Zgodovinski sestanek na Atlantiku Rusija bo vzdržala čez zimo, je mnenje predsednika Roosevelta Izjavil je tudi, da Zed. države niso danes nič bližje vojni. Roosevelt in Churchill sta se na konferenci sporazumela glede vseh problemov. RUSIJA LAHKO PLAČA ZA VES VOJNI MATERIAL V AMERIKI Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt se je izkrcal s predsedniške jahte Potomac v Rockland, Maine, ter se od tam s posebnim vlakom odpeljal v prestolico, kjer se je takoj sestal z državnim tajnikom Hullom. Predstavnik ameriškega naroda je izjavil, da sta se s premierjem Churchillom sporazumela glede položaja na Daljnem vzhodu, glede rusko-nemške vojne ter zagotovil, da ni ameriški narod nič bližje vojni kot je bil dozdaj. Roosevelt je ogoren in vide-1 ti zadovoljen nad izidom konference z angleškim premierjem. Slika je bila vzeta na angleški bujni ladji Prince of Wales, na kateri sta imela sestanek predsednik Roosevelt in premier Churchill nekje na Atlantiku. Slika je bila vzeta kmalu po opravljeni službi božji na ladji in Roosevelt drži še vedno molitvenik v roki. 1 Prispevki za Lauschetovo kampanjo P ri s p e v k i za Lauschetovo kampanjo še vedno pridno prihajajo v naš urad. Denar sproti izročimo na glavji, stan, kjer ga tudi sproti porabijo za razne potrebščine, brez katerih'se kampanja ne more uspešno voditi. Za danes objavljamo sledeč^ prispevke. Mrs. Pepca Lach in njen soprog Tony, ki vodita znano gostilno na 990 E. 61. St., sta darovala $15. Poznani slovenski rodoljub in edini slovenski zlatar, Mr. Frank Cerne, 6401 St. Clair Ave. je prispeval $10. Mr. Joe Baznik iz 5713 Prosser Ave. je tudi prinesel cel desetak. Po $5 so prispevali: Društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ, Mr. in Mrs. Anton Skoda iz 13208 Wanfleet Ave., West Park, Frank Cankar iz 372 E. 156. St., poznani slovenski tr- govec George Kuhar iz 3846 ,St. Clair Ave. in neimenovana oseba. Po $2 so prispevali sobo-to sta nas obiskala prijazna Mr. in Mrs. Andrew Blazich iz Bar-bertona in izročila poleg pozdravov tudi $2 za Lauschetovo kampanjo; Mrs. Ida Brožič iz 8501 Rosewood Ave. je tudi dala $2, Mr. in Mrs. Anton Zad-nik iz 6618 Schaefer Ave., Mr. in Mrs. John Jevnikar iz 6618 Schaefer Ave., Mr. Valentin Sebenik iz 1372 E. 53. St., Mr. John Simončič iz 6404 Carl Ave., Mr. Viktor Drobnič iz 1094 E. 76. St., Mr. in Mrs. Peter Jalovec, 1011 E. 64. St. sta pa prispevala $1. Iskrena hvala vsem in prijazno apeliramo še na druge naše dobre ljudi, da bi po svojih močeh pomagali. Pogreb Biličiča Kot smo že poročali je v soboto zjutraj umrl Mathew Bi-ličič. Bil je star 63 let in je stanoval na 1184 Norwood Rd. Rojen je bil v selu Gradac, Bela Krajina. Tukaj zapušča ženo Uršulo in brata Franka ter Antona, enega brata in eno sestro pa v stari domovini. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pokojni je bil član dr. sv. Josipa št. 99 HBZ. Duhovnik v avtni nezgodi Rev. Robert Stemmle, star 31 let, kaplan nafari sv. Edwarda, 2627 E. 69. St., je umrl v soboto v Citizens bolnišnici v Bar-bertonu. Umrl je kmalu potem, ko so ga pripeljali od avt-ne nezgode v bližini Clintona. Duhovnik je bil na potu v Canton, kamor je šel maševat, ko se je njegov avto prevrnil v obcestni graben. Father Hammer od cerkve sv. Jeronima na 152. cesti in Lake Shore Blvd. je stric ponesrečenca. Slovenec je bil ubit v avtni nezgodi v Mich. Včeraj zjutraj kmalu po polnoči so se odpeljali v Monroe, Mich., Clevelandčani: Albert i Kutner, 16413 Arcade Ave., . Ana Slavnich, stara 18 let iz 15823 Trafalgar Ave. in "neki David Mooney iz 15555 Lake Shore Blvd., ki je avto vozil. V Monroe je zadel njih avto v brzojavni drog ob cesti. Vse tri so odpeljali v bolnišnico, kjer je Albert Kutner ob 11 dopoldne podlegel poškodbam, ostala dva sta dobila pa lažje poškodbe. Mr. August F. Svetek je odšel po Kutnerjevo truplo, s katerim se je vrnil danes zjutraj ob dveh. Kutner je bil star 25 let, samski in rojen v Cleve-landu. Zapušča tukaj mater, Mary, rojeno Hlapše, brata Johna in Franka, ter sestre: Ano, Alice, poročeno Helm, Mary, poročeno Sajovec, Jennie in Antonia. Truplo bo ležalo do pogreba v Svetkovem pogrebnem zavodu, 478 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Naše sožalje težko prizadeti družini. -—o- IZ NAŠIH NASELBIN Waukegan, 111. — Pred kratkim je tu umrl za tuberkulozo •Jože župec, star 38 let in doma iz Iga nad Ljubljano. Semkaj je prišel pred tremi leti iz Kanade in tu zapušča tri brate: Martina, Franka in Louisa in sestri Ano Korenčan ter Mary Keržič, v starem kraju pa brata in sestro. -o- Pozdravi iz Minnesote Iz Ely, Minn, pošiljajo pozdrave Joe Birk, Matt Anzelc, Janko N. Rogelj in Frank Vra-nichar. Mladinski zbor SDD Nocoj ob osmih ima redno mesečno sejo mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. Vsi starši so vabljeni, ker je seja zelo važna. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije ; Magdalene, št. 162 KSKJ bo | nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. IVida, kjer bo pobirala ases-ment. Mrs. Katarina Keiper, stara 21 let, stanujoča na 12903 Plover Ave. v Lakewoodu, je na policiji priznala, da je dala štiri mesece staremu otroku neka sredstva, da je resno obolel in to z namenom, da bi otroka vzeli v bolnišnico in tam skrbeli zanj v času, ko ona, mati, dela. Mrs. Keiper je izpovedala, da mož ne zasluži dovolj za vzdrževanje družine in da mora radi tega tudi ona delati. Otroka je puščala pri sosedi, toda vedno v skrbeh, če bodo dovolj do- Napram časnikarskim poročevalcem je izjavil, da nista s Churchillem prezrla niti enega naroda, niti ene dežele, o kateri ne bi razmotrivala. Predsednik je tudi povedal, da sta bila s Churchillem istega mnenja glede odpora ruske armade, ki da bo gotovo vzdržala proti Nemčiji čez zimo. Zato sta razmotrivala o takojšnji pomoči Rusiji v vojnem materialu, kot tudi pomoči, ki naj jo dobi Rusija za vojno prihodnjo pomlad. Toda iz važnih' razlogov predsednik Roosevelt ni hotel povedati, kje-ravno »ta stv s**ti*la «• Churchillem. Samo to je povedal, da je bila ena seja na angleški ladji Prince of Wales, druge seje so bile pa na ameriški bojni ladji Augusta. Tudi ni hotel povedati, kdaj sta se ločila s Churchillem in kje da se ta danes nahaja. Povedal pa je, da se je sprožila ideja o tem sestanku še v februarju, toda je bila preložena radi vojne na Grškem in na Kreti. Sestanek se je vršil, da se izmenja ideje obeh državnikov glede bodočega nastopa v tej vojni. Glede vožnje po morju je predsednik šaljivo pripomnil, da je bilo megleno in če je bil proti njegovi ladji spuščen kak torpedo, ga on ni videl. Glede pomoči Rusiji je predsednik Roosevelt povedal, da se ji ta pomoč ne bo dala iz sklada posojilne postave, ker Rusija lahko plača za ves vojni material. Roosevelt je povedal o globokem vtisu, ki ga je napravila na vse navzoče služba božja zadnjo nedeljo na angleški bojni ladji Prince of Wales. Tam so angleški in ameriški državniki, admirali in general skupno molili za zmago ameriškega in angleškega orožja, ki se bori, da reši svet tiranije nacijev. -o- bro skrbeli zanj. Zato je prišla na idejo, da bi bilo najboljše, ako bi otrok zbolel in vzeli bi ga v bolnišnico, kjer bi imel dobro oskrbo. V četrtek mu je dala nekih sredstev in otrok je zbolel. Starša sta ga peljala v bolnišnico, kjer so dali otroku zdravila in ga zopet poslali domov. Mlada mati je drugi dan sama priznala dejanje. Keiperjeva imata še drugega otroka v starosti 18 mesecev, za katerega skrbi materina sestra. Rusi so prepustili Nemcem Nikolajev ob Črnem morju Rusi so včeraj priznali, da so Nemci zasedli važno pristanišče na črnem morju, Nikolajev, 60 milj vzhodno od Odese. Drugo poročilo pa naznanja, da so Nemci vzeli tudi ukrajinsko mesto Krivi rog, 100 milj severovzhodno od Nikolajeva. Kot trdijo poročila, so Rusi uničili v Nikolajevem vse pomole in skladišča v pristanišču, predno so ga zapustili. Enako so RuvSi uničili tudi vse zaloge, kar jih niso mogli odvesti s seboj,, v Krjvem rogu. Jr NlKSTf i jI?v u'' so * ve 1 Jk e ' If delnice, največje za onimi v Leningradu. Tu so tudi ogromne jeklarne in plavži. V Nikolajev se je stekalo