Leto XIV. Štev. 187 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 O ° R A V E: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE, Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek 20. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI R A C U N? 11.409 Cena din 1.— RIM, 20. vgusta. ASS; Press. Italijanska ofenziva v Britanski Somaliji, ki je bfe izvedena v treh smereh iz Abesinije s končnim skupnim ciljem Berbero, Slavnim mestom kolonije, se je končala s popolnim italijanskim uspehom. Po prebitju tudi še zadnje obrambe, so se angleške čete, ki so bile številčno absolutno nezadostne za obrambo obsežne kolonije z dolgo mejo, naglo umaknile na obalo, kjer so bile vkrcane na ladje in prepelja-ne po vsej priliki v nasproti ležeči pred-njeazijski Aden. S tem je vojna na tej afriški fronti zaključena. Anglija je izgubila Somalijo. Angleško poročilo LONDON, 20. avgusta. Včeraj je bHa izvršena uspešna izpraznitev Brit. Soma Hje. To dejstvo obravnava današnji londonski jutranji tisk, ki seveda ne skriva razočaranja, podčrtuje pa majhen strateški dobiček, ki so ga s tem dosegli Italijani, saj je ta uspeh dosegla tista Skupina italijanske oborožene sile, ki je praktično odrezana od Italije in Libije. »Daily Telegraph« piše, da gre predvsem za prestižno vprašanje, kajti vseh vrst naprave v Somaliji ter pristanišča so neuporabijiva, zaloge pa so uničene. — List pa izraža obžalovanje, da je bilo treba sovražniku začasno prepustiti so- o umiku malijsko prebivalstvo, ki je bilo skozi 60 let vedno lojalno napram Angliji. Vendar so razlogi za to na dlani. »Times« podčrtujejo, da je pri tern odločilo načelo vojne ekonomije glede razporeditve sil. Končno je odločila tudi številčna premoč. Sinočnji vojni komunike se glasi: »Prvotna zavezniška namera je bila obdržati pozicije tudi v Brit. Somaliji, pri čemer bi ta dežela tvorila desno, francoska Somalija pa levo krilo. Z izpadom Francije je nastal nov položaj. Več kot pol zavezniških sil je bilo s tem nevtraliziranih. Lahko bi biti sicer pritegnili ojače-nja, vendar bi bili s tem oslabili naše važ nejše pozicije drugod. Tudi čas je igral pri tem vlogo. Lahko bi bili izvedli tudi takojšen umik. Toda to bi imelo za posledico izgubo dragocenega materiala in ljudi. Preostala je torej tretja možnost, katere smo se poslužili: postopna iz- praznitev. Ostali smo tam z majhnimi silami, dokler ni postal umik neobhoden. Rešili smo na ta način vse topove, razen dveh, vse moštvo in opremo ter material, spravili na varno pa tudi ranjence. Pri tem so britanski rodezijski, indijski in somalijski oddelki odlično sodelovali s kr. mornarico in letalstvom ter prizadejali črnim srajcam težke izgube. LONDON, 20. avg. Globereuter (Kablo gram). Današnji »New York Times« pišejo, da je treba izgubo Brit. Somalije mo triti s štirih vidikov celotnega afriškega, če ne celo evropskega vojnega prizorišča. V gospodarskem oziru bo Brit. Somalija Italiji prej v breme, kakor v korist. NEMŠKI KOMENTAR BERLIN, 20. avgusta. DNB. Nemški tisk posveča veliko pažnio zmagi italijanskega orožja v vzhodni Afriki. Listi podčrtujejo velike italijanske uspehe in ironično komentirajo angleško poročilo, ki pravi, »da se je izpraznitev Somalije izvršila z uspehom«. S tem v zvezi opozarjajo listi na podobne »uspehe« Anglije v Andalsnesu, Namsosu in Dutiker-queu. »Berliner Borsenzeitung naglaša neprekinjene neuspehe angleških ekspedicijskih čet, tistih' čet, ki so hotele zavojevati Nemčijo. List govori dalje o nesodobni organizaciji angleških ekspedicijskih čet in ugotavlja, da so se morale angleške čete umakniti iz Somalije z velikimi izgubami. Italijanska Vzhodna Afrika je, pravi list dalje, sedaj osvobojena vsake nevarnosti angleškega vpada in Somalija je združena z italijanskim im perijem. »Deutsche Allgemekie Zeitung« pa ugotavlja, da so italijanske čete s svojimi zmagami zadale Veliki Britaniji težak udarec. List ugotavlja tudi velik elan zmagoslavnih italijanskih čet. Romuni so se postavili na narodnostno načelo - Madžari pogajanj niso prekinili Pred dokončnim sporazumom z Bolgari o Južni Dobrudži BUKAREŠTA, 20. avgusta. Ass. Press. V pogajanjih med Romunijo in Madžarsko je nastal tekom včerajšnjega dneva preokret, ki ustvarja upanje, da se bedo pogajanja kljub različnosti stališčvendarle nadaljevala in ne bodo prekinjena. Kakor smo izvedeli, so se sinočnja pogajanja vodila v smeri zbliževanja madžarskega in romunskega stališče. Danes se bodo pogajanja nadaljevala. Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo v Crajovi pa potekajo zelo ugodno in -vlada v Bukarešti prepričanje, da bodo kmalu z uspehom končana. NAČELO NARODNOSTI BUKAREŠTA, 20. avgusta. ZPV. Romunska delegacija, ki se je vrnila vče-taj iz Bukarešte v Turnu Severin, se je ob 10. url dopoldne sešla z madžarsko delegacijo in ji izročila sklep romunske Vlade glede nadaljnjih pogajanj. Kakor se je izvedelo, je romunska vlada od-kloni5a madžarske zahteve kot bazo za pogajanja. Madžarska je zahtevala odstop 13 kom. Romunija pa je pripravljena izročiti ji samo 4, ki naj bi služili kot ozemlje za naselitev Madžarov, ki bi zapustili ono transilvansko zemlje, ki bi ostalo Romuniji. Dasi se je še včeraj zjutraj iz izjav romunskih delegatov zdelo, da bo delegacija v znak protesta zapustila Turnu Severin in da se bodo nadaljnja pogajanja prekinila, se to ni zgodilo. Zdi se, da je dobila iz Budimpešte nova navodila, ki so posledica Intervencije Iz Berlina, kjer stoje na stališču, da je treba problem Transilvanije rešiti na podlagi narodnostnega in n.e zgodovinskega načela. Na istem stališču stoji tudi Romunija. Prva dopoldanska seja obeh delegacij je trajala tri četrt ure. Madžar-ski delegati so se nato lotili preučevanja romunskega protipredloga, o katerem je bila takoj obveščena tudi vlada v Budimpešti. Zvečer sta se delegaciji znova sešii k seji. POGAJANJA SE NADALJUJEJO TURNU SEVERIN, 20. avg. Stefani. Druga seja romunske in madžarske delegacije je trajala od 20.30 do polnoči. Po seji je bilo izdano sledeče poročilo: Delegaciji sta imeli danes dve seji, na katerih je šef romunske delegacije minister Vaier Pop objasnil stališče romunske vlade. Šef madžarske delegacije, minister Hory, je dal svoje pripombe. Oba dele- gata sta se sporazumela, da sporočita svojima vladama, da ostnetaa delegaciji Še nadalje v Turnu Severinu. Datum sledečega sestanka bo kasneje določen. HORY ODPOTOVAL V BUDIMPEŠTA BUDIMPEŠTA, 20. avg. Reuter. Predsednik madžarske delegacije je včeraj po izročitvi romunskega protipredloga odpo. toval v Budimpešto, kjer ga označujejo kot »popolnoma nazadovoljujočega«. SPORAZUM MED BOLGARI IN ROMUNI CURIH, 20. avgusta. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Budimpešte, da je bil po tamošnjih informacijah že dosežen načelen sporazum med Bolgarijo in Romunijo, po katerem se reši sm>r zaradi Dobrudže tako, / da se obnovi meja iz I. 1912. Romunija je prvotno hotela ohraniti mesti Silistrijo in Balčik, toda Bolgarija je vztrajala pri svoji celotni zahtevi in ni bila pripravljena pod nobenim pogojem popustiti. Za enkrat obstajajo, kaikor se zdi, težkoče samo glede vzhodne okolice Silistrije, ker je 1. 