontrolo za poslovanje bank. Kdaj uvedejo tako kontrolo pri nas? S kontrolo bank je zvezana tudi pravica soodločevanja v bančni politiki. Poljski sejm je sklican. Predsednik poljske republike je izdal dekret, s katerim se sklicuje parlament dne 1. oktobra t. 1. Ministrski predsednik Prystor in sejmski maršal Switalski ustrežeta dekretu. Predsednik francoske vlade pojde v Ameriko? Predsednik francoske vlade pojde najbrže v kratkem v Ameriko. Zedinjene države in Francija sta trenutno najmočnejši finančni sili in so razne krize v precejšnji meri posledica njiju politike. Tudi iz Amerike je pričelo zlato korakati v Francijo in Holandijo. Za kapitalizem so te operacije nevarna igra, ki lahko zadene vsako državo s svojimi posledicami. Volitve na Angleškem. Angleška vlada namerava izvesti volitve v parlament že dne 24. oktobra t. 1. Macdonald na dopustu. Predsednik angleške vlade je zaradi silnega posla in neprestanih sej zaradi gospodarskih težkoč in parlamentarnega dela živčno omagal. Zadnje seje so se morale vršiti v njegovem stanovanju. Izjavil je, da še ne misli na trajen odmor vsaj ne toliko časa, Uledinjent Savez železničarjev Jugoslavije sklicuje v pondeljek, dne 28. septembra 1931 ob pol 19. uri (pol 7. uri) ZBOROVANJE, ki se bo vršilo v veliki dvorani pivovarne »Union« v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva internacionalne transportne federacije v Amsterdamu (referent s. Nathans iz Amsterdama). 2. Položaj železničarjev, redukcije delovnega časa, ukrepi za zboljšanje položaja (referent s. Stanko). Težka gospodarska kriza, ki vlada vsepovsod, se občuti vedno hujše tudi na železnicah. Redukcija delovnega časa v delavnicah za 6 dni v mesecu znači izgubo 25 odst. plače. Redukcija dra-ginjskih doklad nastavljencem in u-pokojencem je prinesla 5—6odstot. znižanje celokupnih prejemkov. Stojimo pred zimo, preskrba kuriva in živil je skoro nemogoča, ker prejemki ne zadostujejo niti za redno prehrano. Na shodu se bo razpravljalo o vseh teh vprašanjih in o protiukrepih, da se položaj železničarjev izboljša. Na shodu bo nadalje podano poročilo deputacije, ki se je mudila te dni v Beogradu, kjer je intervenirala tudi pri predsedstvu vlade. Delavci in nastavljenci! Vsi na shod, naj ne manjka nikdo, ki želi zboljšanje svojega gmotnega položaja. ’> USŽJ. Delavci in nameščenci privatnih podjetij, dokažite s svojo udeležbo vašo solidarnost z železničarji! Macedonci se pobijajo celo v ječah. Človek v bolgarskih ječah ni varen življenja. V centralnih zaporih v Sofiji se je izvršil v pondeljek političen atentat. Ko so se jetniki sprehajali po vrtu ječe, je oddal zaradi umora obsojeni Donče Zavirov na oba morilca pro-togerista Jordana Djudjova, po imenu Trajko Miladinova in Trajka Kosturkova, iz razdalje desetih korakov sedem strelov iz revolverja ter hotel pobegniti. Kosturkov in Mila-dinov sta težko ranjena. Iz revirjev TPD. Tako žive naši rudarji. Neuspeh v obrambi prej veljavnih mezd rudarjev pri Trboveljski premogokopni družbi se še le sedaj kaže v praksi, ko rudar dobi svoj »zaslužni izkaz« za storjeno delo, pa vidi, da pri istem napornem delu in ob isti storitvi kakor prej ne prejme samo 2.50 do 12 odstotkov, temveč tudi do 25 odstotkov manj! Samo ob sebi umevno je, da