vse žito iz Ukrajine, odkoder so ga potem izvažali po vsem svetu. -o-- Demokratska seja Nocoj ob osmih se bo vršila seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde in sicer v Turkovi dvorani. Program večera bo: volivna kampanja za Franka Lauschefca. Pričakuje se velike udeležbe! Na počitnicah Mrs. Mary Tomsick in sin Clarence sta se podala na obisk v Joliet, 111., kjer bo pri svoji hčeri Mrs. Joseph Juričič. Proti koncu meseca se vrne v Cleveland in ž njo vsa Juričičeva družina. Seja Zadruge * Nocoj ob 7:30 bo redna seja direktorija Zadruge v navadnih prostorih. Vsi prošeni, da se udeleže, ker ukrepalo se bo radi jesenske veselice Zadruge, ženski odsek Zadruge Jutri večer ob osmih ima sejo ženski odsek zadruge v običajnih prostorih. Vse članice so proše-ne, da se pi*av gotovo udeleže. Ukrepalo se bo radi kegljaških krožkov in glede jesenske veselice. V EUCLIDU BODO 4 KANDIDATJE V bližnjem Euclidu bo letos precej vroče županska kampanja. Dozdaj so se priglasili že štirje županski kandidati in sicer: Sedanji župan Kenneth J. Sims, ki bo načeljeval koalicijskemu tiketu, bivši župan Chas. R. Ely, William F. Corbett, ki bo na čelu demokratske liste in Robert F. Christian, ki bo kandidiral kot neodvisen. Zlasti je vsakega presenetila vest, da bo ponovno kandidiral Mr. Ely, katerega je sedanji župan Sims že dvakrat porazil. Z Elyem se je združil zdaj Walter Zuber, ki bo kandidiral za soci- citorja. Zuber je bil oni, ki je leta 1937 največ pripomogel Simsu do zmage. Ker ga pa ta ni imenoval varnostnim direktorjem, t se je Zuber obrnil od njega in šel zopet nazaj k Elyu. -o- Ivanka Sodja je umrla Danes zjutraj ob treh je umrla Mrs. Ivanka Sodja, mati Rev. Max Sodja, kaplana pri sv. Vidu. Stanovanje družine je na 1278 E. 167. St. Truplo bo ležalo do pogreba v Svetkovem pogrebnem zavodu, 478 E. 152. St. čas pogreba in podrobnosti o blagi ranjci bomo prinesli jutri. IS' v kasneje je v Sloveniji, kot 1*1 « Wo za časa turških napadov ^ Pp°kJamo kratko poročilo, ki ga nam je poslal L.' Kazimir Zakrajšek po svojem prihodu v I ^eriko. Obširnejše poročilo o razmerah v % s.tar* domovini nam bo podal ustmeno v siIn^v'v av£usta> Pr^e v Cleveland. ?0ibeHe avgusta. — Ko bi ne bil že v tako sivih letih f> F. n/111 mrzle starosti, vrgel bi se bil preteklo nedeljo, 10. av-J*f Yorl! ne' sem stopil iz Kliperja v La Guardia Fieldu v vtjsvoh, " 2°pet na ameriška tla vpričo vseh in poljubil lepo de-tf|voijn ,ln demokracije, tako sem bil prevzet srčnih občutkov |3iiai>in • da sem zopet nazaj na ameriških tleh. Tako sem m 'T*»I0 jj. . v r J '"'Ttie S so^zami v odzdravljal svojim prijateljem, da;i z neMčakovali na balkonu aerodroma in me pozdravljali na , lll^ ' ^ijem Petricem, newyorškim župnikom, mojim bra-fuf^ih j'm S svakinjo in Mr. Troštom. Vendar, ko smo se po e.,l8i Sg Orfnalriostih priseljeniškega urada slednjič pozdravlja-j ^ jther k 1 v roke in sem cul iz ust vseh samo eno vprašanje t j isV'FOio doma?", mi je jok ušel in zaprl glas, da sem mo- , jjtfalsv0" °d£°voriti: "Strašno, strašno!" še le ko je g. Trošt J2'r'ti. J Proti New Yorku, sem se pomiril, da smo mogli m bj . r j si Se ^nes srečal vse tisoče naročnikov Ameriške Domovine M ' % o.' pri'iateljski v roke, prepričan sem, da bi iz ust vseh j VF" Prestrašeno vprašanje prišlo: "Father, kako je r%ovd Vsem bi mogel odgovoriti samo eno, prav tisto, kar y|8ti0 ^ril svojim prijateljem na aerodromu v New Yorku: A>e^j.^Polnoma nemška!", je ukaz, katerega je dal Hitler 5J lifkl n "T*1' ^estapovcem jn organizacijam SS. in SA, katera |vina naš narod, da ga v treh mesecih ubijejo. Tisočletna fl^lSn genskega naroda Š3 ne pomni tako strašnih časov, 0 Š« ^Zlvl.ja vaš narod danes doma. Turški časi so bili stra-1 siriN'Vftfi'i'e^ ne tako strašni, kakoršni so danes. Turek nas je1 ■s t K V sužnost> Pa nam j& Pestil našo sveto slovensko' S "kttiain^eg0Vern °dhodu se je narod lotil z jiovo pridnostjo' < vstofU ?°Pravil škodo in ostal prost na svOji grudi. Danes' nit'' 'lev odpeljan v pregnanstvo iz svoje zemlje brez od-' Avfi; ^Vse , samo z 20 kilogramov prtljage in 200 dinarji v II ^še s]{ar mu puste. Na njegovo mesto pa prihajajo Nem-"V V.?enske kmetije, v naše trgovine, v naše pisarne, V| da^ ! lar0(j odpeljejo tudi v Nemčijo neznano kam. Slo-orP®!1 »obe, m°ra izginiti iz obličja zemlje. V celi štajerski ni 0'' Pfca a]Q duhovnika več, nobenega izobraženca, pa tudi lega si0U>nslto zavednega kmeta več. Cela Gorenjska nima j»y 1 koli^^kega duhovnika m enako nobenega izobraženca, | nvj sv P° zaporih v Begnjah v ženski kaznilnici ali te8am0 aniskva v Št. Vidu ali kje drugje. Iz cele Slove-■or'J en strašen obupen krik skoraj dva milijona Sloven- ' tV i"' '1 c'1 k- ^ogu> krik obupa in prošnja po pomoči, na ves ''tirani svet, katerega prinašam tudi do Vašega it«1'! ''s PoveJ.IŠki Sl°venci- Vaš narod Vam obupno s strašnimi patfj. V H, '"^Snjenimi rokami kliče: "Bratje, ne pozabite nas f.jH! llHvSem strašnem velikem petku, katerega preživljamo, v "ki, e krvi. Med temi so vaši otroci, vaši starši, vašif %t ?an boiT°eel -iaz oditi iz domovine, je pravi čudež, ki mi je VJ? nerazurnljiv, kako je bilo to mogoče. Samo dvema \oC> j!1 brat 0 2ahvaliti in to sta ameriški konzul v Zagrebu. Mr. 1 ^ • Pai-ttn 6° iz Yorka, ki je za me zainteresiral naš. z v in kongresmana Halla iz New Yorka in ki je ivi'li :Vijo *mi finančnipii žrtvami mojo pot v Ameriko v: ' ^Panijo in Portugalsko, kjer mi je plačal pot na mir ^to i '8 sv°jim vplivom dosegel, da sem dobil takoj ry I 6 fiH Kr So tisoči, ki v Lisboni čakajo tedne, da, mese-tj f perju mesto. Večno hvaležnost sem dolžan tema 'Te" % da sem §e rešjj tgga pejiia_ Srbski in hrvatski na-ffcj j 0 Se je a senca ni proti trpljenju slovenskega naroda. ^ k0tlzV(;jna začela sem šel v Zagreb, da sem bil v bljiži-ie f t^ ^etn'11} me je vzel pocl sv°je varstvo in zaščito. Iz lh,V ^^e kako se je zlonamerno poročalo po naših rJio« t ^ski j, ' ker sem bil v Zagrebu gostoljubno sprejet in fifth^' ^tere^ z ljubeznijo sprejema tisoče in tisoče naših d K pošiljajo na hrvatsko mejo in jih tam za- ^ a ^ri h° ^ enako ljubeznijo sprejema naše izgnance f6 srbski narod in jim govori: Dokler bomo v rulla, ga bomo z vami delili bratsko, ^ati, razburjen in živčno ubit, da bi mogel sedaj kaj <4 h 5no naj Podčrtam: "Ameriški Slovenci, po- b ^li4kot0 rešiti svoj narod strašne, da najstrašnejše if' fcs' '^kih'1 vsem hudim. Bog bo stoterno vam poplačal - J> kar sedaj v tem strašnem trpljenju storite za 1 Blf I h se ia, lft9 Alfiže W s -ne vmešaval, tudi ne v drugo javno živ- 1 for„m 22 im izmučen, sa.j veste sami, da nisem držal 1 d m°-'ega življenja med vami in ne trinajst let n"V|Cnstvo v°ma' katero je bilo posvečeno skrbi za sloven-^/hri:' ' atero delo mi je nakopalo sovraštvo naših so- f»otati Pa Fav° in h^0^' da je Italija ravnala s Slovenci skrajno ;S l^eJ^eno V krajih, katere je zasedla. P i : Ozdravi j am vse svoje rojake širom Amerike in J 0 Pozdravljeni! AMERIŠKA ff DOMOVINA . ' - Oo SLOVENIAN MORNING _AMERICAN HOME___ 192 - ----------ll] 1 1 1 ' ............ .... "- 1 -- ssszszz- ■ 111 i,"'i r-teggggggg ...........' s=ss= ^^ CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 18, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. OTROKU JE DALA STRUPA, DA BI GA VZELI V BOLNIŠNICO V VARSTVO ) "AMERIŠKA DOMOVINA" . AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio 1 ««■»»»» ..........>..... * ■ i BESEDA IZ NARODA ..............—• * .......