Napredek, ki ga ne kaže podcenjevati Občina Lenart je v zadnjih letih napravila velik korak naprej. Kljub temu, da se še ibo-rimo z raznimi subjektivnimi in objektivnimi težavami, je napredek viden na vseh področjih življenja v občini. Znaten napredek je v zadnjih letih zlasti dosežen v družbenem sektorju gospodarstva. Po podatkih s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor je zabeležen močan porast kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju, medtem ko je proizvodnja zasebnih kmeti jskih proizvajalcev v upadanju. V primerjavi z letom 1960 se jc družbena kmetijska proizvodnja povečala za trikrat. V družbenem sektorju kmetijstva je dosežen tak porast predvsem zaradi uvajanja sodobne agrotehnike (večja potrošnja umetnih gnojil, pravočasna setev, globoko oranje, večanje kmetijskih površin, vložene investicije). V zasebnem sektorju kmetijstva kmetijska proizvodnja nazaduje zlasti zaradi slabe obdelave zemlje, uporabe nekvalitetnih semen, pomanjkanja delovne sile, nezadostne uporabe sodobne agrotehnike in premajhnega zanimanja za pogodbeno kmetijsko sodelovanje. kar je eden bistvenih vzrokov. Glede na stanje se predvideva, da bi se letos kmetijska proizvodnja povečala za 27 odstotkov ali za 7,2 odstotka glede na leto 1961. Povečanje družbenega bruto produkta od 1.913.003.000 din leta 1956 na 3.376,092.000 din leta 1962 Podatki kažejo, da je bil v letih 1956 do 1962 dosežen znaten napredek v rasti družbenega bruto produkta, narodnega dohodka in narodnega dohodka na prebivalca. Vzemimo za primer te tri postavke: Družbeni bruto produkt se je v teh letih povečal od 1.913.003 tisoč din leta 1956 na 3.376.092 tisoč din leta 1962. Narodni dohodek se je povečal od 931.018.000 dinarjev na 1.617.220.000 dinarjev. medtem ko se je dohodek na prebivalca povečal od 52.570 din na 94.593 din. Ta porast sicer ne dosega okrajnega povprečja, kljub temu pa zgovorno govori o stalnem napredku. Gospodarstvo občine se nenehno razvija, čeprav zaostaja zasebni sektor kmetijstva. Leta (Nadaljevanje na 2. strani) Leto III. Štev. 10 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart, 16. maja 1963 24. in 26. maja volitve v občinsko skupščino — 24. maja volitve v delovnih organizacijah v občinski zbor delovnih skupnosti (razen kmetijske skupine) — 26. maja volitve v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti s področja kmetijstva — V občinsko skupščino volijo občani s splošno volilno pravico. — Volitve 26. maja bodo potekale od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Na vsem ozemlju Jugoslavije bodo 24. maja člani delovnih kolektivov (podjeti j in ustanov) volili kandidate v občinski zbor delovnih skupnosti (sedanji zbor proizvajalcev). Izjemoma ta dan ne bodo volili zaposleni v kmetijskih zadrugah, kmetijskih gospodarstvih, zadružniki, zaposleni v veterinarski postaji, pri zvezi ribiških družin na obratu Hrastove« in kmetijski delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 26. maja bodo volili vsi občani naše kandidate v občinski zbor občinske skupščine. Tudi te volitve bodo istega dno v vsej Jugoslaviji. Ta dan volijo vsi državljani, tudi tisti, ki so že volili 24. maja v občinski zbor delovnih skupnosti, to se pravi tudi tisti, ki so v delovnem razmerju. V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa bodo 26. maja volili še delavci in uslužbenci zaposleni v kmetijskih delovnih organizacijah (KZ in KG) in zadružniki. To torej pomeni, da bodo delavci zaposleni pri za smo jih navedli uvodoma 26. maju volili dvakrat: 1. kot občani v občinski zbor oibčinske skupščine in 2. kot zaposleni v občin- ski zbor delovnih skupnosti (sedanji zbor proizvajalcev). V občinsko skupščino volijo občani kandidate, ki so jih potrdili na zadnjih zborih volivcev po območjih in v delovnih organizacijah. V občinski zbor delovnih skupnosti (sedanji zbor proizvajalcev) volijo — skupina gospodarstva — prva podskupina — prva volilna enota: delavci in uslužbenci zaposleni v podjetju »Konus«, obrat Lenart. Druga volilna enota: delavci in uslužbenci zaposleni v podjetju »Klemos« Lenart in na obratu »Elektron Maribor — okolica v Lenartu. Tretja volilna enota: volijo delavci in uslužbenci zaposleni v Gradbenem podjetju Lenart, Cestnem podjetju Maribor, obrat Lenart, obrtnem podjetju >Dimnikarstvo« Lenart, podružnici NB Lenart, zaposleni na poštah Lenart, Gradišče, Bendikt, Cerfcvenjak, Voličina, Jurovski dol in Zg. Ščavnica ter delavci in uslužbenci zaposleni na Komunalnem zavodu Lenart. Četrta volilna enota: kandidate volijo v tej enoti delavci in uslužbenci zaposleni v Pekarni Lenart, Obrtni delavnici >Krojaštvo in šiviljstvo« Lenart in obrtniki, ki so člani zbornice in Obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije na Območju občine Lenart. Peta volilna enota: svoje kandidate volijo delavci in uslužbenci zaposleni v Trgovskem podjetju »Potrošnik« Lenart in »Izbira« Cerkven jak, ti a dalje zaposleni v Gostinskem podjetju (Nadaljevanje na 2. strani) Razprava o občinskem statutu OBČANI PREDLAGAJO VRSTO SPREMEMB V OSNUTKU OBČINSKEGA STATUTA Zadnji čas je razprava o občinskem statutu po organizacijah SZDL nekoliko zamrla. Vzrok je pospešeno delo na pripravah za volitve. Dosedaj je bilo po vseh krajevnih centrih več sestankov političnega aktiva, kjer so obravnavali občinski statut. V nekaterih krajih so o statutu govorili tudi na vaških sestankih. Z razpravo bo kazalo nadaljevati zlasti v delovnih organizacijah. Na občinski odbor SZDL je že prišlo