VaUnina. ptač-an* v gotovini leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za ’/i leta BO din, za */» leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača ln toži se v Ljubljani. O O O O opis za trgovino. Industrijo, obrt in denarništvo 43283 Številka 1. Uredništvo: Ljubljana* Gregorčičeva ulica 23. Trt!* 23-52. Uprava: Gregorčičeva uL 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.—; Račun pri počtnl hranil-nicl v Ljubljani St 11J53J Izhala SS/TUSJl Uubtlana, f. lanuaria 1941 Cena rso Srečno novo leto ieli vsem naročnikom, bralcem Ut prijateljem »Trgovski lista V novo leto! Leto težkih gospodarskih preizkušenj, številnih razočaranj in neprijetnih presenečenj ter leto tudi mnogih neuspehov je za nami in zavedamo se, da nam vseh teh nevšečnosti niti novo leto ne t>o prihranilo. Navzlic temu pa stopamo v novo leto z živim optimizmom ter z vero, da bo po vseh sedanjih in še bližnjih težavah vendarle prišla za ljudi in narode doba lepšega življenja. To verujemo, ker nam je staro leto prineslo kljub vsein svojim slabim platem tudi nekaj svetlih pogledov, za katere moremo upati, da se bodo razširili. Predvsem so dogodki [»okazali, da je pozicija naše državo trdna in upoštevana. Posebno v kritičnih trenutkih se je izkazalo, da veže vse Srbe, Hrvate in Slovence enotna zavest in da so vsi brez izjeme pripravljeni dati vsako žrtev za svojo svobodo in neodvisnost. Jugoslovani so s tem preizkušnjo dobro prestali in zato imamo vzrok, da gledamo z zaupanjem v bodočnost. A tudi glede našega notranjepolitičnega življenja smo optimisti. S sporazumom se je rešilo najtežje notranjepolitično vprašanje in rešilo se je na način, da se nam ni treba bati, da bi bilo zopet razgrnjeno, zlasti pa ne v svoji nekdanji ostrini. Tudi sporazum je že svojo glavno preizkušnjo prestal in tudi glede našega bodočega notranjega življenja si nam ni treba delati skrbi. A uiti težke preizkušnje v gospodarskem življenju nam niso mogle vzeti vsega našega optimizma. Morali smo sicer skozi vse leto neprestano opozarjati na razne napake, ki so imele vedno isti Vzrok, ker se namreč niso upoštevali predlogi iti zahteve gospodarskih organizacij. Toda proti koncu »mo doživeli vendarle to zadoščenje, čeprav je šo vedno le bolj platonične prirode, da se jo z odločujočega mesta priznalo, da brez sodelovanja z gospodarskimi ljudmi in njih organizacijami ni mogoče urediti našega gospodarskega življenja. Doživeli »mo tudi že, da Je to spoznanje rodilo prve praktične uspehe in tako jo n. pr. prvotni načrt glede kontrole lesnega izvoza popolnoma spremenjen. To nam dajo vero, da bo mogoče tudi drugih poljih uveljaviti načelo, da se gospodarske uredbe in nn-redbe izdajajo le z aktivnim sodelovanjem gospodarskih ljudi in njih organizacij. Z optimizinom pa vstopamo v novo leto tudi zalo, ker smo borbeni, ker nas ne prestraši kar prvi neuspeh in ker no£emo, da bi zmagalo to, kar je napačno. Naše prepričanje je, da navsezadnje pripade zmaga lo pravi misli, pravilnomu načrtu in preudarjeni zasnovi in zato nas ne. ustrašijo niti vse težke izkušnje, ki solnoina na višini svoje naloge. Če bi bilo vseh 9000 trgovcev naročenih na »Trgovski list«, bi bi! ta eden najbolj čitanih listov v Sloveniji ter bi s tem vsak njegov predlog našel poln odmev v javnosti. Neprimerno močneje bi r e-gcl braniti interese trgovstva in marsikatero zlo bi odvrnil od trgovcev že sam »Trgovski list«. če bi seveda bil vsak trgovec naročnik na »Trgovski list«. Toda danes smo še daleč od tega, a v novem letu se moramo temu cilju znatno približati. To pa morejo izvesti 'trgovsko organizacije in zavedni trgovci. Vsak predsednik trgovskega združenja bi moral smatrati za svojo ijivega optimizma bomo tudi na slabo voljo drugih odgovarjali z dobro voljo, ker smo veduo pripravljeni k vsakemu konstruktivnemu sodelovanju, ki edino more prinesti koristi vsem. Vstopamo v novo loto, pripravljeni na težke preizkušnje, a tudi pripravljeni za delo, borbe in žrtve, ker vemo, da je tudi od nas odvisno, kaj nam bo prineslo novo leto. Kot ljudje dela vstopamo v novo leto in zato tudi z optimizmom, ki je lasten ljudem dela. častno dolžnost, da njegovo združenje prednjači glede števila naročnikov na »Trgovski Ust«. Vsak tajnik združenja bi moral smatrati kot eno svojih prvih nalog, da pridobi »Trgovskemu listu« čim več naročnikov. Vsak zaveden trgovec pa bi moral delati na to, da razširi Ust tudi med svojimi znanci, da se tudi druga javnost seznani s stališčem trgovstva. To stališče vzdrži danes vsako kritiko, in zato je dvakrat napačno, če trgovci ne delajo za razširjenje svojega glasila tudi v nefrgovskih krogih. Pred dnevi smo večkrat naleteli v časopisnih dopisih na obtožbe in sumničenja, da prikrivajo trgovci v špekulativnih nakanah zaloge živil, tudi moke, zdaj pa prihajajo iz .aznih krajev poročila o pomanjkanju moke. Ta poročila ne prikrivaj ) dejstva, da so zaloge trgovin prazne in da je vzrok pomečkan ja r prepočasnem poslovanju ohlastev, ki so dolina skrbeti za prehrano. Kakor za moko, velja to še za nekatera druga živila in očitno je postalo, da je pomanjkanje hudo zadelo tudi trgovce, ki so pri marsikateri prehranjevalni akciji premalo upoštevani in celo izključeni. S[>oznanje vzrokov za pomanjkanje blaga prihaja sicer pozno, nudi pa trgovstvu zadoščenje ter še vedno lahko da skrbstvu za prehrano boljše smernice in temelje. Bilo bi pravično in tudi vsestransko koristno, če bi so javnost zavzela za reformo skrbstva za prehrano ob sodelovanju trgovstva in trgovskih organizacij, ker bi bile pri tem sodelovanju nemogoče ponovitve dosedanjih napak in ker bi trgovstvo s svojimi temeljitimi praktičnimi izkušnjami nudilo zanesljivo jamstvo strokovnjaškega priskrbovanja živil in blaga ter nepristranske razdelitve. Zagotovite trgovcu zadostne dobave, pa jih bo ta tudi pravilno razdelil odjemalcem ali strankam, ker je dobro razmerje z njimi glavni steber njegovega obstoja, V9e njegovo poslovanje je pa pod nadzorstvom, da liolj biti ue more. Pod nadzorstvom so v trgovinah zaloge, cene in zaslužek in je tako trgovec v vsakem pogledu poklican in upravičen za sodelovanje pri prehranjevalnih akcijah. Ko je trgovec od vseh strani strogo nadzorovan, se pa skoraj ne da govoriti o nadzorstvu nad pridelovalci in proizvajalci. Betvice nedoslednega nadzorstva so povrh še omejene z določili, ki se ponekod na široko izkoriščajo. Izdatne Da bo »Trgovski list« čim bolj glasilo trgovcev, pa bi morali zlasti tajniki združenj skrbeti, da so objavlja v »Trgovskem listu« vse, kar moro zanimati člane njihovega združenja. Objavljati bi morali r listu okrožnice združenja, poročati o vseh važnejših gospodarskih dogodkih njih okoliša, skratka glodati na to, da jo kontakt med »Trgovskim listom« in člani trg. organizacij čim živahnejši. Pa tudi na druge načine bi mogli trgovci silno mnogo storiti za svoje stanovsko glasilo. Vsi njih dobavitelji bi morali biti inserentt v »Trgovskem listu«, saj je to tudi v njih lastnem interesu. Nobenega trgovca nič ne velja, če dela v tein smislu, sebi in svojemu stanovskemu pokretu pa more na ta način koristiti silno mnogo. Zakaj ne bi na ta način pomagal? Navsezadnje pa je treba poudariti še eno. »Trgovski list« je popolna last trgovstva in po pravilih no more »Trgovski list« nikdar biti v drugih ko trgovskih rokah. Na pisavo »Trgovskega Usta« ne more Imeti nihče drug vpliva ko samo trgovske organizacije. Samo za svojo lastnino delalo trgovci, če delajo za »Trgovski list«! AH je še treba bolj zgovornega dokaza, kaj mora storiti vsak trgovec? so na primer zaloge žita, ki jih sma pridelovalec pridržati za člane svoje rodbine. V tem pogledu velja v nekaterih pokrajinah pravilo: če veliko rodbino ni, so pa naredi — in velike zaloge žita ostajajo pri ljudeh, ki jih mi pri najboljši volji ne bi znali spraviti {>od običajno rodbinsko terminologijo. Iz političnih in drugih ozirov so mnogi še vedno izven onega, za načrtno gospodarstvo ne-obhodno potrebnega občestva, v odborih od oblasti uvedenih prehranjevalnih akcij pa prej naletimo na veleposestnika kakor pa na trgovca, ki že dolgo zvesto in uspešno služi skupnoslL Kakor pomanjkanja uajvažnejših živil, tako tudi tega čudnega dejstva trgovci aiso krivi. Spoznanje vzroka pomanjkanja bi lahko prišlo že prej, saj je že 81. oktobra na sestanku gospodarstvenikov v Beogradu sam predsednik vlade pokazal na bistvo napak, ko je dejal: »Pogosto nismo imeli niti zadosti časa, da bi nekatere uredbe do kraja proučili« ter pristavil, da »ni bilo zadostnega stika med izdajatelji uredb in tistimi ljudmi, ki delajo na terenu.« Trgovec jo delavec na terenu. In sicer tak delavec, ki no dela samo zase, samo za danes, temveč tudi za druge in za bodočnost, ker so trajni dobri odnošaji z okolico, v kateri živi, glavni temelj ujegovega obstoja in tudi njegov ponos. Vojna leta 1914. do 1918. in prevratno dobo so izkoriščali ljudje, ki niso imeli prej nobenih vezi s trgovstvom. Po veliki večini so propali, pravi trgovci pa so ostali solidni in pošteni. Menda ue bo to pozabljeno zdaj, ko besni okrog nas nova svetovna vojna! Spoznavanje vseh vzrokov težav in zaprek mora do-vesti do upoštevanja trgovca kot važnega činitelja našo narodne ia gospodarsko skupnosti. V enaki meri je to zahteva pravičnosti in splošne koristi. Naiboliša sam le delo za stanovsko glasilo Spoznanje trgovcem v zadoščenje Vabilo na naroibo! Glasilo slovenskega trgovstva »Trgovski list« vabi ob koncu leta slovenske trgovce, da vstopijo v novem letu vsi brez izjeme v krog njegovih naročnikov. Vsi trgovci morajo biti združeni v »Trg. listu«, da bodo pred vso javnostjo nastopali kot enotna in močna skupina, ki zna in hoče braniti svoje pravice. In v današnjih časih se morajo te pravice braniti še s prav posebno odločnostjo, ker danes gre za obstoj svobodne trgovine, ki jo hočejo nekateri čisto izločiti iz gospodarstva. Malo preudarjena je sicer ta zahteva in za vse narodno gospodarstvo skrajno škodljiva, toda danes se uveljavlja in zato je boj proti njej tem bolj potreben in nujen. V tem boju pa je »Trgovski list« glavno orožje trgovcev. »Trgovski list« zastopa pred javnostjo stališče trgovcev, »Trgovski list« pobija vse nasprotne »argumente« in »Trgovski list« zagovarja to, kar predlagajo trgovci in njih organizacije. Zvestoba za zvestobo! Zato morajo tudi vsi trgovci brez Izjeme biti v krogu naročnikov »Trgovskega lista«. Vabimo zato vse trgovce, da vstopijo v krog naročnikov »Trgovskega lista«, ki bo kakor doslej, tudi v bodoče posvečal vso pozornost vsem vprašanjem, ki morajo zanimati slovenskega trgovca in slovenskega gospodarskega človeka. Zlasti pa bo gledal »Trgovski list« v novem letu na to, da čim poDolneje informira svoje naročnike o vseh predpisih, ki se tičejo trgovskega poslovanja in o vseh pojavih, ki so važni za trgovca in poslovnega človeka. Kot svojo najodločnejšo nalogo bo smatral »Trgovski list«, da krepi stanovsko zavest trgovcev, da propagira solidarnost vseh gospodarskih stanov in da brani interese trgovskega in narodnega gospodarstva. A tudi vse svoje druge ru 'brike bo »Trgovski list« izpopolnil, zlasti pa objavljal vse okrožnice trgovskih združenj, da bo vsak trgovec našel v »Trg. listu« vse, kar potrebuje. Naročnina ostane navzlic naraslim stroškom neizpremenje-na. Za vse leto 180 din, za te densko številko pa 60 din. S tem je omogočeno prav vsakemu trgovcu, da se naroči na »Trgovski list«, kajti trgovec, ki ne bi zmogel niti 1 dinarja na teden za svoje stanovsko glasilo, res ni trgovec. Glavna naloga vseh zaved mih trgovcev in vseh trgovskih organizacij bodi delo za »Trgovski list« in potem bo boj za pravice trgovstva zmagovito dobojevan. Srečno In veselo NOVO LETO Želi svojim odjemalcerp j Splošna trgovska družba Z O. Z. LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 33 <2^ Tezavraciia denarja se vedno veia Kako zelo se je razpasla tezav-racija denarja v naši državi, se vidi najbolj, če primerjamo oblok bankovcev Narodne banke ter gibanje hranilnih vlog v denarnih zavodih. Oblok bankovcev in obveze na pokaz (kar navajamo pod A), obtok kf vanega denarja (pod B) ter hranilne vloge (pod C) so se gibale takole (vse v milijonih din): Končana so pogajanja za določitev kontingentov z Madžarsko V Beograd je prišla madžarska gospodarska delegacija .pod vodstvom dr. Takascija, direktorja madžarske Nar. banke. Delegacija se je pogajala z našimi pristojnimi ustanovami predvsem zaradi realizacije predvidenih kontingentov za izvoz v Madžarsko oz. uvoza iz Madžarske. V glavnem gre za izvoz železnih rud in tanina. Madžari so nadalje hoteli, da jim dobavimo na podlagi kompenzaci, določeno količino semena od konoplje. Skoraj o vseh vprašanjih Je bil dosežen sporazum. Nadalje Je bil dosežen sporazum o izmenjavi plemenske živine. Mi bomo dobavili Madžarski določeno količino ovc cigajske rase, Madžari pa nam rogato živino in svinje sa rejo. ABC 1936 6.574 834 10.151 1937 7.787 822 11.888 1038 8.645 790 11.458 1939 9.556 780 11.002 okt. 1939 10.791 832 10.274 okt. 1940 15.740 1.159 10 240 Številke nam kažejo, da je obtok plačilnih sredstev stalno rasel in se še dviga, dočim hranilne vloge še vedno padajo, Čeprav so bili tudi že meseci, ko se je njih stanje nekoliko dvignilo (kakor n. pr. letos v juliju in avgustu, kar pa je bilo le prehodnega pomena). Končna slika je torej ta, da so bile 1. 1936. hranilne vloge še več-, e ko ves obtok bankovcev, kovancev in obvez na pokaz za 2.743 milijonov, v oktobru 1940 pa so bile že manjše za 6.659 milijonov din. To jasno dokazuje, da se je denar tezavriral, ker drugače bi morale hranilne vloge narasti. Ker pa se to ni zgodilo, dokazuje to, da se zaupanje v denarne zavode še ni povrnilo in da se sanacija na denarnem trgu ni dosegla. To zlasti kažejo še nekateri drugi pojavi. Posebej pa je treba še pripomniti, da se je stanje zlasti poslabšalo od septembra 1939 dalje. V septembru 1939 so bile hranilne vloge še večje za 240 milijonov din od obtoka bankovcev in obvez na pokaz, nato pa so bile vedno manjše, dokler niso na zadnje bile manjše za 6,5 milijarde din. Opozoriti pa je treba še na nekatera dejstva. Tako zlasti v vseh denarnih zavodih hranilne vloge padajo, rastejo pa vloge po tekočih računih. Tako so se v 50 bankah gibale hranilre vloge in vloge po tekočih računih (vse v milijonih din) takole: hran. vloge tek. raž. 1037 2.(526 1.389 1938 2.590 1.494 Okt. 1939 2.314 1.099 okt 1940 2.032 1.673 Podoben je bil razvoj tudi pri Poštni hranilnici in Drž. hipotekarni banki: PoStna hranilnica Drž. hip. banka brun. tek. rač. hran. tek. ruč. 1937 1.248 1.840 1.3R3 1938 1.284 1.709 1.441 1.391 okt. 1939 1.065 1.840 1.312 1.829 Okt. 1940 909 2.972 1.104 7.998 Pri tem pa je treba poudariti, da so obresti od vlog po tekočih računih neprimerno nižje kakor pa od vlog na hranilne knjižice. Ljudje torej vodoma nalagajo denar manj rentabilno, samo da jim je vsak hip na razpolago. Ne moti jih niti to, da zahtevajo banke od tekočih računov posebne pristojbine in da se od tekočih računov plača tudi državna taksa. Poštna hranilnica pa sploh ne plačuje nobenih obresti od tekočih računov, temveč nasprotno zaračunava še stroške. Ljudje nalagajo torej denar, če ga nalagajo* le tako, da jim je takoj na razpolago. Zato so denarni zavodi prisiljeni, da imajo veliko gotovine, da morejo vsak hip ustreči svojim vlagateljem, da si ohranijo vsaj tisto zaupanje, ki je še ostalo. L. 1937. je znašala gotovina 50 bank še samo 542 milijonov din, 1. 1938. se je dvignila na 620, leta ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c* ^ Sc Dom. Ceb>n premog • drva • ko«s WOLFOYA 3 - TELEFON 20-56 KRANJ: VIDOVDANSKA CESTA — Telefon Sl. 14 1939. na 857 in v oktobru 1940 je že presegla eno milijardo ter znašala 103? milijonov din. Denarni zavodi so zaradi tega v svojem poslovanju silno ovirani in zato tudi ne morejo v zadovoljivi meri izvrševati svoje kreditne funkcije. Tezavracija denarja je zavzela tako velik obseg, da preprečuje sanacijo denarnega trga in njegovo stabilizacijo. Namesto v podjetja se denar nalaga v nepremičnine, ki se silno preplačujejo. Se nikdar niso imele realitetne pisarne tako bogatega posla ko sedaj. Da finančni minister ni znal pristaviti k temu poslu še svojega pi-skerčka. ni ravno posebno dobro znamenje za prožnost in živahnost naših financ. Obilica denarja je tu in zato so mnogi pričakovali, da se bo napovedano notranje posojilo tudi razpisalo. Iz neznanih razlogov pa se z razpisom tega posojila odlaša. Menda se nekateri boje za njegov uspeh. Mislimo, da ta strah ni upravičen, če bi se vsa zadeva res dobro zagrabila in če bi se dosegel dober kontakt z gospodarskimi ljudmi. Seveda pa se tudi ne sme pretiravati in prvotne številke, ki so se imenovale glede novega posojila, so bile pač mnogo preoptimistične. Na vsak način se je tezavracija razširila že v tej meri. da postaja prava nevarnost in da je treba proti njej nekaj ukreniti. To tudi zato, ker je tezavracija denarja najmočnejši zaveznik draginje, ker žene tezavracija noiKo^bnu cene kvišku. Že iz tega razloga bi se moralo proti tezavraciji nekaj ukreniti in marsikaj bi se tudi moglo. Če se za vse mogoče Stvari poklanjajo privilegiji, naj se dajejo posebne ugodnosti tudi onim, ki nalagajo denar v denarne zavode. Kar le more pomagati, da se tezavracija zmanjša, se mora storiti! Zunanje-politični odbor sobranja je po daljšem ekspozeju zunanjega ministra Popova in po mestoma zelo burni debati z veliko večino odklonil predlog, da bi Bolgarska pristopila k berlinskemu trojnemu paktu. Predlog je propadel, ker so člani odbora usvojili argumentacijo zunanjega ministra, da v primeru pristopa k paktu ne bi bilo mogoče ohraniti bolgarske nevtralnosti. Bolgarski vladni list »Dnes« je objavil na prvi strani članek o od-nošajlh med Bolgarsko in Jugoslavijo z ozirom na izmenjavo ratifikacijskih listin o novi trgovinski pogodbi med obema državama. List pravi, da se odnošaji med obema državama razvijajo čisto v duhO pakta o večnem prijateljstvu. Nobenega dvoma tudi ni, da se bodo gospodarski odnošaji med obema državama še znatno zboljšali. Bivši dolgoletni predsednik madžarske vlade grof Bethlen je izjavil o madžarsko-jugoslovanskem prijateljstvu, da je treba samo pozdraviti, ker je madžarska vlada izkoristila priliko in po prenehanju Balkanske zveze sklenila z Jugoslavijo pakt prijateljstva. — Brez vsake rezerve verujem, je dejal grof Bethlen, da bodo madžarsko-jugoslovanskl odnošaji v bodočnosti najbolj trdni stebri miru v južno vzhodni Evropi ter tudi najvažnejši pogoj za gospodarsko so- MLINSKA SITA O GONILNI JERMENI O ŽAGE TER VSE POTREBŠČINE ZA MLINE IN ŽAGE VEDNO V VELIKI IZBERI PRI FR. BRCAR, LJUBUANA KOLODVORSKA UL. 35 TELEF. 27-25 delovanje in nacionalno samostojnost malih narodov pri ohranjevanju miru v okviru nove Evrope. Papež je na Božič sprejel člane sv. ko’egija, ki so mu voščili za praznike. Papež je dejal, da bo dolžnost cerkve po vojni, da zdravi rane, ki Jih bo povzročila vojna. Posebno pa skrbi Cerkev za vojne ujetnike. Ni stvar Cerkve, da se Izreče za ta ali oni sistem, ki so si sedaj v vojni in od katerih ima vsak drugo naziranje, kako urediti svet. Osnovni pogoji za novi red pa so: 1. zmaga nad mržnjo, ki razdvaja narode, 2. zmaga nad medsebojnim nezaupanjem, 3. zmaga nad načelom, da je korist temelj prava, 4 zmaga nad preveč priostrenimi nasprotstvi v gospodarstvu, da bi se vsem državam zagotovila potrebna sredstva za življenje in končno zmaga nad egoizmom, namesto katerega naj zavlada bratsko sodelovanje med narodi. Velesili osi hočeta po ameriških vesteh doseči v najkrajšem času razčiščenje odnošajev med Francijo in seboj. Baje je Nemčija dala že pred dnevi francoski vladi v Vichyju ultimat. Povod za napetost med nemško in francosko vlado je dala izločitev Lavala iz francoske vlade. Po ameriških vesteh zahteva Nemčija: 1. Francoska vojna in trgovinska mornarica se morata dati na razpolago Italiji. 