—*" — > NAROČNINA: <4a Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0, S. and Canada, $300 for 6 months; Cleveland, by mall, $350 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 192 Mon., Aug. 18, 1941 _ Diplomatska tobakira pod nos nacijem in fašistom Tajni sestanek med Rooseveltom in Churchillem nekje na Atlantiku bo zapisan v zgodovini. O čem vse sta se posvetovala oba državnika ni še znano in najbrže tudi še dolgo ne bo. Pač sta podala v javnost 8 temeljnih točk za bodoči svetovni mir in tudi obljubila vso pomoč v orožju narodom, ki se branijo pred grabežljivimi volkovi v Človeški podobi. Toda posvetovanja med njima, ki so se tikala Japonske in Francije, pa drugih važnih in perečih zadev, to je pa vojaška in državna tajnost, kar mora tudi biti v vojnem času. Pa če ne bi ta zgodovinski sestanek ne dosegel nič drugega, je dosegel to, da je udaril na živce nemškemu, italijanskemu, francoskemu in japonskemu narodu. Pa najbrže ne samo narodu v teh deželah, ampak skoro gotovo tudi njih diktatorjem. S tem sestankom sta dala Roosevelt in Churchill njuhati Nemcem isto tobakiro, kot sta jo dala svetu že večkrat Hitler in Mussolini, ki sta se sestajala na prelazu Brenner. Toda sestanek ameriškega in angleškega predstavnika je bil vse druge snovi kot so bili sestanki fašističniH diktatorjev. Ta dva sta se sestajala na varnem in mirnem kraju, daleč proč od vsake vojne nevarnosti, v lepem salonskem vozu italijansko-avstrijske železnice. Naša državnika, Roosevelt in Churchill, sta se pa sestala na razburkanih vo , dah sinjega Atlantika, kjer leže nemške podmornice na pre ži za plenom in kjer poletavajo nemški bombniki in iščejo tarč. Kot prava vojščaka sta kljubovala vsem nevarnostim, ki pretijo danes na Atlantiku bojnim ladjam in se posvetovala v senci topov bojne ladje, ki so pa brez moči, če se za drvi proti ladji torpedo iz podmornice. Tak pogum, taka volja je, ki je morala pretresti nacije in fašiste. Zdaj morajo videti, če niso še videli dozdaj, da sta-dve najmogočnejši državi trdno odločeni bojevati boj do samega konca, dokler ne bo strt nacizem in fašizem. Osišče zdaj lahko vidi svarilno znamenje na zidu: mane, tekel, fares! Tresite se, naciji in fašisti-! Skrijte se v mišjo luknjo, vtaknite glave v pesek kot noj, ker dan plačila se bliža tudi za vas! Demokracija je na bojnem pohodu, da stre glavo nemškemu zmaju! Obratno pa je bil ta sestanek med Rooseveltom in Churchillom tolažba podjarmljenim narodom, naj vzdržijo, naj ne ol^upajo, ker tudi zanje prihaja ura odrešitve. Kakor so se tresli Nemci leta 1917, ko so zvedeli, da bo šla Ameridka v vojno proti njim, tako se tresejo i zdaj, ker lahko računajo, da bo dala Amerika vse, kar premore, da bo svel odrešen nemške tiranije. Kakor je nemški narod leta 1917 uvidel, da zanj ni zmage, ko bo stopila Amerika v vojno, tako ve sedaj, da ne more zmagati, ko sta si podala roke Anglija in Amerika sredi Atlantika za skupno borbo, za svetovni mir, za odrešenje zatiranih narodov. Nemški narod sicer ne bo zrevoltiral, ker ne more. V kleščah ga drži blaznež Hitler in peščica njegovih traban-tov, katerih obstoj je odvisen od bajonetov nemške armade Nemška vojna stranka ima sijajne čase, dokler more držati v strahu narod. Ko bodo začeli delati iz topov pluge in brane, takrat bo tudi nemški vojaški gospodi odklenkalo in iskati si bo morala kruha drugje, če si ga bo pač znala zaslužiti,. Ko ne bo več slišati žvenket ostrog po dolgih hodnikih v kasarnah in vladnih palačah, se bo šele nemški narod oddahnil. Nemške sanje po svetovni nadvladi izginjajo in na obzorju se že kaže zarja novega, svobodnega sonca. Ne bomo se motili, če trdimo, da komaj čakajo tega novega sonca tudi Nemci, to se pravi nemški narod, ki ga je Hitler vkoval v verige, vse od preprostega delavca do najbogatejšega tovarnarja. Tisti, ki so pomagali Hitlerju do moči, danes preklinjajo tisto nesrečno.uro, ki jih je oslepila, da so verjeli fanatiku, ki ni imel nič izgubiti, pa vse pridobiti. Nemški industrijci, ki so bili tako zaslepljeni, da so videli v Hitlerju svojega Mojzesa, ki bo povrnil Hohenzol-lernce zopet nazaj na prestol, in so mu dali milijone, da je izvršil revolucijo in ukrotil nemški narod k pokorščini, si danes v konfinacijah in ječah pulijo lase, a njih premoženje lastuje Hitlerjeva vlada. Nemški delavec, ki je sanjal v novi narodno-socialisti-čni stranki lepšo bodočnost, se je zbudil v sužnosti, brez pravic, brez moči. V milijonih nemških domovih danes žalujejo za sinovi in očeti, ki jih je pognal Hitler na bojno polje, odkoder se niso več vrnili. Obljubil jim je lepšo bodočnost, krasno življenje v obilici vsega, ko bodo enkrat zavojevali ves svet. Zdaj začenja nemški narod misliti, da so bile te obljube samo prazne pene in prazne obljube ponorelega človeka. Iz ruske fronte vozijo tisoče in tisoče ranjencev, a ruska armada še daleč ni razbita. Koliko jih bodo še pripeljali ! Nekateri nemški odlični možje že vidijo brezdno. Rudolf Hess je zbežal na varno v Anglijo. Hjalmar Schacht, finančni vizard, ki je rešil Hitlerjevo Nemčijo propada, je izginil iz javnosti. Franz von Papen, eden najboljših nemških diplomatov, baje že ponuja Angliji mir in je bil zato poklican iz Turčije domov na odgovor, pa se boji iti. Takih Hessov, Schachtov in von Papenov bo v Nem- Še več slikovnih predstav Medtem ko se bodo še nadaljevale slikovne predstave kakor do sedaj ob sredah in četrtkih, so se oglasili tudi iz Eucli-da, da bi radi imeli slike za 22. avgusta. Radi bi videli sliko "ZORMANOVEGA DNEVA." Ta želja se jim bo do cela izpolnila in še z dodatkom, da bo poleg Zormanove slike še mnogo drugih lepih in zgodovinskih slik. Tako bodo imeli naši odjemalci lepo priliko videti slike v Slovenskem društvenem domu če bo dež, ali pa na vrtu, če bo lep večer na zgoraj omenjeni dan. To je v petek 22. avgusta. Med mnogimi slikami bodo tudi slike sedanje vojne! Slike za sredo in Četrtek Prihodnjo sredo 20. in četer-tekJM. avgusta pa slike takole: Najprvo yidimo mladinske zbore iz več slučajev, ko so nastopali. Potem, moramo za spremembo videti sliko, katera ne sme biti pozabljena, to je slika, ko so se nahajali med nami ljubljanski škof Dr. Bonaven-tura Jeglich, videli jih bomo v zelo veliki slavnosti na Brezjah v Lemontu in potem ko so bir-movali v Bridgeportu, Pa. Sli ka je pomenljiva, jasna in zanimiva pa tudi zgodovinska. Zatem pa gremo v Ljubljano na Evharistični kongres. Kongresna slika nam bo živo poka zala dušo in srce našega naroda. Ko bomo videli to sliko, se nam bodo zopet ponovili sporni ni na domovino in utrdila vera v tem, da je in da bo ostal naš narod še dalje veren in zaveden svoje "narodnosti. Tisočere bomo videli v njih krasnih narodnih oblekah, istočasno pa v procesijah, to veliko pove, slike povedo čisto resnico. K tem slikam bodo dodejane pa razne krajše domače slike ki še niso bile pokazane. Za temi se spomnimo na veterane: Jack Book, Frank Verbic, in Anton Kmet, kateri so bili od-premljeni na zadnji poti s častjo, katere so deležni vsi, ki so služili Strica Sama. Sledile bodo poroke: Tavčar in Pucel, Arh in Verderber, Nekič in Ke-kič, Dejak in Dobrinič, Malen šek in Kenik, Strnad in Gorše. Potem pa srebrni jubilej družine Cebular. Končna in glavna slika pa bo najeta, za katero ime zadržimo. da vas bo iznenadila. Ljubitelji predstav le pridite. Predstave se vrše pod auspicijo firme A. Grdina in Sinovi. A. G., poročevalec --o-- Kdo bo zgubil vojno? Laži-preroki in ekonomski mazači kolon kapitalističnega tiska dnevno iščejo "zagonetnega" odgovora na gornje vprašanje; zadrugarji in radikalci, ki so res zapopadli vsaj delček Marksovega nauka jmajo absoluten, preprost in siguren odgovor: DELAVSTVO SVETA! Ne vprašujte: zakaj,-nikogar kot samega sebe, glejte kako vlogo igramo in jasno bo vse. Idealov ni; dobre želje brez akcije ne izdajo nič. Kdor prepozno prizna, da je to nadaljevanje zadnje vojne, in da prva je bi}a samo ekonomska, tako je zabeleženo v stotinah knjig lizunov in lakajev obstoječega razreda na krmilu, tisti bo videl v tej vojni le revolto "ne-maničev proti omejitvam imo-vičev." Ta vojna je le revolta proti mejam trgovine, meje, ki so obubožale ne samo ljudi, ki stradajo ob praznem niču, ampak tudi one, ki imajo izobilje. Ponavlja se stara igra in borba, revolta obubožanih odjemalcev proti nagrmadenih iz-obiljev potrebnih surovin. In ta vojna ponovno potrjuje staro rečenico: "Kadar blago ne more preko narodnih mej, tedaj to store armade. Vsi Hitlerji, Mussoliniji, Frankoti in druga imena so le slepilo in vada za glupa ljudstva, ki mislijo, da to dela en sam človek, da niso oni le plod razmer — in ti jekleni ekonomski zakoni. Verjemite mi, da je treba seči globlje in poiskati one, ki so s svojim gnilim ekonomskim vadljanjem krivi položaja, v katerem se je nahajal svet