precej predlogov za spremembo nekaterih določil v osnutku občinskega statuta. Pomembnejše predloge objavljamo brez inašega komentarja z željo, da še ostali občani o obravnavanih vprašanjih porečejo svoje. Predloge in pripombe pošilj ajte na občinski odbor SZDL. lahko pa tudi na naše uredništvo. VETERINARSKI SLUŽBI SVOJE MESTO V OBČINSKEM STATUTU Društvo veterinarjev in vete- sebnih delodajalcih in drugi, ki rinafskih tehnikov Maribor je Na zboru delovnih ljudi v zadr za kandidate občinske skupščin ugi Lenart, na obratu Lenart glasujejo ie po posebni komisiji proučilo osnutke statutov vseh občin mariborskega okraja. K statutu občine Lenart je dalo naslednje pripombe: 152. člen osmutka občinskega statuta se glasi: Za območje občine se zagotovi veterinarska služba. Veterinarsko službo vrši veterinarska ustanova. Občinska skupščina daje smernice za organizacijo in razvoj veterinarske službe. Društvo veterinarjev predlaga, da se namesto tega besedila vnese novo, ki bi se naj glasilo: »Občina skrbi za zdravstveno zaščito živali vseh vrst, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih, parazitarnih in vzrejnih bolezni. Občina zagotavlja pravilno delovanje veterinarske službe s tem, da ima svojo veterinarsko inšpekcijo, ki skrbi za upravne veterinarske zadeve, za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni in za higieno živil živalskega izvora. Za zagotovitev zdravstvene zaščite živali občina ustanavlja občinsko veterinarsko ustanovo, ki opravlja strokovno operativne veterinarske in živinorejsko pospeševalne (Nadaljevanje na 3. strani) Razgovor z upravnikom KZ Lenart Verbotnom Kulturno dejavnost in splošno izobraževanje odraslih na območju Občine organizirajo in izvajajo odgovarjajoče ustanove in organizacije. Za kulturne potrebe prebivalcev se ustanavljajo knjižnice, čitalnice, kinematografi, klubi in druge panoge kulturne dejavnosti. Občinska skupščina kakor tudi politične organizacije usmerjajo delo prosvetnih in kulturnih organizacij. Dejavnost pospešujejo s tem, da jih materialno podpirajo in tudi same s svojimi sredstvi gradijo in urejajo potrebne prostore za to dejavnost.« (Nadaljevanje na 4. strani) LETOŠNJE INVESTICIJE V INDUSTRIJI IN OBRTI Občinski družbeni plan za leto 1965 določa, da se bo investiralo v razvoj industrije in obrii ter kmetijstva nad 700 tisoč din. Od tega odpade znaten delež na industrijo. V izgradnjo tovarne sadnih koncentratov naj bi se letos kakor smo že poročali vložilo 227 milijonov din. Obrtno gradbeino podjetje Lenart z letos razpoložljivimi 8 milijoni din gradi poslovne prostore in skladišča, medtem ko podjetje Klemos adaptira delovne prostore. V ta namen ima letos na razpolago 6 milijonov din. Lenaršlka pekarna se pripravlja na adaptacijo svojih prostorov. Za preureditev je letos namenila 3 milijone 500 tisoč din. Po občinskem družbenem planu naj bi se v razvoj Obrti letos investiralo 26 milijonov 500 tisoč din. RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU ([Nadaljevanje s 3. strani) Občins'ki svet svobod in PD ter društva predlagajo, da se namesto tega besedila vnese novo: 136. člen naj bi se glasil: »Kulturno dejavnost in splošno izobraževanje odraslih v občini organizirajo in izvajajo odgovarjajoče ustanove in organizacije. Delo v kulturnih in prosvetnih ustanovah, organizacijah, knjižnicah, društvih in klubih vodijo samostojni samoupravni organi v slkladu s kulturno politiko občine.« 137. člen naj bi vseboval: »Materialna sredstva zu IZVOLJENI PREDSTAVNIKI NAJ BI OBVEZNO DVAKRAT LETNO POROČALI SVOJIM VOLIVCEM Občani so na sestanku v Lo-kavcu predlagali več sprememb. Med drugim predlagajo, naj bi se 52. člen osnutka občinskega statuta spremenil v toliko, da so izvoljeni oz. imenovani predstavniki v organih občinske samouprave in drugih samoupravnih organih dolžni najmanj dvakrat letno poročati o svojem delu organom, ki so jih izvolili, oziroma imenovali. Sedanja določba govori o enkratnem poročanju. Na istem sestanku so oibčani predlagali, da se naj spremeni zadnji odstavek 109. člena osnut- potrebe kulturnega življenja v oibčini zagotavlja občinska skupščina s tem, da ustanovi v ta namen poseben sklad. Sredstva se stekajo v sklad po določenem odstotku od ustvarjenih dohodkov občine. V sklad se tudi stekajo sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije za kulturno prosvetno dejavnost. Sredstva sklada se praviloma uporabljajo za finansiranje dejavnosti kulturnih ustanov in organizacij. Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje kulturnih domov in drugih objektov, ki so namen jeni za kulturno dejavnost in izobraževanje. Sredstva za te namene se ne stekajo v sklad.« ka občinskega statuta, ki se glasi: »Kolikor se občani naselij na na zborih občanov odločijo za elektrifikacijo naselja in s krajevnim prispevkom prispevajo 75 % stroškov za elektrifikacijo, je občinska skupščina dolžna prispevati manjkajoča sredstva v višini 25 %.« Po njihovem predlogu naj bi se ta odstavek glasil: »Kolikor se Občani naselij na zborih občanov odločijo za elektrifikacijo naselja in s krajevnim prispevkom prispevajo 50% stroškov za elektrifikacijo, je olbčinska skupščina dolžna prispevati manjkajoča sredstva v višini 50%.