2. Pristanišči v Toulonu in Marseilleu prideta pod nemško oblast in enako tudi koridor med zasedeno Francijo in obema pristaniščema. 3. Pomorske oporišče v Bizerti prevzame Italija. 4. Francoski vojski v Afriki in Siriji se morata demobilizirati. Baje bi morala francoska vlada na te zahteve odgovoriti ze v določenem roku. Nadalje se poroča, da je admiral Darlan izročil Hitlerju osebno pismo Petaina, ki v njem izreka svojo pripravljenost, da se na podlagi pogojev premirja doseže sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Poroča pa se tudi, da Pčtain nikakor ni pripravljen spre jeti prej navedenih nemških zahtev in da so letala že pripravljena, s katerimi bi člani francoske vlade poleteli v Afriko, če bi nemške čete zasedle vso Francijo. Francoski veleposlanik v Wa-shingtonu Haye je izjavil Org. podtajniku Wellesu, da je odstranitev Lavala iz francoske vlade novo jamstvo, da Francija na otoku Martinique ne bo dopustila nobene izpremembe, ki bi mogla biti nevarna za Združene države. Mussolini je naročil prefektu v Milanu, da sporoči svojim ljudem, da bo prišla zmaga -osi mnogo prej, kakor pa se misli. V zvezi s tem se tudi poroča, da hočejo Nemci že v najbližji bodočnosti izsiliti vojaško odločitev. Predsednik Roosevelt je imel v nedeljo zvečer po radiu velik govor. za katerega je vladalo posebno v anglosaškem svetu največje zanimanje ter je prenašalo govor okoli 500 radijskih postaj. V svojem govoru je dejal, da ne namerava govoriti o vojni, temveč o nacionalni varnosti. Nato je govoril o berlinskem paktu, ki da Je naperjen proti demokraciji. V svojem govoru je predsednik Roosevelt zlasti naglašal, da varujejo Angleži, Grki in vsi drugi vojaki, ki so zbežali te zasedenih držav, Združene države. Dokler Je Anglija močna, se ni Združenim državam nič bati. Nevarnost pa bi bila takoj tu, če bi zmagale nasprotne sile in če bi te zavladale nad morji. Ne samo z eksplozivi, temveč tudi z gospodarskim orožjem bi nastopile proti Združenim državam. Danes tudi oceani ne dele več kontinentov. V svojem nadaljnjem govoru je Rosevelt zlasti naglasil, da se bo ameriška pomoč Angliji še povečala, da pa Amerika ekspedicijske vojske v Evropo ne bo pos’aia. Združene države se morajo popolnoma oborožiti, da se jim ne pripeti to, kar se je mnogim državam že pripetilo. Pomoč Angliji se mora pospešiti. Združene države pa morajo postati arzenal demokracije. V tem smislu je tudi apeliral na delavce in delodajalce, da čim bolj zvišajo proizvodnjo. Vse treba storiti za obrambo demokracije. Minister Gobbels je organiziral v Franciji veliko propagandno akcijo proti generalu De Gaulleu. Množc se vesti, da pripravljajo Nemci invazijo v Anglijo ali Pa z Italijo skupen napad na Egipt. Na vsak način hočejo Nemci čim prej Izsiliti vojaško odločitev. V Angliji so zato izdali zelo obsežne ukrepe proti invaziji. Verjetno je, da se bo nemška akcija začela takoj, ko bodo razčiščeni odnošaji med Nemčijo in Francijo. V Angliji so mnenja, da izvirajo vesti o premikih nemške vojske, zlasti vesti o prihodu močne nemške vojske v Romunijo, od nemške propagande in da Je njih namen samo odvrnitev angleške pozornosti od Rokovskega preliva. Vesti o prevozu nemških čet skozi Madžarsko v Romunijo so se izkazale kot neresnične. Gre le za povečan prevoz petroleja te Romunije v Nemčijo, ker je sedaj prevoz po Donavi ustavljen Novi angleški zunanji minister Eden je sprejel več tujih poslanikov. Prvi, ki ga je sprejel, je bil sovjetski veleposlanik Majski. Takoj po božičnih praznikih je doživel London enega najbolj silovitih zračnih napadov. Nemški bombniki so metali zažigalne in razrušilne bombe tudi naj večjega kalibra. Storjena je bila velika materialna škoda in tudi človeških žrtev je bilo več ko po navadi. V Manchestru so skupno pokopali 72 žrtev zadnjega zračnega napada na mesto. Angleška letala so zlasti bombardirala vsa pristaniška mesta v Franciji in ob vsej obali nasproti Angliji ter tudi norveška pristanišča. Po angleških vesteh je bilo več nemških ladij zadetih. O nemški izjavi, da bi pomenil odstop nemških trgovinskih ladij, ki so v ameriških pristaniščih, Vel. Britaniji vojno d»ianie> J« odgovoril predsednik Roosevelt, da se nima o takšni izjavi nobenega UrSd«r2^velt je izjavil novinarjem, da posveča veliko pozornost načrtu ravnatelja Gen. Motors Co. Walterja Reuterja. Po tem načrtu bi mogle Združene države izdelovati v pol leta po 500 letal dnevno. V ta namen bi se popolnoma izkoristila visoka kapaciteta ameriških avtomobilskih tovarn. Dragima - vpr in p Glavna vprašani®, ki iih se pustilo staro leto Že v mirnih časih je ostala vsako leto cela vrsta nerešenih vprašanj, ki so se med letoni večkrat skušala rešiti, ki pa ho ostala še nadalje nerešena. Tako se nekatera vprašanja vlečejo že skozi leta in leta, pa nikakor ne morejo dočakati svoje rešitve. Koliko se je n. pr. svoje dni pisalo o zvezi Slovenije z morjem, tuje posojilo se je že najelo v ta namen, a od železniške zveze Slovenije z morjem smo danes prav tako daleč ko pred 20 leti, ko je bila ta zahteva prvič postavljena. Pa tudi manj velika vprašanja, čeprav še mnogo bolj nujna, niso mogla biti izvedena. Zadostuje, če tu spomnimo le na prenatrpanost ljubljanske bolnišnice. Leta so že minula,. ko se je prvič v javnosti opozorilo na to prenatrpanost, a še danes morata spati po dva bolnika v isti postelji. Niso se rešila stara vprašanja, vsake leto pa je prineslo še nova. Zato ni čuda, če stare pritožbe ne nehajo, temveč so samo manj slišne zaradi vedno novih. Ce je bilo v srečnih mirnih časih tako, se ni čuditi, da je v vojnih časih še slabše. Vojna nam je prinesla celo vrsto novih vprašanj, silno perečih in usodnih, poleg tega pa nam pustila še vso neizčrpno zalogo starih. Zato vstopamo tudi letos v novo leto z mnogo večjimi nalogami in mnogo večjimi težavami. Med vsemi temi pa je draginja in vse, kar jo z njo v zvezi — največia vseh težav. Več ko pred enim letom se je začel pri nas s protidraginjsko uredbo boj proti draginji. Uspeh tega boja je obupno žalosten, kakor nam kažejo indeksne številke Narodne banke V septembru 1~39. ie bil še občni indeks 70,6, v septembru 1940. se je dvignil že na 126,7, v novembru 11)40. na 135.8 in bo kmalu nnrastel za celih 100 odstotkov in tudi več, kajti ni še nobenih znakov, da bi se draginja zaustavila. Agrarni špekulanti in tudi ue-špekulanti zahtevajo, da se cene agrarnim proizvodom še dvignejo. Zlasti za rastlinske proizvode so zahteva vedno višja cena, Čeprav so se že sedaj silno dvignile. Od 73,5 odstotka v septembru 1939. na 173,8 v septembru 1940. in na 187,8 v novembru 1940. A še niso agrarni veleproducenti zadovoljni in še ni konec danes res že nepotrebnega agrarnega protekcionizma. Pa čeprav so cene maksimirane, vendar vemo, da niti to ne bo še ustavilo draginje, ki bo še nadalje rasla, ker še niso vidni pogoji, ki bi jo ustavili. Obtok plačilnih sredstev raste, s tem tudi tezavracija in beg v realne vrednote. Kupna moč denarja pada in zato naravne narašča draginja. Če pa se podra-žujejo predmeti, potrebni za življenje, se dvigajo tudi vse druge cene. Podjetja morajo plačevati viSje mezde, zato zvišujejo cono svojim izdelkom, država mora izdajati več za nabavo materiala, zato zvišuje davščine. Višjo davščine znova zvišujejo izdatke podjetij, cene izdelkom rastejo in tako gre naprej v nedogled. in nj videti, da bo kdaj tega čarobnega kroga konec. Draginja raste še padalj6j pa čeprav se zasebna iniciativa vedno bolj izločuje in čeprav prevzema država vedno več poslov zasebne iniciative. Tudi vse dirigiranje gospodarstva jo proti draginji brez moči. To dokazuje, da mora biti napaka v načinu borbe proti draginji. Ta napaka pa je tudi ostro vidna. Boj proti draginji se je začel na ta način, da se je podražitev nekaterih predmetov, ravno za življenje najbolj potrebnih, naravnost pospeševala, borba pa vodila tam, kjer se draginja sploh ni delala. Pri izvozu blaga, kjer se dejansko določajo cene, se je pustilo, da se je vse prosto razvijalo, z drakouič-nimi ukrepi pa se je pritisnil zadnji člen verige pri posredovanju blaga, čeprav je ta zaradi draginje najbolj trpel. Ni pa bila to edina napaka. Čisto se je prezrlo, da se znižajo cene samo takrat, kadar je blaga na trgu več, kolikor pa ga more trg konsumirati. Pri nas so se delale uvoznikom težavo, poleg tega pa se je postavilo pri določevanju cen čisto napačno načelo. Trgovcem se ni dopuščalo, da vodijo svoje poslovanje po edino pravilni kalkulaciji, da je za ceno blaga odločilna le cena, po kateri je mogoče nabaviti novo blago. Kaj pomaga, če kdo govori, koliko je veljalo neko blago pred meseci, Če pa danes ta cena ne velja več. Stare nabavne cene so samo histo-rija, ki nimajo nobene praktične vrednosti! Kdor se drži teh starih con, bo brez blaga, pa naj se opira na sto dekretov. Blago bo imel le tisti, ki se ravna po dnevnih tržnih cenah. Ce bi se to edino pravilno načelo upoštevalo, bi bilo pomanjkanje blaga manjše in cene bi so nekako uravnale pa tudi ustalilo. Ker pa se je ustvarjalo vedno novo pomanjkanje blaga, so tudi cene vedno znova rasle. Ves problem draginje jo bil od vsega početka napačno zagrabljen in seveda tudi napačno reševnn. K temu pa se mora dostaviti še to, da naša uprava za boj proti draginji sploh ni bila dorasla. In tudi meda ni biti! S tem pa prihajamo na novo vprašanje, ki je silno važno, ki pa ostaja leto za letom odprto. To je vprašanje naše uprave in našega uradništva. Nihče ni bil od draginje tako udarjen ko uradništvo. Samo čuditi se je, kako more uradništvo pri današnji draginji še izhajati. Nočemo tu razpravljati na vse posledice, ki morajo nastati, kadar so uradniki preslabo pla- čani. Zašli bi mnogo predaleč in tudi v stvari, ki jih zaenkrat nočemo omenjati. Pač pa je treba s tem večjim poudarkom naglasiti, da dvig draginje vedno bolj odpira problem uradniških plač in sploh vprašanje naše uprave. Nerazmerje med draginjo in plačami je danes že tako veliko, da se res ne sme omalovaževati. To nerazmerje že kriči po odločni rešitvi. Tudi prej je bilo to vprašanje že večkrat postavljeno. Takrat se je govorilo, da je del rešitve tega vprašanja tudi v tem, da se uprava čim bolj poenostavi in s tem omogoči znižanje števila uradništva. Geslo te rešitve je na kratko bilo: manj uredništva, zato pa naj bo to tem bolje plačano. Danes je tudi to geslo popolnoma pozabljeno, število uradništva neprestano narašča, pisarije se množe in ustanavljajo se vedno nove ustanove, ki polovičarsko prevzemajo posle, ki jih je prej brezplačno izvrševala zasebna iniciativa. Na drugi strani pa se dopušča, da trpi posel zaradi pomanjkanja osebja tam, kjer to osebje državi direktno služi de-narjo, kakor pri pošti in železnici. Število uradništva zaradi tega tako narašča, da mora v kratkem doseči, če že ni doseglo — vrhnjo mejo, ki jo more dežela še prenesti. Zlasti pa je ta vrhnja meja kmalu dosežena v agrarni državi, kar je naša država še vedno. Gospodarski svet, ki mora rediti upravni aparat, ni tako neomejeno bogat, da bi mogel prenesti prav vsako obremenitev. Ičnkrat je tudi njegove moči konec. Bati se je, da smo danes že na tem. S tem na se vračamo zopet na izhodno vprašanje: draginje. Ni mogoče zmanjšati draginje, če jo pospešuje tisti, ki vodi boj proti njej. Država ne sme sama z vedno večjimi davščinami pospeševati draginje. Država mora storiti to, kar zahteva od svojih nameščen- cev: da tudi sebi zadrgne pas za vse one izdatke, ki niso neobhod-no potrebni. Za varnost države seveda no sme biti varčevanja, povsod drugod pa mora biti! A je tudi mogoče, če je tu prava volja. Res pa je, da te prave volje primanjkuje povsod. Vse zahteva od države vse mogoče in nemogoče izdatke in drž. blagajna naj ustreže vsem zahtevam. To je nemogoče in tudi od države se sme zahtevati le toliko, kolikor more v današnjih časih dati. Staro leto nam zapušča najtežje vprašanje začaranega kroga, kako V drugem letu nove svetovne vojne je postala socialna in stanovska samostojnost trgovcev fiktivna in od dneva do dneva nara-‘ šča število trgovcev, ki so do malega samo še nameščenci brez stalnih plač, živeči le od negoto-vih provizij. Pri tem je posebno žalostno to, da noče nihče tega upoštevati, temveč vsi od trgovcev pričakujejo in zahtevajo, naj prenašajo tolikšna in še večja bremena, kakor so jih prenašali prej, ko je bila prava svobodna trgovina. Poleg tega pa so oblasti, ki skušajo z raznimi ukrepi omiliti posledice vojne ter rešiti vrsto težkih vprašanj, naprtile trgovcem obilo administrativnega dela, ki ni vedno smotrno niti zasnovano, še manj pa odrejeno. V »Službenih novinah« je bila letos pravcata poplava uredb, naredb, pravilnikov in navodil o pobijanju draginje ter o kontroli cen in prehrane. Mnoge od teh naredb na- spravitl v sklad cene in plače na eni, ter državne izdatke in dohodke gospodarstva na drugi strani. V ravnovesju teh razmerij je ključ za uspešen boj proti draginji. Samo obliži, ki se iz trenutne zadrege polagajo, pa ne zadostujejo za tako globoke rane, kakor jih draginja zarezuje vsepovsod. Za uspešen boj proti draginji je treba več državniške modrosti, več osebnega poguma, pred vsem pa se ne sme trpeti nikjer nepotrebnega birokratizma! Izkušnje lanskega leta vse to prepričujoče dokazujejo. lagajo trgovcem periodična poročila v obliki zamotanih seznamov. Ker so uredbe raztresene po »Službenih novinah«, sta se dva referenta urada za kontrolo cen v Beogradu lotila zelo hvalevrednega dela ter sestavila zbirko, ki obsega 50 uredb, naredb in pravilnikov. Zbirka pa sploh ne more biti popolna, ker prinese vsak dan kaj novega in je moralo priti pod »Dodatek« nekaj predpisov, ki so stopili v veljavo po zaključeni redakciji knjige. Petdeset naredb in predpisov je lepo breme. Številka pa še ne pove vsogul Vedeti je treba, da je to po večini živo, mnogim spremembam podvrženo gradivo. Marsikaj je bilo izdano v veliki naglici, dogajale pa so se tudi površnosti, ki so na terenu — v trgovini povzročale zmedo in nepotrebno delo. Dogaja se, da trgovec pri najboljši volji ne more uganiti, komu sploh služijo nekateri zahtevani podatki. Da je bila zmeda in težava še večja, se je nekajkrat zgodilo, da so naredbe izšle brez potrebnih obrazcev, ki bi jih trgovske organizacije prav rade same napravile, če bi bile pozvane k prepotrebnemu sodelovanju. Administrativna tlaka, ki jo morajo opravljati trgovci, ni zadnja in najmanj pereča med težavami, ki so dandanes naložene trgovstvu, ne da bi kdo o tem vodil račune ter vsaj uvideval, da tudi trgovec nosi težko breme. Zvišanje pristoibinskih tarif v javnih skladiščih v Ljubljani »Službeni list« z dne 28. decembra je objavil skupen oglas, ki naznanja, da so tvrdke: Javna skladišča, družba z o. z., Javna skladišča tvrdke »Špedicija Turk« in Javna skladišča tvrdke R. Ran-zinger v Ljubljani zvišala svoje pristojbinske tarife v poglavju B, odstavku I. in sicer ležarino v 1. kategoriji od 175 na 2 din, v II. od 1*50 na 1'70 za 100 kg na teden itd. Pristojbine za manipulacijo v skladišču se zvišajo za 10%, razne druge pristojbine pa tudi za 10%. Tudi izvoz perutnine in jajc pride pod kontrolo »Jugoslov. Kurir« poroča, da jo že izdelana naredba o uvedbi kontrole nad izvozom perutnine in jajc. Sedaj je na pristojnem mestu samo še rešuje vprašanje reorga-nizi cije ustanov izvoznikov perutnine in jajc ter njih prilagoditve predpisom uredbe o kontroli zunanje trgovine. KBH88 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION V UUBUANI priporoča svo e izborne izdelke: te te v te te m • t I Vsem svojim cenjenim odjemalcem vošči in želi i SREČNO IN VESELO NOVO LETO • a | in se toplo priporoča za obilen poset tvrdka j | F. M. Schmitt, Ljubljana | j Pred Škofijo 2, Lingarjeva 4, Stritarjeva ni. 1 j Trgovec na birokracija t ......... 1" Predolgi i naslovi tvrdk Kadar se ustanovi nova tvrdka, tfe treba gledati tudi na to, da je naslov tvrdke čimbolj kratek, kajti le kratki naslovi se vtisnejo v spomin. Nekateri pa na to osnovno iahtevo čisto pozabljajo, kakor uči poštni ček firme, ki leži na naši jmizi. Naslov te firme se namreč glasi (spremenjen seveda, ker nočemo napasti dotične firme, temveč samo opozoriti na napako): Jugoslovanska tekstilna industrijska dnižba »Navycert«, družba i o. z., Primskovo pri Kranju. Ta naslov tvrdke je na vsak način predolg. Kdo pa si bo zapomnil to dolgo ime! Kaj je treba obremenjevati naslov tvrdke š pridevkom »Jugoslovanska«. Ali je morda to kakšna posebnost? Saj so /■navsezadnje vse tvrdke, ki so v Jugoslaviji j jugoslovanske«. Žal je seveda resnica, da se one najbolj proslavljajo z jugoslovanskim imenom, ki so v resnici najmanj jugoslovanske, če namreč sodimo po narodnosti lastnikov. Čisto odveč je tudi označba »industrijska« družba, kajti to prav za prav že pove ime »tekstilna«. Poslovno pametno bi zato bilo, če tri firma skrajšala svoje ime in bi se glasila n. pr. Tekstilna tovarna i»Navycert«, Primskovo. Še bolje pa bi bilo, če bi namesto imena »Navycert« bilo ime, ki bi tudi označevalo stroko. Sicer pa, dostikrat posebno ime niti ni potrebno. Naslov firme mora biti kratek, .da si ga vsakdo hitro zapomni, j Velike firme to tudi dobro vedo: /Dva zloga, pa je vse povedano! Trgovine z modnim in galanterijskim blagom v Ljubljani bodo s 1. januarjem 1941. leta v smislu svoječasnega sklepa imele svoje obratovalnico odprte od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Kupujoče občinstvo se naproša, da to upošteva. Člani omenjenih sekcij pa'dobe v pisarni Združenja trgovcev primerne opozorilne tablice glede novega odpiranja obratovalnic. — Združenje trgovcev v Ljubljani. iPetletka za obnovo našega železniškega parka V prometnem ministrstvu se po ■beograjskih vesteh izdeluje obsežen načrt o obnovi našega železniškega parka. Po teh informacijah, gre za pravo petletko, ki naj bi se določila v ta namen. V teh petih letih bi se obnovil ves vozni park ki je zaradi preobremenitve prometa ter zastarelosti voz v znatnem padanju. V tem času naj bi se nabavilo več tisoč tovornih in potniških ’ vagonov ter več sto lokomotiv. Ves načrt naj bi se iz vedel v popolnem sodelovanju z domačo industrijo vagonov in lokomotiv ter državnimi železniškimi delavnicami. Nemške družbe v Romuniji Zakai se ne Ir agrarni naviialci cent Današnja draginja ne bi nikdar zavzela tak obseg, če bi se od vsega začetka nastopalo proti vsem navijalcem cen enako odločno. To pa se ni zgodilo in ves naš boj proti draginji se je razvijal v znaku dvojnih mer. Zato je tudi tako žalostno propadel. Proti trgovcem, zlasti detajlistoin se je nastopalo z vso strogostjo, naravnost z drakoničnimi ukrepi, onim pa, ki so dejansko povzročali draginjo, se je prizanašalo. Agrarnim producentom se je sploh čisto odkrito pustilo, da dvigajo cene kakor jim je le po volji in zato so bili iz protidra-ginjske odredbe tudi izvzeti. Praktično pa so bili izvzeti iz te uredbe tudi karteli, ker nismo čitali še nili o eni obsodbi kakšnega kartela. Mnogi agrarni producenti so razumeli privilegij prostega navijapja cen kot dokaz, da jim. sploh nihče ne sme delati nobenih ovir pri dviganju cen. Zaradi tega se tudi niso dosti zmenili, ko so bile maksimirane cene žitaricam. Prepričani