1912. potekala meja komaj par kilometrov za mestom, ki se je pa med tem razširilo prav na vzhod in je zato treba dati mu večje zaledje. Romuni bi radi' zadržali vzhodno predmestje, ki bi ga nato pozidali kot novo obmejno mesto. Tako bi nastaili dve Silistriji, bolgarska in romunska. Bolgari se temu upirajo. Romuni so v Dobrudži že pričeli dela za izpraznitev vojaštva, uradov, arhivov itd. BUKAREŠTA, 20. avgusta. Ass. Press. Včeraj sta se v Crajovi sestali romunska in bolgarska delegacija k zaključnim pogajanjem za dokončno ureditev vprašanja Dobrudže. Splošno prevladuje prepričanje, da gre le še za ureditev neka- terih manj pomembnih vprašanj in da je sporazum v načelu že getov. Romunija ie pristala tudi že na odstopltev Silistrije :n Balčika. NAČELNI SPORAZUM BUKAREŠTA, 20. avg. DNB. Romunska in bolgarska delegacija sta se sestali včeraj popoldne v Crajovi. Pred sestankom sta imela oba predsednika delegacij dveurni razgovor. Kakor zatrjujejo po- učeni. se razgovori razvijajo v prijateljskem duhu ter se nanašajo že na posamezna vprašanja. Danes se pogajanja nadaljujejo, uradno poročilo bo pa izdano šele po končanih pogajanjih. Romunska oblastva so že storila ukrepe v zvezi s skorajšnjim odstopom južne Dobrudže, oziroma evakuacijo. Največji del vojske in uradov je že premeščen v severno Doli rud žo. Na jugu je ostalo samo še orož-ništvo in obmejne straže za vzdrževanje reda. SOFIJA, 20. avg. Stefani. Po vesteh, ki so prispele sem iz Crajove, se madžar sko-romunska pogajanja vodijo v atmosferi medsebojnega razumevanja in prisrčnosti. Lesl‘e Howard o letalski bitki LONDON, 201. avgusta. Reuter. Znani angleški filmski igralec L e s 1 i e H o-w a r d opisuje svoje vtise o bombardiranju največje angleške vojne luke Portsmoutha. Igralec si je ogledal najbolj na piko vzeti okraj okoli znamenitih dokov. Videl je razrušen magacin. Nasproti je bila prepolovljena hiša. Nekoliko dalje je bil raziran celo blok 6 hiš. Pred razrušenim magacinom v območju samih dokov je ostal čudežno nepoškodovan bencinski rezervoar. Področje dokov je bilo nepoškodovano zaradi močne obram be. Ljudje, ki se zatekajo v zaklonišča, storijo najbolj prav. Dasi vtesnjeni v majhen prostor, so vendar na varnem. Neka družina je mislila, da je najbolj na varnem doma, je bila vsa ubita. Howard opisuje tudi zračni napad sam. Ko si je tako ogledoval 'ruševine stanovanjskih hiš, je bil naenkrat dan alarm. Zatekli so se v zaklonišče. Vkljub močnemu armi-ranju je prediralo v zaprti prostor streljanje bližnjih bateTij, pretresale so obzidje silovite eksplozije bomb, slišati }e bilo tudi regljanje strojnic, le da se ni vedelo, ali od nemških letal ali od zemeljske obrambe. Nadzorniki namreč publiko kratkomalo zaklenejo v zaklonišče, da ni nepotrebnih žrtev radovednosti. Po napadu si je Howadr ogledal bližnje ogromon žrelo bombe, v kateri je bila zasuta neka starka, ki so jo rešili, dočim je pomoč hčerki prišla prepozno. Nista šli v zaklonišče. V ostalem pa se je kmalu po napadu začel zopet promet, kakor normalno in tudi polsovno življenje je prišlo zopet v tek. Morala ljudi se po vsakem napadu ojekleni. Romunija se Je pridružila blokadi Anglije BUKAREŠTA, 20. avg. DNB. Z ozirom na nemško blokado Anglije je Romunija prepovedala romunskim ladjam, da plovejo v vodah okoli Anglije. Nacional/stični list »Porunca Vremi« piše, da se Angleži ne bodo mogli dolgo upirati, ker zavisi njihova prehrana do 80% od uvoza. »Or-dlnea« pravi, da je angleška vlada sama padla v lastno zanko ter da je treba po. zdraviti nemško blokado, ker lahko skraj ša vojno ter tako izpolni željo vsega človeštva. TUJA LETALA NAD GIBRALTARJEM ALGECIRAS, 20. fivg. DNB. Včeraj po poldne so tuja letala dvakrat letela nad Gibraltarjem. Protiletaslska obramba je pričela streljati, toda to letal ni motilo, da ne bi bila nadaljevala svojega poleta v smeri Sredozemskega morja. NESREČA MOTORNEGA ČOLNA V ŠPANIJI LA CORUNA, 20. avg. DNB. Ob priliki izleta nekega motornega čolna se je dogodila nesreča. Eksplodiral je motor, čoln se je prevrnil in vseh šest oseb v njem se je utopilo. Po prebitju zadnje obrambe so se angleške čete w ^ * w - umaknile k morju in se Vkrcale na ladje, ki so jih prepeljale v Aden - Angleška vojska v Somaliji je bila prešibka, da bi se bila mogla več časa in uspešno upirati ogromni italijanski premoči Vojna med Angleži in Italijani v liriki Razen zavzetja Somalije ni na afriških bojiščih nobenih dogodkov — Akcije se omejujejo še vedno na letalske napade ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 20. avgusta. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče 72. uradno vojno poročilo: V An- gleški Somaliji so italijanske čete prebile obrambno sovražno črto in nadaljevale s svojim prodiranjem ter zasledovanjem sovražnika, ki je na umiku. Sovražnik se umika proti obali, ki jo italijanska letala neprenehoma bombardirajo. Poskušal je izvesti letalski napad na Kasile. Človeških žrtev ni bilo, prav tako pa tudi ne tvarne škode. O priliki sovražnega letalskega napada na Adis Abebo sta bili ubiti dve osebi, pet pa ranjenih. Sovražne bombe so zadele dva hangarja, v katerih je bil star material. V Severni Afriki je italijansko letalstvo uspešno bombardiralo sovražna letališča v Sidi Faraniju, kakor tudi vojaško taborišče jugovzhodno od Solluma. Vsa italijanska letala so se vrnila v svoja oporišča. Sovražni letalci so leteli nad Milanom, kjer so tri bombe zadele neko zasebno poslopje, ostale bombe pa so padle zunaj na polju. Razen tega so sovražna letala letela tudi nad Conijem in Turinom ter niso povzročila večje škode. Človeških žrtev ni bilo. Kot do sedaj, so tudi tokrat sovražna letala metala letake. PRVI NAPAD NA ADIS ABEBO LONDON, 20. avgusta. Reuter. Včeraj je bil izvršen prvi letalski napad na glavno mesto Abesinije Adis Abebo. Letala RAF so bombardirala letališče v Adis Abebi in direktno zadela štiri hangarje ter jih uničila. Zažgana so bila tudi bencinska skladišča. Vsa letala so se vrnila. SPOPADI V KENIJI KAHIRA, 20. avgusta. Reuter. Ob meji Kenije je nastal spopad, po katerem so kr. afriški strelci nagnali v beg skupino 30 sovražnikov. ANGLEŠKO LETALSTVO V AFRIKI KAHIRA, 20. avgusta. Reuter. RAF na Srednjem vzhodu (letalska sila) je doslej sestrelila 200 italijanskih letal. Izvršila je še enkrat toliko napadov, kakor nasprotniško letalstvo, čeprav znatno število britanskih aparatov tod ni najmodernejšega tipa. Cenijo, da razpolaga Italija v Libiji s 530 letali; od tega je ISO najmodernejših bombnikov ter 120 najmodernejših bojnih letal. Nadalje je 170 letal v italijanski Vzhodni Afriki. ZADRŽAN NAPAD NA EGIPT? LONDON, 20. avgusta. Reuter. (Kablo-gram.) Kakor izve dopisnik Reuterja, je angleško letalstvo. Srednjega vzhoda zelo zavrlo italijansko pripravljenost. Britan- ska letalska aktivnost, kakor tudi akcije britanskega brodovja so nedvomno zavlekle italijanske priprave za nameravani vdor v Egipt. Letalska ofenziva RAF je pokazala, da prekaša britansko letalstvo italijansko za 50 odstotkov, pri čemer je prvo utrpelo znatno manjše izgube, kakor drugo. Ta britanska premoč v zraku je posledica boljše izvežbanosti in večje pod jetnosti britanskih letalcev. V Libiji, kjer imajo Italijani okoli 530 letal, vse kaže, da hočejo piloti počakati na hladnejšo temperaturo. Zdi se, da razpolaga Italija na Srednjem vzhodu skupno s 1500 aparati. Kakor se izve, bo italijansko letalstvo pričelo kazenske ekspedicije proti nekaterim neposlušnim plemenom v Abe-siniji, posebno okoli jezera Tana. IZJAVA ALI MAHER PAŠE KAHIRA, 20. avgusta. Reuter. Predsednik egiptskega parlamenta Maher paša je včeraj izjavil, da predstavlja koncentracija italijanskih čet ob libijsko-egiptski meji ogražanje Egipta. Dočim italijanska letala brezobzirno bombardirajo egiptska mesta, varujejo britanske čete le svoje imperialne poti. Poudaril je prijateljstvo Egipta napram Veliki Britaniji in se zavzel za tesno sodelovanje obeh držav. Letalski napadi so nekoliko popustili Tekom včerajšnjega dneva so le manjše letalske skupine napadle angleško ozemlje — Nov angleški letalski napad na Italijo NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 20. avgusta. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo sledeče uradno poročilo: Kakor je bilo deloma že objavljeno v posebnem poročilu, so naše letalske sile dosegle 18. avgusta nove velike uspehe. Nemška letala so napadla v južni in severni Angliji naprave in ustanove, ki so v vojaškem oziru zelo važne, med drugim tudi industrijska podjetja, železniške naprave, postojanke protiletalske artilerije, zlasti pa letališča v londonski okolici in v grofijah Kent in Hamp-shire. Vsi ti napadi so rodili zadovoljive uspehe. O priliki napada na ladje v Kanalu se je našim bombnikom posrečilo potopiti 4000 tonsko trgovsko ladjo, težko pa poškodovati še neko drugo. Na nekaj krajih so se odigrali srditi letalski boji. V njih so naša lovska letala in letala rušilci povzročila sovražniku težke izgube. Uničevalna letalska eskadrilja »Horst Wessel«, ki ji poveljuje podpolkovnik Hutt, je samo včeraj sestrelila 51 sovražnih letal. V noči od 18. na 19. avgust so nemški bombniki bombardirali skladišča vzhodno od Londona, tovarne vojnih potrebščin v Norvichu in Essexu, pristaniške naprave v Milfordshavenu, Boumemouthu in Weymouthu kakor tudi nekaj letališč v južni Angliji in pri Liverpoolu. Napadi so povsod povzročili velike požare in eksplozije, ki so nastale zaradi naših bomb. V napadenih pristaniščih je bilo z bombami zadetih nekaj ladij. Angleška letala so nocoi metala bombe na zahodni in južni Nemčiji, niso po povzročila večje ško-d. Izgube sovražnika so znašale tekom nedelje 147 letal in 33 zapornih balonov Mi smo izgubili 36 letal. ANGLEŠKO POROČILO O NAPADIH LONDON, 20. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo sinoči, da je bila sovražna letalska aktivnost včeraj nad Anglijo minimalna. Bilo je nekaj posameznih letal nad posameznimi kraji, štiri od teh letal so bila sestreljena. Po sedaj znanih rezultatih je bilo predvčerajšnjim sestreljenih 144 nemških in 22 lastnih letal. Od teh se je s padali rešilo 72 angleških pilotov. LONDON, 20. avgusta. Reuter. Tekom noči je Bilo nekaj več sovražnih letal nad Anglijo, zlasti nad južno Anglijo in nad Walesom. Vendar so bila pregnana. — Uradnih poročil še ni, po poluradnih vesteh pa se letalski napadi tekom noči, zlasti pa davi zoget množijo. ANGLEŠKI NAPADI NA ITALIJO IN NEMČIJO LONDON, 20. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF že tretjič zapovrstjo uspešno bombardirala letalske tovarne Fiat v Turinu, letalske tovarne Caproni v Milanu in industrijske naprave v mestu Cuneo. Razen tega so težko poškodovala važne objekte 150 milj severno odtod, in sicer aluminijske tovarne v Freiburgu ob švi-carsko-nemški meji pri Baselu ter hidro-električnc naprave, a razen tega je nastala v neposredni bližini Freiburga silovita eksplozija, tako, da je upravičena domneva, da gre za eksplozijo municijskega skladišča. Nastale plamene so piloti videli še 40 kilometrov daleč. Dalje so ti bombniki bombardirali več letališč v Nemčiji in letališče v Muhlouseu v Franciji. Letala kr. mornarice pa so že v drugič zapovrstjo bambardirala pristanišče in ladjevje v Boulogni, kjer so zopet povzročila veliko razdejanje. Vkljub hudemu protiletalskemu ognju so se vsa letala vrnila. LONDON, 20. avgusta. Reuter. — Po vesteh novinarskih agencij je bilo sinoči zopet opaziti intenziven soj požarov nad BouLogno in Calaisom. Gre gotovo za nočni bombni napad angleških letal. CHURCHILLOVA ČESTITKA LONDON, 20. avgusta. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je poslal poveljniku bombnega letalstva brzojavko, v kateri je njemu in letalcem nočnih in dnevnih poletov čestital na uspehih britanskih bombnih poletov. Zlasti izreka priznanje za bombardiranje vojaških objektov v Nemčiji in Italiji v petek ponoči. ŠVICARSKI GLAS O POLOŽAJU V ANGLIJI BASEL, 20. avgusta. Reuter. »Baseler, Nachrichten« prinašajo dopis svojega dopisnika iz Londona, v katerem poroča o rezultatih nemških zračnih napadov t;a Nemčijo. Po enem tednu intenzivnih letalskih napadov na Anglijo ni bila povzročena letališčem nobena čist; ena škoda, prav tako tudi letalstvu ne. Efekf na moralo prebivalstva je prav nasproten. Povsod gre poslovno življenje normalno svojo pot. Zveza vsesa anglosaškega sveta LONDON, 20. avgusta. Reuter. Angleški tisk navdušeno pozdravlja sklenitev obrambnega sporazuma med Kanado in USA, ki je bila dosežena na sestanku pre zidenta Roosevelta in kanadskega ministrskega predsednika Makehzie Kinga. Listi poročajo, da bo sestavljen obrambni svet Kanade in USA iz 4 do 5 članov vsake države. Ta svet se bo že v kratkem sestavil in pričel takoj delo, ki se bo nanašalo najprej na probleme letalstva. Razpravljali bodo talko o osebju kakor o materialu. Razprava se bo nanašala v prvi vrsti na obrambo severne polovice zahodne zemeljske poloble. — »Times« pravijo, da je ta sklep zelo važen, ker ni neki osamljen pojav, ampak pomeni začetek uresničevanja velikih načrtov, katerih namen je skupna organizacija vodstva imperija Zedinjenih držav In Velike Britanije. Na jugu bo igral veliko ulogo Panamski prekop. Zaradi tega iščejo USA primerne baze za zavarovanje tega prekopa. Dobile jih bodo v Britski Zahodni Indiji. NEW YOR!K, 20. avgusta. DNB. Po poročilu iz Ottavve bosta v kratkem poslana v Wasbmgton kanadski vojaški in pomorski ataše. To bosta v dosedanji zgodovini kanadsko-ameriških diplomat-jskih odnošajev prva vojaška atašeja. AVASHINGTON, 20. avg. Reuter. Čim je bil predvčerajšnjim podpisan načrt za vojaško pogodbo med USA in Kanado, je prezident Roosevelt že pohitel, da pred videna določila čimpreje stopijo v veljavo. V VVashington je telefonično sporočil imena predvidenih petih ameriških delegatov skupnega ameriško-kanadskega obrambnega sveta. Odredil je tudi istočasno, da se ti delegati sestanejo na prvi sestanek že pričetkom prihodnjega tedna. WASHINGTON, 20. avgusta. Reuter. — Ameriški listi navdušeno pozdravljajo' sklep načrta kanadsko-aineriške skupne obrambe. Listi podčrtujejo izredni potnen tega koraka, ko gre za nič manj, kakor za postopno vključitev oborožene sile USA v britanski obrambni’ sistem. Na ta način je storjen prvi korak k skune-mu anglo-saksonskemu nastopu. Naknadni sklepi, ki bodo morati upoštevati občutljivost volilne dobe v USA, bodo le še potrdili, kar bo medtem že ustvarjenega. Berlin 175.35. Smerniki opomin Švedski RIM, 20. avgusta. »Gazetta del Popo* !o« peroča iz Berlina, da je naslovi! nemški tisk energične opomine Švedski, in sicer zaradi tega, ker so se v zadnjem času pojavite v švedskih listih zopet angleške vesti, ki služijo po nemškem zatrjevanju »angleški kampanji laži«. Nemški listi pravijo, da je treba to prakso spremeniti, ker je sprememba pisanja švedskega tiska pogoj za dobre odnošaje med Nemčijo in Švedsko. ZA VOJNO JE ODGOVORNA VSA FRANCIJA MILAN, 20. avg. Stefani. »Popolo d’ Italia« piše o odgovornosti Francije za vojno ter pravi, da je cela Francija odgovorna za vojno, ker je znano, da je francoski parlament s 543 glasovi, t. j. skoraj soglasno, aplavdiral Daladierju, ko je objavil vojno. Samo komunistični poslanci niso glasovali, ker niso seji prisostvovali. Takoj nato so bili komunistični poslanci preganjani, zaprti in obsojeni na več let ječe. Sedaj je jasno, da bi morali francoski komunistični poslanci v vprašanju odgovornosti za vojno igrati vlogo sodnikov. FRANCOSKI MORNARJI DE GAULLEA LONDON, 20. avgusta. Reuter. Francoski demobilizirani mornarji s francoskih vojnih ladij v Aleksandriji so naslovili na generala de Gauileja brzojav, s katerim se mu stavijo na razpolago. LETALSKI ALARM V BERLINU LONDON, 20. avgusta. Reuter. Po privatnih vesteh je b?! dan sinoči opolnoči letalski alarm v Berlinu. POROČILO ŠIGUMICUJA TOKIO, 20. avg. Reuter. Japonski veleposlanik v Londonu, šigemicu, je javil v London, da je vkljub zračnim napadom na Anglijo življenje na otoku popolnoma normalno in da vlada med pribivalstvom hladnokrvnost. Turnir v Celju Berner sam prevzel vodstvo. Celje, 20. avgusta. V včerajšnjem nadaljevanju je končala prekinjena partija Majstorovič — Šorli iz 5. kola. Po trikratni prekinitvi sta se po 73. potezi sporazumela za remis. Polbg te je včeraj končala še partija šubarič — Majstorovič. Po 91. potezi je slednjič zmagal šubarič. To je doslej na daljša partija turnirja. Danes dopoldne se nadaljujejo prekinjene partije iz 9. kola. Savič je zmagal proti prof. Grašerju, ki ni dobro nadaljeval ter je celo prezrl figuro, nakar se je takoj vdal. Popovič je z lahkoto zmagal proti žuku. Berner je brez igre dobil proti Majstoroviču, ki ga sploh ni bilo k nadaljevanju. Partije Marek — šmigovc, Šorli — šubarič in šiška — Medan pa se ob času, ko to poročamo, še nadaljujejo. Stanje po 9. kolu: Berner 7, šubarič 6V2, Šorli 6 (1), šiška 5 (1), GottIieb,,5, šmigovc 41/; (1), Drašič 4Vs. Marek 4 (Inišnico. — Tomaža pri Ormožu je padel s senika iti si zlomil roko. — Muhasta krava je podrla pos. Jero Planinšek iy. Pletenj prt Sv. Lovrencu na Dra\v polju in jo z ..rogovi hudo poškodovala. p Nov javni vodnjak v Halozah. Znano je, da v Halozah primanjkuje dobra in zdrava pitna voda. Tukaj so redki pravi studenci. Po vodo hodijo v globoke gra-be, kjer imajo mlakam podobno studence. Haložani sc obračajo s prošnjami na Zdravstveni dom, da jim pripomore h gradnji vodnjakov. Tako so se pokazali razveseljivi }ispehi. Nedavno je bil ffcKa-jen s podporo banovine in sodelovanjem domačinov uov javni vodnjak z rezervoarjem in napajališčem na Belskem vrlin pri Zavrču. Ta vodnjak Im uporabljalo okoli 100 družin. Ljubljana s -•*.... DRŽAVNA SREDNJA GLASBENA SOLA V LJUBLJANI Prijave -novih gojencev za vpis v srednjo glasbeno šolo se sprejemajo v pisarni Gosposka ulica 8/1, do 5. septembra. Sprejemni izpiti bodo od 0. do 10. septembra vrstnem redu ,ki bo objavljen na razglasni deski. Vpisovanje-starih gojencev bo od 1.