« O predlogih organizacij in občanov bomo še poročali. V prostorih kmetijske zadruge Lenart na dvorišču za gostilno »Grozd« v Lenartu so 1. maja dopoldne odprli prvi večji obrat družbene prehrane v lenarški občini. Prostore, ki so bili prej skoraj neizkoriščeni so v kratkem času z manjšimi sredstvi primerno uredili. O pomenu družbene prehrane je ob tej priliki govoril Ivan Verboten, upravnik KZ Lenart. (Na sliki desno). V imenu občinskega pol. vodstva se je svečanosti udeležila Jelka Firbas, ki je tudi prerezala vrvico. (Na sliki v sredini.) LETOS ZAČETEK GRADNJE PROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA? V Zdravstvenem domu pri Lenartu že nekaj let razmišljajo o tem. da je potrebno pristopiti h gradnji protituberkuloznega dispanzerja. Zlasti potrebujejo protituberkulozni dispanzer glede na visok odstotek tuberkuloznih bolnikov. Stanje se le počasi izboljšuje. Občina Lenart se še vedno uvršča na prvo mesto v republiki glede števila TBC bolnikov. Na zadnji seji sveta zdravstvenega doma so med drugim razpravljali o novogradnji dispanzerja. Odločili so se, da bodo z gradnjo začeli že letos, če bodo pravočasno dobili načrte. Zgradba bi bila srednje velikosti in bi stala levo od zdravstvenega doma na Jurovski cesti v njegovi neposredni bližini. Za dokončno izgradnjo poslopja proti- Letošnji 1. maj je bil kakor vsa leta nazaj svečano proslavljen z raznimi prireditvami. Kulturne programe, ki so jih pred prvim majem izvajali po krajevnih centrih, so pripravile šole skupaj s prosvetnimi društvi in mladinskimi aktivi. V Lenartu je bila na predvečer 1. maja svečana akademija s kulturnim programom. Govoril je kandidat za republiškega poslanca v gospodarskem zboru tov. Franc Cop, tuberkuloznega dispanzerja pa vključno z ureditvijo okolja potrebujejo 10 milijonov 500 tisoč din. Od tega planirajo 200 tisoč din za načrte. 8 milijonov din za izgradnjo dispanzerja. 2 milijona za graditev garaž, ki bodo v pritličju dispanzerja, 150 tisoč din za nakup zemljišča, kjer bo dispanzer stal in za ureditev ostalih objektov, kakor je dovozna cesta in drugo 150 tisoč din. Zdravstveni dom ima v ta namen 5 milijonov 500 tisoč din lastnih sredstev, medtem ko računajo, da ibodo dobili preostalih 5 milijonov din od Zavoda za socialno zavarovanje Maribor. Ce bo vse po sreči bo novi protituberkulozni dispanzer dokončan prihodnje leto. Uprava Zdravstvenega doma si zelo prizadeva, da bi do začetka gradnje čimprej prišlo. ki je zlasti orisal turistične perspektive občine Lenart. 1. maja dopoldne so v Lenartu o-dprli obrat družbene prehrane pri KZ Lenart. Popoldne istega dne pa so bile na Poleni velike konjeniške dirke, ki se jih je udeležilo rekordno število gledalcev kljub sorazmerno slabemu vremenu. Med dirkami je na Poleno skočil padalec, ki so ga zlasti otroci zelo občudovali. PRVEGA MAJA ODPRLI OBRAT DRUŽBENE 33 PREHRANE Abonenti si v obratu družbene prehrane v Lenartu strežejo kar sami. Pravijo, da bodo tudi zara di tega stroški nekoliko nižji. Za enkrat bodo zaposleni v KZ Lenart plačali 60 din za obrok, medtem ko pa ostali izven tega kolektiva okrog 100 din. Sedaj imajo vsi zaposleni možnost, da se vključijo v družbeno prehrano. Delavci pa bodo toliko manj plačali, kolikor bodo prispevala tudi podjetja. Gostje si z zanimanjem ogledujejo kuhinjo, ki je v tesnem prostoru funkcionalno urejena. V električnem kotlu skuhajo v slabi uri skoraj 250 obrokov. Za enkrat se v obratu hrani 400 delavcev in uslužbencev zaposlenih na KZ Lenart. N707a7n7upnka" 85 letni možak, 60 let lovec S predzadnjo uganko se stanje pri reševanju ni izboljšalo niti za las. Zal so bili spet vsi odgovori nepravilni. Najbolj se je pravilni rešitvi približal Feliks Cucek iz Partinja 67. Da bi spodbudili k reševanjiu njega in druge. smo se izjemoma odločili za podelitev nagrade v obliki brezplačnega prejemanja »Domačih novic« za leto 1963. Še enkrat priporočamo, preglejte naš list in ne bo vam težko odgovoriti na vprašanja. VPRAŠANJA: 1. Kako se imenuje predpis, ki med drugiim odreja naloge občinski skupščini? 2. Naštejte v,saj tri odloke, ki jih je sedanji občinski ljudski odbor sprejel? 3. Točen datum volitev v občinski zbor občinske skupščine? 4. Ali je lahko odbornik občinske skupščine v naslednji mandatni dobi ponovno izvoljen v isti zbor? 5. Kdo je padel kot partizan 16. avgusta 1944. leta? 6. Kdaj se je KG Selce priključilo k zadrugi Lenart? 7. Na katerem mestu je bila nogometna sekcija Partizana Lenart ob začetku letošnjega prvenstva Slovenjegoriške lige? 8. V katerem stoletju so začeli Rimljani naseljevati Slovenske gorice? 9. Koliko osnovnih šol je v občini Lenart? 10. Koliko bo stala gradnja tovarne sadnih koncentratov? Rešitve pošljite do vključno 25. maja na naslov: »Domače novice« Lenart, Radgonska cesta 9 (Rotovž). REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. občinski statut, 2. 14%, 3. glasbene šole. 4. pri Smrdeljevih, 5. Devide Mladen — Tone, Drnovšek Boris — iNaca, Bajigot Ivan — Sava, Bračič Miha, Kristl Ela — Tanja. Pirher Aleksander — Aco, Edo Zorko — Mihec in druigi., 6. pisker, 7. tovarna sadnih koncentratov. 