so bili, da ostanejo cene le na papirju, sami pa bodo mogli še v bodoče določevati cene, kakor se jim bo zljubilo. In v- resnici se poroča iz Vojvodine, da govore producenti, zlasti veliki, da je bila cena pšenice za časa svetovne vojne 5 kron in da je tudi sedaj ne bodo prodajali pod 5 din. Začeli so si tudi ustvarjati velike zaloge s pomočjo sedanjih predpisov. Vse rodbine vojvodinskih producentov so se čez noč silno povečale in sorodniki, ki že davno nimajo več zveze z domačo hišo, se zopet štejejo med rodbinske člane. Na ta način se lepo zvišujejo zaloge, ki jih sme imeti agrarni producent za svojo porabo. . . Cim večje pil so nh ta uačitt zaloge, tem laže se tudi izkorišča sedanje pomanjkanje blaga. Kdor hoče dobiti pšenico, mora plačati ceno, ki jo določi producent, ker po maksimirani ceni producent pšenice ne prodaja. Tako poroča »Jugoslovanski kurir«, da zahtevajo producenti v notranjosti države za pšenico 400 in več din za 100 kg. »Jutarnji list« poroča iz Vinkovcev, da se »pod roko« lahko dobi pšenica od producentov, toda samo po ceni 300—400 din za 100 kg. Nadalje se poroča, da so v nekaterih okrajih Hrvat-ske producenti žito kratkomalo skrili. Ker so se sedaj te zaloge odkrile, zahtevajo seveda »prijate lji kmeta«, da se vsi ti prestopki ainnestirajo. Proti producentski Špekulaciji se seveda ne sme nič storiti! Ce bi se to tudi zgodilo, potem je jasno, da je vse maksimiranje cen agrarnim proizvodom prava farsa, ki mora še bolj pognali na vzgor draginjo. Poleg tega pa bi takšna amnestija pomenila tudi skrajno krivico za poštene produ- Dosedaj je bilo v Romuniji s sodelovanjem nemškega kapitala ustanovljenih 35 delniških družb s 146 milijoni lejev kapitala. Od tega je angažiranih: v gozdarstvu 4 družbe (glav. 34,5 inilij. lejev) v industriji 10 (32,5), 9 v kmetij etvu (3*„5), 4 družbe s kapitalom 16 milijonov lejev pa se bavijo trgovino z žitom. Nadalje je nemškim kapitalom ustanovljeno i tekstilna (10), 3 za uvoz in iz Voz (10), 2 transportni in 2 trgov eki družbi (s kapitalom 4 milijonov lejev). cente. Kajti mnogi so prodali svoje pridelke po predpisanih cenah in torej ceneje kakor pa na-vijalci cen. Ce se sedaj dezavui-rajo oni, ki so se ravnali po predpisih, se jim bodo lahko navijalci cen smejali, kajti kršili so zakon, dosegli zato lep dobiček, na vse zadnje pa jim je bilo grdo izkoriščanje pomanjkanja blaga še spregledano. Neumen vsak, kdor upošteva zakonske predpise. Samo takšno moralo more dati takšno odpuščanje navijanja cen. Zato pa je potrebno, da velja zakon za vse enako in tudi za agrarne navijalce cen. Ne le za trgovca detajlista, temveč tudi za agrarne producentske špekulante mora veljati zakon, in kdor navija cene, naj bo kaznovan. Samo na ta način je mogoče napraviti red ali pa naj oblast opusti vsako borbo proti draginji in prepusti, da se razvija vse samo po sebi. Toda drugega izhoda ni: Ali naj se zahteva strogo spoštovanje zakonskih predpisov od vseh, da veljajo maksimalne cene tudi za agrarne špekulante, ali pa naj se opusti sploh vsako reguliranje cen. Eno ali drugo, ker to, da se preganjajo le nekateri, nikakor ne bi smelo biti. Kratek pregled o stan u tekstilne industriie v severni Na pragu novega leta gotovo ne bo odveč, ako podamo kratek pregled o stanju ene najvažnejših panog industrije v Sloveniji, od katere je gospodarsko stanje, zlasti severne Slovenije tako zelo odvisno. Mislimo pri tem na tekstilno industrijo, ki zaposluje dandanes, čeprav je stanje sedaj precej okrnjeno, še vedno nad 12.000 ljudi, in to samo v Mariboru in okolici in obmejnem ozemlju. Tekstilna industrija je za naše kraje prav za prav pridobitev svetovne vojne. Seveda ni nastala zaradi ali kot direktna posledica vojne, pač pa vsled spremenjenih državnih mej. V novi, samostojni državi je nastala samoumevna tendenca po osamosvojitvi od inozemstva in po zakoreninjenju lastnega udejstvovanja na industrijskem področju. Ustvarili smo si, čeprav s precejšnimi žrtvami, industrijsko panogo, ki je, merjena po naših kolikor toliko skromnih raz-nierah, na zavidljivi višini. Doma izdelujemo že skoraj vse komercialno manufakturno blago, razen nekaterih boljših vrst, ki pa bodo tudi kmalu lahko nosile znamko »Made in Jugoslavia«. Velik zastoj nam je prinesla sedanja vojna, čeprav nismo direktno vanjo zapleteni. Zaradi blokade so nam inozemska tržišča surovin zaprta in pomagati si moramo s tem, kar imamo sami in s tem, kar še dobimo iz inozemstva. Najbolj je naša tekstilna industrija, v prvi vrsti v obmejnem ozemlju, udarjena, ker ne more dobiti več v zadostni množini surovega bombaža in nekaterih vrst volnenih prediv. Kljub temu naši podjetniki ne klonejo in si skušajo pomagati, kolikor pač gre. Zalog«; bombaža gredo že zelo h kraju, deloma so že popolnoma pošle. Dovoz je malenkosten, včasih se posreči dobiti malenkost preko kontingenta, če je podjetnik iznajdljiv in sploh če ima srečno roko. Posrečilo se je vzdržati se na površju, čeprav z žrtvami. Ustavil se doslej v obmejnem ozemlju ni še noben tekstilni obrat, omejevati pa morajo delo skoraj vsa podjetja. Uvidevnosti podjetnikov pa tudi delojemalcev se je zaliva- Brenčič Mutcu trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, laki, fimeži in vsemi slikarskimi potrebščinami. Zaloga orožja in municije. Čebelarske potrebščine SPiuf ROSENFELD ROBERT Trgovina z mešanim blagom. — Nakup deželnih pridelkov, suhih gob Ptuj j liti, da je v tej stroki brezposelnost razmeroma majhna, čeprav bi bilo pričakovati veliko večje šle. vilke. Doma so ostali večinoma 1« oni delavci, ki so bili gmotno po-grešljivi, ostali pa delajo izmenoma. Tu in tam se posreči kakemu podjetju, delati za nekaj časa v polnem obsegu, vendar so taki primeri redki. Tovarne so dobro založene z na-j ročili, kljub gospodarski krizi kot posledici vojne, vendar jih morejol le deloma izvršiti. Nekaj pa se opaža, in -to daje vsem najlnrijše nade za bodočnost. Tekstilna podjetja se pripravljajo za novo konjunkturo, ki mora priti, čim «e bo končala vojna okrog nas. Podjetja se naglo modernizirajo. Grade se nove naprave, boljše, predvsem pa racionalnejše. Zastareli, ne več duhu in tehničnemu napredku ustrezajoči stroji se izmenjajo ia nameščajo se boljši. Marsikatera stavba se je odstranila in tam se je zgradila boljša, moderna, z vsemi pridobitvami tehnike. Sodijo, da so v letošnjem letu v Mariboru in okolici investirali v tekstilni stroki kakih 40 do 50 milijonov dinarjev v obrate. Trenutno pod-i jetniki od novih naprav nimajo preveč liaska, toda pripravljajo se na novo konjunkturo, ki bo zahtevala polno kapaciteto naprav. Za bodočnost so izgledi prav dobri in navdajajo vse gospodarsko življenje vzdolž meje z novimi na-dami. Saj se naš gospodarski živelj v tako veliki meri ravna po prosperiteti v tekstilni stroki, od| katere živi pri nas na tisoče delavcev in uradništva, z rodbinami vred pa jih je več deset tisoč, ki' jim je eksistenca odvisna od tekstila. Iz Turčije so že prišli prvi kontingenti novega bombaža, iz Rusije pridejo v kratkem tudi prve večje pošiljke bombaža iz Centralne Azija. Pogajanja pa se sučejo tudi okrog vprašanja, ali se bo Jugoslaviji kot nevtralni državi, ki pa sj je znala s svojo daleko-vidno zunanjo politiko 'pridobiti ugled v zamejstvu, posrečilo pripraviti vojujoče se države do tega, da bodo pustile nekaj naših ladij brez ovir skozi blokadni obroč. Tudi tu so pogajanja že nekoliko napredovala in je računati na uspeh. Ob vstopu v novo leto se število črnogledov ob državni meji, ki so bili, ne poznavajoč razvoja razmer, skrajni pesimisti, manjša, kar nas mora navdajati z veseljem. Kajti če je volja tu in v množicah še ni izginila dobra volja, se bo dalo hitro prijeti za delo, ko bodo prišli boljši časi. Novo leto navdaja vse gospodarske kroge obmejnega ozemlja z novim upanjem. In s tem plusom nam slovo od starega leta ni težko. A. B. Vuga & Bačnar i Veletrgovina z galanterijo Ptuj Vojvodina zahteva svojo ekspozituro Direkcije za zunanjo trgovino Ker se je ustanovila v Ljubljani ekspozitura Direkcije za zun. trgovino, zahtevajo sedaj gospodarski krogi v Vojvodini, da se tudi tu ustanovi ekspozitura direkcije. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je Vojvodina glavna izvoznica žitaric in da tudi živine in industrijskih rastlin izvaža največ. Konkarzi - poravnave Odpravljen je konkurz o premoženju izvozne zadruge jugoslovanskih vin v Mariboru, ker jo bila razdeljena vsa masa. Končano je poravnalno poslopa-njc trgovca Ivana ševška na Jan-ževskem vrhu. tmoovokv %a. mesto pticj želi vsem članom, kakor tudi trgovskim sotrudnikom prav srečen in uspeha poln začetek Novega leta! j Roki za vlaganie davčnih prijav Rok za vložitev prijav za odmero pridobninc, posebnega davčnega dodatka na skupni kosmati promet, splošnega in skupnega davka na poslovni promet ter davka na luksus za davčno leto 1941. A. Po razpisu davčnega oddelka ministrstva za finance dno 7. dec. 1940., št. 77.980/III moraj« pridob-ninski zavezanci, katerim ugotavlja davčno osnovo pristojni davčni odbor, vložiti prijave za odmero pri dobo i ne, posebnega davčnega dodatka na skupni kosmati promet., splošnega in skupnega davka na poslovni promet ter davka na luksuz za davčno leto 1941. v času od 5. jan. do vštetega 4. fobr. 1941. B. Pridobninski davčni zavezan-ei, ki morajo po čl. 53.a zak. o neposrednih davkih voditi poslovne knjige, predlože prijave za pri-dobnino v treh mesecih po izteku poslovnega leta, t, j. do 81. marca' 1941. V smislu določil čl. 4. zak. o neposrednih davkih smejo davčni zavezanci, dokler teče rok, t. j. do vštetega 4. februarja 1941. oziroma 31. marca 1941. prositi v posebno tehtnih primerih pristojno davčno upravo, da jim rok za vložitev podaljša. Taki razlogi so: prekratek rok za sestavo računskega zaključka ali bilance, pomanjkanje raznih obračunov od faznih denarnih zavodov, odsot- • ..'f i- ' i .* . ‘ 7 nost, bolezen, čezmerno delo ob koncu leta, vpoklic na orožne vaje Itd. Vsi oni, ki ne bi vložili davčne jave v določenem roku, bodo morali v smislu d°l°čil čl. 137. om. zakona, poleg osnovnega in dopolnilnega davka plačati kot kazen 3% oz. 10% osnovnega davka, nakar izrečno opozarjamo. Rok za vložitev prijav za odmero davka na rente. i V smislu razpisa davčnega oddelka ministrstva za finance z dne 7. dec. 1940., st. 77.«43/III-1940, se morajo vložiti prijave za odmero davka na rente za davčno leto 1941. v času od 5. jan. do vštetega 4. fobr. 1941. V smislu določil čl. 4. zak. o neposrednih davkih smejo davčni zavezanci, dokler teče rok, t. j. do vštetega 4. februarja 1941., prositi v posebno tehtnih primerih pristojno davčno upravo, da jim rok za vložitev podaljša. . Vsi oni, ki ne bi vložili davčne prijave v določenem roku, bodo morali v smislu določila čl. 137. om, zakona poleg osnovnega in dopolnilnega davka plačati kazen 8% oz. 10% osnovnega davka, na kar izrecno opozarjamo. Uslužbenski davek Prijava službodajalca. Vsi delodajalci, ki zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, se opozarjajo, da morajo v smislu določil čl. 100. pravilnika po zakonu o neposrednih davkih prijati do 25. januarja 1941. pristojni davčni upravi sedež obrata m toče« naslov, da se vpišejo v knjigo delodajalcev. Za vsakega delodajalca, ki se ni prijavil do tega roka , se mora uporabiti kazen po čl m zak_ 0 ne_ posrednih davkih od din 50'-— do din 500'—. Poleg kazni morajo taki delodajalci do konca prvega četrtletja pobirati davek v znamkah, inesto da bi ga smeli odvajati v gotovini, kar jim je dovoljeno šele v začetku , naslednjega Četrtletja, Kontrola davčnih knjižic. Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 200. zak. o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se opozarjajo, da morajo v smislu razpisa ministrstva za finance z dne 14. januarja 1933., št. 3981/111, do konca januarja 1941. predložiti pristojni davčni upravi v pregled knjižice za uslužbenski davek radi ugotovitve, če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali. V nasprotnem primeru imajo v smislu določil čl. 139. om. zakona pričakovati, da se jim naloži denarna globa od din 20 — do din 500'—. Iz davčne knjižice mora biti razvidno: plača uslužbencev v 1.1940., uslužbenski davek, l%ni izredni doprinos in posebni prispevek za narodni obrambni fond. (Zadnji od 1. decembra 1940.) Že polne davčne knjižice mora delodajalec oddati pristojni davčni upravi in si nabaviti nove. Delodajalec mora voditi davčno knjižico za vsakega uslužbenca, tudi če ta ni zavezan uslužbenskemu davku. Plačil« iislužbciiskcga davka za hišno služinčad. Vsi p. t. člani se opozarjajo, da morajo plačali do 31. januarja 1941. uslužbenski davek v iznosu din 50'— za vsako osebo pri pristojni davčni upravi. Obenem z državnim davkom mora plačati tudi l%no banovinsko davščino za bednostni fond v iznosu od din 25'—. Ta zadnja se plača z zgoraj omenjenim davkom v banovinskih kolkih. oS »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. decembra objavlja: Ukaz o postavitvi ministra dr. Kreka za namestnika ministra za prosveto — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice — Uredbo o spremembah iti dopolnitvah zakona o evangeljsko-krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kr. Jugoslavije — Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini — Določbe za posle stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil in odobrovanje prometa z zdravili kakor tudi za posle odbora za biološke proizvode — Dopolnitev pravilnika o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje — Razširitev kontrole zalog po uredbi o kontroli zalog blaga. Obrazci prijav za prijavljanje proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga — Popravek naredbe o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga — Tarifno lestvico delavcev v mizarski stroki — Odredbo o prometu z moko in kruhom v dravski banovini. — Reklamacijski odbor in določevanie davčne osnove Razsodba občne seje državnega sveta Cl. 104. zakona o neposrednih davkih določa, da služi redno kot temelj za določanje davčne osnove pridobnine davčna prijava davčnega zavezanca, v kateri mora ta navesti podatke o svojem poslovanju. Poleg tega pa zbere davčna uprava tudi sama podatke o poslovanju davčnega zavezanca (člen 108). Na podlagi podatkov v prijavi davčnega zavezanca ter podatkov, ki jih zbere sania,, sestavi nato davčna uprava predlog o določitvi davčne osnove ih ta predlog predloži davčnemu odboru. Upoštevajoč te podatke, a tudi krajevne razmere in položaj samega davčnega zavezanca, določi nato davčni odbor davčno osnovo za odmero pridobnine. V svojem odloku ni treba, da bi davčni odbor usvojil hiti podatkov davčnega zavezanca niti podatkov davčne uprave. Odlok davčnega odbora se nato sporoči davčnemu zavezancu in zastopniku države ter imata oba pravico pritožbe proti odloku na reklamacijski odbor. Jasno je, da zahteva davčni zavezanec v svoji pritožbi vedno znižanje davčne osnove, zastopnik države pa zvišanje. V nekem primeru se je zastopnik države pritožil na reklamacijski odbor, ki je ne le pritožbi ugodil, temveč zvišal davčno osnovo celo boljj kakor pa je to predlagal zastopnik države. Na pritožbo davčnega zavezanca je nato državni svet razsodil, da je takšno postopanje reklamacijskega odbora nedopustno, ker sme ta zvišati davčno osnovo samo do višine, do katere je predlagal zastopnik države. V nekem drugem primeru pa je državni svet razsodil ravno nasprotno in zato je prišla vsa zadeva pred občno sejo državnega uprava. Ker ti podatki ne vsebujejo vrednosti prometa, Se manj pa govore o dohodku davčnega zavezanca, zato tudi ne kažejo zneska, ki bi mogel služiti kot podlaga za določitev davčne osnove. More se sicer dohodek z ozirom na promet določiti v nekih odstotkih prometa, to pa stori davčni oz. reklamacijski odbor na podlagi krajev- Telefonska štev. 49-9' v. !•••••••••• f Rač. Pofitnei hran. 15.7901 sveta, ki je razsodila s št. 272702/35 z dne 4. in 5. oktobra 1935. v zvezi s čl. 188, 134 in 135 zakona o neposrednih davkih, da reklamacijski udbur, kadar razsoja o pritožbi zastopnika države, ne more iti nad zahtevo, ki je postavljena v pritožbi. , V tej razsodbi pa se je državni svet dotaknil še drugega važnega vprašanja. Po čl. 108. toč. 4. namreč davčni odbor ne sme iti izpod uradno potrjenih podatkov, ki jih je zbrala davčna oblast. Ker pa se ti podatki nanašajo samo na promet, ne pa tudi na vrednost prometa, ne more torej davčni odbor upoštevati manjši promet davčnega zavezanca, kakor je potrjen s podatki, ki jih je zbrala davčna nih razmer in položaja davčnega zavezanca. To pomeni, da uradni podatki o prometu ne morejo služiti kot podlaga za oceno dohodkov. Zato se mora smatrati, da pomenijo ti podatki za davčni in reklamacijski odbor samo omejitev pri oceni prometa, nikakor pa ne pri oceni dohodka. Zato pa se tudi v čl. 120 odst. 8. ne more najti pooblastilo, da bi smel reklamacijski odbor pri razsoji dohodkov davčnega zavezanca iti nad predlog zastopnika države. Ker pa tudi nima reklamacijski odbor po nobenem drugem zakonskem določilu takšnega pooblastila, sme iti v svoji oceni samo do zahteve, ki jo je postavil zastopnik države. ••••< mg HU;:!:::::::«::::::«::!::!!! Trgovci, pSišiiiiiiiiiiiiiii uuiniuOiiiHnisOiiiiiiulš POZOR! VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO Najsolidnejie engros cene NTER & LENARD o. z o. z. MARIBOR - ALEKSANDROVA CESTA 34 Brzojavi: PIN-LEN — Telefon 22-80, 22-82 Naredba o kon zme živine Trgovinski minister je na podlagi čl. 1. uredbe o kontroli zunanje trgovine ter po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino predpisal naslednjo naredbo: Cl. 1. — Kot živa živina v smislu te naredbe se smatrajo goveda in svinje iz tar. post. 52. in 55. car. tarife. Cl. 2. — Živa živina, navedena v čl. 1. te naredbe se sme izvažati samo proti izvoznemu potrdilu, ki ga izdaja v smislu pred"J«ov te naredbe Direkcija za zunat.,0 trgovino (oz. njeni pooblaščeni organi oddelek za obrt, industrijo in *rgo-vino, banske oblasti banovine Hr-vatske in ekspoziture direkcije). Brez izvoznega potrdila ne smejo veterinarski in nakladalni organi dopustiti nakladanja za izvoz, obmejne carinske oblasti pa ne ocariniti blaga oz. dopustiti njegovega izvoza. Izvozna potrdila Cl. 3. — Izvozna potrdila (uve-renja) se izdajajo v okviru občnega načrta izmenjave. Izdajajo se izvoznikom, registriranim pri Direkciji za zunanjo trgovino (v nadaljnjem jo bomo imenovali samo Direkcijo) oz. od njih pooblaščenim organom, in sicer: a) zadružnim zvezam za ono zadrugo članico, ki izvaža živo živino, b) samostojnim rejcem in pi-tavcem, c) trgovcem z živJno. Cl. 4. — Izvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime ter je neodsvojljiva in se ne more prenesti na drugo osebo. Izvozno potrdilo se izdaja v petih izvodili (original in štiri kopije) in vsebuje naslednjo podatke: a) številko potrdila, b) ime in sedež izvoznika. c) označbo in količino blaga, č) nakladalno postajo, d) namembni kraj (ime uvoznika, razkladalno postajo in državo), e) trajanje potrdila, f) potrdilo obmejnih oblasti, g) potrdilo nakladalnih oblasti. Ena kopija potrdila se zadrži v Direkciji zaradi knjiženja, ostale izvode potrdita državni veterinar pri nakladanju in šef nakladalne postaje. Trije izvodi se prllože tovornemu listu, četrti izvod pa vrne nakladalna postaja Direkciji oz. od nje pooblaščenim organom. Pri izvoznem carinjenju potrde obmejne carinske in veterinarske oblasti tri Izvode, od katerih ostane eden v arhivu carinarnice, eden se pošlje Direkciji kot dokaz, da je šlo blago čez mejo, original pa se s tovornim listom pošlje v inozemstvo. Izvozno potrdilo more vsebovati tudi druge postavke, če se za to pokaže potreba z ozirom na predpise uredbe o kontroli zunanje trgovine. Izvozna potrdila podpisujejo osebe, ki so pooblaščene od Direkcije. Dololbe o regulacili Izvoznikov Cl. 5. — Živino smejo izvažati samo registrirani izvozniki. Registrirati pa se morejo: 1. poslovne zadružne zveze (centrale in glavne zadruge), ki imajo med svojimi člani kmetij-sko-produkcijske oz. živinorejske zadruge in ki morejo po svojih pravilih vnovčevati živino svojih zadružnikov. 