zadnjih 20 let. Ti lepo tičijo na varnem za lepimi bondi in lepo režejo krvave kupone. To je njihova fror^a — edina fronta. Vse drugo je podrejeno temu. V Evropi se danes ustvarja največji tlačanski kapitalistični aparat, ki bo še več izkoriščal ljudstva in konkuriral z ostalim svetom. Spremenilo se ne bo principelno nič in to bo tiralo delavski življenski standard navzdol, kajti tudi za ta svetovni vojni piknik bo treba enkrat plačati muzikanta. Ena je gotova, in to je izguba delavskih pravic. Prilika se nudi temu izogniti — porabiti mora svojo ekonomsko moč v Zadružništvu in na političnem polju. Druge rešitve ni. Joseph A. Siskovich, ta j. -o- V taborišču ujetih generalov Šele sedaj je francoska javnost zvedela, katere odlične vojaške osebnosti se nahajajo v ujetništvu. To so med drugim generali Giraud, Prioux, Fagalde, Bour-ret, Altmeyer, admirali de Bigot, de Fenfentenyo, de Kerve reguin, nadalje norveški general Ruget, ki je bil vrhovni poveljnik norveške armade. Poleg naštetih najvišjih generalskih činov je v ujetniškem taborišču še nadaljnjih 90 drugih franco ■skih, poljskih, norveških in bel gijskih generalov. Njihovo taborišče je v trdnjavi Koenigstein na Saksonskem. Vse tukaj vključene osebnosti so nad 65 iet stare. Pravilnik za to tabo rišče predvideva, da morajo biti ujetniki vsi nad 65 let stari. O generalu Giraudu je znano, da je najprej poveljeval zavezniški armadi v severni Franciji in bi bil moral po nemškem predoru na reki Meuse prevzeti poveljstvo v ogroženem predelu, toda bil je že prvi dan obkoljen in ujet. Generala Priouxa so ujeli pri Dunkerqueu, ko je žrtvoval svojo armado, da je napredovanje Nemcev toliko zadrževal, da so Angleži mogli glavni del svojih sil vkrcati in rešiti čez Rokav v Anglijo. Generali Fa-aglde, Bourret in Altmeyer so poveljevali armadnim skupinam pri Sedanu, v Maginotovi črti in na južni fronti. Nemci so jih ujeli s svojim velikim obkolje-valnim manevrom. Poveljnik- taborišča za ujete generale je neki nemški general ni poročnik. Nadzorstvo in disciplina sta izredno strogi, toda z ujetniki postopajo skrajno vljudno- Spijo v celicah podzemskih prostorov trdnjave. Njihova hraria se v ničemer ne razlikuje od hrane drugih ujetnikov. Za hrano dobivajo kuhano meso, krompir in razne zelenjave. V bolniškem oddelku trdnjave delujeta po en nemški" in en francoski zdravnik, ki jima pomaga 8 nemških bolniških sester. Nalezljivih bolezni tukaj ni bilo. Nekateri ujetniki so zboleli in so jih odpravili domov. Na dan dobijo ujetniki po 5 ci- čiji vedno več sedaj, ko vidijo, da se Zed. države ne šalijo. Sestanek na Atlantiku zadnji teden jih je o tem prepričal. Osišču je začelo primanjkovati kolomazn in kolesa bodo začela kmalu cviliti. garet. Prosti čas zapravljajo generali z igranjem bridgea. Štirikrat na teden jim pravilnik dovoljuje dveurni sprehod izven trdnjave, toda tudi med sprehodom so pod nadzorstvom. To pa zaradi generala Girauda, ki je bil že v zadnji svetovni vojni ujet in je potem ušel. ter se skozi Belgijo preril spet do francoske bojne črte, kamor je prinesel važne vojaške informacije. -o- Gospodinja in šport Prej smo večkrat slišali: "Kaj pa je gospodinji treba športa! Gospodinjska dela so zadosten šport." čeprav so se take besede še in še ponavljale, pa zato niso bile nič bolj resnične. Res je, da gospodinjsko delo poskrbi za to, da se telo giblje, vendar le ni zadostno, aaj je gospodinja človek kot vsakdo in potrebuje zraka in sonca. Mladim gospodinjam tega tudi ni treba nič več pripovedovati, ker so bile že vajene športa in so znale plavati in drugo, preden so se omožile in so to potrebno izenačenje za udej stvovanje v gospodinjstvu brez dvoma prinesle tudi s seboj v zakon. Kako pa je glede na to s starejšimi gospodinjami, ki večkrat nimajo več prilike, da bi se — kot njihove mlajše sovrstni ce — ukvarjale s športom in gimnastiko? Tudi starejše gospodinje naj ne tičijo doma; njim je zmeraj na razpolago najcenejši in najbolj zdravi in manj naporni šport: to je sprehod. Ven je treba, pa bodi vetrovno ali deževno, vroče ali mrzlo! Z vztrajno, ne prehitro hojo zunaj po travnikih in gozdovih se okrepi glava in srce, živci se od-počijejo, oči zasijejo in prijeten pogovor z otroki ali z možem utrdi čustva in bistri dar opazovanja. Dober tek do jedi ima človek, ko pride domov s sprehoda, ki ga preložimo — kakor pač utegnemo — na jutranje ure, na popoldne ali na večer. Kako lepo za-spiš po večernem sprehodu, ki zlasti starejšim ženam tolikokrat nagaja! Gospodinja bo za sprehode laže in večkrat dobila kaj časa ko za šport. In če si znamo pravilno urediti čas, si brez dvoma pritrgamo potrebne ure za vsakdanji sprehod. Zdravje to zahteva in zdravje je največja dobrina na tem svetu. Za zdravje mora posebno gospodinja in mati žrtvovati potrebni čas, sicer ga bo morala žrtvovati mnogo več, ko bo bolna obležala v postelji! -o- Velemesta v Evropi je narasel Hamburg za skoraj 600,000 prebivalcev, Berlin, Mo-nakovo in Bremen pa za 100,-000. Z vzključitvami drugih občin se je Potsdam odtlej skoraj podvojil, Wilhelmshaven pa po-četvoril. Nekoliko velemest, kakor Lipsko, Draždane, Kameni-ca na Saškem, Frankfurt ob Meni, Duisburg, Wuppertal, Gel-senkirchen, Bochum in Hinden-burg pa je od 1. 1933. izgubilo po nekoliko tisoč prebivalcev. Dunaj spet narašča, Plauen stalno nazaduje. V evropski Rusiji je 65 velemest, v Veliki Britaniji 63. četrto mesto zavzema Italija s 24 velemesti, Francija pa ima samo 15 mest z več nego 100,000 dušami. Nemški državni statistični urad je objavil statistiko o naraščanju nemških velemest v zadnjih tridesetih letih. Njih število je od leta do leta večje, deloma so rasla srednja mesta po naravni poti, deloma pa se je njih število povečalo s priključitvami novih ozemelj od 1. 1933. dalje. Velika Nemčija šteje danes vstevši Alzaško in Loreno 72 velemest z več nego 100,000 prebivalci. V češko-moravskem protektoratu so nadaljnja štiri velemesta, v poljskem genenaral-nem guvernementu pa dve. Po številu velemest je Nemčija v Evropi na prvem mestu. Samo dve velemesti se od 1. 1910. dalje nista povečali. Na Dunaju je nazadovalo število prebivalstvo od preko 2 milijonov na 1.93 milijona, mesto Plauen je nazadovalo od 121,000 duš na 112,000. Berlin se je več nego podvojil, namreč od 2 milijonov na 4.3 milijona. Isto je z Essenom. Duseldorfom. Ober-hausnom, Solingenom, Potsda-mcm, Katovicami. in Bidgoščem, v protektoratu pa s Prago, Brnom in Moravsko Ostravo. Hin-denburg se je točno podvojil, 28 velemest je postalo šele v tem času velemestnih, osem med njimi šele od 1. 1933., ko je hitleri-zem prevzel oblast. Od tega leta Samčevstvo pri človeku in živalih Stara izkušnja je, da poročeni ljudje dalj časa živijo nego neporočeni. Glede te izkušnje bi sicer marsikaj lahko pripomnili. Ljudje si predstavljajo vse skupaj zelo materialistično: redno življenje, domačo hrano in druge podobne stvari navajajo za može kot razlog in pojasnilo. Pri tem pa ne pomislijo, da to ne more veljati tudi za ženo. Tudi samostojna ženska živi re dno kakor njena poročena vrstnica, sama si kuha itd., a navzlic temu je njena povprečna življenjska dolgost krajša. Tu nas znanost preseneča ugotovitvami, ki osvetljujejo stari problem s popolnoma druge strani. Švedski biolog Erik Agdur v Upsali je imel izvirno domislico, da bi s poskusi dognal življenjsko dolgost "srečno poročenih" živali v primeri s samci in "zarjavelimi devicami" med njimi, ki so drugače živeli enako življenje. Izločil je tedaj činitelj, ki se imenuje "neredno življenje." In tedaj se je izkazalo, da zakonsko življenje lahko samo povečuje odpornost in dobri počutek. Agdur je eksperimentiral kunci, belimi ^nišmi in podganami, ki jih je gojil takoj po rojstvu bodisi v parih; bodisi posamič v klfetkah. "Stranski skoči" so bili tako nemogoči. Povečana življenjska sila 'zakonski sreči" je šla celo tako daleč, da so "poročene" živali :elo bolezni, zastrupitve in čelo večje količine alkohola bolje prenašale nego samske. Posebno ugodne učinke je imela "ljubezenska sreča" za živali ženskega spola. "Zapuščena dekleta" med podganami so kmalu izgubile vsako veselje do