8. Rdeči križ. 9. okolica Benedikta, 10. Rotovž. FILMSKI SPORED GRADIŠČE 18. maja ob 15 in 20 »TOM ROBINZON« — amerišiki barvni film 19. maja ob 15 in 20 »STRELEC V ZELENEM« — nemški kriminalni film 26. maja ob 15 in 20 ^PARIZAN-KA« — francoski kinemaskop-ski film VOLIČINA 19. maja ob 16 in 19 »SKOZI PLANINE DIVJEGA ZAPADA« -ameriški kinemaskopski filim 26. maja ob 16 in 19 »ESNAPURŠKI TIGER« — nemški barvni film Zaradi obilice gradiva o volitvah v tej številki izpuščamo običajne »Slovenske gorice v borbi«, »Slovenske gorice v pradavnini« in »Cene kmetijskih pridelkov«. Kakor hitro nam bo prostor dopuščal, jih bomo ponovno redno objavljali. Uredništvo Marca letos je Leopold Mlinaric iz Ženjaka dopolnil 85. leto starosti. Kljub starosti je še izredno čil. Še vedno je deloven član lovske družine v Benediktu. Roka, ki je mirna kakor pri mladeniču 20 let, od časa do časa povzdigne puško na divjad. Be-rimo, kaj nam je o sebi povedal tov. Mlinaric. Nekega dne 1903. leta se je Leopold Mlinaric odločil, da bo postal lovec. Temu konjičku se ni odrekel vse do danes. Pravzaprav sam ne ve, kaj ga je pritegnilo k temu delu. Enostavno začel se je ukvarjati z lovom. Tiste čase še ni bilo lovskih družin kakor daines. Lovcem so pristojne oblasti odredile tako imenovane lovske revirje v katerih so smeli loviti po mili volji proti plačilu določene pristojbine. 1905. leta je Mlinariču bil dodeljen lovski revir v Zg. Ročici. Zato je plačal letno 20 kron. V naslednjih letih je revirje spreminjal, saj je lovil pri Treh kraljih. v Oseku in drugod. Kot lovec je doživel marsikateri zanimiv dogodek. Zabeležimo jih nekaj : Nekoč so lovili v »Grabah« pri Cmureku. Ker je pred dnevi zapadel novi sneg, se je nekemu lovcu po njegovi nerodnosti zamašila puškina cev. Ko je sprožil puško, jo je raztrgalo, njemu pa je odbilo del roke. Bilo je tudi več smrtnih primerov. Tov. Mli-narič je med drugo svetovno vojno sodeloval s partizani. Zaradi tega so ga prezirali četniki ali bolje povedano skrivači, ki so se potikali po naših krajih. 22. februarja 1945. leta zjutraj se je večja skupina skrivačev priplazila do njegove domačije v Iho-vi, kjer je takrat bival. Skrivači so ga dobili doma. Zelo so ga mučili. Posledice so še danes vidne. Imel je srečo, da ga niso celo ustrelili. Med NOB je nagovarjal fante, ki bi morali t nemško vojsko, naj odidejo v partizane. Pa tudi drugače je pomagal. Tovariš Mlinaric je ponosen na svoj prispevek NOB, ponosen pa je tudi na to, da je lahko lovec. Želimo mu, da bo še krepak dolga leta lovil po slovenjegoriških gozdovih. DOPISUJTE v »Domacc noi/ice« NA SESTANKIH SZDL IN ZBORIH VOLIVCEV ŽIVE RAZPRAVE O KANDIDATIH S sejo občinskega odbora SZDL 11. aprila se je praktično začela živa predvolilna dejavnost, ki jo ves čas vodijo in usmerjajo organizacije SZDL. Najprej so bili sklicani sestanki krajevnih političnih aktivov. Na teh sestankih so prvenstveno obravnavali zvezno in republiško ustavo ter občinski statut. Poleg tega pa so vneto govorili o kandidatih za občinski zbor občinske skupščine. Občinski odbor SZDL je po krajevnih organizacijah sklical sestanke SZDL po vaseih in naseljih. Teh je bilo nekaj čez 40. Tudi na teh sestankih so veliko govorili o ustavi in občinskem statutu, kakor o v,seh važnejših zadevah v zvezi z volitvami. Na sestankih SZDL po vaseh je bilo povprečno navzočih po 20 ljudi. V dneh od 27. aprila do 6. maja so bili zaključeni zbori volivcev in delovnih organizacij. Zbori so Lepo je biti vojak Tako nam piše Franci Strmšek iz Strumice v Makedoniji, kjer služi vojaški rok. Med drugim v pismu omenja, da se njihova edinica pripravlja na praznovanje dneva mladosti. Nekaj prireditev so v počastitev tega praznika že imeli, nekaj pa jih bo te dni. Ne mine niti ena kulturna prireditev v kateri ne bi sodelovali tudi Slovenci s kakšno poskočno in narodno pesmijo. »Pri vojakih je mnogo lepše, kot sem si to predstavljal prej v civilu. Za dan mladosti želim mnogo uspeha mladincem in mladinkam lenarške občine.« Tako zaključuje svoje pismo vojak Franci. Opomlba uredništva: Pišite čimbolj strnjeno in se omejite na eno vprašanje. bili v obeh primerih ob prvem sklicu sklepčni. Na zborih volivcev so izvolili za kandidate v občinski zbor občinske skupščine 34 volivcev, od tega 10 žensk. V oba zbora volivcev pa bo izvolje-njih 50 kandidatov. Na zborih volivcev je bila prav tako dobra udeležba, povprečno po 34 ljudi, še boljša pa je bila na zborih delovnih organizacij, kjer se je le ta sukala okrog 30 odstotkov. Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi so izvolili za kandidate v republiški in zvezni zbor republiške in zvezne skupščine Jelko Firbas in Ivana Rosa, v republiški in zvezni gospodarski zbor Franca Čopa in inig. Ferda Medla, v republiški in zvezni kulturno-prosvetni zbor Janeza Švajncerja in Francko Vari, v organizacijsko pol. zbor republiške in zvezne skupščine Ernesta Šmida in Vladimirja Zupančiča ter v socialno zdravstveni republiški in zvezni zbor dr. Adolfa Drolca in Nika Jesenov-ca. V prihodnji številki bomo objavili fotografije in 'kratek življenjepis kandidatov za republiško in zvezno skupščino. (Pogovor z dopisniki M. P. iz Gradišča je poslala več prispevkov. Zanje smo hvaležni. Prispevka za »strogo zaupno« nismojobjavili. ker je pre-splošen. Objavili ga bomo, če boste poslali bolj konkretne podatke. Tudi članek o pripravah na volitve smo izpustili. Vzrok: pre-splošen in zastarel za današnjo številko. Sicer pa je podobnih sestankov te dni veliko, zato smo se odločili za enoten prispevek, ki ga v tej številki tudi objavljamo. Pišite čimbolj konkretno in brez leporečnih besedi. Se priporočamo. Čeprav odgovor na pismo vojaka — mornarja ne sodi povsem v to rubriko smo ga le uvrstili. Franček Anžel, ki služi vojaški rok v mornarici v Puli se je na- ročil na »Domače novice«. Istočasno pa prosi, da bi mu list po možnosti pošiljali brezplačno. Zal tega ne bo mogoče storiti. Če bi tov. Anželju pošiljali list brezplačno, potem bi to morali upoštevati tudi pri vseh ostalih vojakih — naročnikih, ki pa jih ni malo. Na drugi strani pa se naš list s težavo vzdržuje, ker je naročnina nizka. J. J. iz Jurovskega dola nam je poslala zanimiv opis odnosa traktoristov v Jurovskeim dolu do oranja. Dopis bi vsekakor objavili, če bi bil bolj konkreten. V taki obliki bi njegova objava samo škodila, ker bi traktoriste obsojala povprek. Prihodnjič pišite konkretno o tem in tem človeku. LEPA SLIKA, LEP SPOMIN IZDELA VAM JO KVALITETNO, HITRO IN POCENI VAŠ FOTOGRAF FOTO »SLOVENSKE GORICE« LENART Kako bomo volili 26. maja bodo splošne volitve v občinsko skupščino. V občinsko skupščino volijo vsi, ki so stari 18 let in imajo splošno volilno pravico. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Volivec bo na volišču prejel od volilnega odbora glasovnico, na kateri mora obkrožiti številko pred kandidatom za katerega želi glasovati. Glasovnico odda v za to pripravljeno volilno skrinjico. Glasovnica, na kateri ni vidno izražena volja volivca za katerega kandidata glasuje, se smatra za neveljavno. Prav tako je neveljavna glasovnica, katero je volivec pustil prazno in prečrtana glasovnica. 26. maja bodo na istih voliščih volili člani kmetijskih zadrug in zaposleni v kmetijskih zadrugah svojega odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Občinska volilna komisija Lenart ODLOČBA Občinska volilna komisija Lenart določa na podlagi 67. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin naslednja Volišča za volitve občinskega zbora dne 26. maja 1963. 1. Volilna enota štev. 1 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v prostorih KU Lenart v Lenartu, Ptujska c. št. 3, volijo volivci, ki stanujejo v Lenartu na Ptujski in Mariborski cesti. V drugem volišču, ki bo v sejni sobi Občinskega ljudskega odbora Lenart št. 2, v Lenartu, Ptujska cesta 3, volijo volivci, ki stanujejo v Lenartu na Radgonski, Jurovski, Cmureški in Usn jarski cesti. Na tretjem volišču, ki bo v Ra-dehovi pri Herič Genovefi, v Ra-ddkovi št. 1, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Radehova. 2. Volilna enota št. 2 iina 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Sp. Zerjavcih hiš. št. 26 pri Zarruut Ignacu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sp. Zerjavci. Na drugem volišču, ki bo v Zg. Zerjavcih hiš št. 57 pri Benko Alojzu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Zg. Zerjavci. 3. Volilna enota št. 3. ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Zg. Porčiču hiš. št. 39 pri šenekar Petru, volijo volivci, ki stanujejo v va'si Zg. Porčič. Na drugem volišču, ki bo v Sp. Porčiču hiš. št. 21 prej Erman Maiks, volijo voliivci. ki stanujejo v Sp. Porčiču — del — od hiš. št. 1 do 32. Na tretjem volišču, ki bo v Sp. Porčiču hiš. št. 52 pri Ješovnik Mariji, volijo volivci, ki stanujejo v Sp. Porčiču — del od hišne št. 33 do 61. 4. Volilna enota št. 4 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Trot-kovi hiš. št. 21 pri Rupnik Andreju, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Ločki vrh. Stara gora in Trotkova. Na drugem volišču, ki bo v Ze-njaku hiš. 'št. 11 pri Strmšek Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Obrat in Ženjak. Na tretjem volišču, ki bo v Sp. Ročici hiš. št. 23 pri Belna Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sp. Ročica. 5. Volilna enota št. 5 ima 3 volišča. , Na prvem volišču, ki bo v Sp. Gasteraju hiš. št. 44 pri Krivec Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sp. Gasteraj. Na drugem volišču, ki bo v Sr. Gasteraju hiš. št. 1 pri čračec Alojzu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sr. Gasteraj in Zg. Gasteraj. Na tretjem volišču, ki bo v Zitmicah hiš. št. 59 pri Verbošt Jožefu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Zitnice. 6. Volilna enota št. 6 ima 2 .volišči. Na prvem volišču, ki bo v Zg. Ščavnici hiš. št. 31 pri Špindler Rudolfu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Zg. Ščavnica — del od hiš. št. I do 49 in od hiš. št. 111 do 132. Na drugem volišču, ki bo v Zg. Ščavnici hiš. št. 98 pri Breznik Jožetu (starejši) volijo volivci, ki stanujejo v vasi Zg. Ščavnica -del od hiš. št. N50 do 110. 7. Volilna enota št. 7 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Dra-žen vrhu hiš. št. 48 pri Perko Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Dražen vrh. Na drugem volišču, ki bo v Osnovni šoli v Lokavou, voli jo volivci. ki stanujejo v vasi Loka-vec. Na tretjem volišču, ki bo v Ro-žengrumtii hiš. št. 27 pri Korunič Matiji, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Rožengrunt. 8. Volilna enota št. 8 ima 4 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Fro-lehu hiš. št. 4 pri Senekovič Janezu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Froleli. Na drugem volišču, ki bo na Krivem vrhu hiš. št. 4 v obratni pisarni Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica — Velka, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Krivi vrh. Na tretjem volišču, ki bo v Zg. Ročici hiš. št. 9 pri Špindler Jožetu. volijo volivci, ki stanujejo v naselju Zg. Ročica. Na četrtem voliišču, ki bo v Žicah hiš. št. 52 pri Perko Angeli — prej Krajnc Joži. volijo volivci. ki stanujejo v naselju Žice. 9. Volilna enota št. 9 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Ani v Osnovni šoli (stari), volijo volivci, ki stanujejo v naselju Ana. Na drugem volišču, ki bo v Krembergu hiš. št. 34 pri Kmetič Ani. volijo volivci, ki stanujejo v naselju Kremberg. Na tretjem volišču, ki bo v Le-dinelku hiš. št. 20 pri Špindler Ignacu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Ledinek. 