2. Kot proizvajalec-izvoznik se more vpisati v register samo fizična ali pravna oseba, ki se bavi s kmetijstvom in ki v svojem gospodarstvu vzredi in spita za izvoz najmanj en vagon živine. Zveza živinorejskih zadrug v Zagrebu sodeluje s svojimi zadrugami pri izvozu živih goved v proizvajalski kvoti. 3. Kot pitavec-izvoznik se more vpisati v register vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima za pitanje obrtnico in ustrezajočo opremo in ki more naenkrat spitati najmanj en vagon živine lastne reje. 4. Kot izvozniki trgovci se morejo vpisati v register izvoznikov žive živine vsi protokolirani trgovci, ki so se najmanj tri leta bavili s trgovino z živino, ki imajo potrebno poslovno organizacijo za izvozno trgovino in katerih stalni poklic je trgovina z živino. Cl. 6. — Prošnji za registracijo morajo zadružne zveze priložiti naslednje listine: a) Potrdilo o vpisu v zadružni register z enim izvodom pravil, da sme zveza prodajati proizvode svojih zadrug. b) Potrdilo Glavne zadružne '.veze v kr. Jugoslaviji o članstvu pri tej zvezi. c) Izjave svojih zadrug-članic, da hočejo sodelovati pri izvozu žive živine. Priložiti morajo tej izjavi tudi svoja pravila, iz katerih je razvidno, da sme zadruga vnovčevati proizvode svojih čla-nov kmetovalcev ter navesti količino živine, ki jo navadno rede ter okraja w. katerega izvažajo. č) Poročilo o dosedanjem poslovanju posameznic nadrug Eivinoreji z navedbo, če se 7a-iruga bavila z izvozom, vnovte. vanjem ali selekcijo živine. d) Izjavo zadruge, za kateri srez se registrira, vendar pa more biti največje območje, iz katerega zadruga izvaža zadružno živino, en upravni srez ter srez, ki na tega meji. e) Dokaz, da more zadruga zagotoviti naenkrat izvoz najmanj enega vagona živine lastne reje. V primeru, da ena zadruga tega dokaza ne more podati, se smejo združiti največ tri zadruge zaradi skupnega izvoza. Take skupine zadrug se morajo prijaviti Direkciji ob registraciji. f) Seznam zadružnikov z navedbo količine živine, ki jo navadno rede. Cl. 7. — Proizvajalci - izvozniki morajo priložiti prošnji za registracijo naslednje dokumente: a) potrdilo svoje občine, da se bavijo s kmetijstvom, b) potrdilo svoje občine, da se bavijo z rejo svinj in goveje živine, c) potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za preteklo leto, č) navedbo količine in vrste živine, ki jo more prosilec vzrediti vsako leto za izvoz, sedež in število oddelkov za plemenjenje v svinjaku ter velikost hlevov, staj in prostorov za rejo. Cl. 8. — Pitavec-izvoznik mora priložiti prošnji za registracijo naslednje listine: a) potrjen prepis obrtnice; b) potrdilo svoje občine, da se bavi s pitanjem živine (goveje ali svinj); c) navedbo količin in vrste živine, ki jo more prosilec spitati letno za izvoz ter sedež in velikost hlevov, staj in prostorov za pitanje; č) potrdilo davčne uprave o plačanih davkih v zadnjih treh mesecih. Cl. 9. — Prošnji za registracijo mora trgovec-izvoznik priložiti naslednje listine: a) Obrtno dovolilnico, iz katere mora biti razvidno, da se sme prosilec baviti z izvozom živine; b) prepis iz trgovinskega registra ali objavo o protokolaciji; c) potrdilo trgovinsko zbornice ali upravne oblasti, da je trgovina z živino bila v zadnjem polletju njegov poklic; č) potrdilo davčne oblasti o plačilu davkov za trgovino z živino v zadnjem pol letu; d) potrdilo davčne oblasti, koliko je plačal pridobnine v zadnjih treh letih od svoje trgovine z živino; e) potrdilo, da ni v koukurznem postopku ali pod prisiluo poravnavo; f) potrdilo pristojnega državnega tožilca, da prosilec ni bil obsojen na izgubo državljanskih pravic ali za kazensko dejanje nečastnega značaja. Ct. 10. — Rodbinski člani, ki žive v gospodinjski zajeduici, ne morejo biti istočasno registrirani kot proizvajalci ali rejci in trgovci-izvozniki. Ravno tako se ne sme živina rejcev in pitavcev ter trgovcev izvažati po zadružnih zvezah, kar velja tudi za primer, da so ti člani zadružnih zvez, ki so registrirane za izvoz živine. Cl. 11. — Izvozniki živine se posebej registrirajo za izvoz živih goved in posebej za izvoz živih svinj. V ta namen mora vsak prosilec navesti, za katero vrste živine želi biti za registri ran. En izvoznik se more zaregistrirati za obe vrsti živine. Registracija velja za vse izvozniške države. Cl. 12. — Direkcija odloča po zaslišanju zainteresiranih zajednic, če se more prosilec vpisati v register izvoznikov. Registriranemu trgovcu-izvozni-ku določi Direkcija tudi kategorijo. Pri tem se upošteva datum prejšnje registracije pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, strokovna sposobnost in kapaciteta firme, višina plačane pridobnine za trgovino z živino v zadnjih treh letih ter dejanska udeležba v izvozu žive živine v zadnjih letih. Izvoznikom-trgovcem iste kategorije se mora na podlagi prijav dodeliti vsake tri mesece enaka količina živine za izvoz. CL 13. — Proti odloku Direkcije o registraciji oz. o kategorizaciji izvoznikov ima prosilec pravico pritožbe na trgovinskega ministra, in sicer v roku 15 dni in po Direkciji. Cl. 14. Prijave za registracijo se sprejemajo januarja, aprila, julija in oktobra. Po uveljavljenju te naredbe se sprejemajo prijave izjemoma do konca februarja 1941. Po poteku koledarskega leta mora Direkcija izvršiti r«*vi»ijo registracij in črtati iz registra one, ki v preteklem koledarskem letu niso izvažali ali niso prijavili za izvoz niti enega vagona Živine. Cl. 15. — Registracija preneha s črtanjem izvoznikov iz registra: a) kadar izvoznik preneha baviti se s tem poslom ali kadar preneha veljati dovoljenje ali pooblastilo za opravljanje obrta; b) na podlagi pismene izjave izvoznika, da želi biti črtan iz registra; JUGOSLAVIJA SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Vodilna družba v naži državi za transportno zavarovanje Prevzema tudi zavarovanja vojnega rizilca na morju in po kopnem po zelo ugodnih cenah Prevzema tudi vse vrste ostalih zavarovanj po najugodnejših premijah in pogojih POJASNILA DAJE: Ravnateljstvo za dravsko banovino, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 11, telefon 25-71, nadalje podružnice; Zagreb, Beograd, Sarajevo, Split, Novi ‘‘Sad, Osijek, Petrovgrad in vsa ostala zastopstva v državi ce j« mi izvozni k Kaznovan ▼ 'niislu čl. 20. naredbe in č) če ni plačal kavcije v smislu čl. 18. naredbe. Kavcija Cl. 16. — Registrirani izvozniki polože pri Direkciji kavcijo v gotovini, v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih po borznem tečaju ali v obliki bančne garancije registrirane banke. Kavcija znaša: a) za zadružne zveze po 50.000 din za vsakih'200 prijavljenih zadrug, največ pa 100.00Q din; b) za organizacijo samostojnih rejcev in pitavcev živine za vsakih začetih 100 članov po 50.000 dinarjev; c) za vsakega izvoznika-trgovca po 20.000 do 50.000 din z ozirom na kategorijo. Izvozniku, ki a poziv Direkcije v 15 dneh ne položi določene kavcije preneha veljati registracija. Cl. 17. — Izvoz žive živine se vrši na podlagi centralnih prodaj, ki jih bo Direkcija sklenila s tujimi kupci in po pogojih, ki jih bo določila Direkcija. CL 18-. — Zadružne zveze za svoje prijavljene zadruge in samostojni rejci in pitavci izvažajo pro-izvedeno ali spitano živino svojih zadrug ali svojo živino na podlagi predhodne prijave. Prijava se mora izvršiti najmanj en mesec prej, a more se izvršiti tudi v rokih najmanj pol leta pred izvršitvijo izvoza. Prijave vlagajo zadružne zveze za svoje člane, rejci in pitavci pa po svojih organizacijah. Direkcija je upravičena preiskati pravilnost vloženih prijav po svojih kontrolnih organih. Izvozniki-trgovci vlagajo prošnje za izvoz v od Direkcije določenem roku. * . Določevanje izvoznih kontingentov Cl. 19. — Pri razdeljevanju mesečnih količin živine za izvoz, ki so jih prijavile posamezne zadružne zveze za zadruge, se v prvi vrsti upoštevajo ono prijave, ki so bile vložene vnaprej v najdaljšem roku. Vse prijave zadružnih zvez za zadruge se upoštevajo pri določevanj” Izvozne kvote za naslednji mesec, vendar pa udeležba zadružništva nc sme presegati 50% skupnega izvoza za dotičui mesec. Udeležba zadružništva v izvozu se more povečati na predlog sveta za zunanjo trgovino v primeru, če se izkaže, da more zadružništvo izvršiti tudi večjo kvoto, kakor pa je bila zanj določena. Na isti način se določi kvota udeležbo rejcev in pitavcev pri izvozu, da se pri tem dajo prednost proizvajalcem, vendar pa udeležba obeh ne sme biti večja ko 20% skupnega izvoza za dotični mesec. En rejec oz. pitavec more v enem letu izvoziti največ 24 vagonov svinj, oz. 12. vagonov goveje živine. Udeležba trgovcev - izvoznikov pri izvozu znaša najmanj 30% vsega izvoza, vendar pa se more ta kvota zvišati, v kolikor bi se dejansko znižala udeležba zadružništva, proizvajalcev in pitavcev. Cl. 20. — Zadružne zveze za zadruge ali proizvajalci in pitavci, ki vlože prijave za izvoz v določenem mesecu in ki niso preklicali svojih prijav 15 dni pred razdeljevanjem in katerim Direkcija na podlagi te prijave dodeli količine za izvoz, a tega ne izvrže, se krznujejo po čl. 26. naredbe. Izvozniki-trgovci, ki vlože prošnje za izvoz za določene količine in katerim se dodeli izvoz v mejah teh količin, a izvoza ne izvrže, se kaznujejo po SL 26. te naredbe. Kaznujejo se zadruge, proizvajalci in pitavci ter trgovci s kaznijo, predvideno v čl. 26. pod b) iti c). Zadružne zveze ozir. za-jednice pitavcev se kaznujejo s kaznijo, predvideno v Čl. 26. pod a), v težjih in ponovnih primerih pa s kaznijo, predvideno pod c) čl. 20. Te kazni se ne bodo uporabljale za '•'družne zveze, zadruge, proizvajalce in pitavce, v kolikor se nanašajo na spremembe, izvršene v izjemnih in upravičenih primerih v okviru dovoljenih količin ter zaprošene teden dni pred izdajo potrdila, vendar pa teh sprememb ne sme biti več ko 30% dovoljenih količin in ne sinejo se nanašati na sime količine. Cl. 21- — Odlok Direkcije o razdelitvi mesečnih količin za izvoz se takoj sporoči interesentom. Odlok o razdelitvi je takoj izvršen in po njem izda Direkcija izvozna potrdila. Proti temu odloku je dopustna v 8 dneh pritožba na trgovinskega ministra. Ce se izkaže, da je bila pritožba upravičena, se napravljena nanaka popravi pri prihodnji razdelitvi. Čl. 22. — Direkcija more organizirati kontrahiranje določenih količin živine za izvoz po naprej določeni količini in ceni. Pogoje, po katerih se organizira kontra-hi-anje, predpiše trgovinski minister. Privilegij za zadruge Čl. 23. — Zaradi pospeševanja zadružne živinoreje bo dajala Di-' rekcija zadružnim zvezam poseben dodatek k ceni, ki jo plača Direkcija za izvoženo živino. Ta dodatek določa trgovinski minister po predlogu Direkcije. Čl. 24. — V primeru, da se na posameznih važnih tržiščih v notranjosti države pojavi velika dispariteta v cenah žive živine proti izvoznim cenam, more Direkcija izdati po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino naslednje ukrepe: a) vezati izkoriščanje potrdila no ib»vo živine določene kakovosti in v določenih krajih, b) naložiti posameznim izvoznikom, da proti ustrezajoči odškodnini n določenem tržišču kupujejo živino po določenih cenah in pogojih in c) skleniti z izvozniki posebne pogodbe, po katerih bi se jim zajamčile za določen čas čvrste izvozne cene proti zavezi izvoznikov, da plačajo proizvajalcem določene cene. Kazenska določila Čl. 25. — Vsako neizpolnjevanje predpisov te naredbe ter predpisov, izdanih od Direkcije za izvrševanje te naredbe, se kaznuje. Kaznujejo se izvozniki, ki proti odškodnini ali brezplačno odstopijo drugim izvozna potrdila, ki ne iz- ožijo v določenem roku ali ki izvozijo živino druge kakovosti, kakor pa je bilo določeno. Kaznujejo se zadružne zveze in do-tične zadruge, proizvajalci ali pi-tavci, če izvažajo živino, ki ni bila od njihovih članov spitana ali če vlagajo netočne ali lažnive prijave o količinah živine, ki se pita oziroma ki je pripravljena za izvoz, ko tudi v vseh onih primerih, bi so označeni za trgovce-izvoznike. Kazni izreka Direkcija ter Jih pismeno sporoča dotičnim izvoznikom. Proti temu odloku ima izvoznik pravico pritožbe v 15 dneh na trgovinskega ministra, proti njegovemu odloku pa na državni svet. Pritožba pa nima odložilne moči. Čl. 20. — Kazni so naslednje: a) delna ali popolna izguba kavcije, b) izključenje od izvoza za določeno dobo, c) črtanje iz registra izvoznikov za zmerom. Kazni se morejo tudi bumuli-rati. Kazni ne izključujejo ev. odgovornosti po kazenskem zakonu. Cl. 27. — Vse centralne izvoz-niške organizacije, vse registrirane zadružne zveze z vsemi prijavljenimi zadrugami, proizvajalci in pitavci ko tudi trgovci-izvozniki morajo voditi pravilne knjige, iz katerih je razvidno njih poslovanje v zvezi z izvozom žive živine in morajo na zahtevo Direkcije te knjige tudi pokazati. Čl. 28. — Do ustanovitve prisilnih zajednic za posamezne skupine izvoznikov določi trgovinski mirister v sporazumu z banom Hr-vatske in zastopniki zainteresira- nih organizacij pri Direkciji poseben odbor, ki predlaga razdelitev kontingentov in izreka svoje mnenje pri registraciji Cl. 29. — S to naredbo se razveljavljajo odredbe in predpisi v zvezi z izvozom žive živine, v kolikor so v nasprotstvu z določbami te naredbe. Cl. 30. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinahe. V 3 mesecih mora izvesti Direkcija po ure Ini dolžnosti revizijo vseh veljavnih registracij ter ukreniti vse potrebno za pravočasno izvajanje predpisov te naredbe. Naredba o kontroli izvoza l vodov ter gozdnih proizvodov toloh »Službene novinec z dne 28. decembra so objavile naslednjo uredbo. Čl. 1. — Pod kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino (v nadaljnjem na kratko samo Direkcija) se postavlja izvoz vseh vrst lesa, lesnih proizvodov in gozdnih proizvodov sploh (v nadaljnjem na kratko imenovani: gozdni proizvodi): I< tfir. postavk uvoz. car tar 91 vrata lesa les za kurivo vseh vrst (vključno les za izdelavo celuloze in okrajnikov ter žamanje), 92 oglje v kosih in prahu, briketi iz oglja, 93 nepredelan les, samo izsekan in prežagan (okrogel les vseh vrst) 93 železniški pragi, kretniški in mostovni les, 97 les, drevesna skorja, plodi, seine, rastline za strojenje kož, 98 žir, svež in osušen ali oluščen, divji kostanji in drugi gozdni plodovi in semena, 100 naravne gume in smole, trde in mehke, 230 ekstrakti in snovi za strojenje kož. Ti predmeti se smejo izvažati samo na podlagi izvoznega potrdila (uverenje), ki ga v smislu naredbe izdaja Direkcija oz. od nje pooblaščeni organi (ekspoziture direkcije, oddelek za TOI banske oblasti in drugi uradi). Brez tega potrdila carinarnice ne smejo izvršiti izvoznega carinjenja teh predmetov. Cl. 2. — Izvozna potrdila se izdajajo v okviru občnega načrta zamenjave z inozemstvom. Cl. 3. — Izvozna potrdila so javne listine, ki se glase na ime. So ueodsvojljive ter se ne morejo prenesti na drugo osebo. Zlorabe izvoznega potrdila se izročajo sodnim oblastem zaradi postopanja po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi. Čl. 4. — Prošnje za izvozna potrdila vlagajo izvozniki pri Direkciji ter od Direkcije pooblaščenih oiganih. Izvozno potrdilo Direkcije se more zamenjati pri pooblaščenih organih Direkcije z večjim številom potrdil, ki se glase na manjše količine. čl. 5. — Izvozno potrdilo se izdaja z veljavnostjo 3 mesecev in vsebuje naslednje podatke: a) številko potrdila, b) sedež in ime izvoznika, c) namembna država, č) vrsta in količina blaga, d) rok veljavnosti potrdila. Potrdila morejo vsebovati tudi druge podatke v smislu uredbe kontroli zunanje trgovine. Srečno novo leto 1941 želi vsem j cenienlm odjemalcem veletrgo- • vina usnjenih in gumijastih j Čevljev na debelo fllcktander Oblat Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 Teleton 24-35 i Cl. 8. — V čl. 1. te naredbe naštete gozdne proizvode smejo izvažati samo ona podjetja (proizvajalci ali trgovci s temi proizvodi), ki so vpisana v register izvoznikov gozdnih proizvodov pri Direkciji. V ta register se morejo vpisati samo ona podjetja, ki se prijavijo za izvoz onih proizvodov, katerih izvoz je pod kontrolo Direkcije. Ta registracija velja za vse izvozne države. Cl. 7. — Pogoji za vpis v register izvoznikov gozdnih proizvodov bodo predpisani s posebno naredbo. Cl, 8. — Ce se pokaže potreba za razdelitev kontingentov za izvoz gozdnih proizvodov v posamezne izvozne države, se ta izvrši, če to sklene svet za zunanjo trgovino, toda na podlagi predloga zajednice izvoznikov gozdnih proizvodov (v nadaljnjem imenovane samo zajednica). Odlok Direkcije o razdelitvi kontingentov se takoj sporoči interesentom. Odlok o razdelitvi je takoj izvršen in na njegovi podlagi začne Direkcija izdajati izvozna potrdila. Proti odloku Direkcije imajo izvozniki v roku 15 dni od dneva sporočitve odloka pravico pritožbe na trgovinskega ministra. Te pritožbe se vlagajo po Direkciji in nimajo odložilne moči. Ce smatra trg. minister, da je pritožba upravičena, odredi, da se pri prihodnji razdelitvi napaka popravi. Cl. 9. — Izvozniki morajo na podlagi prejetih potrdil izvršiti izvoz v določenem roku. V upravičenih primerih se more podaljšati rok veljavnosti potrdil, če je bilo podaljšanje zahtevano pred potekom roka. Če izvoznik iz upravičenih razlogov nc more izvršiti izvoza ko- ličine, ki mu je bila dodeljena v smislu čl. 8. te naredbe, mora takoj, ko ugotovi nemožnoet izvoza vi niti potrdilo Direkciji zaradi uničenja. Odpovedana količina gre na račun kvote izvoznika, bi jo je odpovedal, neizkoriščena količina pa se na predlog zajednice dodeli drugemu izvozniku ali drugim izvoznikom. Cl. 10. — Vsako neizvrševanje ali izigravanje določb te naredbe po izvoznikih se kaznuje z ozirom na velikost krivde: a) z izključenjem od izvoza za določeno dobo, b) črtanjem iz registra izvoznikov. Kazni izreče Direkcija, ki jih pismeno sporoči izvozniku. Proti odloku o kaznovanju izvoznika je dopustna v roku 15 dni od dneva sporočitve odloka pritožba na trgovinskega ministra. Cl. 11. — Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1941. Z uveljavljenjem te naredbe prenehajo veljati te naredbe; št. 56.366 z dne 18. nov. 1940., št. 57.214 z dne 21. novembra 1940. Izjemoma od določb te naredbe se more izvrševati izvozno carinjenje do 31. januarja 1941. zaključno na podlagi veljavnih in neizkoriščenih valutnih potrdil, izdanih pred 1. januarjem 1941. Za proizvode iz tar. post. 91 in 92 uv. car. tarife velja še nadalje določba naredbe kab. št. 2245 z dne 2. decembra, po kateri se ti predmeti v nobenem primeru ne smejo izvažati brez izvoznega poti dila Direkcije. Predpisi čl. 6. te naredbe se no bodo uporabljali do izdaje naredbe o pogojih za vpis v register izvoznikov gozdnih proizvodov. Do ustanovitve zajednice izvoznikov gozdnih proizvodov opravlja funkcije, ki so s to naredboi (»overjene zajednici, Stalna delegacija lesnega gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji. Ustanovitev ekspoziture Dlrekcile za zunanio trg. v Liuhlian »Službene novine« z dne 28. decembra so objavile naslednjo naredbo trgovinskega ministra: Na podstavi člena 8. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino predpisujem tole naredbo o ustanovitvi, področju in organizaciji izpostave (ekspoziture) direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani. Clen 1. — V Ljubljani se ustanavlja izpostava (ekspozitura) direkcije za zunanjo trgovino. Izpostava opravlja v imenu direkcije po njenih navodilih in pod r' tlim nadzorstvom vso posle, ki so ji poverjeni s to naredbo. Območje izpostave jo območje dravske banovine. Clen 2. — Izpostavi se pover-jajo zlasti tile posli: a) da daje vsa potrebna pojasnila in da je vez med posameznimi uradi, gospodarskimi ustanovami in organizacijami kakor tudi posamezniki v Sloveniji z direkcijo v Beogradu; b) da daje posameznim carinarnicam v svojem območju v imenu direkcije pojasnila in navodila v zvezi z opravljanjem izvoza in uvoza na podstavi potrdil direkcije; c) da ima v razvidu vse pri direkciji registrirane izvoznike in, uvoznike in da opravlja posl$ v zvezi z njih registracijo; č) da izdaja izvozna in uvozna^ potrdila, kadar ji direkcija to poveri; •♦•••••♦•••••♦••••••••••••••••••••••••••••O UUBUAMA gg TEI. 25.ST I ^KUR^ I LEPATISKOVINA DVIGA VAŠ UGLEDI Ml Vam tako tiskovino lahko izgotovimo hitro in po zmernih cenah v Vaše popolno zadovoljstvo TISKARNA MERKUR D. D. Ljubljana. Gregorčičeva 23 Telefon 25-52 d) da po potrebi nadzira način natovarjanja in kakovost natovorjenega blaga; e) da zasleduje gibanje cen in o njih poroča direkciji; f) da prisostvuje v imenu direkcije vsem konferencam in anketam v svojem območju, na katere je pozvana direkcija za zunanjo trgovino; g) da poroča in podaja predloge o vseh vprašanjih zunanje trgovine v zvezi z gospodarstvom Slovenije; . h) da opravlja vse druge posle, katere ji direkcija poveri. Clen 3. — Izpostavi načeluje Sef, ki ga imenuje minister za trgovino in industrijo izmed uradnikov direkcije. Njemu je dodeljeno potrebno število pomožnega osebja. Clen 4. — Osebni in materialni izdatki izpostave obremenjajo posebni proračun direkcije za zunanjo trgovino. Clen 5. — Direkcija za zunanjo trgovino naj ukrene vse, česar je treba, da se določbe te naredbe izvršijo. Se&no Ut ves t 1941 nuarja, kakšne količine mlevskih izdelkov, zlasti pšenične moke, pripadajo posameznim pekarnam in trgovskim obratom na malo, ki oddajajo na njih območju mlevske izdelke potrošnikom. Pri tem je upoštevati, kje se bodo posamezni potrošniki po izraženi želji oskrbo- vali, oziroma kje so se dosedaj oskrbovali. Člen 8. — Prekrški določil te odredbe se kaznujejo po členu 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje. Clen 9. — Ta uredba je stopila 28. decembra 1940 v veljavo. Nove določbe o peki in kru t> ždi vsem svojim urjenim odjemalcem KARL PRELOG jCjuMicuta Ban dravske banovine dr. Natlačen je izdal na podstavi ČL 7. uredbe o ukrepih za prehrano prebivalstva in vojske a kruhom (»SL Lc št. 413/70/40) in čl. 3. uredbe o mletju in kruhu »Sl. Lc št. 706/100/40) naslednjo odredbo: 01. 1. — V vseh pekarnah dravske banovine se sme izdelovati in prodajati od 1. januarja 1941. lc ljudski kruh, izdelan iz 40°/o enotne presejane pšenične moko ter iz 60°/» koruzne moke. Cl. 2. —Izjemno od določil čl. 1. te odredbe se sme peči v času do iiajdaljc 31. januarja 1941. tudi kruh iz krušne in koruzne ter kruh iz bele in koruzne moke, mešane v sorazmerju, navedenem v čL 1. te odredbe. Čl. 3. — Ljudski kruh in kruh iz krušne in koruzne moke se prodaja v kosili težkih 1 kg, po 5 din; kruh iz bele in koruzno moke se prodaja v komadih, težkih 94dkg, po din 6‘—. Čl. 4. — Začasno in do drugačno naredbe, ki jo izda g. minister za trgovino in industrijo v smislu čl. 2. drugega odstavka uredbe o mletju in kruhu glede prometa z belo moko, so sme peči beli kruh Odredba o prometu z moko in »Službeni liste banske uprave dravske banovine z dne 28. 12. 1940. je objavil naslednjo odredbo: Clen 1. — Najkasneje do 5. januarja 1941. morajo javiti vsi mlini in trgovci na veliko v dravski banovini ter občinske aprovizacije svoje zaloge žita in mlevskih izdelkov s točno navedbo količin za posamezne vrste po Btanju z dne 81. decembra 1940. na poštni dopisnici Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Do istega dno morajo javiti pekarne in obrati, ki prodajajo žita, mlevske izdelke na drobno, svoje zaloge žita in mlevskih izdelkov po stanju z dne 31. decembra 1940. na enak način pristojnemu občinskemu preskrbovalnemu uradu. Obrati, ki trgujejo s žitom in mlevskimi izdelki na debelo in drobno, morajo ločiti svojo zalogo na del, ki Je namenjen za prodajo na veliko, in na del, ki je na menjen za prodajo na malo. Ta ločitev zalog se more izvršiti tudi le knjižno. Clen 2. — Vsi mlini, uvozniki in veletrgovci, ki kupijo po 1- ja nuarju žito ali moko, morajo pri javiti na enak način prejem vsake nove količine žita ali moke z natančno navedbo količin za posamezne vrste na poštni dopisnici Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu. Občinske aprovizacije, ki ne oddajajo blaga na drobno, in detajlisti, ki nabavijo ve{ blaga, kakor ga za svoje odjemalce red-uo potrebujejo, prijavijo nove nabavo enako kot veletrgovci. •Clen 3. — Vsi trgovci na drobno naročajo po 1. januarju 1941. žito ali mlevske izdelke z naročilnicami, spisanimi v dveh primerkih, obrati pa, pri katerih se je blago naročilo, pošljejo po izvršitvi naročila eu primerek naročilnice, opremljen s pripombo o izvršitvi, Banovinskemu prehra njevalnemu zavodu. Clen 4. — Po 10. januarju morajo biti opremljene vse te naročilnice s pripombo pristojnega občinskega preskrbovalnega urada: »Naročilo jo v skladu z mesečno količino, ki pripada tvrdki in občini za tekoči mesec.«: Fečat in podpis. Clen 5. — Trgovci na veliko, ki imajo obenem trgovine na drobno morajo prijaviti predhodno na način, predpisan v členu 3., občinskemu preskrbovalnemu uradu in Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu vse količine, katere so določili za trgovino na malo. Dodelitev po 10. januarju so sme izvršiti le, če je na prijavnici pripomba pristojnega občinskega preskrbovalnega urada, omenjena členu 4. Clen 6. — Banovinski prehranje-valni zavod mora sporočiti do 1. januarja 1941. vsem občinskim preskrbovalnim uradom, kakšna mesečna količina moke in posebe; pšenične moke je določena za njihovo območje. Clen 7. — Občinski preskrbovalni uradi imajo določiti do 10. ja in luksnano peciva počenši od dne 1. januarja 1941. le iz zalog bele moke, ki so bile prijavljene občinskim preskrbovalnim uradom po stanju dne 31. decembra 1940., v smislu tuk. odredbe od 24. decembra 1940. VIII št. 11425/1/40. Po 10. januarju 1941. se omeji količina finega peciva v vsaki občini in v vsaki pekarni na polovico količine, ld se je proizvajala doslej v občini, oz. pekarni. Občinski prehranjevalni uradi določijo po zaslišanju pristojnega združenja pekov točnejše količine finega peciva, ki ga smejo peči poedine pekarne. Cl. 5. — Beli kruh v komadih, težkih 96 dkg stane din 8'—. Zemlje v teži 0‘70 dkg stanejo din 1'—. Luksuzno pecivo je v teži in ceni prosto. Cl. 6. — Cene za kruh, ki se peče z dodatkom ržene moke, določajo upravna oblastva prve stopnje. Cl. 7, — Prekrški te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. ČL 8. — S tem se razveljavlja odredba 682 z dne 27. nov. 1949. (»Sl. l.c št. 682/96/40). Banova o o prodati moke Ban dr. Natlačen jo izdal na podstavi čl. 2. uredbe o urejevanju prodaje blaga (»SL l.< 612/ /91/40) naslednjo odredbo: CL 1. — Od 1. januarja 1941. morajo kriti v dravski banovini vsi potrošniki mlevskih izdelkov iz pšenice (pšeničnega zdroba, bele in enotne molče ter testenin) '» potrebe praviloma 1o v trgovinah, v katerih so jih krili pred septembrom 1939. Le izjemoma smejo prodajati trgovine mlevske izdelke iz pšenice tudi potrošnikom, ki pred septembrom 1939. niso kupovali moke v nobeni prodajalni občine svojega rednega bivališča in tudi ne v industrijskem ali zadružnem oddajal išču, kjer so včlanjeni. CL 2. — Od 1. januarja 1941. ne »me oddati nobena trgovina istemu odjemalcu na mesec več mlev-skih izdelkov iz pšenice kakor toliko, da bo odpadlo na mesec in osebo po: 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let, 3 kg na vsakega otroka v starosti 6 do 14 let, 4 kg na vse ostale osebe razen delavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarjev, drvarjev, stavbinskih delavcev. težakov in dr.). Slednjim pripada mesečna količina 5 kg. Preostala potreba po moki se mora kriti t mlevskimi izdelki iz koruze in drugih žitaric, ki se smejo prodajati svobodno. Cl. 3. — Vsako prodajo mlevskih izdelkov iz pšenice vpisujejo trgovine v beležnico, ki jo vodijo v obliki Clnovntka. Iz to beleSnlce mora biti razvidna količina mlevskih izdelkov iz pšenice, ki so jih prodali ti obrati. Istotako beležnico vodijo pekarno za vso moko, ki jo dajo dnevno v peko. Cl. 4. — Banovinski prehranjevalni zavod poverjam s kontrolo nad potrošnjo moke v dravski banovini. ••••••••••••••••••••••••••a* Prov uspeha polno novo leio 1941 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka 4. VOLK, Ljubljana ‘Resljeva cesla 2* Maksimirane cene za loj Banska uprava dravske banovine je na prijavo Zveze združen; in odsekov mesarjev dravske banovine odobrila, da smejo mesarji dravski banovini prodajati loj za prehrano in industrijske svrhe po naslednjih cenah: 1. loj topljen, čist po din 24 za kg, loj surov (ledvični) po din 18 za kg, loj surov, črevesni in drugi po din 14 za kg. 2. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. KNIIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z a. zev. I LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štruce, loumale, šolske zvezke. mape, odiemalne knjižice, risalne bloke itd. Davčni svetovalec V primeru začasne daven«; prostosti se davek sicer predpiše, pa takoj odpiše F. S. r Lj. Vprašanje: V opozoritveni po« ložnici, katero sem dobil za plačilo davkov, bi moral za hišo, ki 'e še davka prosta, plačati skoraj trikrat toliko, kolikor mi je de-ansko tega .davka predpisanega. Zato sem pa opazil med odpisi večjo vsoto, za katero ne vem, kdaj se mi je odpisala. Opozorit-vena položnica je tako komplicirana, da dvomim, če je pravilno sestavljena. Odgovor: Po pravilniku o vknji-ževanju neposrednih davkov je davek, odmerjen za predmet, ki je začasno oproščen davka, treba predpisati in ga takoj odpisati (i//-knjižiti). Za vašo hišo plačujete iz naslova davčne prostosti le 6% davek, davčna uprava pa mora v knjigah vpisati odmerjeni 12% neposredni davek in odpadajoči dopolnilni davek, obenem pa je od tega predpisa toliko odpisala, da je ostalo predpisanega samo toliko, kolikor morate dejansko plačati, to je 6%. Zbog tega imate v opo-zfiritveni položnici večji znesek predpisan, kakor vam jo bil predpisan s plačilnim nalogom. Zato pa se med odpisi, o katerih niste bili obveščeni, nahaja večji znesek, ki ustreza diferenci med zneskom, katerega bi moral plačati, če bi no uživali davčne prostosti, in tem zneskom, katerega dejansko plačate. Sicer se ne more trditi, da opozoritvena položnica ni pravilna, vendar je jasno, da bi bila veliko preglednejša, ako bi davčna uprava v nji izkazala vsoto, katero morate dejansko plačali. Dopolnilna prenosna taksa na trgovske družbe P, F,- T K,j*;.' (-•!.)!..'•!! ■ yi : Vprašani«?) Trgovska družba, katere družbenik sem, je letos pridobila neke nepremičnine, za katere bi moral plačati, kakor sem bil opozorjen, dopolnilno prenosno takso. Prosim za pojasnilo, ali zadene družbo iz tega naslova res kako plačilo? Odgovor: Pridobitne družbe, med katere spadajo tudi trgovske družbe, ako članom pristoji neki delež osnovne skupne imovine, plačujejo dopolnilno prenosno takso, ki znaša na leto 0'2% od prometne vrednosti nepremične imovine. Taksna dolžnost je utemeljena s tem, da se ne plača od nepremičnine, ki je last trgovske družbe, dokler ostane v njeni lasti, nobena prenosna taksa, ako se tudi menjajo lastniki (družbeniki) družbe. Namesto prenosne takse, katere se trgovska družba s tem ogne, plača pa dopolnilno prenosno takso. Redna prenosna taksa znaša sedaj 6%. Ker znaša dopolnilna prenosna taksa samo 0*2% na leto, plača z dopolnilno takso šele v 30 letih toliko takse, kolikor znaša redna taksa. Ako družba nepremičnino proda kaki osebi, ki ni zavezana dopolnilni redni taksi, so plača redna taksa v polnem obsegu, če pa tudi oseba, ki nepremičnino kupi, plačuje dopolnilno takso, se redna taksa ne plačuje. Pridobitev nepremičnine od strani družbe bi morali naznaniti davčni upravi v 30 dneh, od dneva nakupa računano, da vam dopolnilno prenosno takso na novo odrnert Ako niste nakupa izrečno za odmero dopolnilno prenosno takse prijavili, boste plačali za letos, ker se letos zaključi odmerna period«, dvakratno dopolnilno prenosno takso. Radijski aparati svetovnega slovesa, razni AEG stroji ELEKTROINDUSTRIJA D. D. veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 13 TELEFON 33-14 Električni aparati za britje In striženje las, električni grelni aparati raznih tip in izdelkov HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA • CELJE • MARIBOR — EKSPOZITURA: KOCEVIE s ---- Obrestuje vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu do 5%. — Daje menična, lombardna in hipotekarna posojila, kupuje, posojuje in prodaja vrednostne papirje, vrSi vse posle denarnih zavodov Oenarstvs Ugodnostmi tečaj za izseljenske devize ne velja za angleški funt Na predlog deviznega odbora Pri Narodni banki je, kakor smo že poročali, finančni minister dovolil, da se morejo izseljensko devize kupovati po posebnem ugod-nbstnem tečaju. Sedaj pa je devizni odbor pri Narodni banki načelno sklenil, da ta ugodnostni tečaj za izseljenske devize velja samo za ameriški dolar in švicarski frank, ne pa tudi za angleški funt, ker je funt dejansko danes vezana, ne pa svobodna deviza. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. decembra navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 14,9 na 2.(563,1, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 10.0 na 2.208,8, zlato v tujini pa 5.0 na 454,2. Devizo izven podloge so se povečale za 29,5 na 675,6. Vsota kovanega denarja so je dvignila za 6,9 na 194,5. •Skupna vsota posojil se je zmanjšala za 23,0 na 1.887,6, in sicer so padla menična posojila za 23,3 na 1.730,2, lombardna pa so se dvignila za 0,3 na 106,8. Eskont bonov za narodno obrambo se je povečal za 115 na 6.575,0. Kazna aktiva so se zmanjšala za 9,7 na 1.872,2. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 102,8 na 13.328,9, dočim pa so se obveze na pokaz ]>ovečale za 226,6 na 3.548,7. ltazna pasiva so narasla za 10,8 na 383,6. Dejanska v rodnost podlogo je izkazana s 4.261,1. •Skupno kritje so je zmanjšalo °d 25,29 na 25,24%, samo zlato pa 0(1 20,99 na 20,94%. Obrestna mera je ostala še nadalje ncizpreinonjona. * Narodna banka je po odstopu guvernerja Protiča že nekaj časa »rez guvernerja. Sedaj so poroča « Beograda, da bo v kratkem imenovan novi guverner ter Istočasno jzvrsene tudi spremembe v upravi »a-nke v smislu podržavljenja Narodne banke. Mestna hranilnica v Kranju se “o fuzionirala s Hranilnico drav-sae banovine v Ljubljani. Občinski P^rebnf^g Je SpreJel » slaviUZžn.o.n^H zlata se 1® v Jugo-la letos^k!‘m>,,zviSala ter Je doseg-v 1 1937 4000 Proti 2724 kg Obvezno zavarovanje nenremič- nin namerava uVest.J 1. julija 1941. dalK 4T&vS ’/*% premije od zavarovanet-f ah ekta in V.* od zavaroS zemI Jle. Premije pa ne bodo plačevali le lastniki nepremičnin, temveč tudi lastniki hipotek Ce bi bile vplačane premije manjše od škode, bo Plačala država razliko, če ta ne bo Presegala 20« milijonov funtov v celoti, če pa bo znašala do 400 milijonov funtov, potem le polovico. . Ameriške zavarovalnice so znižale premije na zavarovanja za ni riziko v pomorskem prometu, dokazuje, da izgube v pomorski vojni niso tako velike, kakor e Jo prvotno pričakovalo. Upravni svet sovjetske državne nanke, ki Je bil oktobra povečan e članov, je btl sedaj povečan *** H. Beograjska trg. zbornica o vprašanju V beograjski trgovinski zbornici je bila sredi tega meseca pod predsedstvom trgovca Borislava Ntujunkiča plenarna seja odseka za notranjo in izvozno trgovino. Seje so se poleg članov tega odseka udeležili tudi delegati uprave državnih monopolov, in sicer: gg. Peter Premužič* načelnik prodajnega oddelka, Peter Trajkovič, vršilec dolžnosti načelnika oddelka za tekoče gorivo, Adolf Podbregar, vršilec dolžnosti šefa oddelka za sol in dr. Peter Ivkovič, vršilec dolžnosti šefa odseka za razdelitev tekočega goriva. Na seji se jo razpravljalo o oskrbi maloprodajalcev soli in petroleja. V zadnjem času je namreč prišlo do velikih težkoč glede preskrbo maloprodajalcev s soljo. Te težkoče so nastale na eni strani zaradi nerednega oskrbovanja veleprodajalcev po državnem monopolu, na drugi strani pa tudi zato, ker so nekateri veleproda-jalci pritiskali maloprortnjalee. — Mnogo primerov je bilo, ko so veleprodajalci prodajali največje količine soli v svojih trgovinah potrošnikom, maloprodajalcem pa odklanjali dobave, češ da nimajo soli. Na ta način so ti veleprodajalci dobili poleg svojega zaslužka kot veleprodajalci še zaslužek nta-loprodajalca. Niti naredbe uprave državnih monopolov, niti pritožbe trgovskih združenj tri maloprodajalcev niso mogle pripraviti nekaterih veleprodajalcev do tega. da prenehajo s takšnim postopanjem. Ker niso mogli maloprodajalci postreči svojim odjemalcem s soljo, so bili dostikrat napadeni od svojih odjemalcev, pa čeprav so bili brez vsako krivde. Po debati, katere so se udeležili skoraj vsi člani trgovinskega odseka, je bil sprejet sklep, da se v najkrajšem času store pri upravi državnih monopolov potrebni koraki, da se napravi temu postopanju veleprodajalcev konec ter da so maloprodajalci čim t>olj pravilno oskrbujejo s soljo. Na podlagi vse debate so bile postavljene naslednje zahteve: 1. Drž. monopol naj poveča število svojih skladišč ter naj jih čim-lrolj redno zalaga s potrebno količino soli. 2. Veleprodajalcem naj se prepove prodaja soli na drobno. 3. Izvaja naj se čim večja kontrola nad veleprodajalci in po potrebi Izrečejo tudi kazni. 4. Na vsak način naj se doseže od veleprodajalcev, da so ravnajo po sklenjenih dogovorih in da se v nasprotnem primeru razveljavi dogovor z dotičnim veleprodajalcem. Istočasno je odsek za notranjo in izvozno trgovino Trgovinske zbornice v Beogradu izrekel svoje mnenje, da bi se moral za prihodnjo zakupno dobo spremeniti sedanji sistem zakupa ter v tem ozi- ru predlaga upravi državnih monopolov naslednje: 1. Ena oseba sme vzeti v zakup veleprodajo soli samo r enem okraju, 2. Oseba, ki hoče vzeti v zakup veleprodajo soli v nekem srezu, mora živeti v tem srezu in najmanj tri leta opravljati v tem srezu trgovski obrt. 3. Sreski zakupnik veleprodaje soli sme prodajati sol samo na debelo in samo trgovcem, nikakor pa ne zasebnikom. 