—15. septembra, le v izjemnih slučajih do 1. oktobra. Ponavljalni, izpiti na srednji glasbeni šoli bodo od 23, , do 30.. avgusta,, diplomski izpiti za gojence, ki i utajo dovoljenje prof. sveta, pa v prvi polovk-i septembra. ’ ■ PEDAGOŠKI TEDEN se jc začel včeraj v Ljubljani. Zbralo se je okrog 200 učiteljev, in učiteljic in tudi drugih znanih naših pedagogov v veliki dvorani Delavske zbornice. Ta pedagoški tečaj prireja ljubljansko'.--.', Pedagoško -društvo1''. Tečaj je o tvoril prof. Venčeslav Čopič. Nato jc imel predavanje o sodobnem pedagoškem prizadevanju privatni docent dr. Stanko Gogala. Predavanju je sledila slvarna diskusija, ki sla se je udeležila nadzornik E. Vrane in učitelj Miloš Ledinek, oba znana pedagoška pisatelja, in praktika. Potrošnja olja, sladkorja m mila omejena »Jugoslovanski kurir« prinaša vest, da ho omejena potrošnja nekaterih predmetov, ki jih uporabljajo široki sloji prebivalstva, zlasti nekaterih živil, ki delno primanjkujejo. V poštev pridejo predvsem olje, sladkor, milo in nekateri industrijski predmeti, dočim proizvodi kmetijstva in živinoreje ne bedo podvrženi tem omejitvam, omejena bo le njihova uporaba, zlasti industrijska, tam, kjer to ni nujno potrebno. Predvsem pa imajo ti ukrepi namen, uvesti racionalno štednjo in pravično razdelitev razpoložljivih količin, da so tako prepreči nakopičenje predmetov, ki sc danes teže dobilo. Pomen regulacije Drave v Budini pri Ptuju V Budini niže Ptuja je Drava leto za tetom trgala obsežne kose plodne zemlje. Z butajočimi valovi je nagic rušila peščeni breg. Ob visoki vodi je skozi noč odnesla zemlje v širini najmanj do 2 m in v dolžini okoli pol kilometra. Prizadeto prebivalstvo; ki je izgubljalo naj rodovi tnejše orale zemlje, je gnalo v obup. Zaman so si prizadevali, da bi bili kos-do živega mogočni reki. Nemirna Drava je v teni območju dalje naglo razširjeva-la svoje korito, ki zdaj presega preko 600 m širine. Predvsem se je začela zaganjati v mali rokav ob levem obrežju. V par letih ga je tako razširila, da so morali most čez rokav postaviti precej niže. Tam, kjer je stal prej most, je zdaj rokav razširjen za par širili starega mostu. Grozila je nevarnost, da se bo končno usmeril v ta rokav glavni tok. Topa Afi si Se priiavil vsaj enega "9 novega naroinika ... ■ bi rodilo porazne posledice. Uničena bi ne bila samo obsežna'polja, temveč tudi mnogi domovi. Razbesneli dravski valovi bi rušili naselja od Budine do Stojn-cev. Sistematično regulirati Dravo od Ptuja do Stojncev se pravi rešiti živ-ljensko vprašanje teb obsežnih vasi, • Ko so se letos na spomlad pričela regulacijska dela na Dravi niže Ptuja,- ki ipomenjajo začetek prve sistematične borbe z mogočno reko, se je prebivalstvo v teh predelili globoko oddahnilo. Ta borba jim vliva vedno več upanja, da še bo prišel čsa, ko bodo obvarovana njihova polja in njihovi domovi pred divjimi valovi. Terenska hidrotehnična sekcija v Ptuju je pod vodstvom inž. Knafeljca izdelala generalni regulacijski načrt Drave od Maribora do Ormoža, po katerem bo nemirna Drava uklenjena v korito, ki bo Široko 126 m, in bo globoko do 4 m. Ministrstvo je' odobrilo projekt regulacije Drave v odseku niže Ptuja v dolžini okoli 1 km, kjer je korito široko do 600 m. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Pretner Aleksander iz Ljubljane za okoli 3 milj. din. Že peti mesec so dela v polnem teku. Okoli 130 delavcev iz domačih 'krajev, Prekmurja in iz Hrvatske se je lotilo napornega dela. Povezovali so težke Lcmja-če in jih spuščali v peneče se valove. Na levem bregu so že vidni začetki .traverz ,ki zasilno ščitijo obrežje. Kasneje jih bodo podaljšali do bodočega obrcata. Tako bo dolga ena izmed 6 traverz 174 m. Uspešno so zagradili mali rokav, kjer je višinska razlika vodne gladine za 2'A m. V'par mesecih se je rokav pred pregrado tako žaprodM, da se mestoma'že vidi ledina. Tudi na desnem bregu"'so zgradili podobno zagrado, ki kaže isto zadovoljive "uspehe. V zadnjih tednih pa so se predvsem vrgli na betoniranje kock, ki jih bodo uporabljali -za kamno-met hi tlakovanje. Otok, kjer jih betonirajo je posut s takimi kockami. Ena sama kocka tehta 2400 kg, ki se bo dala pozneje razbiti na 12, nekatere pa tudi več delov. Sredi otoka kopljejo tudi prekop širok 30 m. Tu bodo nekoč zajeli visoko vodo, ki bo prekop razširila in ga izprememla v svoje korito. Tako je upati, da bo morda že prihodnje leto deroča Drava v tem odseku ukročena. Maribor Radvanje potrebuje lastno pošto Kakor blisk se je v zadnjih dneh razširila v Radvanju govorica, da namerava v doglednem času mariborska pošta ukiniti poštno dostavo za »podeželski« del Radvanja. Kot podeželski del se smatra Zgornje in Spodnje Radvanje, ki leži južno od Pokopališke ceste in njenega podaljška proti Pekrski gorci. To cesto večkrat omenjajo kot bodočo mejo med mestom in radvanjsko občino. Ta meja pa je sporna, ker bi Radvanje izgubilo svoje pokopališče in bi morali svoje rajne pokopavati v mestni občini. Tudi je med prebivalstvom odpor proti priključitvi k mestu, ker bi se doklade na neposredne davke zelo zvišale. Ta cesta naj bi tudi bila sedaj meja glede dostave pošte, do-čim je glede dostave pošte ostalemu delu še odprto vprašanje. Sicer je danes res težka zadeva dostavljati pošto v tako velikem okolišu, in sicer celo po enem samem uslužbencu, ki ima posebno okrog prvega v mesecu ogromno dela z izplačevanjem pokojnin in drugih denarnih pošiljk. Brzojavna dostava se vrši z vsakodnevno redno pošto, tako da redna pošta včasih prej pride na naslovljenca, kakor pa brzojav. Vse to bi lahko odpadlo in vse nevšečnosti in težave bi se odstranile, če bi Radvanje dobilo svojo lastno pošto, za ka- tero se že dalje časa poteguje. Občina celo pripravljena dati uradu na razpolago lokal, tako da bi od te strani odpadle vse ovire, če pomislimo, da šteje danes občina 3000, prebivalcev, je zahteva po lastnem poštnem uradu tudi popolnoma upra vičena. Pošto bi lahko vozil mestni avtobus, ki vozi dnevno skozi Radvanje proti Pekram in bi bila tudi v tem pogledu stvar urejena. Treba je samo nastaviti uradno moč, pismonoša bi ostal sedanji, ki bi si delo uredi! in zadeva bi bila rešena. Tudi denarni in paketni promet bi se poenostavil, brzojavke bi prišle pravočasno na naslovljence in bi izostale vse nepotrebne poti v mesto in vsa nepotrebna razburjanja. Ljudje upajo, da bo ta zadeva rešena in da bo poštna direkcija uvidela v doglednem času upravičeno zahtevo po ustanovitvi pošte v Radvanju. To tudi narekuje socialni čut do ubogega pismonoše, ki mora dnevno opraviti do 30 km poti, kar je posebno v zimskem času zelo otežkočeno. Popravite cesto okoli krapa Petra! Cesta, ki se odcepi od Frankopanove ceste proti Radvanju, okrog vojašnice Kralja Petra, je v takem stanju, da je skoraj onemogočen vsak promet. Luknja je pri luknji, ki so posebno sedaj v deževnem vremenu stalno polne vode. Avtomobilisti, kolesarji in motociklisti so v stalni nevarnosti, da si zlomijo svoja vozila, dočim pešči nimajo nikjer prostora in zavetja pred curki iz blatnih mlakuž. Cesta je nujno potrebna popravila. Ze pred leti, ko je elektrarna Fala gradila v Radvanju transformatorsko postajo, je podjetje cesto temeljito popravilo, ker drugače ne bi moglo varno spraviti tja velikih, dragocenih aparatov. Od takrat cesta, po kateri je zelo živahen promet, ni videla delavca, ki bi jo popravljal. Ni čudno, da so čas, vreme in motorna vozila Mariborčanov temeljito opravili svoje delo. Radvanjska občina je od svoje meje pri potoku naprej vsaj zasipala številne luknje z drobnim gramozom, dočim se mariborska občina sploh ne zmeni, da bi vsaj največje kotanje zasipala, kljub temu, da se po cesti vozijo največ Mariborčani. Karlovški morilec kolesarski tat Te dni se je pripetil v Karlovcu grozen zločin, katerega žrtev je postal karlovški stražnik Nikola Vučkovič. Nepoboljšljivi tat in vlomilec Dragutin Szabo je zagrešil spet več kaznivih dejanj. Zato so ga zasledovali. Na nekem lovu nanj je postal žrtev njegove morilske krogle mladi stražnik Vučkovič. Po krvavem zločinu se je odpeljal morilec Szabo v Slovenijo in se ustavil pretekli teden tu- di v Maribofu. Szabo je kolovratil po mestu in ukradel na Aleksandrovi cesti žensko kolo ter se z njim odpeljal v Križevce k svoji stari materi. Toda kmalu mu je postalo prevroče. Pobegnil je v Sombor, kjer so ga ujeli in pripeljali nazaj v Karlovac. Pri zaslišanju je Szabo pripovedoval tudi o svoji odisejadi in tatvini kolesa. CENE MESA NA SLAN1NARSKEM I TRGU I Svinjsko meso s kostmi 15 do 16 din, svinjsko meso izluščeno 16 