10. Volilna enota št. 10 ima 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Bač-kovi hiš. št. 8 pri Valner Jožetu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Drvanja in Bačkova. Na drugem volišču, ki bo v Ihovi hiš. št. 51 pri Ajlec Frideriku, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Ihova. 11. Volilna enota št. 11 ima 1 volišče. Na tem volišču, ki bo v Osnovni šoli v Benediktu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Benedikt, Negovski vrh, Trije kralji. Trstenik in Štajngrova. 12. Volilna enota št. 12 ima i volišča. Na prvem volišču, ki bo v Ose-bu hiš. št. 52 pri Dvoršak Ivani, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Osek — del od hiš. št. 1 do 81 in hiš. št. 126. Na drugem volišču, ki bo v Oseku hiš. št. 103 pri Kožar Jakobu. volijo volivci, ki stanujejo v naselju Osek — del od hiš. št. 82 do 125. Na tretjem volišču, ki bo v Zg. Verjanah hiš. št. 19 pri Ploj Jožefu. volijo volivci, ki stanujejo v naselju Zg. Verjane — del hiš. št. 1 do 22. Na četrtem volišču, ki bo v Zg. Verjanah hiš. št. "0 pri Pihler Francu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Sp. Verjane in v naselju Zg. Verjane — del od hiš. št. 23 do 38. 13. Volilna enota št. 13 ima 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Gradišču št. 36 v Zadružnem domu. volijo volivci, ki stanujejo v vasi Gradišče. Na drugem volišču, ki bo v Zg. Senarski hiš. št. 40 pri Kuhar Alojzu, volijo volivci, ki stanujejo, v'naselju Zg. Semarska. 14. Volilna enota št. 14 ima 1 volišče. Na tem volišču, ki bo v Bren-govi pri Kožar Lovrencu, volilo vsi volivci te volilne enote, ki stanujejo v vaseh Brengova. Cen-kova in Vanetina. 15. Volilna enota št. 15 ima 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Cerkvenjaka v Osnovni šoli. volijo volivci, ki stanujejo v naseljih Cerkven jak. Kad renči in Stene-tinci. Na drugem volišču, ki bo v Ca-goni hiš. št. 43 pri Naivirt Janezu. volijo volivci, ki stanujejo v vasi Cagona. 16. Volilna enota št. 16 ima 1 volišče. Na tem volišču, ki bo v Co&e-tincih hiš. št. 20 pri Kotnik Avgustu. volijo vsi volivci te volilne enote, ki stanu jejo v nasel ju Co-getinci. Grabonoški vrh. Tvan jski - vrh in Komarnica. 17. Volilna enota št. 17 iina 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v An-drencih hiš. št. 72 pri Ceh Ani, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Andronci in Peščeni vrh. Na drugem volišču, ki bo v Smolincih hiš. št. 83 pri Hanže-kovič Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Smolinci. Na tretjem volišču, ki bo v Zu-petincih hiš. št. 8 pri Zelenko Jo-/ šefu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Zupetinci. 18. Volilna enota št. 18 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Go-čovi hiš. št. 18 pri Ceh Alojzu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Gočova — del (Gočova vas) od hiš. št. 1 do 27. Na drugem volišču, ki bo v Gu-čovi hiš. išt. 45 pri Toplak Emiliji — prej Brunčič Pavet, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Gočova — del (Gočevski vrh) od hiš. št. 28 do 79. Na tretjem volišču, ki bo v Sp. Senarški hiš. št. 24 pri Kukovec Francu, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sp. Senarska. 19. Volilna enota št. 19 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Cer-mljenšaku hiš. št. 6 pri P loj Francu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Cermljemšak. Na drugem volišču, ki bo v Nadibišecu hiš. št. 10 pri Rojko Stanku, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Nadbišec in Gra-denšak. Na tretjem volišču, ki bo v Zavrhu v Zadružnem domu. volijo volivci, ki stanujejo v vasi Za- VTfll. 20. Volilna enota št. 20 ima 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Sp. Voličini v Zadružnem domu pisarna KZ Lenart — obrat Voličina, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Sp. Voličina del od hiš. št. 1 do 13 in od 69 do 170. Na drugem volišču, ki bo v Sp. Voličini hiš. št. 41 pri Lešnik Janezu. volijo volivci, ki stanujejo v vaisi Sp. Voličina — del od hiš. št. 14 do 68. 21. Volilna enota št. 21 ima i volišča. Na prvem volišču, ki bo v Dolgih njivah hiš. št. 16 pri Polič Francu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Dolge njive. Na drugem volišču, ki bo v Ro-goznici hiš št. 18 pri Zelenik Ani, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Rogoznica. Na tret jem volišču, ki bo v Gasilskem domu. volijo volivci, ki stanujejo v naselju Selce, razen hiš. št. 86 do 96. Na četrtem volišču, ki bo t Stražeh hiš. št. 13 pri Simonič Alojzu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Straže in Selce — del od hiš. št. 86 do 96. 22. Volilna enota št. 22 ima 5 volišč. Na prvem volišču, ki bo v Močni pri Cafnik Ivanu, volijo volivci. ki stanujejo v naselju Močna. Na drugem volišču, ki bo v Vi-nički vasi hiš. št. 31 pri Horvat Jožetu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Vinička vas. Na tretjem volišču, ki bo v Za-markovi "hiš. št. 2 pri Kurečič Slavku, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Zamarkova. Na četrtem volišču, ki bo v §e-tarovi hiš. št. 8 pri Arnuš Mariji, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Šetarova. Na petem volišču, ki bo v Lor-manju hiš. št. 21 pri Jančič Ludviku, volijo volivci, ki stanujejo v vasi Lormanje. 23. Volilna enota št. 23 ima 2 volišči. Na prvem volišču, ki bo v Zg. Voličini hiš. št. 57 pri Zelenko Jožefi, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Zg. Voličina — del od hiš. št. 62 do 129 in 57. Na drugem volišču, ki bo v Zg. Voličini hiš. št. 34 pri Vogrin (Nadaljevanje na 7. strani) Volišča (Nadaljevanje s 6. strani) Francu, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Z g. Voličina — del od hiš. št. 1 do 61 brez 57. 