rudarji reklamirajo, če le morejo, da si še izbijejo kakšen dinar. Vrše se pravi sejmi po pisarnah, kjer se vpije sem in tja. »Ne moremo več dodati,« pravijo uradniki, a delavci se pa zopet pridušajo, da to ni noben zaslužek. Med tem časom pa se je špeh podražil za 2 Din pri kilogramu, moka pa za 75 para in pravijo, da bo še dražja. Ljudem manjka kredit, rudniški konzumi izdajo življenskih potrebščin omejujejo, a privatni trgovci in delavski konzumi še sicer dajejo s težkim srcem na večen up in premišljujejo dan za dnem, kdaj bodo viseli na črni občinski deski. Zima se bliža. Otroci pa raztrgani in bosi. V šolo ne bodo mogli. Sla-riši sami niso nič na boljšem. Povsod je kriza, pravijo ljudje. dokler bo rešeno valutno vprašanje, ki v zadnjem času tako hudo pretresa angleško gospodarstvo. Na dopustu ostane najbrže le teden dni. Tvoraici municife v Grčiji zleteli ▼ zrak. V Dimikanu na Peloponezu sta zleteli tvornici za municijo v zrak. Tri osebe so bile težko ranjene. Ljubljana. Stari čevljarski most v Ljubljani je izginil. Most, ki je bil iz litega železa, $o prenesli v Vodmat, kjer bo na Ljubljanici med bolnico in nekdanjo prisilno delavnico nadomestil dosedanjo leseno brv. Novi čevljarski most, ki so ga že pričeli graditi, bo iz železobetona. Veliki sadni sejem v Ljubljani. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske u-prave v dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko, skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške. Maribor. Najemnino v koloniji državnih železnic nameravajo zvišati. Kakor se doznava, namerava državna železnica povišati dosedanjo najemnino stanovanj od 75 Din mesečno na okrog 300 Din. Stanovalci v tej koloniji so aktivni železniški uslužbenci, po večini delavci iz delavnice, ki so bili s skrajšanjem delovnega časa že itak občutno prizadeti ter bodo, če se povišanje najemnine res izvrši, težko udarjeni. Zanimiva prodaja hiše. Tovarnar-ka brusilnih kamnov ga. Fani Swaty je prodala svojo znano hišo z lepim vrtom v Majstrovi ulici sodn. policijskemu zdravniku g. dr. Zorjanu za 1,100.000 Din. Zanimivo je, da znaša kupnina za to hišo, ki ima komaj 6 stanovanj, ravno toliko, kot je dalo »Podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev« za obe hiši »Ljudskega doma« na Ruški cesti št. 5 in 7, v katerih pa je nič manj kot 16 stanovanj ter še v pritličju lokali za go stilno in trgovino. Pa so gotovi ljudje še očitali »Podpornemu društvu«, da je hišo, ki je izredno solidno zidana in v sredini mesta, predrago plačalo. Izdelovanje kruha iz mešane moke. Mestno načelstvo opozarja javnost in pekovske mojstre na določbe pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili. Mešanje moke različnih žitaric in leguminoz je dovoljeno sa-0*0 z natančnim opisom sestavnih delov in J»er, v katerem se je mešalo. Člen 87 določa: Ako se kruh ali pecivo pripravlja iz *«esi moke, tedaj je treba sestavne dele točno označiti. Primes riževe ali koruzne 'ftoke in slada je, ako je manjša nego 5 odstot., dovoljena tudi brez označbe. Kdor se pregreši zoper določbe navedenih členov, se kaznuje po predpisih §§ 22 in 23 zakona o nadzorstvu nad živili, oz. § 68 Zakona o notranji upravi. Plačujte kuluk. Mestno načelstvo opo-^?