življenja. Nasprotno pa so sa^ mice kuncev bolj ali manj brezbrižne živali, ki lahko brez mo ža veiselo in požrešno živijo tja v dan. Med živalmi so tedaj razlike — a baš glede človeka to vprašanje še ni nedvoumno rešeno: kdo prenese samčevstvo slabše, moški ali ženska? Vse-kako pa velja za oba, da je za konza vse najboljši. čim bolj srečen je zakon, temveč upanja imata lahko zakonca na zdravje in dolgo življenje. Vse to je res. A kaj, ko je večina zakonov vse prej nego srečna?! Težko je iti s krivdo na oni svet • Revolucija v Rusiji v letih 1917-1921 je povzročila silno veliko gorja, ki bo težko kdaj vse odkrito. Kaj vse se je v teh letih v Rusiji in na njenih mejah godilo, se je po dvajsetih letih nekoliko odkrilo nekaj tedni v Romuniji v vasi Duposar, blizu Kišineva. Tu je umiral kmet Edvedev, ki je na smrtni postelji pred duhovnikom in več pričami iz vasi priznal, da je g svojim bratom in še nekaterimi tostran in onostran meje sprejemal begunce iz takrat razrvane Rusije in jim pomagal, da so prišli čez Dniester na romunska tla. Tu pa, ko so oni že mislili, da so na varnem, so jih vse pomorili in nar in dragocenosti. bili večinoma zelo ki so na ta način upali i Dnjester in uiti divja"! ševikov, so si Edvedev | udeleženci nabrali s 'f čini dokaj premoženji1'! dvajset let mirno tev teh prevozov Čez 1 je bilo po priznanju kakih 40, njihova trupi metali nekaj v reko, "T vodnjak v vasi. Edv^I kmalu po tem priznam je povedal tudi imei^J. so se udeleževali teh l Tako je po dvajsetih |e grdobija nenadoma PL dan, ko bi človek čakoval. Stvar so t^T roke orožniki; najpre||; li brata rajnkega, kij|k| svojo vest in mirno stu Jassy. NadaljnaIo| je v teku in bodo Pr% pravice vsi, ki so si »J^ grabili premoženje, ^Tj je še živih. Pravilna nega| Danes že tudi šir°l| do, kako velike važi1! pazimo na svoje zobe| vilno negujemo. Tel mo zato, ker so gojno važni organ'ZI in ker so zdravi f ben del lepote, ma^l to, ker lahko povzel obolenja. Zobe si mo, če jih pravil110!' Zobe je treba dne^t očistiti, najbolje P°|< Za čiščenje upora1^ njetrdo ščetko. ^J' ščetko po zobeh dol, ne na desno j" K samo na sprednJ' jj( marveč tudi zadaJ L Prav notranje č^J*' posebno važno, k®?« mnogo ostankov ie, se nabira na njih ^ ki je sovražnik ^ leg čiščenja je v8j nje zobnega mesa-istočasno s ščetko, rabi jamo za čiš^ umestna je raba ^ ^ desinficira usta fq tega moramo vsaJ f tu k zobozdravn'^, le da zobe, popravi, ^ odstrani zobmi K., , ^ je ceneje, če to '"j. ko so poškodbe P3' . znatne! v, --o-f ^ Zidar odkril za< —S Preprost zidar5 f ^ mestu Pampe'.ljf, Ajj Španiji podiral 2' f ^ bilo treba odstr«? |a' popravili škode, ^ vila državljanska . zidar razdiral zid j U< zaklad, ki je neP* * sti. Zaklad vsetj % število zlatnikov '(f J Strokovnjaki so ,, , •' pregledali ter gnali, da so ti z ■ so prvi v zgodov1' žel krožili kot 21", niki so bili kova»!( A nja kastilskega , * Groznega, ki se L % ki pa je bil ubit * ^ Torej bi bili ti ^ ^ 600 let. ■ i Zaklad so ta«9 f ' ski vladi. Bodo t, ročili kakšnem11 (l '' njegova mu^ jj primerno vecj? ^ • Zadeva je le r»^j ^ ker mora najd1^ co vrednosti j 0 je že zlata vred'1' še mnogo, m'^ O starinska V0 zaklada, ki je * $ , ^ mogoče pravu'1., jj ^ daj težko dolo^' 11 C bi ubogi delali tt J bo gotovo dob'1 j ^ bo treba več QP^t ^ « zidarskega de'^ i ^ denarjem sebe j prav dobro osk' 1 SATAN IN IŠKARIOT KOLEDAR Po nemškem izvirniku K. Mays > War je zel0 enostavna! Tr-H ' Vec Potrebuje povsod zvez in i, Uročil, posebej v deželah, 1So Pod oblastjo turškega sul-1, la' Mislim, da fo tudi sami P 6 S t la * ^>rez priporočil in ?l , ■ftifey se tod nič ne doseže. Ctudi v Tuniziji jo potrebuje-:l!i ^ Ce ste trgovec. In Kruger ni oJOV° Priporočilo bi zelo mno- 8 'aše vgl0, Saj je desna roka ' iu ' ® Je vrhovni zapovednik pecfJe' Treba mu vi!, ,!Jateljstyo mi bo mnogo sama napačna beseda, ena sama napačna kretnja, — pa ste se izdali! In če Kruger bej opazi prevaro, se bo maščeval —. In mohamedan, kakor veste, ne pozna usmiljenja in prizaneslji-vosti, kadar je razžaljen! Ponavljam, sama podobnost še ne zadostuje! če hočete s svojo vlogo Kara ben Nemsija uspeti, jo morate natančno poznati!" Res kar vživel se je v mojo misel —. Umljivo! Saj se je tudi sam potrudil in študiral Hunterja, njegove posebnosti in njegove razmere —. Pokimal sem mu. "Kar ste tule povedali, je vse zelo pametno in lepo! Ampak ne bojim se, da bi me Kruger bej prepoznal. Vloga Kara ben Nemsija mi ne bo povzročala nobenih težkoč. Ko,sva namreč s starim Sal-lamom čakala na polkovnika v častniški sobi, sem ga zapletel v živahen pogovor, ga izpraševai in izvlekel iz njega vse, kar mi je treba vedati o Kara ben Nem-siju. Stari seveda ničesar ni opazil, preprost musliman je. Točno vem kdo in kaj je bil Kara ben Nemsi. In ko je prišel Kruger bej, se seveda nisem več branil Kara ben Nemsija, porabil sem, kar sem zvedel o njem od Sallama, previdno, pa premišljeno nastopal in govoril ter zvedel še mnogo več o svojem dvojniku. Mirno lahko prevzamem njegovo vlogo." "Lepo! Vidim, da ste se stvari koj na pravem koncu lotiti. Vkljub temu ne pozabite, da morate neprestano in napeto paziti na vsako besedo! Za tako vlogo je treba previdnosti in bistroumnosti ! Ne bom vam več ugovarjal, : vidim, da mislite zadevo resno in: da res nameravate uresničiti svoj lepi načrt. Ampak, — povejte, kajne, Kruger bej je Nemec po rodu?" "Da." "In tisti njegov prijatelj Kara ben Nemsi je najbrž tudi Nemec —. Saj Nemsi pomenVpo arabsko Nemca." '"Seveda." "Vidite, na to bi vas še rad opozoril! Pazite!" "Zakaj?" sem se delal nevednega. "Ne uvidite nevarnosti?" "Ne." '"Pomislite na možnost, da bi Kruger bej utegnil govorilti z' vami nemški —. Kaj bodete počeli —?" "Kaj bom počel —? Nemški bom govoril." Začudil se je. "A tako —! Nemški znate??" "Precej. Potoval sem svojčas po Nemčiji, toliko že znam, da bom tod izhajal. Sicfer pa vem, da Kruger bej želo slabo govori materinščino. Dolgo let je že temu, da je zapustil domovino, pozabil je nemščino, ker govori samo arabski in turški. Niti opazil ne bo, da sem rojen Nemec. In končno, — govoril sem že z njim po nemško, prav nič se ni spotikal nad mojo angleško izreko." "No, sreča vam je mila! Ampak vkljub temu vas opozarjam, pazite! Ne bil bi rad v vaši koži, če vas razkrinkajo! Ali vam bo prevara res toliko nesla, da tvegate tako nevarnost?" '"Gotovo! Stotisoče lahko zaslužim." Neverno me je gledal. "Toliko —?" "Seveda! Kot nestrokovnjak gotovo ne presojate takih vprašanj tako kakor jaz, ki živim v trgovskih poslih." "Hm —! Ampak kar stotisoče —. V nekaj dneh —?" "V nekaj dneh seveda ne. Dalje časa se bom moral pomudi-ti v Tunisu." DRUŠTVENIH PRIREDITEV MP?) ®em' da Se je kar kadi" 0je Prav za prav niso bile pijata Se^e>'amPak samo vojna Ni ' In tista je> kakor veste, '°je na' Saj sem hotel ujeti v I, re^e nevarnega zločin- ilta] °l110 Sem ga opazoval in laiah nii bo nasedel. Upal ifj'l "d bo- Saj je tudi sam sle-tje;n P°dobnostjo. Vsaj zelo it s 0 Se niu je moralo zdeti, Csiirnatvezai- tja] n . Je zrl pred sebe in 4 P°časi: ..—i Vo. . Jtip • vase misli so res si- V ai*pak — » 0 V. ? T> ečv> ' ampak vam ni' >'aš llav , . e (ja, acrt mislim —. Namige— izrabili Podobnost 'ill sv l.bejevim prijateljem v trgovini —. Zadeva »eVarna —." #1 ,/^ite Kruger beju pu-1 k, ^Ovo mnenje, da ste Ka-|V„Nems{?.» »r vend fr ^RT • nameravate nave-^ \ske stiiie za svojo tvr-"%t ff.tvrdko Jones —. Za Jii8. ^eja pa ste Kara ben Kako bodete to na-f ne P°ravnali —? Saj ven-y les, t)i°re^ biti hkrati Mr. i* ^a k°Vec z usnjem itd., 'i' " Priia+ Nemsi, Kruger be- čisto ) bom' Nasprotje se / %er , ahko poravnati. Za N jj ej& sem Kara ben j' ki1' J°nes Pa je m°J Pri" nimi je naročil, da za-- !>eteSg0vo tvrdko. Saj me ' ^ T u f Nit; bi se seveda dalo .. i': Kara °jim se, da vam vlo-t< J* 011 Nemsija ne bo us- ^im r) !< "tTf • da mi bo." i v a '» * v n Se motiti! Podaja- 5H% zal?Varnost'ki je lahko [A , VasZelo verjetno prislj prevari na ijrav nič ne bo->, rU Kara ben Nemsi-( S da Zdi' tako močno po- ^ Sicer bi vas ,r ? i ne bil pogledal za H SVc7msija. i i stu Previs Vam' ne zane" i j.