24. Volilna enota št. 24 ima 3 volišča. Na prvem volišču, ki bo v Par-tinju hiš. št. 10 pri Gorjup Petru, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Partinje — del (Sp. Parti-nje) od hiš. št. 1 do 42 in od 126 do 172. Na drugem volišču, ki bo v Partinju hiš. št. 44 pri Korošec Olgi, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Partinje — del (Zg. Partinje) od hiš. št. 43 do 125. Na tretjem volišču, ki bo v Partinju hiš. št. 180 pri Hojs Ka-tarani, volijo volivci, ki stanujejo v naselju Partinje — del od hiš. št. 173 do 201. 25. Volilna enota št. 25 ima 1 volišče. Na tem volišču, ki bo v Jurov-skem dolu v pisarni Kmetijske zadruge Lenart — obrat Jurovski dol, volijo vsi volivci te volilne enote, ki stanujejo v naseljih Jurovski dol, Malna in Varda. V Lenartu, dne 5. maja 1963. Številka 013-2/63- Tajnik: Kralj Kari Predsednik Gosnik Mirko Član: Pirher Alfred KANDIDATI ZA OBČINSKI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE Na zborih volivcev po vaseh, ki so bili v dneh od 27. do 29. aprila, so volivci izvolili v občinski zbor občinske skupščine na- Volilna enota Naselje slednje kandidate, ki jih bodo kot odbornike izvolili na volitvah 26. maja. Kandidat 1. Lenart Radehova EDO ZORKO 2. Sp. Žerjavci Zg. Žerjavci FRANC ŠUM AN 3. Sp. Porčič Zg. Porčič IVAN KEREC 4. Ločki vrh Obrat Sp. Ročica Stara gora Trotkova Zenjak HENRIK ŠPINDLER 5. Sp. Gasteraj Sr. Gasteraj Zg. Gasteraj Zitence JOŽE KOMPERŠAK ALOJZ CRNČEC 6. Zg. Ščavniea JOŽE šNAJDER 7. Dražen vrh (del) Lokavec Rožengrunt LUDVIK CINC 8. Froleli Krivi vrh Zg. Ročica Žice MARIJA SENEKOVIC TEODORA MARKOVIC 9. Ana Kremberg Ledinek DUŠAN MUROVEC 10. Bačkova Drvanja Ihova STANKO HARL ti. Benedikt Nego v sik i vrh Trije Kralji Trstenik Štajngrova LIZIKA LORBEK 12. Osek Sp. Verjane Zg. Verjane IVAN FRAS 13. Gradišče Zg. Senarska JANKO KŠELA* 14. Brengova Cenkova Vametina FRANC KOŽAR 15. Cerkvenjak Cagona Kadrenci Stanetinei LIZIKA ZOREČ PAVLA TUŠEK 16. Cogetinci Grabonski vrh Ivanjski vrli Kom ar niča LUDVIK ŠTELCER 17. Andrenci Peščeni vrh Smolinci Zupetinei ALOJZ DOKL VLADO LORBER 18. Gočova Sp. Senarska LUDVIK MATJAŠIC FRANC KRANFOGL, MLAJŠI 19. Cermljenšak Gradenšak Nadbišec Zavrh AVGUŠTINA ŽIV KO 20. Sp. Voličina SLAVKO CUCEK FELIKS VOGRIN 21. Dolge njive Rogoznica Selce Straže VIKTOR KRANER MARIJA ŠTAJNBAUER 22. Močna Vinička vas Zamarkova Šetarova MARIJA PLOJ TEREZIJA PERKO 23. Zg. Voličina ROMAN JAKOPEC STANKO DAKS 24. Partinje KAREL KOROŠEC 25. Jurovski dol Malna Varda KLOTIIJDA FEKONJA * Na 2boru volivcev sta bila predlagana za kandidata Jože Bela in Janko Kšela. Ker pa Jože Bela in sprejel kandidature, ostane na kandidatni listi samo Janko Kšela. Vsaka volilna enota voli po enega odbornika občinskega zbora občinske skupščine. Opomba: V volilni enoti s pol krepko zap. štev. se kandidati volijo za 2 leti. Številčni pregled kandidatov za občinski zbor občinske skupščine po krajevnih uradih Tek. št. Krajevni urad Število odbornikov na območju KU Število izvoljenih kandidatov Mošfki Ženske 1. Lenart 3 4 2 2 2. Gradišče 4 5 5 — 3. Benedikt 3 3 2 1 4. Jurovski dol "i 4 3 1 5. Zg. ščavniea 4 5 3 2 6. Cerkvenjak 4 6 4 2 - Voličina 4 7 5 2 SKUPAJ 25 34 24 10 KANDIDATI ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE Volilna enota Kandidat GOSPODARSTVO 1 2. 3. 4. 5. Prva podskupina ALOJZ FIRBAS ANTON KOVAČ JANEZ ERJAVEC KARI, VALH MARIJA KLOBUČAR GOSPODARSTVO Druga podskupi 1. o 4. 5. 6. 8. JOŽE FEKONJA IVAN KNUPLEZ JOŽE BAUMAN HELENA ŠCAP ANICA VAJNHANDL ANTON ŠKRBAN PEPCA PLOJ SLAVKO LEVACIC MARJANA PERKO EMA PETRIC STANKO ZMAUC 9 JOŽE CEH 10 MILOŠ CUCEK IVAN MURŠAK 11 IVAN VERBOTEN ZOFIJA OGRIN 2 MANDATA 12. STANKO ROJKO ZALIKA FEKONJA ŠOLSTVO. KULTURA IN PROSVETA 1. RADO MEJOVŠEK 2 ALOJZ GUZEJ 3. JOŽICA PARTLJIČ ZDRAVSTVO 1. FELIKS VOGRIN 2. DR. FRANC GABRŠCEK DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRŽAVNA UPRAVA 1. TONE ŠTEFANEC 2. SLAVKA PETRIC Tokrat vso stran odstopamo Zavodu za duševno defektne v Hrastovcu. Pobliže želimo spoznati življenje v tej ustanovi, ki je pestro in po svoje tudi zanimivo. Prihodnjič se bomo na tej strani oglasili s prispevkom iz Zavrha. ZGODOVINA HRASTOVŠKEGA GRADU JE ZELO PESTRA Kdo ve, koliko rodov grofov je preživelo za trdnimi zidovi hra-stovškega gradu, ki že stoletja klubuje neusmiljenemu uničenju časa. Nas zanima predvsem novejša zgodovina, zato se preselimo tja v leto 1947. Tega leta so začeli preurejevati prostore v gradu. Leta 1948 je grad začel služiti sedanjemu namenu. Vanj so se vselili prvi duševno bolni. Po osvoboditvi je hrastovški grad služil za različne namene. Leta 1948 se je 123 varovancev, kakor jih radi imenujejo hrastovški uslužbenci, vselilo v 95 bolniških sob. Število varovancev je od tega časa porastlo na 585. Do konca julija meseca pa se bo kapaciteta zavoda povečala na 600 postelj. Spočetka je Zavod za duševno defektne Hrastovec razpolagal samo s prostori v Hrastovcu, medtem ko so se 1. 10. 