>ia, da zapade dne 1. oktobra 1931 v plačilo odkuipnina za ljudsko delo na nedržavnih cestah za leti 1930-31. Kuluk je treba pravočasno poravnati, ker se v slučaju prekoračitve roka zaračunijo mestni občini dosoljene lOodstot. zamudne obresti in »e odkupnina izterja prisilnim potom. Pritožbe zoper predpis odkupnine glede plačila nimajo odložilne moči. Gledališki abonma. Rok za prijavo novih abonentov poteče z današnjim dnem. Opozarjamo vse interesente, da si takoj preskrbijo a, OIJnia ™ si s tem zasigurajo cenen obisk gledališča. Kino ni vse, bolje je, ce se človek odloči za gledališče, kjer se mu za mal denar nudi res prava umetnost in razvedrilo. Novinarski koncert priredi mariborski novinarski klub dne 1. decembra t. 1. v Narodnem gledališču. Samaritanski tečaj Rdečega križa t Mariboru. Oktobra in novembra meseca •Priredi krajevni odbor Rdečega križa v Mariboru samaritanski tečaj, ki bo 'praktičnega V4 teoretičnega značaja. Tečaj, ki je 'brezdomno velikega pomena in tudi velike ko-za one, ki se ga bodo udeležili, se bo ^ritil v prostorih Splošne bolnice v Mari-par;U s sodelovanjem vseh igg. primarjev. r>|a*ve sprejema in pojasnila daje g. sreski ®a«iteftni referent dr. Zorjan na okrajnem ^avarstvu, soba 42, dopoldne od 10. do 12. Ure in sicer še do najkasneje 25. t. m. . Pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Ma-‘“Oru se iprične v nedeljo, dne 4, oktobra 8. uti zjutraj. Vajenci in vajenke, ki so se c vpUali, naj pridejo po pridelilne listke. mestno načelstvo, ipričenši v nedeljo, dne • septembra. , Velika dobrodel. invalidska tombola, Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v Nedeljo, dne 4. oktobra 1931 ob 4. Zanimivi paberki iz skrahiranega heim-wehrovskega puia. Deželni glavar z dvojnim obrazom. Štajerski deželni glavar dr. Rintelem, ki je sicer sam heimverovec, ni vedel, kako bi se naj zadržal na-pram Pirimerjevi »revoluciji«, kajti v njem sta ibili dve duši. Vest mu je pravila, da nosi veliko odigovomost kot javni organ, a ideja ga je vlekla na stran pučistov. Zato se ni mogel dolgo odločiti, to tembolj, ker ni vedel, na kateri strani bo zmaga. Socialistična stranka je radi te neodločnosti deželnega glavarja poslala v 'pondeljek po puču k njemu deputa-cijo, ki je hotela od Rintelena dobiti pojasnila, zakaij se je tako obnašal. Deželni iglavar je bil v nemajhni izadregi, zato je deputaciji rekel, da bo dobila naknadno ■pismen odgovor. Deželni glavar sicer sam to 'priznava, kar se mu očita, namreč da je bilo njegovo postopanje polževa naglica. Vendar on pravi: »Za puč sem izvedel v nedeljo zjutraj ob 2. uri. Oib 5.30 je »že« bila graška garnizija alarmirana in ob 10. uri so »že« odšle čeite iproti Brucku. Kar se pa tiče očitka, češ, da ®o avtomobili vozili komaj 10 km na uro, pa nisem jaz kriv, ampak star materijal, s katerim je graška garnizija opremljena.« Končno se g. Rintelen izgovarja tudi na nedeljo kot dan počitka! »Le vsedite se, gospod inženjer, saj dolgo itak ne boste tukaj!« Na okrajno glavarstvo v Miirzzuschlagu je prišel v nedeljo olb 8. uri nek inženjer enega tamošnjih industrijskih podjetij kot poveljnik heimverovcev z nekoliko možmi ter zahteval od okrajnega glavarja, ki slučajno ni bil heimverovec, da mu naj preda posle. Okrajni glavar je