* Sam, ec na golo podob- > >v>tuL u0dobnost' veste' še (> ' 3e i Je začel'živahno. , Si tlast»e izkušnje 1 N voinKfra ben Nemsi in i T lh trum prijatelja, l( Mltty prijatelja sta si, ta- :( 6 ,U ^ bn JaŠem Pripovedo-" ii ^al bej natan- ) še razmere svojega ; vo i°SebnoJfc: tudi vse nje- 1V Sr^T T 'be Vedeti In vse to J L 'j ^eiv,,-^1 Ne samo Ka- ' te>r0Tevo življenje mo- vedeti mo- • ia l koda Podrobnosti, o j, ' sta 1 80v°rila, kje sta Pojenjala —. Ena ki nas je za vedno zapustila 18. avgusta, 1940 — Nesreča mladega družinskega očeta. Krojač Vid Škoda iz Kotoribe je prišel z vlakom v Soboto. Rad bi se zapeljal do Cankove in je kmalu našel pripravnega človeka, k se mu je ponudil, da ga za 350 din nagrade pripelje z avtomobilom v zaželjeni kraj. Čakati je moral dva dni v Soboti, da se je ponudila ugodna prilika, nato pa so ponoči krenili na pot. V avtu so bili še trije mlajši moški. Še preden so prišli do cilja, je Vse prekmalu angel smrti Te poljubil je, objel, od tedaj smo vsi potrti, nihče nas' ni več vesel. Spavaj mirno, nam predraga, iz raja se na nas ozrl, reci nam: "Saj tukaj zbrani enkrat bomo zopet vsi!" Žalujoči ostali: OTROCI Gornja diha nam kaže ameriško ladjo Tvtnlia, ki je zasidrana v priManiwu Chung king, Kitajska, kije bila bombardirana po Japoncih, na kar je bil poslan protest ameriške vlade v Tokio in se je japonski zunanji minister Toijoda opravičil. Cleveland, O., 18. avgusta, 1941 1941 AUG. 194! SiSBIlSSlI«! □LjQjpm ZiiiZBOZEESj SOBBBBBB 17 13 19 20 21 22 23 % ŽŽi 26 ^7ll28 29 30 AVGUST 24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Naj sv. Imena na Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. 6.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi "vojaški ples" v Twilight dvorani. 7.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi patrio-tično slavnost. 13.—Field Day vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze v Euclid Beach parku. 14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D. 20.—Druga redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O. 20.—Lucky Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND. 21.—Društvo Ilirska vila št. 173 ABZ proslava obletnice v SND. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Demokratski klub 23. varde priredi ples v avditoriju SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta. 27.—Frances Susel Cadets imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd. 27. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 28. — Glasbena matica vpri-i zori opero "Cigan baron" v av-■ ditoriju SND. OKTOBER 4.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND. 5.—Slovenska ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND. 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v, Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND. 18. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—011 a r n o društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico qbstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 — Podružnica Slovenske ; moške zveze št. 3 zabavni ve- i čer v Slovenskem domu na ' Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zve- , za priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v : ' SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2.—Sedemletnica Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. 8^—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. 15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND. 15.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 19.—častna straža SDZ ples v SND. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Water- loo Rd. ' 20.—Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND. -o- Za dobro ime "neumne kokoši" Le kdo si je izmislil tisto pri-slovico: neumen kot kura —? Res na prvi pogled kokoši ne kažejo posebne darovitosti zato služijo za primero k učencem trde glave, ki so bolj počasni za sprejemanje zlasti računskih naukov — toda vse to je le na prvi pogled. Na prvi pogled pa je marsikaka stvar dokaj neumna, ker zanimivost je šele na dnu, ko se v kako stvar ppglo-biš. Tudi kokoši so od blizu za bistrega opazovalca po svoje pametne in celo darovite. Poglejmo samo kokljo, koliko dela ima s svojo' drobno družino in kako skrbno in posrečeno ga opravlja! Neprestano čeblja okrog svojega drobiža — površen opazovalec bi mislil, da vedno enako, v resnici pa jim govori na trinajst načinov! Sedaj jih vabi k sebi, sedaj spet svari pred nevarnostjo, največ pa jim čeblja, da je tu in naj se ne oddaljijo preveč, itd. Vse, kar je taki majhni dru-žinici treba, ji koklja pove brez besed, samo s svojim raznovrstnim glasom. Glede petelina so najnovejša opazovanja ugotovila, da ima petnajst različnih glasov, s katerimi slišno svojemu dvorišču vse pove, kar mu je treba povedati. Ostalo pa pove 3 kljunom in ostrogami — to je pa še posebni poudarek. Posebno pozornost pa je v znanstvenem svetu vzbudilo odkritje, da se kure — pa tudi ostali gftiči — sporazumevajo s svojim mladim zarodom, še preden je ta preluknjaj lupino jajca in pogledal v svet. Pišče že iz jajca kliče kokljo in ta mu odgovarja. Da, še več! Če koklja opazi kako nevarnost, mačka ali roparsko ptico, brž da svarilni glas in pišče v jajcu na povelje utihne. Tako se sporazumeva živalski svet, ki tudi po svoje ljubi življenje in samega sebe. Vsaka žival- je toliko razumna, kolikor ji je treba, da se ohrani ona sama in njena vrsta. V to ^o izmerjene vse njene zmožnosti, ki se človeku le postopoma in po dolgem opazova nju odkrivajo. Kako čudovito n. pr. nekatere ptice, zlasti ropa-rice, vidijo! Postolka nepremično frfota v zraku, 20 ali 30 metrov nad njivami, in lahko vidiš, kako z očmi išče po zemlji. S te višine vidi pod seboj vse, kar je zanjo važno. Zgane, se miška v razoru, v visoki travi ali dozorevajočem žitu, in postolka zgane krila in pade nanjo kot kamen. Tako ostre oči imajo tudi druge ptice ropari-ce, kanja, kragulj, orli, ki zmorejo iz* velikih višin pregledati svet pod seboj do vseh podrobnosti. Svet je poln zanimivosti in lepot, le človek mu mora odpreti oči in srce, da ne hodi kot tujec ali slučajni popotnik po njem, ampak kot njegov kralj. IZ DOMOVINE _MALI OGLASI Odda se Lepa spalnica, kuhinja in toilet. Vprašajte na 1604 E. 41. st- _(143) Popravljamo furneze vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12, Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487. (192) PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Nottingham Coal Co. GABRIEL & TEKAVEC, lastnika. IVanhoe 0753 Ker smo slovensko podjetje, se vam priporoča, da nas naj-prvo pokličete, ali sporočite, da si nabavite dober premog. Cene premogu se višajo. Mi podpiramo Slovence, zato bi morali naši rojaki v prvi vrsti nas vprašati za našo postrežbo. 18320 Lanken Ave. off Nottingham Rd. (Aug. 11, 18, 25) wmmm®mmmšimš V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE Mary Cimperman I mladega moža doletela nezgoda, ki je skoraj neizogibna na taki poti. Prepeljali so ga so-j boško bolnišnico, ker ima natr-to kost v stegnu, o.stali trije pa 'so brez poškodb. —Krojač Ško-'da je komaj 32 let star in je oče 5 otrok. —Krvno maščevanje. V Po-dujeva v Srbiji je bila vaška gostilna polna pivcev. Nenadoma j so počili trije streli in ljudje so začeli bežati iz gostilne. Streljal je Avdija Redžepovič, ki je s svojim bratom Hamdijem pri. šel, da bi se maščeval nad Mu-jem Alimovičem. Pred dvem$ letoma sta Mujo in Hasana iz zasede ustrelila šabana Radžepo-viča, strica Avdija in Hamdija. Pred sodiščem je dobil Hasan več let robije. Mujo pa je bil oproščen. Radžepov|iča pa stil; smatrala, da sodba ni bila pravilna, ker sta bila prepričana, da je bil glavni krivec za umor strica Mujo Alimovič. Zato sta ga neprestano iskala in ga končno našla v gostilni. Ker ga trije streli' niso zadeli, je planil Hamd.ija Redžepovič z nožem nad žrtev in ji zadal več globokih vbodljajev. Takoj so prihiteli orožniki, ki so morilca prijeli. Muja pa prepeljali v bolnišnico. Ker je izgubil preveč krvi, skoro gotovo ne bo okreval. trfw^MiHUMw.,^— ■' ■ ,..