1956 priključile še Trate. Na Tratah, v gradu je bil pred tem dom upokojencev in onemoglih. Tako tore j Zavod Hrastovec razpolaga tudi s podružnico na Tratah. V preureditev hrastovškega gradu in zgradbe na Tratah je bilo vloženo ogromno sredstev. Samo v preureditev gradu Trate so vložili nad 100 milijonov din. V Hrastovcu sedaj bivajo varovanci moškega in ženskega spola nad 14 let starosti, medtem ko so se od žačetka v njem zadrževali otroci od 3. leta do nekako 14. leta starosti. Otroke so 1953. leta preselili v zavetišče Dornava. Zavod za duševno defektne v Hrastovcu je po pripovedovanju tov. Grandovec Petra, upravnika, edini tovrstni zavod v Sloveniji. Kakšen je postopek za sprejem varovancev? V glavnem v Zavod sprejmejo neozdravljivo duševno bolne, ki so se predtem že zdravili v različnih bolnišnicah za duševne bolezni. V izrednih primerih sprejemajo tudi take, ki niso bili prej na zdravljenju. Seveda tiste, ki naj bi prišli kot varovanci v Zavod od doma zdravniki temeljito pregledajo. Zavod v Hrastovcu je sicer ustanova zaprtega tipa. Kljub temu pa so dovoljeni olbiski in sicer vsak dan od 9. do 16. ure. Na obisk prihajajo v glavnem svojci varovancev. DELOVNI DAN JE TEMELJITO IZKORIŠČEN V Zavodu za duševno defektne v Hrastovcu je zaposlenih 140 delavcev in uslužbencev. 79 je strežnikov in 8 bolničarjev. Ostalo pa so uslužbenci in pomožni delavci. V Hrastovcu delajo v treh izmenah. Vsaka izmena je zaposlena po 8 ur. Prva izmena začne z delom ob 6. uri zjutraj, konča pa ob 14. uri. V nočni izmeni od 22. do 6. ure zjutraj je v službi v vseh bolniških oddelkih po eden dežurni, ki posreduje v primeru potrebe. Delovni dan se zjutraj začne s čiščenjem prostorov. Zatem strežniki umivajo bolnike, oz. varovance. Ob 7. uri je zajtrk, ob 10. uri pa dobijo številni varovanci dietno hrano. Že olb 11. uri je kosilo. To pa zato, ker je že ob 15. uri malica in zaradi boljše izkoriščenosti delovnega časa. Hrana je v Zavodu Hrastovec izredno dobra. O tem se je prepričal tudi marsikateri priložnostni obiskovalec. Svojčas je republika predpisovala kalorično vrednost hrane. Sedaj pa v Zavodu sproti ugotavljajo koliko kalorij imajo obroki. Hrana, ki jo pripravljajo za varovance in nekatere uslužben- ski proučitvi vkljiučijo varovanca v delovni proces. Seveda to ne velja -za vse varovance. Odvisno je predvsem od stopnje obolelosti. Trenutno v Zavodu Hrastovec dela 15 moških in žensk. Vključevanje varovancev v delo zahteva veliko potrpljenja, vendar so uspehi le vidni. Ženske že pet let nazaj izdelujejo različna ročna dela, ki so precej znana po lepoti vzorcev in trajnosti izdelka. Pletejo prtičke, jopice, kape itd. Nekaj jih tudi kleklja. Moški pa izdelujejo različne košare iz koruznega ličja. Nekaj pa j.ili pomaga tudi pri manj težavnih hišnih opravilih. Izdelke hrastovških varovancev v glavnem pokupijo delavci in uslužbenci zavoda, nekaj jih prodajo tudi izven zavoda. Varovanci so svoje izdelke doslej razstavljali v Zavodu, na Bledu in Hrastovec nomije, čeprav je toča precej prizadela njihove površine, kar milijon in pol dobička. Oskrbni dan je v Zavodu Hrastovec precej nižji od sorodnih ustanov. Občinski ljudski odbori, ki so v glavnem edini plačniki za svoje varovance, plačajo dnevno za varovanca 694 din. V Hrastovcu pravijo, da je njihov zavod s to ceno najcenejši v Sloveniji. V Hrastovcu imajo velike težave s plačniki. Kar proti 17 občinskim ljudskim odborom so letos vložili tožbe za več milijonov din neplačanih dolgov. Lani so na ekonomiji ustvarili 161 milijonov din dohodkov. Letos nameravajo izvajati tudi nekaj investicijskih del. Med drilgim bodo zgradili novi most do podružnice v Tratah, uredili pa bodo tudi novi bolniški oddelek s čimer bo kapaciteta povečana do skrajnih zmogljivosti. ce vsebuje od 2.800 do 3.000 pa tudi več kalorij. V Zavodu Hrastovec posvečajo vso skrb zdravju varovancev. Takozvani hišni zdravnik tedensko dvakrat pregleda varovance, ki se čutijo bolne. Zdravnik — psihiater pa pregleda slehernega novo došlega varovanca. Enkrat na leto pregleda posebna sodna zdravniška komisija vse bolnike. DELO JE NAČIN ZDRAVLJENJA VAROVANCEV V Zavodu Hrastovec že nekaj let skrbno proučijo vsakega varovanca, ki pride na novo v zavod. Predvsem ugotovijo njegove delovne sposobnosti. Po vsestran- v Ljubljani. Razstave so priredili v sodelovanju z bolnišnico za duševno bolne Polje pri Ljubljani. LASTNA EKONOMIJA PRIPOMORE K NIŽJI CENI OSKRBNEGA DNE Zavod za duševno defektne v Hrastovcu poseduje lastno ekonomijo v izmeri 35 ha. Od tega je 10 ha njiv na katerih pridelujejo poleg krompirja tudi razno sočivje. Redijo od 30 do 150 prašičev, letno pa jih zakoljejo od 35 do 40. Na ekonomiji dela v glavnem tuja delovna sila, nekaj del pa opravijo tudi uslužbenci zavoda po rednem delovnem času. Lani je imel zavod iz eko- ŠE O TEM IN ONEM Zavod ima sodobno ambulanto, ki se lahko kosa s podobnimi ustanovami v občini. Imajo tudi sodoben klub, ki je namenjen varovancem in prebivalcem hrastovškega območja. Varovanci se v zimskem času zadržujejo v lepo urejeni dnevni sobi. medtem ko so poleti v lepem vremenu obvezni sprehodi na grajskem vrtu. Tudi za uslužbence je v Zavodu poskrbljeno. V prostem času lahko gledajo televizijski program v klubskem prostoru. Od časa do časa pa priredijo tudi izlete v sorodne ustanove. Vsi zaposleni so člani sindikalne podružnice in SZDL. Trgovsko podjetje »POTROŠNIK« LENART vam nudi v svoji poslovalnici »Jelen« v Lenartu na Radgonski cesti veliko izbiro spomladanske obutve. Cene so primerne. Urejuje uredniški odbor: Ernest Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Stefanee — Odgovorni urednik: Tone Stefanee — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoča račun pri NB Lenart št. 604-14-608-12 — Ime »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk* Celje.