4. Sreski zakupnik veleprodaje soli je , dolžan oskrbovati svoje skladišče iz najbližjega monopol-skega skladišča, iz svojega skladišča pa sme oskrbovati s soljo samo maloprodajalce iz dotičnega sreza, za katerega ima zakup. Ti predlogi odseka naj bi se upoštevali pri proučevanju novega zakupnega sistema za prihodnjo zakupno dobo. Izjava zastopnikov mono-polske uprave Gospodje načelniki uprave državnih monopolov so nato pojasnili svojo stališče o vseh teli vprašanjih. -Kar se tiče racioniranja potrošnje soli, se ta ni uvedla zaradi pomanjkanja soli, temveč iz potrebe, da se prepreči špekulacija s soljo domačih potroShikov. V normalnih razmerah je znašala naša domača jiotrošnja soli okoli 150 milijonov kilogramov. Sedaj pa se nam nudi čisto drugačna slika. Samo v prvem polletju 1940. je bilo potrošeno 100 milijonov kg soli. Potrošnja soli se je torej čezmerno povečala. To je glavni razlog, da je prišlo do racioniranja soli. V najkrajšem času bo dobila naša država vse količine soli, ki jih je naročila pri svojih inozemskih dobaviteljih in zato ni ilikakc nevarnosti, da lij mogla sol na trgu zmanjkati. Kar se tiče petroleja, pa je stvar nekoliko težavnejša, ker se domača potrošnja krije samo z uvozom iz tujine. V tem oziru so nekatere težkoče, vendar pa ni nevarnosti, da bi petroleja zmanjkalo. Tudi racioniranje potrošnje petroleja se je uvedlo zaradi špekulacije nekaterih potrošnikov. Količine, ki so na razpolago, se morajo pametno trošiti. Zato je potrebno tudi sodelovanje med državnimi in samoupravnimi oblastmi ter gospodarskimi zbornicami in trgovskimi združenji. To sodelovanje v zadnjem času raste ter je našlo tud: popolno priznanje pri upravi drž. monopolov. Zastopniki drž. monopolov so izju ili, da bodo upoštevali vso upravičene želje mi zahteve gospodarskih ljudi in da si bodo prizadevali, da se v bodoče ne bodo več ponovili takšni neljubi primeri, kakor »o so dogodili. Istočasno pa so naprosili svetn^ o trgovinske zbornice, ua jim v bodoče spOroče vsak primer, ko ni mogel dobiti maloprodajalce od veleprodajalca soli in tudi vsako drugo nerodnost pri dobavljanju soli. veseljiv, če upoštevamo, da smo dosegli v prvih 11 mesecih L1937. aktivno bilanco v višini 899 milijonov din. Omeniti je tudi treba, da se naš izvoz po količini ni skoraj nič povečal ter da je bila dosežena ugodnejša trgovinska bilanca le z ozirom na zvišanje cen. Udeležba drugih držav v našem uvozu V novembru so bile tuje državo Naša zunanja trgovina v novembr V prvih 11 mesecih tmo bili aktivni za 629 miliionov din Po uradnih podatkih smo v novembru izvozili 204.9(55 ton blaga v vrednosti 455-5 milijona din, lani v novembru pa 3455.750 ton v vrednosti 623'7 milijona din. Naš izvoz se je torej po količini zmanjšal za 1558.785 ton ali za 40'5A7%, ]>o vrednosti pa za 168-2 milijona din ali za 26'99%. . Uvozili pa smo v novembru 92.1255 'on blaga v vrednosti 557'2 milijona din, v lanskem novembru pa 84.362 ton v vrednosti 369-3 milijona din. Naš uvoz so jo torej po količini povečal v primeri z lani za 7.761 ton ali za 9‘2%, po vrednosti pa za 187-8 milijona din ali za 50-87%. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno 3,057.370 ton blaga v skupni vrednosti 6.068-8 milijona din, lansko leto pa 3,068.5542 ton v vrednosti 4.792-7 milijona din. Naš izvoz je bil torej letos po količini sicer manjši za 10.972 ton ali za 0-36%, po vrednosti pa večji za 1.276'6 milijona din ali za 26‘63%. Uvozili pa smo v prvih enajstih mesecih letos 1,188.283 ton blaga v vrednosti 5.439-8 milijona din, lani pa 1,047.009 ton v vrednosti 4.357-3 milijona din. I*o količini so je torej naš uvoz povečal za 141.274 ton, ali za 13-49%, po vrednosti pa za 1.082'5 milijona din ali za 24'84%. Trgovinski saldo je bil v letošnjem novembru pasiven za 1017 milijona din, dočim je bil v lanskem novembru aktiven za 253'9 milijona din. V prvih 11 mesecih letošnjega leta pa je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 629 milijonov din, dočim je bila v istem času lani aktivna le za 4555-4 milijona din. Naš izvoz je naraščal vse leto do septembra, po septembru pa jo začel padati, tako po količini ko po vrednosti. Uspeh letošnjo trgovinske bilanco pa ni posebno raz- lako-le udeležene v našem uvozu. ton v mil. din % Nemčija 45.866 346,9 62,26 Italija 4.511 79,9 14,35 Madžarska 5.590 30,6 5.50 t:eško-Mora viška 14.379 29,3 5,28 Romunija 14.289 26,2 4,72 Slovaška 3.890 11,7 2,12 Švica 142 9,7 1,75 Turška 700 7.2 2.3 1,31 Brazilija 141 0,43 Bolgarska 3.602 2,0 0,3« Grška 155 1,6 0,30 Švedska 21 1,1 0,21 Belgiji 49 1,1 0.20 U. S. A. 2 1,0 0,20 Indija Nizozemska 181 1,0 0,19 Portugalska 50 • 0,8 0,15 Anglija 374 0,7 0,13 Nizozemska (30 0,7 0.13 Francoska 1 0.4 0,09 Argentina S. S. S. R. 88 0,4 0,08 —- 0,3 0,00 Japonska 2 0.2 0,05 Honduras 10 0,2 0,04 Kitajska 2 0.1 0,03 Neke druge države so bile ude- ležene še z manjšim odstotkom. Noš izvoz v druge države« Po vrednosti našega izvoza pa se vrsto tuje države tako-le: Nemčija 67.903 188,5 41.40 Švica 81.924 66,8 14,08 Italija 39.034 62,9 13,82 Madžarska 22.961 30,6 6.74 Ceško-Moravuka 23.050 30,1 6,68 Švedska 1.735 22,1 4,88 Turška 904 12,1 2,67 Slovaška 5.231 7,1 1,57 S a S. R. 2.625 5,3 1,17 Itonmnija 250 4,5 0,99 Libija 1.910 3,5 0,79 Grška 502 3,5 0,78 Bolgarska 606 3,4 0,76 Argentina 14549 33 0,74 Albanija 1.317 3,0 0,68 U S. A. 2.044 2,9 0,05 Urugvaj 942 1,4 0,33 Nizozemska 577 1,1 0,25 Irak 37 0,9 0.20 Anglija 30 0,7 0,17 Malta 5 0,2 0,05 Danska 1 0,1 0,02 Sirija 3 0,1 0,02 Gospodarski položaj Turčije ugoden Predsednik turške vlade je imel ob proslavi turškega gospodarskega tedna govor, v katerem je med drugim dejal: Boj med narodi je danes odvisen tudi od gospodarskega odpora, ki ga more nuditi kateri narod. Gospodarska moč našega naroda Je danes tako velika, da moremo mirno Čakati na koneo vojne. Naš položaj jo danes v Industrijskem in kmetijskem oziru mnogo boljši, kakor pa jo bil leta 1914. Kljub nenormalnemu položaju so naše finance urejene in naši dohodki so no manjšajo. Dosegli bomo lahko vse one dohodke, ki jih moramo po proračunu. Kmetijska proizvodnja je zadovoljiva, imamo pa tudi vsega zadosti v primeru nujne potrebe. Tudi zadostno rezorve glavnih potrebščin imamo. Srečno in veselo novo leto 1941 želi vsem svojim cenjenim Pletilna in trikotažna industrija. y j modna konfekcija pletenin in perila j F. Kos, Ljubljana | odjemalcem j | ' Židovska ulica štev. S i ......'"“'"‘•'M..... ••»•••«•»*•••»•»«•................................................................. ...................••••5 Kako le s kosimo moko Objavili smo Članek nekega mariborskega dopisnika pod naslovom »Podjetnosti nam manjka«. V tem članku piše dopisnik, da se pri nas ne izdeluje kostna moka, da se mora zato uvažati, pa čeprav bi bilo izdelovanje kostne moke zelo rentabilno. Dopisnik je navajal tudi neke cene, češ da velja kg kosti le 35 par, za kg kostne ( moke pa se dobi več dinarjev. Namen dopisnika je bil vseskozi dober, ker je čisto gotovo, da se pri nas zelo mnogo kosti zavrže. Tako so v ljubljanskih gospodinjstvih kosti vedno požgejo, namesto da bi jih smetarji zbirali - in tudi nekaj zaslužili. Pa to le mimogrede, ker naš namen je • predvsem ta, da popravimo netočnosti, ki so bile v članku dopisnika. , Predvsem ni res, da se kostna moka pri nas ne bi izdelovala. Nasprotno se proizvaja celo v zelo vel kili količinah, v tako velikih, da krije vso domačo potrošnjo. Zato se kostna moka tudi ne uvaža/ Kostno moko izdeluje Kemična tovarna v Ljubljani, in sicer na leto 3000 ton ali 300 vagonov. S to količino ni le popolnoma krita domača potrošnja, temveč more tvornica dobavljati potrebno snov tudi še domačim tvornicam za izdelavo superfosfata. Napačni so bili tudi podatki glede cene. Tako so kosti še enkrat dražje, kakor pa je navedel dopisnik, prodajna cena za kostno moko pa ni več dinarjev, temveč le din 1T0. S tem pa so tudi padle v nič kombinacije o možnih velikanskih zaslužkih. Ti podatki naj namesto posebnega odgovora služijo tudi vsem onim našim c. naročnikom, ki so nas vprašali z ozirom na omenjeni članek: Kako je s kostno moko. Kakor je iz naših pojasnil razvidno, se proizvaja v zadostni meri. Trgovinski register Vpisale so se naslednje firme: Gregorič in drug, Ljubljana. Obratni predmet: foto- in droge-rijslta zastopstva. Javna trgovska družba. Družbenika: Gregorič Beno, trgovec in Gregorič Ana, soproga trgovca, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak *drm.„„ink samostojno. Jelenc Adolf & Tomažin, Ljubljana. Obratni predmet: trgovina z gospodarskimi, obrtnimi in industrijskimi stroji ter pripadajočimi potrebščinami. Javna trgovska družba. Družbeniki: Adolf Jelenc, trgovec in Ivan Tomažin, trg. potnik, oba v Ljubljani. Firmo zasto-pr sak družbenik samostojno. Grajsko-kolovška lesna industrija Feliks Stare, družba z o. z. Radomlje pri Kamniku. Obratni predmet med drugim: lesna industrija, predelovanje lesa, izdelovanje vsa-ko-r'nih lesnih izdelkov, izkoriščanje gozdov, nakup in prodaja lesa in lesnih izdelkov, udeležba pri sorodnih podjetjih itd. Družba prevzame v likvidaciji se nahajajočo jnvno trgovsko družbo, vpisa o v trg. registru pod tvrdko Graj-eko-kolovška lesna industrija Feliks Stare z vsemi zemljišči podjetja ter tvorniškimi napravami in premičninami ter vodnimi pravicami. Družba ima pravico ustanavljati podružnice in skladišča. Osnovna glavnica v višini 1,430.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: inž. Alojzij Žumer, Nazarje pri Mozirju, dr. Ciril Pavlin, zasebni uradnik v Ljubljani in inž. Zupanc Jernej, industrialec na Lancovem, Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. I Dovžan Stanko, trgovina z lesom, Tržič. Obratni predmet: trgovina z lesom. Izbrisale so se naslednje firme: Piaskan Frane, Orla vas pri Bra-rtovčah, trgovina z živo in zaklano živino ter deželnimi pridelki — zaradi opustitve obrata. Strojno pletilstvo Franc Kraševec, družba z o. z. v likvidaciji, »Frankfurter Zeitung« je objavila članek o romunskem gospodarstvu, njegovih bodočih ciljih in sedanjih težavah. Zaradi nemško-romunskega gospodarskega dogovora je članek nemškega gospodarskega lista še zlasti zanimiv. Glasi se: Ni treba posebnih pojasnjevanj, da zahteva politični preobrat v Romuniji tudi na gospodarskem polju velike reforme, kajti spremenili se mora kapitalistična, more se celo reči kolonialno kapitalistična struktura romunskega gospodarstva, katero naj nadomesti novo socialno vodeno gospodarstvo, ki bo pod vplivom legionarskega gibanja. Naloge in cilji Predvsem se mora doseči zboljšanje socialnega položaja delavstva in kmetovalcev. Neupravičeno kopičenje bogastva posameznih kapitalistov ter tujih kapitalističnih družb se mora omejiti, korupcija pa, ki ni v Romuniji samo rakrana vsega romunskega javnega življenja, temveč že menda popolnoma vpeljan sistem, se mora odpraviti. Nadalje Be naj izrinejo Židje iz njihovih vplivnih mest. Politični preobrat zahteva nadalje, da se izgradi romunsko narodno gospodarstvo kot del novega od velesil osi vodenega gospodarskega reda. S tem smo navedli le del nalog, ki jih mora rešiti romunska gospodarska politika in od katerih že vsaka posamezna zahteva velike spremembe. To pa zahteva tudi odcepitev velikega ozemlja od Romunije, čeprav so gospodarsko najbolj važni kraji Romuniji ostali. Poleg tega pa romunsko gospodarstvo zelo občuti tudi to, da je od vstopa Italije v vojno odrezano od svojih dosedanjih trgov, kamor je moglo dobavljati svoje proizvode. Končno pa ima tudi potres s svo- St. Vid pri Stični — zaradi končane likvidacije. Če ho jug, importnn in ebsportna dražba i o. s., agencija, komisija in zastopstvo čehoslovaške industrije v Ljubljani — m radi končane likvidacije. treba dati 1. 1913. 356 kg rži, se je moralo dati leta 1939. 648 kg, pri pšenici se je kupna cena dvignila od 264 na 488 kg, pri mleku od 127 na 353 kg in podobno tudi pri vseh drugih kmetijskih proizvodih. Od leta 1939. dalje pa so se cene še bolj poslabšale za kmetijske proizvode. Iz vsega tega sledi, da v Romuniij ne gre le za to, da se dvig cen prepreči, temveč da se doseže romunskemu gospodarstvu primerno razmerje med cenami posameznih vrst blaga ter pravo razmerje med cenami in dohodki. Hkrati s cenami se razgrinja zato tudi vprašanje razdelitve dohodkov. Politika cen, ki hoče biti uspešna, se mora zavedati, da s samo prepovedjo dviga cen ni nič doseženo. Cene so še v dviganju in to gibanje je treba podpirati, da se doseže ravnovesje cen, kajti šele potem more nastopiti trajen mir v cenah. Pogostna zviševanja delniških glavnic družb kažejo v zadnjem času, da se povsod izvaja prilagojevanje na nove razmere. Ukrepi nove gospodarske politike Da se nova vlada zaveda obsega svojih nalog, se vidi iz izjav njenih odgovornih osebnosti, a tudi iz njenih dejanj. Nekateri ukrepi, ki naj bi odpravili pomanjkljivosti raznih pojavov in ustvarili nekak okvirni zakonski sistem, so bili sicer izdani že od prejšnjih režimov, sedaj pa se more računati s tem, da se bodo ti ukrepi tudi dosledno izvajali. Težko bi blo podati zaključen pregled o novi gospodarski politiki in zato bomo samo našteli najvažnejše ukrepe. Vlada je kot prvo svoje delo izvedla popis zalog blaga, bi daje pregled o vseh zalogah, s katerimi razpolagata kmetijstvo in industrija. Ta popis je dokazal, da glede preskrbe prebivalstva ni tako velikih praznin, da bi se morale uvesti karte. Pomanjkanje v žitaricah se more nadomestiti z dodajanjem koruze in drugimi pomožnimi sredstvi. Fotrošnja mesa se bo zmanjšala sama po sebi, ker se je zelo zmanjšalo število vojske. Približno 15% veliki priinanikljaj masti se more pokriti z bolj varčno industrijsko predelavo, pa tudi z zvišanjem števila svinj, kar je mogoče zaradi dobre letine koruze. Za vodstvo žitnega trga se je tudi ustanovila posebna žitna centrala. Ves nvoz se je na novo uredil z v oktobru izdanim dekretom, po katerem se omejuje uvoz na uvoznike, ki so zaregistrirani. Uvozna dovoljenja pa izdaja trgovinsko ministrstvo vsake tri mesece. Imenovani so bili posebni komisarji, ki naj prevedejo podjetja iz židovskega in tujega kapitala v romunske roke. Dosedaj se je menda njih delovanje omejevalo na študij razmer, vendar pa more biti v bodočnosti njih delovanje; največje važnosti. Posebna pažilja se posveča kmetijstvu. V zvezi s tem treba omeniti novo ureditev dosedanje Banke za industrializacijo in prodajo kmetijskih proizvodov, ki se je ustanovila zlasti zaradi pospeševanja male kmetske posesti. Banka ima eno milijardo lejev glavnice in se bo odslej imenovala Nacionalni kmetijski kredit. Banka je dobila privilegij, da more dobiti pri Romunski narodni banki rediskont po samo 2%, in sicer v višini, ki se bo določila med vlado in Rom. narodno banko. S tem je dana kmetijstvu možnost, da dobi cenene kredite. No vela k zakonu o delniških družbah pa hoče preprečiti ustvarjanje si-nekur in zlorabo volivne pravice. Posebno občutna je bila odredba o razlastitvi posestev, ki so bila last Zidov. Na teh posestvih še bodo naselili romunski izseljenci iz drugih držav. To so glavne reforme, ki jih je dosedaj izvedla romunska vlada, odkar je pod vplivom legionarskega gibanja. Preustroi ro gospodarstva Nemško mnenie jimi velikimi poškodbami poslopij velike gospodarske posledice ter je trenutno zaustavil tudi zasebno podjetnost. Vse to je ustvarilo kompliciran in slabo pregleden gospodarski položaj, ki ga skuša vlada obvladati z raznimi ukrepi, nastalimi iz trenutnih potreb, ki imajo skoraj brez izjeme pečat borbe za novo ureditev v daljši bodočnosti. Neučinkovito zaviranje cen Napetosti in težave romunskega gospodarstva se morejo videti tudi v razvoju cen, ki je značilen že več ko eno leto. Le malo krajša je zgodovina poskusov, da bi se draginja omejila. Z dekretnim zakonom v novembru 1939 je bila uvedena kontrola cen »proti oderuhom« za predmete vsakdanje potrošnje. Ne ve se, kako bi se cene gibale brez tega zakona, gotovo pa je, da so ldjub temu zakonu cene v Romuniji bolj narasle kakor pa v kateri drugi od vojne prizadeti državi. Ker novembrski zakon ni zadostoval, je bil izdan v marcu nov in širše zasnovan zakon zaradi aktiviranja proizvodnje ter kontrole cen za industrijske, kmetijske in uvožene predmete. Pa tudi z novim zakonom se ni mogel zadržati dvig cen ter je splošni življenjski indeks na-rastel od 172T v marcu na 197,7 v avgustu. Zaradi odstopitve romunskega ozemlja nastalo razburjenje je vnovič pognalo cene kvišku, ki so nato znova narasle zaradi nastalega političnega preobrata. Položaj vlade v boju z draginjo se je zalo še bolj poslabšal, kakor pa je bil že itak otežkočen zaradi brezuspešnega dosedanjega boja proti draginji. Nastalo je tudi dejansko pomanjkanje nekaterih predmetov in to je upravičevalo dvig cen. Pa tudi potres je pognal cene navzgor, ker je uničil mnoge zaloge, tako zlasti vinske. Vlada g. Antonesca je nato izdala zakon o zatiranja sabotaže, da bi mogla bolj uspešno kontrolirati in določati cene. Odslej je pripadalo vodstvo politike cen ministrstvu za koordinacijo gospodarske politike, kontrola cen pa je ostala še nadalje stvar gospodarskega ministrstva. Kazni so se z novim zakonom poostrile, imenovani so bili kontrolni organi, da vlada upa, da je sedaj bolj pripravljena za boj proti draginji. Cene — strukturalni problem gospodarstva Navzlic vsem naporem vlade pa le ni mogoče reči, da bi se dvigajoče tendence za cene že čisto ustavile. Da se bo to moglo doseči, se mora spraviti ves sistem cen v boljše ravnovesje. Odnošaji med cenami in dohodki so prišli v nered tudi s slučajnimi zvišanji plač in mezd, vendar pa je to zvišanje daleč zaostalo za dvigom cen. To vpliva v Romuniji, kjer so plače posebno nizke, tem bolj težko, poleg tega pa onemogoča vsak uspešen boj proti korupciji, ker je prvi pogoj boja proti njej, da dobe uradniki, čeprav skromne, pa vendarle zadostne plače. A tudi po zadnjem zvišanju plač so te še tako nizke, da ne zadostujejo. Tako je bila določena kot najmanjša plača za železničarja z otroško in stanovanjsko doklado na 3360 lejev na mesec. Nameščenci s plačo do 5000 lejev mesečno dobe mesečno doklado v višini 800 lejev in za vsakega otroka še 300 lejev. Omeniti je treba, da so živila sicer nekoliko cenejša ko v Nemčiji, toda tudi razmerje cen med kmetijskimi proizvodi in industrijskimi Izdelki je neurejeno. Romunsko kmetijsko ministrstvo je izračunalo, da se je kupna moč kmetijskih proizvodov v letih med 1913 in 1939 poslabšala takole: Za industrijske izdelke, za katere je bilo Srečno in veselo NOVO LETO zeli D Al-D AM LJUBLJANA Prilavlianie nalaga trgovcem največ nepotrebnega dela. Uvedeno je bilo zaradi preprečitve špekulativnega ku-pičenja najpotrebnejših živil. Ta vzrok pa je naravno odpadel takoj, ko so bile cene živil maksimirane. Ako je špekulacija mogoča v svobodni trgovini, pač ni več mogoča tam, kier cene niso več odvisne od producenta in trgovca ter od povpraševanja, marveč samo še od naredbe oblasti. Ako je oblast hotela imeti pregled in nadzor živil, ga gotovo m mogla dobiti od prijav zalog, ki so se v trgovinah spremenile že nekaj ur I>o naznanilu. Tu jih je sploh zmanjkalo. Trgovec si beli glavo, kje bo dobil skromno količino, komaj jo dobi, že jo proda, potem Pa polni tabele, da ima oblast iz grmad spisov že itak dovolj znano in bridko občuteno dognanje, da tega in onega v kritični meri primanjkuje, da so zaloge mnogih trgovin izčrpane in da tudi prehranjevalni uradi niso kos svoji nalogi. Cernu nepotrebne pisarije, vprašuje zagrebški »Trgovački vjesnikc, ko se neizbežno bližamo acioniranju prodaje po sistem« nakaznic. To j« morda res pravilni način nadzorstva v dobi pomanjkanja blaga, čeprav bi od zbornic predlagane gospodinjske knjižice gotovo bolj ustregle namenu. Ni samo trgovina tista, ki jo je treba nadzirati. Se večji nadzor je potreben nad samimi potrošniki, med katerimi so tudi taki, ki imajo doma večje zaloge živil kakor pa mnogi trgovci, a nihče ne zahteva od njih, da bi naznanjali svoje zaloge, ki jih neovirano ku-pičijo. Kdor ima denar, najde zmeraj pota do blaga, kar seveda dokazuje, da bi mogla samo svobodna trgovina