-.. . ■' " I—i i i......... . I-«II ■■ i ...' ■ , ' ____ Slika nam predstavlja nemške topničar je, ki zmagoslavno dvigajo roke, ker so, kakor poročajo, potolkli kolono ruskih tankov. Vendar pa pravijo ruska poročila, da je ruska armada popolnoma ustavila nemško "blicanje." O.«** o«** a*0 _ "All the fun 1» th« world" 1« youfi »t Cedar Point, th* , largest vacation resort on the Great Lakea. Seven miles of »»ndy beach extends out Into the blue waters of Lake Brie. Bray popular outdoor and indoor sport and amusement await you, Including fishing, boating, tiding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Bnd-Iass fun for all die family, for • daj or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ^ ; Maty * r***k V-S.MtmUt, OiM» mUmttf bthmn QwtWmtd TtluU. JU0 «r *»' Smndtuky. SUamtri /hm ClmUnd *»d Vrtrth. Atk for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, 0. lMJMUMFflBlliro 1» W M TMOTOM UBOB PAT; Na Pristavi pa sta se spravljali Anica in Milica spat, ona vesela in zgovorna kakor po^ navadi, ta žalostna in tiha. "Kakšna spogledljivka je ta Irma!" se je jezila Anica. "Kako stopica in se vije in ogleduje. Da le more komu ugajati!" Milica je molčala. "Ali si videla," j-e nadaljevala Anica, "kako se je dričal gospod Čuk po skali zaradi tistih cvetlic, ki jih je vse polno? Komaj se je pobral. Oh,, kako sem mu privoščila! Taka neumnost! Še Irma naj bi bila kolovratila dol, ko ji pridejo take budalosti na misel!" Milica ni odgovorila nič. "In konec, kako smešen!" je govoričila Anica svoj pot. "Ko je bila odšla Irma z Vladi-mirjem, kako je letal gospod Cuk plašno okrog! Kje je gospodična Irma, gospodična Irma? Kje je Vladimir? Zvončke jima dajte na vrat, gospod doktorand, pa se ne bosta izgubila. Kako je drl po klancu in klical: Vladimir, Vladimir! Onadva sta se bila izgubila kakor kafra. Čas je bil pa že tudi; pol desetih je ura." Milica je ostala tiho. "Kaj pa ne govoriš?" jo je napadla sestra. "Kaj se držiš tako plusto!" "Oh, prav imaš, Anica," je zaihtela sestra in jo objela; "pusta sem, da ne mara nikdo zame, oh, tako pusta!" To noč Milica ni mogla spati, ker so jo težile tako bridke misli. Prva kaplja pelina je bila padla v sladko čašo mladega življenja. Mati Draganka pa fe vprašala drugega dne Vladimirja, ko se je zopet vrnil od Majerjevih, kdaj odide k sodišču. "To misel sem opustil," je dejal Vladimir malomarno; "zdaj čakam odgovora od ljubljanskega odvetnika, pri kate-rem mislim vstopiti kot konci-pient. Tako dobom prej kaj plače." Mati je slutila vzrok, zato ji je bilo to jako neljubo in prav želela je, da bi. zapustil sin nevarne domače kraje in se raz-tresel z delom novega poklica. Čim manj pa se je držal doma Vladimir, tem češče je začela obiskovati Draganove Milica. Tako prijazna je bila, tako postrežljiva in tako nekako začudeno, vprašaje in proseče je pogledovala Vladimirjevo mater s svojimi velikimi očmi, da se je storilo tej inako; a namigovati si ni upala nič več. "Ubogo dekle!" je dejala hčeri. "Da se je moralo to tako nesrečno zasukati! Človek se res ne. sme naprej veseliti nobene stvari.. Oh, .zakaj se je, seznanil s ,to žensko!" "Saj se je bo naveličal," je tolažila hči, "kakor se j-e je Bo-janec in pred Bojancem drugi. Vladimir je razumen, a omamil ga je zunanji blesk. Ko se zave, se tem rajši povrne tja, kjer ga imajo v resnici radi, tem trdneje se bo držal pravih prijateljev." S tem sta se tolažili; zakaj z Vladimirjem se ni dalo govoriti; postajal je nejevoljen, če ga je le kdo kaj povprašal o njegovih namerah, ker je slutil pod vsakim vprašanjem očitanje, zakaj zahaja k Majerjevim. Irma pa je slavila zmago nad žlahtnim baronom Bergerjem, nad duhovitim doktorandom Čukom in nad brhkim doktorjem Draganom. Jezilo jo je le, da ne more odtegniti Bojanca Stojanovi družbi in nadejala se je, da ga privabita zopet njegova prijatelja. A dasi ji je bil najljubši Vladimir, katerega sta tudi roditelja pred vsemi odlikovala, vendar je rada podražila enega z drugim, da se niso prevzeli. To sitnost je prenašal Radivoj, kakor se spodobi modrijanu, mirno in ravnodušno; Vladimir se je večkrat razjezil; baron pa je kar divjal v svojem srcu. Črtil je Vladimirja iz vse duše, preverjen, da mu je ta edini na poti, da mu ta podira lepe nade; saj je postajal oče proti njemu od dne do dne osornejši, začela ga je prezirati mati in Irma je kar najodločneje zavračala vsakršno zaupnost. Zvesto ljubezen mu je hranil le Edvard, ki je bil ponosen, da sme z njim jezditi, voziti se, piti, igrati in preganjati neizmerni dolgčas. XI. Vse doseže, kar mu drago. Koseski Radivoj si ni mogel razložiti, kako more Irma rajši imeti Vladimirja ko njega, ženske razsodnosti res ni cenil visoko nikdar; a sedaj je spoznal, da jo vendar še precenjuje. Primeril je svoje vrline z Vladimirjevi-mi; razloga ni našel. Lep, duhovit, zabaven mož, in vendar —. Kdo razume vrtoglava dekleta! Po dolgem premišljevanju je zasledil vzrok, ki se mu je videl edino pravi. "Premalo narodna je," to je bil sklep; "napačna vzgoja,jo je odtujila, da ne zna ceniti ne domoljubja ne domoljubov." Kakor pa ima zveden zdravnik zdravilo pri rokah, kakor hitro je spoznal bolezen, tako je pokazal Radivoju podjeten duh takoj pomoč proti temu hudemu nedostatku. Zamišljen je hodil nekaj dni sam po samotnih krajih, pisal beležke v be-ležnico, črtal/in popravljal, pre-udarjal učinke in vtiske, postavljal se med drevje in štel na eni strani: "'Eden, dva, tri," in na drugi strani: "Eden, dva, tri," si vihal brke, gladil brado in prestavljal ščipalnik na nosu. Ko je bilo vse gotovo, se je na-t>*otil zadovoljen sam s seboj na Pristavo zvečer, ko se je nadejal ondi dobiti Vladimirja in Lo. vra; zakaj potreboval je njiju podporo in hotel z njuno pomočjo pridobiti za sodelovanje tudi Milico, Anico in Heleno. Najprej je izvabil iz hiše Vladimirja z novico, da mu ima povedati nekaj sila važnega. Oba skupaj sta dobila pred gradom Lo-vra, Anico in gospoda svetnika,; ki so se sprehajali in pogovarjali.' "Gospodična Anica," je poprosil Radivoj, "pokličite, prosim vas, gospodično sestro, ker bomo nekaj posebnega osnovali nocoj." Ko je odšla, je začel pri- Pomoč Rusiji. — Na sliki vidimo 'posebnega Roose-veltovega odposlanca Harry Hopkinsa, ki je poletel v Rusijo in se tam sestal z Stalinom (desni na sliki). Hopkins je po razgovoru z ruskim premierjem izrazil upanje, da bo Neinčija v tej vojni poražena. ' Vodilna ideja tega plesa," je razlagal na obče veselje Radivoj, "je ta, da si ne stojita vrsti paroma nasproti, ampak po trojkah; prva trojka: ena dama, dva gospoda; druga: dve dami, en gospod; in potem se ponovi zopet prva in tako naprej. Zakaj ni dolgočasnejšega nego vedno: dama, gospod; dama, gospod, kakih štirideset parov. A tu na enega gospoda dve dami, in nasproti na eno damo dya gospoda : si li moremo misliti kaj živahnejšega? To je življenje, to romantika, to vzibuja misli in ustvarja nove in zanimive prizore; to je ples, ki bi se ga človek nikdar ne naveličal!" "Koliko pa bo treba cev?" "Najmanj šest trojk-plesalvec, devet plesalk.' ku zime priredi čitalnicav njevici veselico; tam ^ stopili prvič. Ta nastop kanskega 4 pomena, ker lep korak narodnega n ženstvo si osvojimo na da nastopimo častno, k treba vaje. Nadejam s{> vsa mlajša gospoda P0^1' ga narodnega dela. ti si spreten plesalec; nesem." djf (Dalje prihodnji A MERICA N RADIATOR P R O D U d WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, —^ olje, air conditioning. — Poprav- CQ, liamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. GLenvile 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA "Zakaj? Memte," je šepetala ona, držeč ga pod pazduho. "Ker bi vas on neizmerno rad spremljal." "A je neizmerno nadležen ta človek." "Iz blagega nagiba, ker vas ima rad. Ali vam to ne ugaja?" "Ugaja; a še ljubše bi mi- bilo, da bi me niti ne irnel rad niti me nadlegoval. Poglejte, gospod doktor, kako srečni ste vi moški! Po svoji volji si izbirate družice in, za katero1 ne marate, s to se tudi ne menite. Nas pa. imenujete cvetlice, in , res, kakor cvetlice smo pritrjene na steblu, da si ne moremo pomagati in ne odgnati sitnih metuljev. Priklenjene čakamo svoje usode in srečna, ki dobo tovariša, ki ji ni popolnoma zoprn. A