do 18 din, riba 20 din, zajec 15 do 16 din, salo 20 din, slanina 17 do 18 din, pljuča 8 do 10 din, jetra 10 do 12 din, rebrca 15 din, glava 8 do 10 din, ledvice kom. 2 do 3 din, noge kom. 2 do 3 din. (Iz uradnega poročila mestnega tržnega nadzorstva.) * Na Brezjah sta se poročila g. Martin J an že k, prometnik na Vrhniki in gdč. Anica Požegova iz Poljčan. Priči sta bila ing. Fr. Janžek in poročnik korvete g. Požeg .Saton. m. Nočna lekarniška služba: od 17. do vključno 23. t. m. lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79. m Upokojen je na lastno prošnjo šef davčne uprave za Maribor mesto g. Jo.sip Sever ,ki je že pred vojno služboval v Mariboru, kasneje v Sevnici nato pa spet 18 let v Mariboru. G. Sever je zadnjih pet let vodil davčno upravo za mesto v splošno zadovoljstvo vseh. m Za novega šefa davčne uprave Maribor mesto je imenovan dosedanji višji kontrolor Marjan Obersnu. m Za inšpektorja v prosvetnem ministrstvu je imenovan dr. Janko Kotnik, profesor I. realne gimnazije v Mariboru. m Novi poveljnik mesta. Te dni je prispel v Maribor novi poveljnik mesta general Matija P a r a c, ki bo v kratkem prevzel posle. Odhajajočemu poveljniku mesta generalu Goluboviču pripravljajo oficirji mariborske garnizije prisrčno odhodnieo. m Za prometnika mestnega avtobusnega prometa je bil spet postavljen g. Leopold Ul. Dosedanji prometnik g. Franjo Pernarčič je bil dodeljen upravi MAP. • Rejci malih živali pripravljajo lepo veliko razstavo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra. Razstavljeni bodo golobi florentinci, maltezi, indijanci, egerski, re-gedinci, risovci, nojevci, škrjanci, pavčki, kalini. Kokoši: štajerska, rodeisland, pli-metka, leghorn, orpington. Race, gosi, purani. Kunci orjaki, beli in sivi, domači beli in sivi, angora-beli in sivi, činčila, modri dunaji, beli dunaji, srebreč, havana, hermelin, ruski kunec, alaska. Razstavo bodo izpopolnjevali izdelki iz kunčje an-gora volne, kunčje krzno in usnje, krmila, orodje in razne rejske priprave, vzorne farme .literatura, higiena in veterina. m „Detekliv“ ustavljal dekleta. Neki lažni detektiv je na mariborski aveniji ustavljal mlada dekleta ter od njih izvabljal denar pod pretvezo službene molčečnosti* Njegove žrtve pa so kmalu spoznale, da so nasedle sleparju. ISino * Grajski kino. Samo vključno srede „Veliki valeek“. Glasba nesmrtnega Štrausa. Od čelrlka dalje ,,Od Narvika tla Pariza". Prva predstava 22. avg. že ob 14. uri. Prosimo kupite vstopnice v predprodaji in rezervirane dvignite pri kino blagajni. * Union kino. ,,Na Jelisejskih poljanah", razkošni, najlepši francoski film z znamenitim umetnikom Saša Guitri-jem v glavni vlogi. 0 Esplanade kino. Danes zadnjič „Aixa“. V sredo velenapeti kriminalni film „V imenu zakona“. Komemoracija na grobu dr. Ljudevita Pivka V soboto popoldne je bila na grobu znanega borca za Jugoslavijo dr. Ljudevita Pivka spominska svečanost. Zbrali so se na grobn njegovi sorodniki in Sokoli, da bi tako počastili pokojnika in njegovo delo. V soboto bi obhajal dr. Pivko 60 letnico življenja, če ga ne bi bila že pred leti ugrabila smrt. Spominski govor je imel v imenu Sokola I. g. M o h o r k o. m Novo naselje v Radvanju bodo elektrificirali posestniki sami s podporo občine. Državna rair. Hotenja Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Din 60.000.—: 55555 88665 Din 50.000.—: 80915 Din 40.000.—: 37000 67277 79981 80209 90660 Din 30.000.—: 18335 62346 Din 24.000.—: 15490 Din 20.000.—: 57900 Din 16.000.—•: 11825 28212 Din 12.000.—: 13891 Din 10.000.—: 26810 33949 37274 39060 51688 51396 52067 58255 73843 74570 79803 81612 99359 Din 8000.—: 5978 42742 43699 45237 50764 50894 51087 51359 55511 57123 63247 75159 77290 30257 89417 99766 Din 6000.—: 4700 5077 5106 13136 13182 31964 38847 46782 57783 60995 88834 96549 98224 DIN 5000.—: 10546 13224 21544 29970 32824 33223 42018 52516 53035 64958 65366 69098 74058 7593 J 81156 85182 99085 99437 Din 4000.—: 492 1719 4605 5861 6426 9388 117S7 12171 15819 16075 16710 17958 26833.27224 30657 31441 34131 34658 41923 45448 493T9 50515 51732 56965 58098 59192 67006 76963 86261 87320 88013 90471 93922 96633 96654 Pri nas kuljeni srečki št. 80209 in 11825 sta zadeli din 40.000 oz. 16.000. 17. nacionalni šahovski turnir v Celju Včeraj je bil prost dan. Vedstvo ga je določilo ,da se odigrajo številne prekinjene partije. O izidu poročamo med tele-foničnimi vestmi. Z 9. kolom je končana prva polovica turnirja. Favoriti so se že zvrstili na vrliu tabele. Trenutni vrstored sicer še ni merodajen za končno presojo. Berner, Jerman, Šiška, Šorli in Subarič, to so imena favoritov. Med njimi se bo odigrala odločilna bitka. Sami stari znanci iz prejšnjih nacionalnih turnirjev. Najmočnejši naši amaterji, ki nič ne zaostajajo za mojstri. Le oficielnih naslovov še nimajo. Zakaj tudi šah ima svoja formalna pravila. Brez njih bi v našem šahovskem življenju vladala prehuda in prevročekrvna anarhija. Težko je komurkoli iz te petorice že sedaj prisoditi formalni mojstrski naslov. Šahovnica je kot gladko drsališče, polna živcev in neugnane krvi. Spodrsneš, da sam ne .veš kdaj. Padeš kakor vrednostni papir na borzi. In tabela ti pokaže, da si zapravil izglede. Kdo bi torej tvegal napovedi in prerokovanja? Morda Jože Šorli? Miren je, hladen, preračunljiv. Z ničlo proti Drašiču verjetno še ni zapravil ničesar. S svojim tenkim smehljajem in mirnostjo nekoliko spominja na Capablanco, ki je vedno rad veljal med šahovskim svetom za uglednega in veljavnega gospoda. Živcev Šorli ne bo izgubil. In to je velika prednost. Vzdržati do konca, četudi je boj še tako napet. Ugrabljena Fatima 8 let v mariborskem samostanu Že v soboto smo poročali o muslimanki Fatimi Omanovičevi, ki je bila pred 41 leti ugrabljena od katoličanov v Mostarju in odpeljana v Slovenijo, Njeni sorodniki so jo zamanj iskali z vso bivšo avstroogrsko policijo in vsi so mislili, da je mala Fatima že davno mrtva. Te dni pa sta prejela njena sestra in brat v Mostarju pismo od Fatime. Oddano je bilo v Mariboru na pošto, čeprav živi stalno v Ljubljami. Hotela je s tem zabrisati sled za seboj, ker je hotela obraniti 40 letno tajnost samo zase. Sorodniki so kmalu izsledili Fatimino bivališče .živi namreč v Ljubljani pod imenom Darinka Prijatelj. Ima doibro gostilno, ki jo vodi že dolgo vrsto let. Ugotovljeno je, da je bila Fatima v raznih slovenskih samostanih. Med drugim je bila tudi v samostanu šolskih sester v Mariboru,, kamor so jo premestili iz nekega samostana v Trstu. V Mariboru je bila 8 let. Mirno je živela ter prekinila vse vezi z zunanjim svetom. Že se je preoblekla, ostrigla lase ter se pripravljala za redovniško življenje. Tudi šolala se je v Mariboru. Vse je kazalo, da bo muslimanka Fatima vzorna redovnica, ki jo bodo poslali v Ameriko. Fatima je vedno sanjarila o domu, o očetu in o svobodnem življenju. Ko je bila nekoč v Ljubljani, jo je srečal neznani moški, ki jo je nagovoril. Med obema se je razvila ljubezen. Obljubil ji je zakon. Darinka se je zbegana vrnila v Maribor. Odločila se je, da zapusti samostan in je to svojo namero javila svojim predstojnikom. Vse sestre v samostanu so bivšo Fatimo nagovarjale, naj se odreče posvetnemu življenju, vendar zaman. Končno so ji sestre dale nekega .starega mariborskega kanonika za spo- vednika. Temu se je Darinka zaupala. Kanonik je sprevidel, da dekle ni za samostansko življenje ter je to sporočil samostanski predstojnici. Ta ji je dala priporočilo za neko ljubljansko družino, nakar se je Darinka po 8 letih poslovila od samostanskega življenja v Mariboru. V Ljubljani je Darinka dobila službo v kuhinji. Postala je dobra kuharica in gospodinja. Leta 1920 se je bivša Fatima poročila v Ljubljani in ima sedaj že 18 letnega sina. Tako je mala muslimanka Fatima, ki je povzročila veliko protestno gibanje muslimanov v Bosni in Hercegovini, po štiridesetletnem zanimivem življenju, polnem najrazličnejših doživljajev, srečno pristala v zakonskem pristanu v Ljubljani, kjer se je vživela in pravi, da bo v Sloveniji tudi ostala, saj jo veže nanjo toliko spominov. Pa Jerman? V prvi polovici turnirja se je divje pognal na vrh tabele. Mož igra odličen šah. Lokav je in zvit. Rad čaka in preži, da nasprotnik spodrsne, nakar ga brez srca zaduši. Živcev pa menda ni najtrdnejših. Vsaj po njegovem načinu Igre bi se to dalo sklepati. Poteze mu igrajo na obrazu, v mimiki, v gestah in neugnanih laseh. Kdo