dobavljati dovolj blaga. Potrošniki najdejo tudi mimo privilegiranih ustanov možnosti za nabavo živil. Njih nihče ne kontrolira in oni pridejo do blaga tudi tam, kjer si ga danes trgovec zaradi sistema monopola in nadzorstva ne more in ne sme nabaviti. Nepotrebno prijavljanje zalog naj se zato odpravi, da bodo trgovci razbremenjeni in tudi oblast rešena nepotrebne skrbi. S samimi pisarijami res ne bomo rešili situacije. Večii zaslužek pri prodali Iz vrst trgovcev z živili na debelo nam prihajajo pritožbe, da je sedaj dovoljeni brutodobiček v izmeri 5%, kar se tiče prodaje olja in riža, vsekakor premajhen. Ti dve vrsti živil sta posebnega značaja, in zato je treba spremeniti določbo o maksimiranju kosmatega dobička pri teh dveh predmetih. Pri pošiljanju riža in olja so razlike pri tari skoraj reden pojav in gredo diference prav pogosto zelo visoko. Zaradi visoke cene teh dveh predmetov nastaja pri češčem ponavljanju tega nedostat-ka precejšna škoda, ki kaj lahko uniči ves dobiček. Ce se v trgovini na debelo prodaja riž v originalnih vrečah in olje v originalnih sodih, potem seveda ne more biti govora o tem, da se blago razsiplje oziroma razliva. Drugače pa je sedaj, ko se mora to blago zaradi pomanjkanja primernih posod prodajati tudi pri grosistih v manjših količinah. Izguba pri blagu je pri takšnem načinu prodaje ravno radi razsipanja in razlivanja precejšna. Le strokovnjak lahko preceni škodo, ki jo povzročajo ti pojavi, ki jih laik navadno ne opaža. Se nekaj je, kar lahko zelo kvarno vpliva na poslovanje trgovcev in občutno zmanjšuje njihov zaslužek, in to je kalo. Riž in olje sta blago, ki je podvrženo tej neprijetnosti, kajti riževa zrna pro-dro še tako močno juto, zlasti sedanje kakovosti, posebno če jo blago dolgo na potu in je treba vreče in sode večkrat prekladati. Ob takih prilikah sc vreče kaj rade tudi raztrgajo in je potem izguba seveda še večja. Pri olju pa se opaža, da se rado osuši, tako da v sodu navadno ni tiste količine, kakor bi morala biti, oziroma kot jo izkazuje faktura, ki jo mora trgovec poravnati v celoti, dandanes navadno celo vnaprej. Trgovski krogi, opirajoč se na te okolnosti, se zato obračajo do Dober pripomoček za Vašo bilanco, inventuro računski J e stroj ki sešteva, odšteva itd. hitro in precizno ter prihrani mnogo časa in truda. PISALNI STROJ iste svetovne znamke piše elastično, lepo, dela kopije, naj ne manjka pri tem delu. RADIOVAL Telefon 33-63 LJUBLJANA Dalmatinova ulica 13 poleg hotela Štrukelj Mehanična delavnica za vsa popravila pisarniških in računskih strojev. smati dohiček pri prodaji riža in I uvoz za 180.000 ton. Izvoz kavču-olja primerno zviša, od sedanjih j ka iz pridelovalnih vzhodnih dežel se je zato že povečal in sicer 5% vsaj na 7%. Kajti navedene okolnosti, posebno Če pridejo, kar je dandanes že postalo običajno, vse nadloge nad grosista naenkrat, učinkujejo na trgovino na veliko tako kvarno, da ostane od sedaj dovoljenih 5% komaj 3% ali kvečjemu v najboljšem primeru 4%, kar seveda no zadostuje niti za kritje režij, ki so ravno zadnje mesece v letu tako zelo naraslo pristojnth mest s prošnjo, naj se • in bodo v prihodnjem letu gotovo store potrebni koraki, da se ko-|še precej večje. Konjunktura Eden najbolj priznanih uspehov angleške mornarice je blokada Evroj>e, a najbolj se občuti učinek blokade pri surovinah vseh vrst iz čezmorskih dežel. Zlasti primanjkuje v Evropi kavčuka, ki je tudi za vojno tehniko zelo važen, kar pa prizadeva tudi že celoten cestni promet. Prav kavčuk se I namreč pridobiva izključno v čez- J morskih deželah, med temi samo v Nizozemski Indiji tri četrtine svetovne proizvodnje kavčuka (po statistiki za 1. 1938.). Ostala četrtina se dobiva večinoma na Cey-lonu, v Francoski Indokini, Siamu, na Sev. Borneu in Sarawaku. Največ kavčuka izvažata Britanska Malaja in Niz. Indija, prva je leta 1937. izvozila 0,7 milijona ton, druga 0,45 milijona ton od poldru-gomilijonskega svetovnega izvoza. Evropa je kupovala 17 odstotkov tega blaga ali četrt milijona ton letno. Med kupovalci pa je na prvem mestu Sev. Amerika s 625 tisoč tonami letno, daleč za njo so Anglija z 99, Japonska 68, Rusija 31 tisoči ton letno. Kljub temu, da Evropa ne mo-re več kupovati svojega deleža, je v malajskih in niz.-indijskih pokrajinah velika konjunktura za kavčuk, ker je Amerika izredno povečala svoj odjem. Združene države si zbirajo velike rezervne zaloge, da bi bile v primeru konflikta na Vzhodu neodvisne od rednega dovoza kavčuka. Kavčuk prištevajo k tistim strategičniin surovinam, poleg mangana, kositra, kroina, ki jih USA nimajo doina. Uporaba kavčuka v USA pa je dosegla v dobi 1937/39 nad 524.000 ton letno, kar je vse kril uvoz. Domača predelava krije samo porabo regeneriranega kavčuka, ki je tudi znašala lepo količino 147.000 ton, medtem ko je predelava dala 160.000 ton. Večino kavčuka dobivajo USA iz Angleške Malaje (60) in Nizozemske Indije (30%). Amerika pa ima vedno znatne rezerve kavčuka, a te so padle v zadnjih dveh letih od 235 na 130 tisoč ton. Zato je Amerika kupila od Anglije oz. dobila v zameno 85.000 ton, da so rezerve narasle na 200 tisoč, in vendar so izkazane za junij lelos le s 170.000 tonami. Vse svetovne rezerve kavčuka se zdaj cenijo na približno 40% letne svetovne porabe v normalnih razmerah, kakršnih pa seveda več ni. Amerika bo povečala Pred 300 isti so to pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave ammamsmmmmmmaam je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal * večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatinol iz Niz. Indije od 155,4 za 57,5 milijonov nizozemskih goldinarjev. Vlada je uvedla nadzorstvo nad izvozom. Kvote so bile pa kljub temu presežene In že računajo, da bo svetovna prodaja za eno tretjino presegla svetovno letno porabo kavčuka. Zanimivo je, da so — kljub izpadu Evrope kot ku-povalea — cene za kavčuk znatno narasle. Zadnji padec cene za kavčuk v Njujorku od 22 centov v juniju na 19 2 centov v oktobru ni pomenil zastoja in celo najslabše plantažo so poslale zelo rentabilne. Saj so bile cene 1.1938. za kavčuk na povprečju 14-0, lani pa 17-5 centa in bo za leto« povprečje še znatno višje. Zunanja trgovina Naši zastopniki so odpotovali v Atene zaradi sklenitve novega dogovora o plačilnem prometu. Pogajali se bodo tudi o uvedbt zasebnega kliringa, ter o nekih vprašanjih, ki so v zvezi s sedaj določenimi kontingenti. Vedno pogostnejše so pritožbe zaradi pomanjkanja valjastega in profitnega železa te. pločevine. Domačih tvomic pa v tem oziru ne zadene nobena krivda, ker delajo s polno kapaciteto. Zato zahtevajo zainteresirani gospodarski krogi, da naša vlada ukrene potrebno, da bi se mogli čim prej realizirati po zadnji pogodbi z Nemčijo določeni kontingenti za te predmete. Med Bolgarsko in Nemčijo je bil dosežen sporazum, po katerem bo uvozila Bolgarska Iz Nemčije 25.000 ton železa vseh vrst. Pristojne turške oblasti so izjavile svojo pripravljenost, da nam dobavijo še 8000 ton surovega bombaža, toda šele od 1. aprila 1941. dalje. Cena tega bombaža pa bo za približno 25% večja od dosedanje. Turška vlada je sklenila, da bo dajala za izvoz tobaka v Ameriko premije. Združenje turških uvoznikov kave se pogaja z braziljskiml tvrdkami za uvoz 25.000 vreč kave. Gospodarski minister Nemčije je do konca 1. 1942. podaljšal dekret o omejitvi proizvodnje žepnih ur. I Skladišča za Jugoslavijo! 1 : » IZVOZ uvoz « Sis. NMBERSEK ANTON OPER TAUJANSKI O G A T { Najmanjši odjem kg 25, v zabojih netto, v zrnih ali mleto. Odobr. Min. Nar. zdr. pod št. 5550 SMOKVE za žganjekuho v vsaki množini ■ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 17 TELEFON ST. 41 -75 Skladišča: Komenskega 30, Tel. 23-62 IZVOZ Železniiko tranzitni carinski Spedicijski in transportni zavod za trgovino in industrijo Špedicija / Mednarodni transporti / Odprema robe po kopnem in po morju preko raznih tu- in inozemskih pristanišč / Zbirni promet za tu- in inozemstvo / Reekspedicije / Strojni transporti I Carinska špedicija / Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljenj za carine svobodni in znižani uvoz // Skladišča / Prevozi / Avtotransporti / Preselitve s pohištvenimi vozovi / Inkaso faktur in povzetij // Zelezniško-carinski, tarifni in revizijski biro / Kontrola tovornih listov in carinskih deklaracij / Reklamacije / Rekurzi / Transportni proračuni / Zelezniško-tovominske in carinsko-tarifne informacije / Oskrba transportnih zavarovanj / Izvrševanje vseh v transportno stroko spadajočih poslov. TRANSPORTNA ORGANIZACIJA za blagovni promet z Bližnjim vzhodom, Turčijo, Perzijo, Iranom, Irakom, Egiptom preko lastnih špedicijskih zvez v Istambulu, Solunu in Bassori. Odprema po kopnem ali po vodi. Vse informacije brezplačne! SLOVENIA TRANSPORT EKSPOZITURE: lesenice. Rakek. Maribor. SuSak. — Zastopstva in korespon-denti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu-in inozemstva JOSIP L. ŠILIH Brzojavni naslov: — SLO-VENIATRANSPORT -Telefon št. 27-18, 37-18, carinska pisarna 37-19, stanovanje 24-19 UVOZ LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CESTA ® JUGOSLAVIJA Doma in po svetu V zunanjem ministrstvu v Sofiji Bo bile izmenjane listine o sklenitvi trgovinske in plovne pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko. llmrla je dvoma dama in predsednica Kola jugoslovanskih sester gospa Mirka Grujič, zaslužna srbska in jugoslovanska narodna delavka. Bodi ji ohranjen lep spomin! Rihard Jakopič, starosta slovenskih likovnih umetnikov, je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopnje. Čestitamo! Za novega policijskega direktorja ▼ Zagrebu je bil imenovan Rikard Vikert, dosedaj upravnik policije v Sarajevu. Dosedanji upravnik dr. Vragovič je že izročil novemu šefu zagrebške policije svoje posle. Med gen. direkcijo železnic in domačimi tovarnami vagonov se napovedujejo pogajanja za dobavo 114 potniških, 424 tovornih in več drugih vagonov ter 20 lokomotiv. Vrednost teh nabav se ceni na 150 milijonov din. Novi upravni odbor tvomice vagonov v Slav. Brodu, ki je sedaj prešla v hrvaške roke, je sestavljen takole: predsednik senator dr. Kr-njevič, člani uprave dr. Lamer, dr. Pliverič, Tomo Baburič, Ante Kovačevič, E. Lovlnčič, inž. Potočnjak, vojni min. v p. Dušan Trifunovič in drugi. V Skoplju bo začela delovati 1. januarja avtomatična telefonska centrala. Tudi radijska oddajna postaja bo začela delovati ta dan. Svečane otvoritve obeh postaj se bosta udeležila tudi predsednik vlade in poštni minister. Banska uprava vardarske banovine je sklenila, da noben mlin v banovini ne sme mleti bele moke, ker so zaloge v mlinih in pri trgovcih zadostno velike ter prekašajo potrebe prebivalstva. Gospodarske zbornice v Zagrebu so protestirale pri banski upravi banovine Hrvatske proti uvedbi novih davščin, ki jih namerava uvesti zagrebška občina. Načrt uredbe o železu in jeklu, ki naj uredi preskrbo naše težke industrije s surovim in starim železom ter jeklom, je izdelalo trgovinsko ministrstvo. Svoje mne- nje o načrtu mora še izreči posvetovalni odbor za kovinsko industrijo. Mestno poglavarstvo v Vinkovcih je znižalo ceno svinjski masti od 24 na 22 din, svinjskemu mesu pa od 20—22 na 18—20 din. Cene je poglavarstvo znižalo, ker je padla cena za pitane prašiče. Tvornice obutve v Beogradu so zahtevale od Urada za kontrolo cen, da se maksimirajo cene obutvi, ki spada pod kontrolo cen. Tvornice zahtevajo to, da se rešijo neupravičenih napadov. iKsko«, d. d. za prodajo tekstilnega blaga, za zboljšanje, barvanje, impregniran je, konfekcionira-nje itd. tega blaga, se je ustanovila v Beogradu z osnovno glavnico 1 milijona din. Med ustanovitelji je tudi več ljudi iz Zagreba. Škoda, ki je nastala zaradi letalskih bomb na Sušaku, se ceni na 4 milijone dinarjev. Kakšno letalo je vrglo bombe na Sušak, o tem se strokovnjaki še niso izjavili. Podružnica nemškega Kultur-bunda je bila ustanovljena v Banjaluki. V vsej Bosni je sedaj 22 podružnic nemškega Kulturbunda. O velikih zametih poročajo iz Hrvatske, Bosne in Primorja. Več vlakov in avtobusov je obtičalo v snegu. Zdravstveno stanje madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja se Je zboljšalo. V Bukarešti pričakujejo prihod novega nemškega poslanika v. Kil-lingerja, ki uživa sloves odličnega gospodarskega organizatorja. Po njegovem prihodu se bo začelo izvajati romunsko-nemško gospodar, sko sodelovanje. Sodijo, da Je s pri. hodom Killingerja močno utrjena nemška pozicija v Romuniji. Z grško-albanskega bojišča se poroča, da so Grki po zavzetju Hi-mare zasedli še nekatere važne strategične točke v smeri proti Valom. Na severni fronti so znova zavzeli vas Lin, iz katere so se morali pred dnevi umakniti. Britanske čete v okolici Bardije dobivajo neprestano okrepitve ter nov vojni material. Po angleških vesteh je v kratkem pričakovati napad na Bardijo, ki pa je dobro utrjena. Iz Aten poročajo, da je nastalo po vesteh iz nevtralnih virov v Albaniji močno gibanje upornikov, ki da so celo vdrli v Tirano ter tam nalepili plakate, v katerih pozivajo Italijane da čim prej za-puste njih deželo. Tajnik fašistične stranke v Rimu je sprejel voditelja korziških fašistov, ki mu je poročal o gibanju italijanskih iredentistov na Korziki ter o nedavno prirejeni razstavi »Italijanska Korzika« v Benetkah. V Angliji je danes že 26 ameri- i.-ih vojaških opazovalcev. Med njimi je 5 generalov, 6 polkovnikov, 10 majorjev in 5 kapetanov. Enako število ameriških opazovalcev je tudi v angleški mornarici, in sicer polovica v Sredozemskem morju. Kanadski minister za municijo je izjavil, da izdela sedaj Kanada že 360 letal mesečno. Kanada ima danes že 3600 letal. V Kanadi je tudi največja angleška tovarna za topove. Torpediran in potopljen je bil ameriški petrolejski parnik, last družbe Standard Oil Komp. Potopljen je bil ob zapadni afriški obali. Pod rodnosti o potopitvi še niso znane. V Angliji so bili izdani novi predpisi glede racioniranja živil. V prvi vrsti se je omejila potrošnja mesa. Potrošnja je bila omejena, da bi imela Anglija zadostne zaloge živil tudi za primer, če bi bil uvoz za nekaj časa onemogočen. Angleška admiraliteta sporoča, da je bil potopljen rušilec »Ačron<-. Novo finsko vlado je sestavil He-koonen, 'voditelj delavske stranke. Hekoonen je bil pred 20 leti član vlade ter bil nad eno leto kmetijski minister. Zastopnik kitajske vojske je izjavil, da bo prihodnje leto Kitajska pripravljena že za protiofenzivo proti Japoncem. Že sedaj šteje redna kitajska vojska 3 milijone mož. V nekem skladišču za kurivo in peči za kurjenje s plinom v Milanu je nastala velika eksplozija, zaradi katere se je do tal podrla dvonadstropna hiša, v kateri sta bila skladišče in laboratorij podjetja. Neka tuja vojna ladja, ki je plula pod japonsko zastavo, je po izjavi avstralskega ministrskega predsednika napadla angleški otok Nauru v južnem Tihem oceanu. Bombardiranje je povzročilo veliko materialno škodo, ni pa zahtevalo človeških žrtev. Otok je bil nekoč nemška last. Londonska vlada je omejila s 1. januarjem izvoz v Irsko, zlasti živalske krme, umetnih gnojil, surovega tobaka, pomaranč in citron. Z omejitvijo izvoza hoče londonska i vlada doseči od irske vlade, da pre- j pusti Vel. Britaniji 'nekatera pri- j stanišča za oporišča angleške mor- ’ narice in letalstva. Letošnji špaisski pridelek riža se • ceni na 240 000 ton, za 90.000 ton več ko lani, a za 40.000 ton manj ko v zadnjem letu pred državljansko vojno. Na meji ni moke! Podeželski trgovec nain piše: 2e "ost tednov nismo prejeli nobene moke za kruh, oziroma enotno moke in bi Le radi vedeli, kje tiči vzrok. Še za božične praznike nismo mogli ubogim delavcem in viničarjem, kakor tudi malim posestnikom prodati vsaj borih par kilogramov enotne moke, da niti ne govorimo o fini moki, ki se je še tu in tam dobila. V časopisih se vedno čila, da je prehrana za Slovenijo zagotovljena, a mi ne dobimo najbolj potrebno živilo, kar je moka. Sedaj se začne v vinorodnih krajih z »regolanjem«, in to prevzamejo vinič* ji jx> navadi v akord pri lastni prehrani, a večina teh viničar;'v si ne upa to delo prevzeti, ker kruha, oziroma moke zn kruh ne more kupiti, a kruh je glavna prehrana za take delavce. Koliko časa bomo še čakali na moko? Ali jo bomo sploh še kdaj dobili? Viljem TG\AJ?XA AMLIXSKM BARV IX KLniČMH IZPELKCV Celje | Priporoča svoje I specijalne izdelLe i barve za obleke v zavitkib, ! barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkib, barve za pirbe v zavitkih, I Vilbra barve za usnje. Anilinsbe barve za obrtniške potrebe barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Razne kemične iiJelLc za gospo- Jinjslvo in obrt Zahtevajte cenike! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MOSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica št. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-69 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2%!! Vsi drugi pa sc mučilo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte . RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC ^ V V tistega m rdeCIml srci, našo nalbolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek) msT UP KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH Konzorcij »Trgovskega lista je izdal in založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista H. M. GASS0NA: BUSINESS Knjiga vsebuic 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini. VsbR trgovec, zlasti pa trgovski narašča) mora prebrati to knjigo. / Knjiga se naroča pri upravi »Trgovskega lista”, Ljubljana, Trgovski dom Telefon štev. 47-61 * Cena knjigi din 20‘— Tr ključavničarstvo j Tyrfteva c. St. 55 (bivše strojne tovarne). Telefon 37-92 • • T . .1 : : Vsem cenjenim odjemalcem *****•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< • S Ul prijatcljeill Z C 1 L 5 j s srečno Novo loto ateečne in uspešne novo leio 1941 | JULIJ W I I KLEIN Ij J K b L J a s a j : H PLETENINE B. MOTOH i P. & M. ROZMAN LJUBLJANA Židovska ul. 3, Gosposvetska ul. 4, TyrSeva c. 5 i trgovina z mei. blagom ; H ! 1 II II B 11 ANA j KREKOV TRG 11 1 • •«••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••»••••• •••«•••••■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• * m | Srečno in uspehov polno novo leto 1941 j ieli vsem svojim cenjenim odje- j mulcem, prijatelje n In znancem Medič-Zanki | Tovarne olia. lakov, barv, škroba: LJUBLJflNfl. MEDVODE. DOMŽftlE \ A.ŠORABON SCO. UUBUHI j Stanovanjske in trgovske hiše, industrijske j zgradbe, moderne ceste, adaptacije i. t. d., : projektira in Izvršuje najsolidneje stara in j renomlrana tvrdka Ivan Bricelj T elef on št. 25-27 illatM Veletrgovlnnlp«*rt)o felepražarai m im H 11 ■ I »■ GUsf Glavna zaloga radalo-skih vodi pooblaščeni graditelj j | Brzojavni nasom j Ljubljana, Slomškova ulica št. 19 \ j ŠARAJ°N Li^6BiJANA : Srečno in veselo Novo leto! jeečoit in ta- že-‘ s™im cen'- odismoteem >» se priporoSa { VS8lC tVflOVGC IHO ^™faktura^K°nfeko'.Ja Ira biti naročnik I Draao Schwab i i i9ifin , Jry ' “ = »lirskega lista« : / s c ! » 0 Ljubljana, Aleksandrova c.7 : — —— — ■■■—»■mi KOLINSKA TOVARNA HRANIL D. D. v Ljubljani I SREČNO NOVO LETO 6 želi vsem cenjenim gostom in prijateljem staroznana gostilna PRI „ŠESTICI" v Lfublfani Ana In Albfn Izlakar j Srečno in veselo novo leto 1941 JOS. ŠUMI nasl. D. & E. H j 'S tovarna bGnbcnov in peciva v Ljubljani, Gradišče ? t Glavno zastopstvo In Skladišče t ROSA. Ljubljana ®**“» Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Pcrsil Persil Persil Persil mmmm Srečno in veselo Novo leto želimo vsem našim cenj. odjemalcem Persil družba z o. z. L J Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Persil Združenje trgovcev v Ormožu žeti vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem in vajencem obilo sreče in uspeha v NOVEM LETU! i FRANC BERJAK, KRANJ železnina, stavbni material, kuhinjska posoda, porcelan in stekleno blago, barve oljnate in suhe, firnež, laki in vse potrebščine za čevljarski obrt Izdelka „KIK" »KEMIČNA INDUSTRIJA KRANJ" ! Tovarna volnenih in bombažnih tkanin Adolf Piah, Telefon interurban št. 13 IZDELUJE: NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE OKSIORDOV, VSE VRSTE PISANIH IN ENOBARVNIH FLANEL, BARHENTE, GRADLE, ZEFIRJE, MOLINOSE, BRISAČE ITD. Tkalnica * Barvarna * Apretura Od podjetnika do delavca slovensko podjetje brez tujih strokovnjakov! Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi srečno in uspeha polno Novo leto in se priporoča I Rafael B trgovina s surovimi kožami in lojem Stražišče pri Kranju j j • • • • 1 ! • • • • 1 i A. Šinkovec, vmma. Kranj i priporoča svoje lastne izdelke vrvarskega blaga: štrange, j uzde, vrvice, vrvi za stavbenike, mesarje in zvonove, : dalje motvoz, mreže, vreče, žimo, morsko travo, vzmeti za postelje itd. i Cene ugodne in dobro blago. Na drobno in na debelol | SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Veletrgovina i železnine in saniiarno oprezno Majd Mevizuv** M.vanf 11 Elektrarna j Vinko Majdič Krani Manufaktura in galanterija Ferd. Sajovic, Kranj Prešernova ulica št 10 s : 99 Dobavlja po zelo ugodnih cenah ves material za vodovodne Instalacije, cevi, spojne dele, armature, kopalne kadi, umivalnike Itd., žico, ščitnike, pločevino, okovje za stavbe itd. koncesionirano elektrotehnično podjetje v Kranju : : ! FRANJO tekstilna tovarna * Kranj j Fr. GORJANC, Kranj ! LESNA TRGOVINA IN INDUSTRIJA. DEŽELNI PRI-s DELIH. EKSPORT LESA. STALNO VELIKA ZALOGA • SMREKOVEGA TESANEGA IN REZANEGA LESA • Poročajte redno »Trgov- j skemu listu« o vseh važnej- j ših gospodarskih dogodkih \ vašega kraja i Telefon: Kranj 33 Brzojavi: Sire Kranj Vilko Cerar urar : RAČUN PRI POSTNEM ČEKOVNEM URADU ST. 11.291 j TELEFON STEV. 23. — BRZOJAVI: GORJANC KRANJ | ••••»•»••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••V***'*" ! I •••••»••••••»•••••••••••••••»••»••••••••••••t*«* in prodaja zlatnine, optike ter dvokoles — Radijski aparati Kamnik Domače podjetje, domač kapital, domače delovne sile! ••••••••••••••((••••••••••••••••••••••••••••••M i .Hudo« iJ#s- S*! I KREGAR izdelovanje kovin in ponikljanje STANISLAV ItotoUH MARIBOR TcsUnjalcova ul, 5 trgovitta Domžale I! ? y J Vsem cenjenim odjemalcem želim prav srečno Novo leto! S Ješe Anton ANTON j EtektroInStalacljsko podjetje, mehanična delavnica m avto-taksi — Trgovina za elektrotehnične potrebščine KAMNIK Izdelovanje čevljev | Tržič, Cerkvena ulica St. 11 (Dravska banovina) - Kupujte pri domačem podjetjul TEZA DRUŽBA Z O. Z. TEKSTILNA INDUSTRIJA KRANJ .ModeUP \ •• I V J Vsem gg. trgovcem želi mnogo uspeha v no- i T. ... : : ven* poslovnem letu, ter se jim priporoča za \ Industrija gumbov mod- j : nakup: železnine, gospodinjskega porcelana j Ilih damskih — Kamnik \ i Haas, Cžyžek, Norma kozarcev za vkuha~ i ■■■■■■■■■■■■■■■ i j vanje ter ostale steklenine, po ugodnih cenah ! ..ROVANA." d. z o. z., RRAN). I •••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••P' •••••••••••••••••••••••••••t Združenje trgovcev za sodna okraja Ribnica in Velike Lašfe v Ribnici na Dolenjskem želi vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem in vajencem prav srečen uspeha poln začetek NOVEGA LETA! >UNIVERSALE< TOVARNA KLOBUKOV IN SLAMNIKOV O. Z O. Z. DOMŽALE Lastni proizvodi motkih in Zenskih tulcev i n »SVILANIT« mekamčna ttalirca Izdelovanje svilenih rut, Šalov, svilenega blaga za samoveznlce LIPOVEC I HRBLIGKA KAMNIK i M. KRAMAR llacol nasl. : : II. ANT. STERGAR ..... . 11 ALBRECHT 111 KRflMfllt!! 1 K3jil HOgOnir 1 i trgovina 2 železnino, ! j MANUFAKTURA] j 1 trgovina z modnim I ! porcelanom in steklom ] j i ] j blagom | j kn,a,„u 1 1 uaiiHiv 1 ? i KAMNIK I KAMNIK Eksptot UamnisUefra apna tec ‘zdcaviiniU vetišc KAMNIK ••••••••••••••••••••••••••••••••a* •••••••«••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••« II KAMNIK . . • •..................Mi ste £e naeauiili „lAfyv»taaaw>M»»«A N Ljubljana - Celovška c. SO ** barva, plcpiru in Ze»24 urah Itd. Škrabi in MvetlnliUa srajco, ovratnike in manšete Pore. suSi monga in lika dnmate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski n«*ip 18. Selenhurgova ul. 3 Telebni it. 22 72. Telefon 24-78 Kompletne opreme za kavarne, restav- racije, gostilne in za gospodinjstva Stavbeno in umetno steklarstvo 0-00000000000000000000-00000000000000000000 0—00—000000000000—0000000000—00—0000— Oglejte sl specialne katera dobavlja motorne brizgalne, Unlversalne ročnike In naprave za iraSenle s kemično peno točno po predpisih že komisijsko odobrene. * . radio aparate KDRTING Peter Stepič Lastnik Mirko Stepič • .... ! SREČNO NOVO LETO 1941 2ELI VSEM SVOJIM NAROČNIKOM Se priporoča gradbeno podjetje in tehnična pisarna MIROSLAV ZUPAN MESTNI STAVBENIK LIUBLJANA VOŠNJAKOVA ULICA 6 Brezplačen ogled restavracija pri tvrdki j in veletrgovina z vinom A. Birke LJUBLJANA. Trtna ulica HOTEL SLON kavarna, restavracija, buffet in kopališče vošči vsem cenj. obiskovalcem srečno novo leto 1941 in se priporoča ter beleži z odličnim spoštovanjem ANTON KORITNIK 0—001 •0—0—0000—0000000—0—000000000000000—0000 000—000000000000—0000—00—000—0000—000—00—0000—000—00—0-00—000000000-000-000000 Liubljana Mestni trg it. 9 Vsem cenjenim odiemalcem se zahvaljujem želeč jim srečno in veselo novo leto 1941 Popravljamo vse tipe radio aoaratov dobro, hitro in poceni JERNEJ J Kisoma pri ..Majarončku" in Tovarna metel — Telefon 25-78 LJUBLJANA, Slajmerjeva ulica štev. 1 StCCtrO-, VMCM- falO- mi Srečno novo vsem svojim svojim odjemalcem fn sodelavcem vošči RADIO“ Gostilničarska družba z o. z. pivovarna d. d. v LJUBLJANI, Miklošičeva 7 : i I 2sd.vtM.vc in srečno JVovo lefc želi A. GOREČ d.z o.z. j Kolesa-avtomobilno blago-avtopnevina- tika-olja-bencin-nafta-zim s ki šport poleg nebotičnika •MM—W|>—»H————M—— 5cecf»a w*. vesela mvo. deta 19M žeJj cargnS|(0 posredniški in spedicijski bureau ! 11 »GROM« Ljubliaiia Podružnice: Maribor, Jesenice. .............................................. i Rakek NasarirkOVa testa 14 (Palaia Grafika) ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Bogataj Ivan Kongresni trg št. 19 (poleg nunske cerkve) j j Izvršuje vse električne instalacije in popravila. Trgovina in • j zaloga vseh vrst instalacijskega materiala.* Elektromotorji j t stalno na zalogi. Strokovno in solidno delo — nizke cene! : ! * * : " : h i 2>i?ž i£«i*i©2?cii“ ČEVLII ROČNEGA DELA CENE SOLIDNE mtmmmmmMmmaBmmmmmmmmmammmmm Msjuhljcma, Sv.Peira cesfa 99 VELIKA IZBIRA ) OS. BERGMAN trgovina s črevi in parna topilnica loja Ljubljana Poljanska cesta 85—87 Telefon štev. 20-61 IMPORT = EKSPORT Velika zaloga črev za vse vrste klobas In salam Specialna kitajska čreva za Izdelovanje kranjskih klobas — Zaloga loja in tehničnih maščob ♦—»»»%>»»§— ovcev za srez Brežice I želi vsem članom, kakor tudi trnovskim nameščencem in vajencem prav srečno in uspeha polno Novo leto! Tft VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI RJJS i i oa sre kupiu za čiAčenjk vset-t KOVINASTIH »RIDMSTOV, OOLIDAL IN OKIN PRIZNANO NAJROUSl SREDSTVO Srečno leto 1 9 ❖ 1 želi JOS.BflHJIII »TEHNIK« Sidol Cisti, polira, ohrani, OBSINPICIRA « PAZI Tl PSA VAAATVKNO ZNAMKO! LJUBLJANA Miklošičeva cesta SHHmmmihk »»»»■»i»»»nh»m—»»»»»»»«*■ —DDiiA—DDDD»D»D« 1 Združenje trgovcev v Radovliici I vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem in vajencem Prav srečen in uspeha poln začetek NOVEGA LEI Al VSE POTREBŠČINE za gg. oficirje orožnike f i n a n c o železničarja mitničarje itd. VAM NUDI po najnižjih oenah t v r d k a SIMON KLIMANEK LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 Velika izbira dežnih plaščev, vojaških štofov in priboral : Mnogo uspehov v letu 1941 želi vsem svojim odjemalcem I Trgovina z železnino — Na drobno in debelo »TRGOV Sftl LfST^fTjhtffflarJa Mt /Btev. ~f. Srečno NOVO LETO vošči vsem svojim odjemalcem s svojima podružnicama v Celju in Mariboru ••••••••————«g ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• DEŽNIKARSTVO ! •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • GASTRAUN nasl. j Dolenc Silva | Ljubljana, Prešernova 42 | I s i s Šalamun & Lampe manufaktura na debelo LiUBLJANA Frančiškanska 4, tel. 37-89 Pogačnik Matko j knjigoveznica In ga« j lanterijska delavnica Okviijenje slik 1 Ljubljana Modna trgovina za gospode G. ČADEŽ LJUBLJANA Stritarjeva — Mestni trg Srečno in veselo novo leto 1941 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Osvald DoLeic veletrgovina galanterije ter pletenin L | D B L I A i A PreJ Škofijo Hrv. 15 NOVA ZALOZBA Knjigarna druiba z °- z* Založništvo PISARNIŠKE POTREBŠČINE Ljubljana, Kongresni trg 19 Poštni (ek. račun 12620 Telefon 2793 Premišljaš, kaj bi podaril za NOVO LETO svojim dragim. Pojdi in oglej si v NOVI ZALOŽBI krasna darila: kristal, keramiko, knjige, nalivna peresa, vse za pisarno. Bogat izbori Solidne cenel Kot Izredno lepo literarno darilo na novo izdano Dragotina Ketteja zbrano delo in Štefe Strojnikove roman Jastreb kroži. V rdeče usnje vezani spisi Ivana Cankarja so ponos vsakega bibliofila. Kongresni trg 12 JfeMte) !••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< j Srečno in veselo I NOVO LETO j Seli 1 kavarna Evropa II LJUBLJANA Delajte za nanredek : traovskih oraanizaciit IVAN PIELICK, LJUBLJANA trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo Pisarna In skladišče: Lingarjeva ulica (v knezo£koflJskl palači) Telefon Interurban 45-47 Pošt. pred. 335 - Brzojavi: Rlellck Ljubljana Pošt ček. rač. štev. 17.706 eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeut aeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeaeeeeeoeaeeeaaaoaaoaaooo'- Ljubljanska KREDITNA BANKA V UIIBUANI PODRUŽNICE: BEOGRAD. CELJE. KRANJ, MARIBOR. PTUJ. RAKEK, SLOVENJ GRADEC, SPLIT, ŠIBENIK, ZAGREB =»=? se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov SprefCma vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. Odlični mali,SUPER' PHILIPS 430a iiiiiliii srsSSjgssgnBSfesB :: J* u c Pridite ga poslušal k tvrdki: H. SUTTNER, LJUBLJANA PHILIPS RADIO ZASTOPSTVO Aleksandrova s. • | | Tolof. 34-70 (Pl r Idružen/e irgrevcev v cjubnam ŽELI ČLANOM PRAV SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! trgovina s krznom LJilUIII Aleksandrova cesta 4 TELEFON 37-37 ' n. 1 1 . • 3 4. • ftlHOOOl jMdomtik O M A •I/ Utu mi llKEUIIKi & KO. MSCht Jt&SUn veletrgovina Špecerijskega In kolonialnega blaga ter rasnega žganja in ipirita cchicftiin odiemaUem » SMRKOLJ« trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov in mlevskih proizvodov z o. z. &cti LJUBLJANA vstm Ugoi/sUifn ptiiaUtien* vdcat/a Komenskega 50 Telelon 54-50 in uSfteUa ftoltod Hat/a SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1941 L. MIKUŠ, Ljubljana Mestni trg 15 USTANOVLJENO LETA 1839. DEŽNIKI NA DROBNO! NA DEBELO 1 VElEPRBZftRNft Zn KAVO Tvrševa cesta 15 — Gosposvetska c. 2 Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte Izložbe tvrdke A. & E. SKABERNE UU3UANA Poseben oddelek za linolej, zavese Itd. j Obilo sreče v Novem letu želi vsem svojim odjemalcem I PRVA KRANJSKA VRVARNA : : Ivan N. Adamič LJUBLJANA, Sv. Petra e. 31 * Maribor, Vetrinjska uliea St. 20— Celje, Kralja Petra e. St. 33 | Kamnik, Šutna štev. 4 j : Srečno novo letol j : ; I S. 1. Rozman j j trgovina z mešanim blagom | j Št. Vid nad Ljubljano j j loioooooooooooooooooao Srečno Novo leto želi vsem poslovnim prijateljem Brata Noskovii - Ljubljana Uttanovlieno 1888 Telefon štev. 25-15 Telefon 702 i ’ • I i Veletrgovina žganja . i EMERIK || ZELINKA 1 LJUBLJANA VII Srečno novo /JuJklČ,HjlLlhlj€mOL Konfekci! •••••••••••••••••s. Združenje trgovcev za srez Logatec, Nova vas pri Rakeku želi vsem članom, kakor tndi nameščencem in vajencem prav srečen in uspelia poln začetek Novega leta! •••••••••••••••••••••a eeeHeeeeete»eeem«eM«M**»M*»HHMeMlMHeee«oeeieeeeee«HMMeeeteee»M««eee«eeeeee»eeM»«e«< Priporoča se manufakturna veletrgovina F. HREHORIC, Ljubljana Tyrševa cesta 25S > Svojim cenjenim odjemalcem želi 1 srečno in uspešne novo lete 1991J €€ ^Tribuna Lastnik Ferdo Lazar Ljubljana, Karlovška cesta št. 9. Kdor hoče biti res dobro In poceni postrežen, ta nai obišče betel, restavracije in kavarne „2Mefi»epeI“ 0™»«) nasproti g avnemu kolodvoru v L|ubl|ani. Telefon: hotel 27-37 Telefon: kavarna 20-22 1 Kemična Čistilnica oblek, pral- . nlca In svetlollkalnlca j [ ŠIMENC j Ljubljana, Kolodvorska 8 j j Sprejemališče „SI,ON" »••♦♦••-»♦••••••»•••••»e «••••••••••••»» • A j • j VELEŽ6ANJARNA Tvornlca liker|ev, ruma, vinlaka, vtna-vermuta, bermeta. malinovca Is forsklh malin la kisa | Viktor Meden-Ljubljana | CelovSka cesta Stev. 10 — Telefon Štev. 20-71 AeUacna •: dr. G. Ficcoli j Mispcoti HttoiiisiUa j | IVAN VRBINC i PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO i Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Telefon 42 98 Kreditni zavod za trgovino m industrijo, Ljubljana Prešernova ul. 50. Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 ' Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana PODRUŽNICA BEOGRAD, Uzun Mirkova ul. 10 Telefon: 29-154. Brzojavni naslov: Kredit Beograd Obrestovanje vlog, nakuo in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devjz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. I. BONAČ SIN Ljubljana Ljubljanska karton ažn a tovarna in industrija papirja Tovarna za papir in lepenko: KoliČevo-Domžale Centrala: Ljubljana, Čopova C. 16 Telefoni Interurban 21-07 in 34-81 Brzojavi: Bonač sin Ljubljana * > Izdelki: Vsakovrstna kartonaža in ostali papirni izdelki. Papir, lepenka, karton. Tovarniške znamke: toaletni papir „SANOL“ in „HERMES“, registratorji in mape za korespondenco ,,H E R M E S“ in ,,R A D O 8“ Ivan Brunčlč LJublfana, CelovSka cesta 42 Stavbeno In pohištveno pleskarstvo in ličarstvo Se naltoplele priporoča za vsa v to stroko spada|oča dela Cena asm er na! Delo solidno t Telefon 34-70 Vsem Slamičevim gostom želi • srečno, veselo novo leto 1941 ! Jvan Krivic Tvrdka osnovana 1873 špecerijske, kelenialne in materialne blago GjltJbljana* FmUlkauska ulica It, let. 39-15 Restavracija In vetemesarija Franc SlsmU Ljubljana, Gosposvetska cesta Srečno in uspešno novo leto 1941 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Ivan Zupančič izdelovatelj metel Ljubljana, Kersnikova uliea 3 Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka V A. ZIBERT Trgovina a čevlji in modnim blagom LJUBLJANA Prešernova ulica Brivski in damski česalnl salon GJUD ALEKSANDER LJUBLJANA, Kongresni trg 6 Varaždinska INDUSTRIJA SVILE D. D. Varaždin TELEFON STE V. 159 VS BRZOJAVI: VIS Naši proizvodi: krepdešin, krep-maroken, krep-saten, žoržet, modne svilene tkanine, svila za podlogo, šali, rute iz naravne in umetne svile KUPUJTE DOMAČE BLAGO! fitev. f. ya®g Pauiic zastopstvo ŠKODOVIH zavodov Elektroni otorje fz znamenitih Škodovih tovarn, električne črpalke, ven-tila tor je, aparate za gospodi nistvo ter ves ostati elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi I "Cehostaklo”b. iisek tovarniška zaloga stekla LfCffel jdH3 Telefon št. 31-40 i i : t • • • • i : : •••• ••s. / * ^ j Srečno \ i Novo leto j \ želi vsem / \ svojim cenj. / odjemalcem tvrdka Fr. Zaletel ST.JtfID tl u B L J AH 0 DIAMANT PLETILNI STROJI nalnoveJSe konstrukcije, poznano kvalitetno delo Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov ADOLF FUHR, UliBliANA Masarykova cesta St 19 # Telefon St 44-34 Komenskega 20 Resljeva cesta 8 ! dobavlja steklo vseh vrst ******—o- \ I e : t Svetlobna telesa, električne stroje in anarate, elektro-I instalacijski material, tehnične predmete, elektroinstt j 'aciiska dela in vse električne naprav Vam najugodneje nudi SUVO KOUH j IIOBLIANA, Tyrieva cesta 25a / T»M.« 2t4( j { rjJUUAJillltt j Stilno. Hwa lito. želi : vstm wai"n cenilnim idtimalum Ar tvrdka I. KNEZ Ljubljana VC/HCVŽČ <£ CiS LJUBLJANA - VIČ Tvornica kisika in vijakov Tvernica hvasa nova in najmoderneje urejena U/9 Srečno in veselo novo leto 1941 V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAV.V.V.V.*,V.V«YAV.VA ŠPECERIJ« DELIKATESE ZAIIRKOVAUIICA Ljubliana, Miklošičeva cesta 28 lAK.ZAiT. AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO LJUBLIANA HED. SARO j LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6 priporoča bogato zalogo platna, Sifonov, namiznih garnitur, brisač, robcev in trikotaže j Velika izbira nogavic — Opreme za neveste i - I Vsem svoiim cenjenim odjemalcem se za doslej izkazano zaupanje najlepše zahvaljujemo. S prošnjo. da nam ost tudi v bodoče, jim želimo prav srečno in veselo Novo tovarna kranjskega la L J U B L JA NA IVAN JELAČIN -LJUBLJANA veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom ieff svoffm gg. odiemalcem srečna Novo leto! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani zadruga z neom. jamstvom NOVE VLOGE vsak čas razpoložljive obrestuje po 4®/«> vloge na odpoved po 5% Daje kratkoročna posojila, otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle najugodnejše. Vlagajte svoje prihranke v naistarejši slovenski denarni zavod! Anton Merhar j trgovina z usnjem ln prodaja lesnih izdelkov Ljubljana, Sv. Petra 22 ! • • • • • ••••«. • •••• •••••. •••••«•••••••» jV • •• • • • • •• • a • • • • * Srečno in veselo Novo leto! Knjigoveznica, kartonaža in galanterijska delavnica STANE OGRINC, LJUBLJANA BREG štev. 1 Telefon 49-64 lir ritij« rsa r to stroko ipidtlolt dela točno in solidno. Cen« smerne! Izdelovanje vseh vrst koledarjev MODNA TRGOVINA i T. EGER LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 2 Priporoča cenf. damam in gospodom krasne, ravno dospele novosti modnih predmetov v veliki izbiri po zelo ugodnih cenah. — Oglejte si NAŠE IZLOŽBE! .•.v.v............... • v!;Xy Vsem svojim trgovskim prijateljem vXy!; -X-X*>'n cenjenim odjemalcem želi prav%*X*X* XvX\ srečno in uspeha polno Novo leto X\vX xX*X*X\\*X\vX*X* TVRDKA v. ......... 1 vr\ur\A\ . mm\VAN SAMEC» IliiLJUBLJANAiii f ••••••• -■ •••••• | ...•••••••••« i •••«« • « «« «',%•* ••*,%V«,«'.,«*'.'.*.'.#.'.*. j Za nabavo vagonskih pošiljk moke, pšenice, koruze, zelja, ovsa I. t. d. se obrnite na tvrdko BREGAR & KREK Telefon 3675 — Brzofav: Žitopromet Palača Vzajemne zavarovalnice Uubliana« Miklošičeva 19 OgSosi v ,,7xQ6veUtm Udu" itnofr siguoeu uspcU ! • • « • • • • • • • • •••••••••«•••••• «••«,».•«.••••-• •••••• _ . _ . . • ••••«•••••«•••••«••«••• • • • • • • • • • • • • • • • • •••••••• ••• • •••••••• • •••••••••a« • ••••••••••••••••••••a«« • •••••••••••••••••••«••• • •••••••••••••••••«•••«• • • • • • » ••«•••••• ••■• • al '• 'm « . - . • •••••••••«. ««, «l aaaaeaaa e a a a • • • • • • • • | • • • • « « , »%%'• • •"•« • •««••• *•••••• • • • _ • ••««•••■»• 4* SREC/v o A o Ni O mi • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • vsem svojim prijateljem in znancem želi • • • • • • • • • • • • • • • • • \J\V •»»»»>« « 4 4_1—1—L_*_. ♦. 4 »»««..,,,,«,,,,,,,,,,.»4»»« »«««»». «•••*• • I ••».<• 9 a • ••«••• >•••••«« • • • • a • • « • a • • a • • « « l • a a a a a » • * • * a • ••••••««••»• .••••••aa««aa* • •••••••••••• ,••••••••••••« ♦ • • a * a • • • • < • • • • • • • • • • Isdajatelj »KooaoroiJ Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mihaiek, vsi v Ljubljani.