da bi dobila katera moža po svoji želji, to je redka izjema to se dogaja največ po romanih. In kako drugače sodi svet nas in vas! Ako smo me prijazne, se pravi, da smo lahkomiselne; ako smo resne, se nam očita ošabnost. Moške sodi vse rahleje. Če so vihravi, oh, mlada kri! Nihče jim ne zameri. Če so prevzetni, se poje hvala njih modrosti. Oni ugajajo vedno, naj bodo kakršni koli; me nikoli popolnoma." "Motite se, gospodična," je ugovarjal Vladimir. "Komu ne bi ugajali vi! Saj vidite, koliko si jih prizadeva, da bi vam ugajali ! In kakor ostane mož sam, če ne najde pripravne družice tako ni treba, da bi se ženska vdajala neljubljenemu možu. Če reče poštenjaku naravnost, da ga ne mara, je ne bo nadlegoval več. Ali mora biti vse po-ženjeno in pomoženo?" "A kaj, ko začno nadlegovati in siliti starši, sklicevati se na dolžno ljubezen, pokorščino, skrb za bodočnost! Človek se žrtvuje." "Po nepotrebnem." "Po nepotrebnem? Oh, gospod doktor, tako srečnih kakor gospodična Milica je pač malo." "Katera gospodična Milica?" se je nalašč zavzel Vladimir nejevoljno. "Gospod doktor pozna najbrž eno samo gospodični Milico in ta pozna enega samega doktorja Dragana in jaz čestitam obema." "Kar vi, gospodična, domnevate," se je branil Vladimir, "o tem ne ve Milica nič in jaz sem zvedel ravno sedaj iz vaših lepih ust." "Čudno; jaz pa že vem toliko časa." "In isto toliko časa se motite-" ,'.•.., Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. PoSiljamo tudi po pošti Preizkušena zdravila proti glavobolu povedovati radovednim poslušalcem, da zavira napredek našega naroda najbolj pomanjkanje zavednega ženstva, tega pre-važnega in prepotrebnega faktorja, ki se do sedaj ni samo zanemarjal, ampak celo odganjal od narodnega dela. "Dolgočasno učenjaštvo," je dejal, "suhoparno slovstvo, velika politika po krčmah in kavarnah, to je bilo narodno delo, katerega se ni mogel udeleževati lepi spol. Tako so nastale jako neugodne razmere za naš narod ,ki brez ženstva nikakor ne more obstati." "Istina," so pritrjevali poslušalci. "Brez ženstva ni naroda," je nadaljeval Radivoj. "Kdor torej pridobi ženstvp, ta reši narod. Tega ne pomislijo naši prvaki, ki po starem kopitu vežejo politične otrobe. Da pa se pridobi ženstvo, je treba zabave. Zabava je sploh geslo današnjih časov; zabave zahteva staro in mlado doma, v šoli, v javnosti, v znanstvu, v umetnosti, v vsem življenju. Zabavi se zidajo najlepši hrami; zabava se plačuje najbolje, slavi najglasneje, če pa terjamo mi, resni, suhopar ni moški, zabave in zopet zaba ve, kaj si moramo misliti o ženski, ki je rojena za zabavo!" "Milica, Anica!" je klical Lo vro, "pridita; takih poklonov še nista slišali." Radivoj se je priklonil zastopnicama lepega spola in nadaljeval razpravo o različnih vrstah zabav, o zabavah za omikane in preproste, za molke in ženske. "ženske," je dejal, "zabava slovstvo, če ni suhoparno, uče-ljaško, z eno besedo tako, kakršno je naše do najnovejšega ^asa; ljubša zabava jim je god- ba; še ljubša petje; vrhunec, krona vseh zabav, tako rekoč zabav zabava pa je ženstvu ples." Radivoj je prenehal in pasel oči na strmečih obrazih poslušalcev. Anica in Milica sta se muzali; ugovarjal pa ni nihče; onedve si nista upali, moški pa so mislili, da niso poklicani. "O vanžosti plesa smo torej prepričani vsi," je sklepal Radivoj iz splošnega molčanja. "Iz tega pa sledipda se pleše pri nas vse premalo, da je treba popraviti zamudo in s plesom pridobiti ženstvo za narodno delo. Kako žalostne so plesne razmere že od nekdaj pri nas, to se razvfdi najjasneje iz tega, ker nimamo nobenega narodnega plesa, kakršne imajo Čehi, Poljaki, Rusi, Hrvatje. Morebiti smo ga imeli kdaj, a izgubil se je po naši brezbrižnosti kakor toliko drugih narodnih svetinj in zdaj imamo na tem polju sušo kakor v slovstvu. In potem se kdo čudi, da ni zavednega ženstva, ko je ta stroka tako zanemarjena in prepuščena tako rekoč tujčevi peti." "Radivoj," je opomnil Vladimir, "pa stori ti kaj na tem polju za narodno blaginjo! H'ic Rhodus, hic salta!" "To sem tudi sklenil," je mirno odgovoril Radivoj ."A potrebujem pomočnikov, soplesalcev; sam človek zadene malo. Izumil sem ples, ki se bo, mislim, kmalu udomačil." "Dbbtfo, dobro!" so ploskali poslušalci. "Okrogli ali družabni ples?" je vprašal Lovro. "In kako si ga krstil?" "Družabni ples, ki se imenuje trojka in mora izpodriniti tujo četvorko in dolgočasno kolo. TROJKA DR. FRANC DETELA NAZNANILO IN ZAHVALA i w Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, P^ ljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi naše prelJu in nikdar pozabljene soproge in matere Mary Sintič rojena ZULIČ iS ki je pc kratki bolezni sprevidena s svetimi zakramenti v W> ci izdihnila svojo blago dušo in mirno v Gospodu zaspala a julija, 1941. Po opravljeni sv. maši v cerkvi sv. Kristine smo jo P01 večnemu počitku na Calvary pokopališče v starosti 63 let- J Doma je bila iz Černečje vasi, fara Sv. Križ pri Kostaw^ V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zatl jI Rtv. Anthony Bombachu za obiske in tolažbo v bolezni, ljene svete zakramente, za molitve'ob krsti in spremstvo iz F. .Svete k: pogrebne kapele v cerkev in za opravljene ce cbfede ter za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. ^yt ' Naša iskrena zahavala naj velja vsem, ki so nam bili v ' $ ali nam storili kaj dcbitga v teh najbolj žalostnih in težki". ^ vih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pekropit, vsem, ki so V* J čtili in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. Ra^e tudi iskrena hvala Mrs. Agnes Remus in hčerki, ki so Pr North Braddock, Pa., in se udeležile pogreba. ,jf< Prisrčna hvala za podarjene krasne vence, ki so v zadnJ ^ zdrav okrasile krsto pokojne in sicer: Mrs. Agnes Remusji žina, North Braddock, Pa.; Mrs. Anna Kosich, South Chicažu Mr. Matt Zulich, Mr. in Mrs. Anthony Zulich, družina » J družina Kccman, Mr. in Mrs. Isinhart, Eden, O.; Mr. in seph Fortune in hči, Mr. Frank Zavirsek, Mr. in Mrs. John J Mr. in Mrs. Mlsich, Mi', in Mrs. Ted Misich, Mr. in Mr^. i Marclt, družina Vidmar, E. 212th St.; društvo Jutranja »V 337 HBZ, Lazy Daisy Club, Local 307 UAWA, Employees 0} j Mfg. Co., Cuy. Am. Boxing Ass., Board of Education, DietrlC_ jP Erickson, Mr. in Mrs. Crease, družina Edwin Shirk, Mr. ''gjf Dick Eyre, Mr. Charles Kulvis in otroci, Mr. in Mrs. Fran* sky- »te ^ Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so darovali za sve" ^ za mirni počitek blage duše namreč: Mrs. Agries Remus. ^ Braddock, Pa.; Mr. Matt Zulich, Mr. Martin Pavlovic, Pavlovic, Mrs. Helena Achin, Mr. in Mrs. Aug. Achin, ^ Hardware, Mr. in Mrs. Fortune, Mr. Frank Zavirsek, Mis® Kracker, Mrs. Mary Shaffank, Mrs. Edith Kracker. Mi'S^ Fisek, Mr. Mike Jalovec, Mrs. Jos Turk, Mrs. Terezija ^ >1 Mrs. Kclman, Mr. in Mrs. Joseph Baznik, Mrs. Urac, Mr- ) J. Kadunc, Mrs. Mary Vintar, družina Pirnat, družina in Mrs. Anton Bartol, The Rana Girls Club, Mrs. Theresa^, nic, Miss Anne Kasunic, Mrs. Emma Florjancic, Mr. in v'i Vukcevlc, Mr. Frank Novoselc, družina Tomsic, Mr. in $ vec, družina Primožnik, Mr. in Mrs. D. Barnes, Mrs. "CJršui ^ nik; Mrs. Svigel, Prosser Ave.; Mr.' Frank Banich, Mrs. ^ hčere, Mrs. J. Vrhove, družina Pierce, Mr. Anton Zorko, Mrs. Frank Kovacic, Mr. in Mrs. John Kordish. Mr. in m Belanich. Mrs. A. Korošec, Mrs. Struna, Mrs. Zalec, > Mrs. Prostor, Mrs. Roberts, Mr. Frank Brundic, Mrs. Hat>lCy Mary. Novoselc, Mr. in Mrs. E. Green, Mrs. K. Filips, J®'8- jf Slopko, Mrs. Louise Sabetto, Mr. in Mrs. E. Monreal. Mr- Victor Msrolt, podružnica št. ,32 SŽZ. Ravno tako tudi iskcena hvala vsem sledečim, ki so da * avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. F1'0- ^'. man, Mr. Louis Zakrajsek, Mr. John Kordish, Miss Anne,f f Miss Reema Fink, Mrs. Edwin Shirk, Mr. Mirko Mihelj, Farinacci, Mr. Martin Christ el, Mr. Frank Baron, MrS>j»f Sadosky, Mr. Jos. Gregos. Mr. Geo. Assad, Mr. Frank 14 , Mr. Dinwoodie, Mr. Leonard Sadosky. Jf, Nadalje se želimo prisrčno lepo zahvaliti članicam P 55: nice št. 32 SŽZ in .Oltarnega društva fare sv. Kristine, jf- udeležile skupne molitve ob krsti. Ravno tako tudi leP%d