ve, ali bo vzdržal težko igro do konca? Berner? Lanskoletni turnir v Zagrebu ga je odkril našemu šahu. Mlad, vitek, prikupen plavolasi Rus. Njegova igra je znabiti med vsemi petimi favoriti najmirnejša. Toda šibak je. V Zagrebu ni mogel vzdržati tempa. Se pred finalom je omagal. Letos ima maturo v žepu. Velike skrbi je rešen, Znabiti mu bo to pomagalo, da bo mogel vzdržali peklenski finalni tempo. In Jože Šiška? Ta mojster „časovne stiske'^ Zdi se, da slastno uživa v časovni stiski, forsira jo. Nevama je taka Igra. Tvegana. Radi nje je zapravil najmanj dobro točko, če ne več. Ne, takega tempa ne vzdrži vsakdo! Izredno lepo in glo* boko kombinira. Ce bi igrali v Celju brez šahovskih ur, hi bil Šiška verjetno prvu Zemunčana Subariča pozna vsa šahovska javnost. Star znanec iz [nacionalnih turnirjev. Blizu vrha je že bil nekajkrat. Pa je le še moral v Celje. Podjeten je. Soliden pozicijski igralec, ki se znajde v še tako kritičnem položaju. Doslej v Celju poleg Bernerja še neporažen. Brez dvoma bo v finalu odločilno posegel. Ta petorica se bo pognala v finale. Morda se ji še kdo. pridruži iz „srednje hiše“. Znabiti Smigovc, ki z vsakim kolom pridobiva na turnirski rutini. Ali Gottlieb? Kdo ve? Bitka bo vsekakor zanimiva, napeta in dramatična. * 119. Griinfeldova obramba (4. kolo v Celju 13. avg. 1910) Beli: F. Žuk Crni: J. Šiška 1. (14, Sf« 2. SI3, g« 3. c3, Lg7 4. Ldlfc d5 5. hS, c5 0. e3, Sbd7 7. Sbd2, Dc7 8. 0-0, 0-0 9. De2, e5 19. dxc5, Sxe5 11. Sxe5, Dxc5 12. Sf3, Dh5 13. Sh2, Dh4 14, Sf3, Dh5 15. Sh2, De5 1«. Tel, Sc4 17, (3, Sjj3 18. D (2, Dd« 19. c4, dxe4 20. Lxe4, Sxe4 2«. Txe4, L15 22. Lf4, Dd5 23, Tc2, Ld3 24. Td2, c4 25. Sgl, h5 20. Se3; Deti 27. Se2, a5 28. Tadl, Te8 29. Le3, Le5 30. Sel, Lf5 31. f4, Le7 32. Sf3, Dc4 33. Le5, Lxf4 34. Td5, a4 35. a3, Ta5 3«> Khl, Lc3 37. Dxe3, Dxe3 38. Lxe3, Txd5 39. Txd5, Txe3. Tu je beli prekoračil čas ter izgubil v kontumacu; sicer pa je tako bila^ njegova pozicija breznadejna, zma-* ga^ črnega pa samo vprašanje časa in teh= nične eksekucije v končnicL Zanumi jak® s © w ® o 'fcr ® „ ho® w® h® ® o ® Neobičajni rešitelji življenja v vojni Medicina pozna najrazličnejše pri-1 v vse štiri kose, kraki so se zvili, kro-mere, kako je le naključje rešilo živ- gla je pa ostala pri križišču teh, ki Ijenje frontnikom. Tako je nemški so se komaj še malo držali skupaj. Če zdravnik dr. Brcittner zbral nekaj pri merov, iz katerih navajamo naslednje: Nekega vojaka je zadela krogla v bedro. V hlačnem žepu je imel kovani drobiž. Krogla je odskočila v meso, če bi denarja ne bilo, bi možu razbila kost. Drug vojak je imel v majhni vre-j čici na prsih več kovanega denarja. Krogla je zadela v kovance, ti so jo zadržali, da ni udarila naravnost v srce. Novec, v katerega je krogla zadela, se jc od pritiska ves utisnil v vojakova prsa, tako da je lahko bilo razbrati na koži številko in napis kovanca. Še izrednejši je primer, ko je krogla udarila v križec na pršili nekega podčastnika. Izstrelek je raztrgal križec bi križca ne bilo, bi vojak padel, zadet v srce. la nevarna. Predmeti so ustavili udarnost krogle, ki bi sicer prodrla globoko v trup. Izreden primer je doživel neki An- Suhotsčan postati kitajski mandarin Domovino jc zapustil inž. Peter Vinze v svetovni vojni in bil kot oficir ujet na ruski fronti. Od tod je po več poskusih pobega uspel za časa Kerenskega. Ušel je v Mandžurijo ter dobil tu službo kot inženir. Naučil se je mnogih jezikov po- Tudi žepna ura ali kak drug trd gov magacin nabojev, ki ga je imel lež. Nemška krogla je zadela v nje- |CS kitajskega in japonskega. Kitajščino predmet reši večkrat vojakom življenje. Nekemu borcu je krogla vrgla v rano tri bakrene novce in tri gumbe. Rana je sicer zelo bolela, toda ni bi- na pasu. Zdaj je magacin angleških nabojev nataknjen na nemško kroglo, kar je rešencu res nenavaden spomin na vojno. IComer Je razkrinkal tatico diamantov V Johannesburgu v Južni Afriki je nedavno komar odkril drzno tatico. Žena nekega višjega uradnika ie dobila posebno dovoljenje, da sme možu, ki je bil bolan na želodcu, prinesti vsak dan toplo hrano. Seveda se je morala dati preiskati strogi kontroli, ko je zapuščala diamantne rudnike. Nikoli niso opazili nič sumljivega. Nekega dne je pa oster pogled uradnika le zasledil neko stvar, ki je nanjo postal pozoren. Na očesu žene se je izprehajal komar in ta ga ni pregnala. Preiskava je dognala, da jc imela žena izvrstno izdelano umetno oko, v katerem je odnašala diamante. Stari tihotapski trik ji je večkrat uspel. Na sodni razpravi je prišlo še novo presenečenje: uradnik je vzel ženo vprav zaradi steklenega očesa v zakon! Tragične posledice vasovanja Na meji Kambodže je bil zaposlen s skupino tovarišev po nalogu siamske vlade neki evropski inženir. Domačini, ki še uikoli niso videli belce, so bili z njimi zelo prijazni. Inženir se je kmalu spoznal z vaško lepotico in pričel z njo intimne od-nošaje. Neki domačin mu je pa zaupal, da jc dekle pegavo, za kar se inženir ni zmenil. Šele ko je s tovariši odšel iz vasi, jim je pripovedoval o doživljajih. Takoj je uganil, da se ga tovariši izogibljejo, zapadel je v obup, posebno še, ko je izvedel, da se pojavi pegavica včasih tudi čez deset let. Umaknil se je v samoto, obiskal je celo vrsto zdravnikov, vsi so zmajali z glavami, ko jim je pojasnil preteklost in dejali, da naj se mirno prepusti usodi. Na njem da ni sledov okuženja, zato 'lahko mirno živi dalje. Toda, inženir ni našel nikjer obstanka. Nekega dne je izginil iz svojega doma v Bangkoku. Iskali so ga in našli mrtvega v okolici. Napravil je v obupu samomor, ko so pa na zahtevo sorodnikov raztelesili truplo, so zdravniki ugotovili, da je bil popoinoma zdrav. Nikjer ni bilo sie-dov pegavice, mladi mož je šel zaman v smrt. PoBožajj S I © v a k © v na Madžarskem SLOVAŠKA MANJŠINA ZAHTEVA TAKOJŠNJO ODSTRANITEV DUHOVNIKOV, KI NE DOVOLJUJEJO MOLITEV IN PRIDIG V SLOVAŠKEM JEZIKU 600.000 Slovakov, ki so pripadli Madžarski, je zahtevalo od madžarske vlade v posebni spomenici izboljšanje svojega položaja. Spomenica poudarja pravico slovaške manjšine do uporabe materinega jezika povsod in dosledno. Duhovnike, ki ne dovoljujejo v cerkvah slovaškega petja, molitev in pridig, na; merodajni odstranijo. Ravno tako je treba premestiti iz slovaških krajev duhovnike, ki niti prečitati ne znajo slovaških pridig. V slovaških občinah naj se uvedejo slovaške šole, suspendirajo učitelji, ki otrokom ne dovoljujejo niti slovaške molitve in zbirajo podpise za utrakvi-stične šole, odpustijo naj se železniški uradniki, ki nasilno madžarizirajo imena slovaških nameščencev, dovolijo naj . se slovaške gledališke predstave. Na koncu zahtevajo, da uračunstvo, predvsem sodniki in notarji, govore v mešanih in v slovaških krajih s Slovaki v slovaščini in da se tudi uradne vloge in prošnje sprejemajo v slovaščini ter da merodajni pazijo na podrejene upravne uradnike in žandarje, da ne vršijo krivic. Zvišanje davkov v balkanskih državah znaša letos po nemških podatkih v Jugoslaviji 23.2%, v Bolgariji 27.6%, v Grčiji 29.2'Vo, v Romuniji 39.2°/o na prebivalca. Saigšuss Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 77 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Naslednje jutro sem spet pazljivo opazoval dekleta, a nisein mogel ničesar ugotoviti. In tako je bilo vsake noči. Nekega večera sem si položil pod blazino svetilko. Ko je bilo dekle pri meni, sem segel pod blazino. Dekle pa je hipoma spoznalo mojo namero, mi iztrgalo svetilko ter jo položilo na polico. Ko pa je poslej prihajala k meni, se je vselej prej prepričala, ali morda nimam svetilke. Po daljšem razmišljanju sem opustil namero, da za vsako ceno ugotovim, katera izmed sester prihaja k meni.. Saj bi ji mogel na priliko napraviti na vratu kako znamenje. Toda če ji je že toliko na tem, da bi ostala neznana, seveda tega ne bom storil... O njenih obiskih pa mora vedeti še katera sestra, kajti vselej o še vrne za pregrajo, slišim pritajen šepet. Verjetno mislita, da tega ne slišim. In kot prej, tako se tudi poslej šalim z dekleti. Moja tajna in molčeča ljubica pa . ine v nočeh obiskuje ... V hiši pa je dela čez glavo. Pred prazniki smo.‘Tudi jaz delani z vsemi. Tako so mi dnevi krajši. In vsak dan nestrpno pričakujem večera in svoje nenavadne jubice. Vesel sem in poredko se spomnim mesta in fantov. Včasih pa me spet neo- doljivo zamika tihotapsko delo, v spomin se mi vrača Fela. Toda zdi se mi, da njena podoba v meni čedalje bolj bledi. Sprva sem precej mislil na Sašo in Živi-ca, zdaj pa si prizadevam, da bi tc misli čim dalje oplodil, ker vem, da mi škodujejo. Včasih me pograbi čudovita sila. Šel bi v gozd, na cesto, na brezcestje, tja, kjer sveti cigansko sonce, kjer žari nebesni svod v zvezdah, kjer kraljuje Velika medvedica. Približali so se prazniki. Predvečer smo preživeli svečano in po starih običajih. Pod prtom je bilo seno, v okrašenem kotu sobe pa miza z dvanajstimi postnimi jedili. Vsa so bila okusna in od vsake sem moral nekoliko pokusiti. Po večerji sem bil breobjeden, da sem jedva vstal izza mize. Ponoči dekleta ni bilo k meni, četudi sem izza pregraje dolgo poslušal šepetanje med dekleti. Morda ni hotela priti radi velikega praznika. Zjutraj so odšli vsi, razen mene in Simona, ki se je »zdravil« na peči, k maši. Tokrat ne v farno cerkev v Volmi, ampak v Rakovo. Ob dveh popoldne so se vrnili. Pripovedovali so mi mnoge novice ter prinesli pozdrave od Lorda in Krise, Po vsaki napaki, ki jo napravimo, nam ostane vedno upanje, da ta napaka ni zadnja v življenju, prav gotovo pa tudi ne največja, * Najbogatejši je človek, kt mnogo da na svoje dostojanstvo, največji pa je tisti, ki ima pravo srce in čisto vest, najboljši pa je, kdor drugemu dobro stori. je znanstveno proučeval. Na mednarodnih železniških konferencah je celo zastopal Mandžurijo. Za ženo ima Japonko, šolano na ameriških univerzah. Pisal je pismo prijatelju v Budimpešti, da se mu toži po domovini. Da je postal mandarin ne ‘poroča, dasi vsi budimpeštanski listi to trdijo. Slabi zgledi bolj delujejo kakor pa dobra pravila. Nebotičnik v Sarajevu bo zidal muslimanski vakuf na prostoru bivše džamije. Vzdolž cele ulice bo štirinadstropna zgradba, ki bo v srednjem delu prerasla v 14-nadstropnico. V pritličju bo 12 trgovin, na nadstropjih 45 stanovanj. Najvišja nadstropja bodo služila za moderno kavarno. Notranja ureditev je najmodernejša, pročelje zgradbe pa obloženo s plemenitimi kovinami. Visoka bo 50 m in bo največja zgradba v državi. Stroški bodo znašali 10 milijonov, V pritličju, oddvojenem od ostalega poslopja, bo zgrajena nova džamija, opremljena enako z vsemi tehničnimi pridobitvami. Načrte je izdelal inž. R. Kadič. Ženska ničemurnost pred tisoč Seti TOALETNE POTREBŠČINE, KI JIH JE PRED TISOČ LETI UPORABLJALA PE- RUANSKA PRINCESA Blizu mesta Lime v Peruju, so nedavno odkrili grob peruanske princese pred tisoč leti. Mumija je dobro ohranjena, prav tako pa tudi njena obleka iz krasnih čipk v najrazličnejših barvah. Poleg mumije so našli tudi torbico, v kateri je bilo mnogo toaletnih potrebščin nekdanje princese: škatlica za puder, snopič raznovrstnega perja, tulo iz bronca, v katerem je bilo, sodeč po ostankih barve, črtalo za ustnice, nožiček za nohte, priprava za manikiranje in pinceta. Poleg vseh teh POSLOVILNO PESEM JE NAPISAL in se nato obesil Dorde Kovačevič iz Šrakina pri Sarajevu. Ko se je vrnil z orožnih vaj, je zaprosil za roko bogato vdovo, Bojano, s katero sta se popreje na pol že dogovorila, da se bosta poročila. Vdova ga je pa sedaj odklonila. Razočarani ljubimec je napisal poslovilno pesem ter se nato z žico obesil. toaletnih predmetov je bilo tudi ogledalo iz brušenega makazita s čudnimi vložki. Ker so najdeni predmeti zelo razkošni, sodijo, da je bila lastnica kraljevega rodu ali pa hči kakšnega plemenskega poglavarja. VMe. Šivilja se je poročila s fakirjem. ki sta obljubila, da me jutri obiščeta. Zvečer je bila bogata gostija. Z vodko niso štedili. Vsi smo se dodobra naloka-li... celo dekleta. Sedijo na klopi, tolčejo orehe ter se pogovarjajo z menoj. Vodka jim je pognala kri v lica ter jim razžarila oči. Poiskal sem balalajko ter pričel igrati. Pijan sem vodke in dekliških pogledov. Danes me gledajo drugače ko običajno... Ko so utrnili svetilko, sem nestrpno čakal svojo ljubico, žal mi je, da sam ne moreni k njej! Saj bi tako dolgo ne čakal. Bratje se pogovarjajo za pečjo. Včasih jim kaj reče s hripavim glasom bolni Simon. Tudi dekleta dolgo pol-tiho govorijo, čujem njih veseli smeh in vzklike. Končno je vse utihnilo. Toda šele čez dobro uro spet zaslišim šepet, koj nato pa bose noge... Tesno objamem k sebi volno in čvrsto dekliško telo. Strastno ji poljubljam usta, lica in vrat. — Kako si krasna! — ji šepečem na uho. Prste mi položi na usta. Zdi pa se mi, da se tiho smeji. Dopoldne ob desetih sta prišla Lord in Krisa. Prinesla sta mi novic in dobrot in vse sta nas razveselila. Lord se je pozdravil z vsemi, prav tako Krisa. Ko se je pozdravljal z dekleti, se je delal, ko da jim poljublja roke, dočim se je v resnici dotikal z ustmi svoje dlani. Prvi je zaželel dober sen, drugi rezko smrčanje, tretji sopihanje in četrti kihanje. Dekleta se židano smejijo in mu dov-tipno odgovarjajo. Da, danes so se skrbno oblekle: nove, barvaste bluze in krita, čevlje z visokimi petami in bele nogavice. V laseh imajo pestre okraske. Okoli vratu koralde. Po pomadah in dišeči vodi vonjajo. Krisa pristopi k Nadi, povleče z nosom, kihne in pravi: — Ah, imeti takole ženo ... človeku bi ne bilo treba niti tobaka! Lord se pogovarja z Matijo in fanti, potlej pa pristopi k nam ter jame zabavati dekleta. Po kosilu vzamemo troje sank ter odidemo v reber. Sankamo se. Mraz je. Sneg se iskri v soncu in škriplje pod nogami. Sanke brzijo po rebri. Veter nam brije ob ušesih. Včasih se sanke prevrnejo, da se potlej kar kopamo v snegu. Dekleta se v dvoje, včasih celo v troje vozijo na enih sankah. Skušamo jih dohiteti, a nam vselej uidejo. Ko so se hotela znova spustiti po rebri, se je mednje zagvozdil Krisa. Sedel je med Aleksandro in Magdo. Dekleta so mu nasula za vrat snega, sanke pa prevrnila. Krisa je moral pobegniti. Zimska radost je trajala do večera. Ko se je pripravljala Katja na sanke, sem jih iztrgat ter se hotel sam spustiti po bregu. Branila se je. Pričela sva se rvati. Sprva za šalo, ki pa je postajala zares. Ostali so naju obkolili ter naju podpihovali k boju. — Ne daj se, Katja! — je vpil Lord na vse grlo. — Pazi, Vlado, da te ne požene po zadnji plati z rebri! je kričal Krisa. (Dalje.) I GLASBILA PREHRANA obrt-trgovika CENE MALIM OGLASOM: V malih OKlusIh sune vs'aka beseda 50 pur. nalmaniša pristojbina la te oslue le din 10.—. Draibe. preklici, dopisovanja In ionltovanlskl oglasi din 1— po besedi. Nal-maniSi znesek za te ostlase le din 12.— Debelp tiskane besede se ralunalo dvoino. Oglasni davek za enkratno objavo znaSa din 2—. Znesek za male oglase s* plačale tako! pri naroSIln. oziroma ca Id vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun st. 11.409. Za vse pismene odgovore slede malih ozlasov se ttobra priložiti znamka za 3 din. veletrgovec Pokopali ga bomo v sredo, 21. t. m., iz mrtvašnice tukajšnje bolnišnice, Ptuj, 19. avgusta 1940, ZalujoiS osSaSi Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je danes ob V28. uri v 71. letu starosti, po dolgem in mukepolnem trpljenju, preminul previden s tolažili sv. vere naš ljubljen in skrben oče, stari oče, brat stric in tast, gospod Anton Tkalec Prodam MALO POSESTVO novozgrajeno hlJo in vilo. Ce na 55.000 din. Cimerman. Pekre 141. pri Mariboru. 1660.8-11 trgovec in hišni * posestnik. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 22. avgusta, ob 16. uri iz kapele pokopališča na Pobrežju, kjer bo položen v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo v petek, 23. avgusta, ob 7. uri v stolnici. Maribor, 20. avgusta 1940. mestnega Ana, Brigita, Karel, Fini, Rozi, Viljem, otroci; Dragica, Jeti, Šeli, Ivan, snahe in zeti; Antonija Ana, Jurij, Franc, bratje Greti, Mirko, Kurti, Aneml, vnuki in ostali sorodniki. in sestre Mariborske vesti m Podružnica slov. čebelarskega društva za Maribor in okolico priredi izlet 25. t. m. v Slov. gorice, najlepši del Slovenije. Odhod iz Maribora? dne 25,, ob 6. zjutraj z 'Zrinjskega trg G (podružnična prodajalna oz. Kralja Petra trga, proti Ptuju in potem preko Ormoža v Središče— Ljutomer — Slatina Radenci •— Kapela —Sv, Lenart ter nazaj v Maribor.: V Ptuju bo čebelarsko predavanju ,pravtako v Središču, kjer bo skupno kosilo. V Stalini Radencih bo daljši ••odmor- s kopanjem. Odhod od tam po Volji večine udeležencev. Vozili bodo mariborski avtobusi, cena din 6Q,— za osebo. Prijave sprejemata predi sednik podružnice g. Oton Crepinko, trgovec, Maribor, Zrinjskega trg 6, za levi br. iii podružnični tajnik g. Puschauer Šle-i'sm, sodni o/icial v Studencih, Radvanj-i ška cesla 28 za desni breg. Prijavni 1-014 vključno 20. avgust 1940. Voznino je treba plačati ob prijavi. Izlet bo samo ob ugodnem vremenu. m Gasilska četa Studenci je imela sinoči) žalno sejo za pokojnima članoma Majhe-; ničem in Pezdičkom, katere so se udeležili' vsi gasilci. ! » dsednik g. Kaloh je orisat njiju delovanje v čeli, nakar so jima zaklicali vsi tovariši trikratni „Slava“. m Okoli liOO delavcev tekstilne stroke je> bilo do 16. avgusta t. 1. odpuščenih v Mariboru,. kar po^edi^a pomanjkanja tekstilnih surovin. m Avto je povozil na Tržaški cesti 82 letnegša posestnika Janeza Gorinška od Sv. Miklavža pri Hočah ter ga ha glavi neVfir-n o poškodoval. Starčka so prepeljali v bolnišnico. m Dovoljeno zvišanje cen. Banska uprava je odobrila zvišanje cen tekstilnima' tovarnama Marko Rosner in Mariborski tekstilni, tvornici. m Krava brcnila deklico. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 14 letno posestniško hčerko Elizabeto Klemenčičevo iz Zg. £er-j javcev, ki jo je krava z vso silo brcnila v spodnji del delesa. Njeno stanje je precej nevarno. m Ogromni roji komarjev so letos tudi po vsej mariborski okolici, posebno še pod zelenim Pohorjem. Zvečer sploh ni mogoče bili na prostem in gorje, če si pozabil zvečer zapreti okna v spalnici. Komarji so posledica stalnega deževja, ki povzroča zamočvirjenje terena, kjer najdejo roji komarjev varno zatočišče. Tudi neregulirani potoki nudijo varno zatočišče temu škodljivemu, za zdravje nevarnemu mrčesu. m Na studenški občini je vloženih že precej prošenj za mesto občinskega slugo in redarja, o katerih bo obravnavala občinska seja, ki bo prihodnji teden. Radio Sreda, 21. avgusta Ljubljana: 7. jutranji pozdrav, napoved; 7.15 pisan venček veselih zvokov; 12. pl.; 12.30 poročila; 13.02 pl. iz čeških oper; 14. poročila; 18.30 mladinska ura; 18.45 pl.; 19. poročila; 19.20 Ciril Debevec o vzgojnem pomenu gledališča; 20.30 Melo-dy-jazz; 21.15 kvartet mandolin; 22. poročila; 22.15 kvartet sester Stritarjevih, na harmoniko spremlja Avg. Stanko. — Beograd: 12. narodne pesmi in tamburaški radio-orkester; 12.35 koncert salonskega kvinteta; 13.50 ruske romance; 14.20 Dvo-‘ rakovi slovenski plesi (plošče); 18.20 operne arije ;20. R. \Vagner, Tanhauser (pl.). — Zagreb: 12.30 nauk dr. A. Radiča; 22. plesna glasba. — Sofija: 20.50 Verdi, Tra-viata. — Praga: 17. češka muzika. — Bim: 22.15 violinski koncert. — Budimpešta: 23.20 lahka glasba. n Nj. Vel. kraljica Marija botruje devetemu otroku siromašnega delavca Dju-ra Rudinskega iz Subotice. OD&AJTE tnal« oelase za sobotno številko »Večernika« Že v petek do 18. ure. Spori Otvoritev Jesenske nogometne sezon® MAItlBORSKI „DERBY“ ISSK MARIBOR—SK RAPID SPADA SE VEDNO MED NAJZANIMIVEJŠE TEKME V nedeljo bomo imeli v Mariboru ofi-cielno otvoritev jesenske nogometne sezone s tekmo ISSK Maribor—SK Rapid, ki bosta tako zadnjič pred prvenstvom preizkusila svoje moči, saj se prične ligaško tekmovanje že 1. septembra, pa tudi do začetka v enotnem podzvezinem razredu ni več daleč. Ker bosta oba teama nastopila v najmočnejših postavah, s katerima trenutno razpolagala, se nam obeta nad vse zanimiva tekma. Srečanja Maribora in Ra-pida pomenjajo že odtlej, ko sta bila še glavna in edina pretendenta za naslov prvaka mesta, med one prireditve, ki so privabile največ občinstva. Ker je razdelitev klubov vligaše in neligaše nanesla, da se v prvenstvu vsaj eno leto ne bosta srečala, dobiva nedeljska prijateljska lek-ma značaj pi-estižnega dvoboja v lokalnem nogometu, kjer se bosta oba tabora potrudila do kraja. In olcolnost, da se v nogometu borba in igra prijetno zlivata, je baš napravila to panogo športa lako popularno. Začetek tekme je določen na 17., v pmU igri bosta nastopili rezervni enajslorici. Obe tekmi bosta na igrišču Rapida, in la pri vsakem vremenu. KRALJ PETER II. NA MOTODIRKAH HERMESA Na znani podutiški krožni progi so bile tradicionalne motociklistične dirke. Čeprav je mnogo priznanih dirkačev manjkalo, je bilo zanimanje zanje vendarle veliko Janka šiška je tokrat spremljala smola. Dirkam je celi dve uri prisostvoval ludi Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu kneževiča Aleksandra in princa Djordja. Zmagovalci v posameznih skupinah: turni motorji do 100 ccm: Šimenc Hinko (Hermes, DKW) 15:0^s/5> športni nad 350 ccm: Breznik Dušan (Avtoklub Ljubljana, DKNV) 15 :128/s, turhi motorji nad 350 ccm: Puhar Franc (Hermes, Puch) 20 : O-P/s, turni do 200 ccm: Podberšček Drago (Hermes, Puch) 14:087-,, športni do 350 ccm: Breznik Dušan (AK Ljubljana) 19 : 022/5, turni do 350 ccm: Puhar Franc (Hermes 13 :01. KOLESARSKA DIRKA MARIBOR—MA-RENBERG SK Železničar bo priredil v nedeljo, 1. septembra medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Marenberg in nazaj. Dolžina proge 80 km. Start bo ob 8. pri km ŽIVALI SLUŽBO DOBI Sprejme se TRGOVSKI POMOČNIK ali pomočnica- Potrebna je manjša kavcija. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 16712-2 ~KUHARICO (ki ljubi otroke) tudi za vsa gospodinjska dela iščem. — Sax, Ciril-Metodova 18-1. ______________________16704-2 MIZARSKI POMOČNIK se sprejme za delo z vezanim lesom- Drnovšek Viktor, stroj no mizarstvo, Krekova 14. 16699-2 VAJENCI-(KE) MIZARSKEGA POMOČNIKA išfiem za takoj. Aleksandrova c. 48. mizarstvo. 16711-4 VAJENEC(KA) s prlnmrito šolsko izobrazbo se sprejme. Vprašati pri Bata, Aleksandrova c. ?• 16706-4 STANOVANJE ODDA Oddam DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsem komfor-tom s 1. septembrom. Gospoj na 9-11, vrata 5. 16693:5 STANOVANJE z vso oskrbo v centru in z vestnim nadzorstvom ISSem za IT-letnega dobrega dijaka. Naslov v ogl. odd. »Veternika«.- 16656-7 Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«, 6152—9 BHHBSESiiHV VELIK LOKAL s stranskimi prostori odda Kmetijska družba. Meljska ce sta 12. 16678-10 POSEST MALO POSESTVO se proda ali da v najem. Rogoza št. 58. 1670941 Lepo MALO POSESTVO z lepo hišo, primerno za upokojence v Zgornji Polskavi (Hermanove) ob glavni cesti takoj prodam. Ponudbe na Joško Petan, Zagreb, Gajeva ul. I. 16708-11 Proda se PARCELA v LoVskl uliči na Pobrežju. Vpraša še Nasipna ul. 79, Po brežje. 16701-11 »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice' ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 Spomnite se CMD l FURNIR vsakovrsten na zalogi po nizkih cenah pri SAMSA BORIS, tovarna furnirja, Litija. 16534-13 GRADIVO STARO OPEKO kupim. Vezjak, Vetrinjska 17, Maribor. 16697-15 mssmmsm KLUBSKO GARNITURO lepe slike in razno proda skla diščnik. Meljska 29- 16694-17 Kupimo HARMONIJ ALI KLAVIR Ponudbe na ogl. odd, »Večer tiika« pod šifro »30«- 16707-20 POUK Gospod išče osebo, ki bi ga poučevala NEMŠČINO Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Nemščina«. 16713-21 Poceni se proda VOLČJAK Ruška c. 4. 16705-24 IZGUBLJENO Izgubila se je ZELENA PAPIGA sliši na ime »Hansi«. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri hišniku, Cankarjeva 1-16716-27 kamnu štev. 1 na Koroški cesti. Obratna točka v Marenbergu pri km kamnu št. 40, Cilj na Koroški cesti pri km kamnu št. 1, .Prijave je poslati na naslov SK „2elez-» ničar1, Maribor, Tržaška cesta najpozneje do 28. avgusta 1940. Naknadne priave se sprejemajo na startu — pol ure pred star-l°n\ — proti dvojni prijavnini. Prijavnina znaša din 10, za dirkača. Nagrade: I. II, III. in IV. plasirani prejme darilo, V. in VI. kolajno. Razdelitev nagrad sc vrši 1 uro im končani dirki na stadionu SK „Že* Iezmčarja“ ob Tržaški cesti._________________ o Grajski kino v Soboli predvaja od četrtka do sobote velelilm „Miss Broail* way“. o Smrt organizatorja železničarjev. V Ljubljani je umrl v nedeljo znani organizator železničarjev in ludi zadružni delavec med njimi Ivan Baznik. p Jplika mori. V bolnišnici je preminul za jetiko Malek Ivan, 20 letni pos. sin iz Ljutomerske ceste. Ivan je že četrla žrtev jetike v Malčkovi družini. Pred dobrima dvema letoma je pokosila starše, lani 19 letno Olgo, včeraj pa so zagrebli še Ivana, Zgubila se ie srebrna ŽEPNA URA na potu ed Mandla do Grmeka. Novak, Glavni trg 4- 16703-27 4* 1 Umrl nam je naš nenadomestljivi Milan Vuga MODERNO SPALNICO iz vezanega lesa prodam za din 4200. Mizarstvo Belak, Frankopanova 23. 16702-17 Izd tu iu urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - ttokopisi se oe rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.